• ratu, V
9%. Nila OH
Letnik XXXIX
Izhaja n a an, tuui ob nedeljah in , « oh 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopol'-
^tvo: '»mc* Sk FnnfH5ka Asiikega «t 20. L nad^ ij «e Jtfl^ajr OredniStvu lista. Nefrankirana r-'	—
nffiK}«*)« in rokopisi se ne \ aćajo. "• m odgovorni urednik Štefan Ck* ^ Lastnik k.»nsord| — Tisk tiskarne .Cdrnostt*, vpi«ne zadruge S r-oroStvom v Trstu, clica Sv. Frančiška A««kega §t 20. Telefon uredništva in uprave *ev. 11-57. ina znata: Za celo leto ......
leta ...............
u tri mesece .
Za nedeljsko izdajo za celo leto . . . . . . za pol leta........... . • .
K 24 —
. —
. 5-30 . 2-60


Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinaijev^
Oglasi se ratunajo na milimetre v VMfrasfc> ene kolom
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 30 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst. ....... ' . K 5 —
vsaka nadaljna vrsta
2-—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj fta 40 Vinaffvv Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se poSUjajo upravi lista. Plabaje se izključno le
upravi .Edinosti". — Plača In toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v uitel Sv. FracCUka Asiikega it 20l — PoštnohramlniCni rabin it 841.652.
tNaša artiljerija bombardira Belgra^
Prvi srbski vfetnikl. - SliaJen sprejem NI. Vel. cesarja na Dunalu.
ce Dri po
nj( V d u z
vo
tn I
Cesarje« prihod itn Dunaj.
DUNAJ, (Izv.) Danes ob %12 je prispel ^r na Dunaj. Pred kolodvorom ga je
čako\al ves mestni svet dunajski in po ni do Schonbruna stala nepregledna ložica ljudi, ki je z viharnim navdušeni pozdravljala priljubljenega vladarja. Sciionbrunu je nato pozdravil cesarja najski župan dr. Weiskirchner v nav-čnosti najraznovrstnejših društev, obrt-: zadrug in drugih korporacij. Cesarjeva nia do Schonbruna je bila prava trium-
_____a pot. Dr. \Veisskirchner je pozdravil
cesarja s patrijotičnim nagovorom, v kate-lem ie izra/il udanost prebivalstva in mu zalJiial: I < brodošel, v sredi zvestih du-najčanov! j udi na poti iz Išla na Dunaj je na vseh kolodvorih prebivalstvo navdušen" pozdravljalo cesarja.
im odide v PeSto.
DUNAJ 30. (Izv.) Kakor se zatrjuje v polivenih krog h, odide ces^r tekom prihodnjih dm* za dalje časa v Budimpešto, kjer bo zpčas* o etabliral svojo rezidenco.
H^stl so smeli prsi statisti.
Dl"\AJ 30 (Izv.) „Neue Freie Presseu pon e iz Zemuna: Na podonavskih mo-nit -j-li je vzbudila vest o napovedi voj: e Srbiji, med vojaštvom neoplsno navdušenje. Vzkliki na boj kar niso hote!! ponehati. Oficirji so poživljali vojaštvo na boj v madžarskih govorih, hrvaške vojake pa je doletela čast, da so sme!! pričeti prvi streljati.
Most čez Savo, ki so ga Srbi razstrelili, n: hudo poškodovan. Podrli so se le nekateri deli in bo skoraj popravljen v to!:ko, da bo zamogla naša pehota v Bel grad.
Angleški diplomat o noSem cesarju.
DUNAJ 30. (Izv.) Neki angleški diplomat iziavi;a v „Neue Freie Presse": Noben An^ež ne pozabi nikdar, kako prijateljsko s(; - ^če je zavzel osiveli cesar Franc Jožef takr, t, ko smo imeli mi nesrečno vojno z Buri v južni friki. Takrat ie bil cesar Franc J -zef edini naš prijatelj.
As ;u!ih o položaju.
LONDON, 30. (Izv.) Angleški ministrski predsednik Asquit je na včerajšnji seji po-
zbornice na vprašanje poslanca H-nar Lavva o položaju izjavil: Kakor je zbornici znano, je včeraj avstrijska monarhija napovedala Srbiji vojno. Položaj je v trenotku silno resen. Izjavljam ie. da naša viada nadaljuje s svojimi posredovalnimi koraki in bo storila vse, kar ie v njeni moči, da se omeji vojna.
Na vprašanje poslanca Ghuimera: je-li angleški vladi kaj znano, če je izbruhnila v Rusiji revolucija, je Asquit odgovoril: Ne!
Posl. Hocks je vprašal, če je finančno ministrstvo že stopilo v zvezo z angleško državno banko, da skliče zborovanje angleških bankirjev, ki naj bi zavzeli svoje stališče k finančni politiki in če se to še ni zgodilo, kaj namerava vlada storiti? Finančni minister je odgovoril, da se ie tozadevno že posvetoval z državno banko, kjer so mu pa izjavili, da za tako akcijo sedaj še ni primeren čas.
Poslonlika konferenco o Londona.
DUNAJ, 29. (Izv.) »Neue Freie Presse« poroča iz Londona: V diplomatičnih krogih se zatrjuje, da se bo od angleškega
zunanjega ministra Greva predlagana veleposlanika konferenca v Londonu se-srala kljub izbruhu vojne med Avstrijo in Srbijo. Posvetovala se bo o vprašanju lokaliziranja vojne.
JovanovK o Ženevi.
ŽENEVA, 30. (Izv. Srbski poslanik na dunajskem dvoru. dr. Jovanovič je prispel z generalnim konzulom dr. Dimitrijevićem in podkonzulom Simunovičem semkaj in je v neprestani zvezi z belgrajsko in pe-trograjsko vlado. V nekem intervieuuj je izjavil Jovanovič nekemu ženevskemu0 časnikarju, da so na Dunaju do zadnjega trenotka postopali ž njim skrajno ljubeznivo.
Bkcila sir Fdvsrd Greva.
LONDON, 29. (K.) »VVestminster Ga-zette* piše: Sir Edvard <)rey je postopal modro in promptno, ko je predlagal obnovljena lordonske konference. Spričo danr»r- —*vest? r * ^ormo. da ni
več možno preprečiti vojne med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Nikakor pa naj bi ne bilo nemožno prepričati Rusije, da radi prizadevanja Avstro-Ogrske, da dobi od Srbije zadoščenje, niso dotaiknjeni ali o-groženi njeni interesi. Začetek sovražnosti med Avstro-Ogrsko in katerokoli balkansko državo je gotovo zelo resna stvar; vendar bi moglo biti vse nade, da velevlasti preprečijo širjenje vojne.
Razgovori francoskega ministra za vnanje stvari.
PARIZ, 30. (Kor.) Minister za zunaje stvari Viviani je imel včeraj ob 10 zvečer v ministrstvu za vnanje stvari razgovore z večimi ministri-tovariši in se je zglasil potem pri predsedniku Poicareju.
Francoski nimstrskl svet
PARIZ, 30. (Izv.) Snoči se je vršila pod predsedstvom predsednika Poincareja seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o mednarodnem političnem položaju. Na seji so bili storjeni važni koraki.
Preklicani sklep ruskega ministrskega svetu
PETROGRAD, 30. (Izv.) Car je zapo-vedal, da se mora takoj sistirati sklep ruskega ministrskega sveta z dne 5. aprila 1914., ki se tiče omejitve nakupa nepremičnin po akcijskih družbah in udeležbe Židov pri akcijskih družbah, Preklic je provizoričen.
KfldMjMdhjfl nama Terezija na
bojliču.
DUNAJ, 30. (Izv.) Nadvojvodinja Marija Terezija se je podala na bojno polje ko sa-maritanka.
Nadvojvoda Franc Salvator je bil imenovan za generalnega nadzornika prostovoljne sanitetske službe.
Prispevki dunajske obfine.
DUNAJ, 30. (Izv.) Dunajski občinski svet je daroval 50.000 kron za vojake in 100.000 kron za Rdeči križ.
Slovenski kmet z osmimi shr vojaki.
CELJE, 30. (Izv.) Včeraj se le dogodil tu silno ganljiv dogodek. Neki slovenski kmet iz Žalca, Prinčič po imenu, je na posebnem vozu pripeljal v Celje vseh svojih osem sinov, ki so vsi oženjeni in imajo rodbino in otroke in so bili poklicani vsi pod orožje. Staremu slovenskemu kmetu-ko-renjaku so priredili oficirji, moštvo in občinstvo viharne ovacije.
Manifestacija v Gorici.
GORICA, 29. (Kor.) Današnja manifestacija je še presegala prejšnje, ko je mestna godba svirajoč hodila po ulicah. — 7000 do 8000 oseh je cele ure zasedalo trg in je navdušeno aklamiralo pred vojašnico pešpolka št. 47 in pred okrajnim glavarstvom. Vsklikov »Živel cesar Fran Josip«, »živela Avstrija«, in »doli s Srbijo!« ni bilo ne konca ne kraja. Se le proti 11. uri se je množica razšla.
Oklic ministra za ik m akade-miško mlade!
DUNAJ 29. (Kor.) Minister za uk je izdal na akademiško mladež ta-le oklic:
Akademiška mladež! Vojna je napovedana! Hud in nespravljiv sovražnik monarhije že leta in leta ruje, zaničevaje pravico ter ne zmene se za zapoved glede nravnosti in kulture ter se na vse pretve-ge trudi, da bi nam odtrgal nekaj naše teritorijalne posesti, dasi nam je isto sam že davno internacijonalno pripoznal. V dosego njegovega cilja naj bi mu služilo zapeljevanje neizkušene mladine, lopovstvo in nasilje ter cela vrsta politiških atentatov. Njegovi morilni krogli je zapadla oseba nadvojvode prestolonaslednika. V goreči iznenadi nad razkrinkanimi lopovščinami in potrto sveto pravico zgrabila je monarhija za orožje. Ona vihti meč v pravičnem boju, da si osigura za vso pri-hodnjost nedotakljivo posest, pridobljeno s kulturnim delom skoz desetletja in de-setletja
Akademiška mladež! Del vas je sledil klicu vrhovnega vojnega poglavarja, se bojin^ v vrstah vojske našega cesarja in bo gu.ovo uplel marsikatero vejico v svoi
lovorjev venec. Naj bi tudi oni, ki niso pod
zastavo, da tri se lahko aktivno udeležili vojnih operacij, ne zaostali za svojimi sobojevniki v patrijotičnem navdušenju. Tudi istim, ki niso šli v boj, je dosti priložnosti dane, delati za domovino, bodisi da posveti svoje moči prostovoljni strežnji bolnikov, bodisi da se stavi na razpolago javni upravi ter pomaga zamašiti votline, ki so nastale po odhodu bojevnikov k armadi, bodisi da pomaga pri kakem drugem so-cijalnem pomožnem delu. Kar je v katerega moči, to naj stori za boga, cesarja in domovino. Vsaki naj bo darežljiv, trden, zvest in pripraven za delo na svojem mestu, kajti gre tudi za njegov in njegove bodočnosti blagor in železne vojne kocke padajo zanj in proti niemu.
Akademiška mladež! Spominjaj se v osodetežki uri vzvišene velikosti preteklosti, dolžnosti in dela, sreče in blagoslova prihodnjosti. Po tem se ravnaj! Potem je mir zopet pridobljen in zagotovljen ter čast in slava domovine tudi tvoje delo.
Dunaj, dne 28. julija 1914. •
*	Hussarek m. p.
Avstrijskonarodno ftospodafstn la vojna.
DUNAJ, 30. (Kor.) »Neue Freie Presse« priobčuje članek guvernerja Splošne avstrijske Bodenkreditanstalt, tajnega svetnika dr. Rudolfa Siegharta, o avstrijskem narodnem gospodarstvu in vojni.
Ćlankar stavlja vprašanje ali zamore prebivalstvo Avstrije gledati z zanimanjem na narodno-gospodarske priprave monarhije in izjavlja, da se mora to vprašanje pod vsakim pogojem in neomejeno — potrditi. Avstrijsko narodno gospodarstvo je pripravljeno za vse slučaje vojne. Kar je bilo slabo in negotovo, je tekom ponovnih kriznih gibanj zadnjih mesecev odpadlo in razpadlo. Ostalo je le trdno deblo našega gospodarstva, ki je popolnoma zdravo in odporno. Vsaka skrb, vsaka bojazen za posest in premoženje, ki je bilo zaupano zakonitim organom avstrijskega finančnega gospodarstva, je naravnost nesmiselna in zločinska.
Članek poudarja, da se v momentu vojne ne sme nikjer pozabiti, da slede vojnam epohe gospodarskega napredka. Moderno gospodarstvo ima v sebi čudovito moč obnovljenja, vsled katere se ojača zopet z nenavadno naglico. Pred vsem pa ni smeti pozabiti, da v vojni proti Srbiji gre za
jno za gospodarstvo, ki mora biti rešeno neprestanega alarmiranja po rovar-skem delu velikosrbske propagande.
Guverner dr. Sieghart ugotavlja potem, da vsled vojne ni treba biti v skrbeh ne za našo denarno veljavo ne za državne za-dolžnice. Naš denarni zistem sloni na tako gotovih podlagah, kakor katerikoli v Evropi. Naše rente nosijo po sedanjih kurzih obilo 5%, kar pomenja nenavadno visoko rentabiliteto. to tembolj, ko se ne misli na kako konvertiranje v doslednem času. — Kdor kljub temu v položaju, kakršen je danes, rente prodaja, ne oškoduje Ie države, ampak tudi samega sebe, kajti pri prodaji trpi nenadomestljive izgube. Se bolj brez-pametno bi bilo ako bi so dvigale hranilne hi bančne vloge in bi se gotovina nosila domov. Ta dviganja so nespametnost in škoda, kajti boniteta avstrijskih hranilnic in bančnih zavodov je vzviSena nad vsak dvom. Dvigajoče občinstvo izgublja obresti in zaloga plačilnih sredstev, ki so na razpolago gospodarskemu življenju, se zmanjšuje brez potrebe. Istotako bi bilo obsojati ako bi mnogi iz neopravičenega strahu radi vojne zavrgli svojo posest na akcijah. Akcije dobrih industrijskih in prometnih zavodov so za občinstvo najočitneje vrednosti. Železniki, petrolejsko polje, ladjedelnica so posestva, ki so vzvišena nad vsako politično ali vojno škodo. Papirji, za katerimi nič ne stoji, nego prijazen prospekt, so v Avstriji, na srečo, neznani. Mi nimamo, izjavlja dr. Sieghart, nobenih rudnikov v fantaziji, nobenih e-fektov fatamorgana, nikakih Potemkinskih akcij. Kdor bi svoje pravoveljavne deleže pri industrijskih in obratnih družbah v strahu pred vojno zavrgel, bi oškodoval sebe in državo in ustvarjati le bogatstvo onih, ki bodo dovolj pametni, da se pripog-nejo in da bodo pobirali te zaklade.
IkcOa a lokaliziranje konflikta a b NMjetalo.
RIM 29. (Kor.). Splošno mnenje listov je, da napoved volne ie ne pomenja kt ;a vsake diplomatične akcije, ki gre za tem, da se konflikt lokalizira. »Popolo Romano« najavlja, da je tudi Italija prežeta želje, da se izogne zapietljajem. Italija sledi Avstro-Ogrski ko zaveznik in prijatelj. .
Hovi mornariški oficirji v Rusiji.
PETROGRAD 29. (Kor.). Aspiranti mornariške šole so bili danes v navzočnosti carju imenovani za oficirje. Pri tem je imel car nagovor, ki je bil sprejet z viharnimi hura-klici.
Razgovori med bar. Schoenom In Izvolj-skim.
PARIZ 29. (Kor.). Ministrski predsednik in minister za vnanje stvari Viviani je imel takoj po svojem povratku v Pariz razgovor z ruskim poslanikom Izvoljskim.
Zbirke za rdefl krli
PRAGA 29. (Kor.) Češka hranilnica je sklenila, darovati deželnemu pomožnemu društvu Rdečega križa za Češko znesek 100.000 K. Znesek je bil že danes izročen.
Predsednik Rdečega križa za Cesko, grof Nostitz, je daroval 10.000 K, član gosposke zbornice Richter 10.000 K, Bam-berger 10.000 K in grof Clam - Martinic 10.000 K.
DUNAJ 29. (Kor.) Baron Reitzes je daroval vojnemu ministrstvu za vdove in sirote rezervistov 20.000 in 40.000 K za Rdeči križ.
nobeni posebni vlaki na tržaških progah.
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu naznanja, da radi izrednih razmer do preklica ne bodo vozili na tukajšnjih progah nobeni posebni vlaki za stranke.
M podro2evan]u živil
BUDIMPEŠTA, 29. (Ogrski k. b.) — Minister za trgovino baron Harkanyi je za jutri sklical enketo , na kateri bodo zastopana glavno mesto in vsa ministrstva. Enketa ima v prvi vrsti zavzeti stališče proti podraževanju živil ter se posvetovati o ukrepih, ki naj uravnajo cene žita.
Izjava bosenskesa uradna lista.
SARAJEVO 29. (Kor.). Uradni list piše: Ker se monarhija pripravlja, da z vso odločnostjo in s sredstvi svoje moči varuje svoje interese in nedotakljive pravice, ter hoče napraviti konec sovražnemu nju, razširjenemu preko tal naše domovine, je tudi za prebivalstvo Bosne in Hercegovine prišel moment, ko bosta mogli na naj v i dne ji način dokumentirati svojo ljubezen, zvestobo in udanost do najviše cesarske hiše in do monarhije. Danes, ko narodi monarhije pozabljajo vsa svoja nesporazumljenja in jih napolnjuje le misel na čast, ugled in blagostanje domovine, naj tudi v naši deželi isto mišljenje prešine vseh. Naj.se vse konfesije in stranke v bratski slogi združijo, da se Bosna in Hercegovina vredno pridružita drugim deželam monarhije.
Zadnji srbski tom iz Beijređa.
ZEMUN 29. (Kor.) Zvečer je prispel semkaj zadnji srbski čoln iz Belgrada. V čolnu se je nahajal nemški generalni konzul v Belgradu, grof Spee, ki se je peljal v Zemun, da konfer^a s šefom tamkajšnje obmejne policije, dr. Vukotičem. Grof Spee je pripovedoval, da so Avstrijci in Nemci, ki se nahajajo v Belgradu, popolnoma varni, ker vzdržuje red policija. Med belgrajskim prebivalstvom vlada precejšnja poparjenost. Mnogo rodbin je že odpotovalo notranjost dežele. Grof Spee se je že /ečer vrnil v Belgrad. Sr' je na severu popolnoma izprta od brz .v-nega prometa, vsled česar občuje s svojimi zastopniki v tujini preko Malte in Mar-setllesa.
Srbska skupščina zopet sklicana.
PARIZ 29. (Kor.) Listi poročajo, da se srbska skupščina, ki je bila za dne 27. t. m. sklicana v Niš, a se takrat seia radi nesklepčnosti ni mogla vršiti, zopet sklicana k seji in sicer za danes.
firika ostane nevtralna.
DUNAJ 29. (Kor.) Tukajšnji grški poslanik je izjavil, da ostane Grška na vsak način nevtralna, dokler bo spor lokaliziran. Ona je le obvezana, da poseže vmes za vzdržanje ravnotežja na Balkanu, kakor je bilo domenjeno v Bukareštu.
Gospodarske mobilizačne oskrbe.
DUNAJ, 29. (Kor.) Deželni odbor za gospodarsko mobilizačno oskrbo je sklenil danes, da ostane v permanenci in je konštatiral, da za glavne konsumne potrebščine ni nikakega povoda za podra-
ženje. Tudi zastopniki posameznih industrijskih okrožij in veletrgovine so soglasno izjavili, da svoje blago na debelo nikakor ne bodo podražili. Kompetentni faktorji so že odredili odredbe, ki streme za tem, da se bo strogo nadziralo dobičke prodajalcev.
Zborovanje veteranskih društev na Dunaju.
DUNAJ, 29. (Kor.) Vsa veteranska društva so se zbrala danes na magistratu k zborovanju in so priredila velike patrijo-tične manifestacije.
Krali Viktor Emanuel se vrnil v Rim.
RIM 29. (Kor.) Kralj Viktor Emanuel se je včeraj dopoldne nenadoma vrnil s svojega inšpekcijskega potovanja v Sredozemskem morju in takoj sprejel ministrskega predsednika Salandro. Popoldne je poklical k sebi še zunanjega ministra di San Giullana in šefa generalnega štaba armade in mornarice. Danes je prisostvoval kralj maši zadušnici za svojim očetom in nato vnovič sprejel Salandro in vojnega ministra. Kralj ie odpo^* danes v S. Ana Valdieri, da obišče <j in otroke, ki se nahajajo tamkaj, a se takoj zopet vrne v Rim.
Sankcljoniran zakon za GorišKo,
DUNAJ, 30. (Wiencr Zietung). Cesar jo podelil najvišjo sankcijo zakor emu ik1 črtu, sklenjeno v deželnem zboru goriška gradiščanskem, in tičočemu se uravnav j pravnega razmerja učnega osobja meščanskih in javnih ljudskih j»ol, kakor tu; i glede pokritja potrebščin šolskega zaklad..
Organizacija za poljska dela bo ČeSkem.
PRAGA, 30. (Izv.) Tu se je konstituira! danes češko-nemški odsek, ki si je nad', za nalogo, organizirati poljskadela, ki so potrebna v očigled predstojeći žetvi.
Proti Itrojkovnemu gibanju.
PRAGA, 30. (Izv.) Češka narodno-sv -cijalna stranka je izdala danes proklani -cijo, v kateri svari svoje pristaše prt-1 vsakim mezdnim in štrajkovnim gibanjem, češ, da stranka nobenega takega gibanj:: ne more podpirati.
UrocojočI se Avstrijci
LONDON, 29. (Kor.) V zadnjih petiii dneh se je 750 Avstrijcev, nastanjenih večinoma v Grimsbergu, preko Hamburg a povrnilo v domovino. Tudi iz Birminghii-ma se je povrnilo več Avstrijcev v domovino.
Aristokratski dofiroooljec.
DUNAJ, 30. (Kor.) Listi javljajo da se Jo deželni maršal princ Lichtenstein prija\ pri vojnem ministru kot ordonančni oficir.
Komi poveljniki In poveljniki generali avstro-ojrskl.
1.	Krakovški kor: general konjenice, Edvard pl. Boeh-Ermolbi;
2.	Dunajski kor: general pehote, Bla: Schemua;
3.	Graški kor: general pehote, Emil Co-lerus pl. Geldern;
4.	Budimpeštanski kor: general konjenice, Kari pl. Terstyansky Nadeski;
5.	Požunski kor: FZM Pavel pl. Puhalo Brloški;
6.	Kosiški kor: general pehote, Svetozar Borojević od Bojne;
7.	T emševarski kor: general pehote, Oton Meixner pl. Z\veienstamm;
8.	Praški kor: general konjenice, Artur baron GiesI od Gieslingen;
9.	Lutomeriški kor: general Lotar pl. Xortstein;
10.	Premisliški kor: general pehote, Hugo Meixner pl. Zweienstamm;
11.	L vski kor: general konjenice, De-siderij Kološvari Kološvarski;
12.	Hermanstadski kor: general pehote, Herman Koevess pl. Koeveshaza;
13.	Zagrebški kor: general pehote, Adoli baron Rhemen;
14.	Inomoški kor: general konjenice, Viktor Danke;
15.	Sarajevski kor: general tfehote, Miha pl. Appel;
16.	Dubrovniški kor: FML Venceslav VVurm.
Poveljnik generalnega štaba je general Konrad baron Hoetzendorf.
Stran IL
»EDINOST« it 181.
V Trstu, dne 31. julija 1914.
Zadftja brzoiivna poročila.
ranje BeftraftL
•Mi1
Na to so sledili viharni hoch-klici. Cesar Je odgovoril: Globoko EbHOffrnlC neke bdanlskt imaMUtot sprejmem dokaze zvestobe, ki mi priha-inf-, „ »aiTffjn »mi Mittaiirl jak> od vseh delov monarhije ter se tudi POZflr V BeUiCflU. - FTO OjenuL vam gospod župan zahvaljujem na po-
DUNAJ 30. (Kor.) Okoli polnoči klonstvu. je pričelo na belgrajski strani po Nato župan: Zahvaljujemo Vas Veličan-
daljši pavzi streljanje^ s strojnimi S^AvSi Kf^tS
puškami, nakar so pričeli naši monitorji obstreljevati mesto. Ob eni
ali mi Avstrijci hočemo za čast in slavo naše domovine tvezati vse. In zopet cesar: Mislil sem, đa bom v
ponoći je eksplodirala vsled bom- svoji starosti preživel le Še leta miru in go-
---------tovo sem se težko odločil za ta korak, ali
iz občih pojavov
zaključujem, da je bil
moj sklep pravi
Nato župan: Bog naj varuje Vaše Veličanstvo in podeli blagoslov našemu orožju.
Nato je predstavil župan cesarju načelnika nemškega Nationalverbanda dr. Gros-' sa, predsednika državne zbornice dr. Syl-
bardiranja neka smodnišnica v Bel-gradu.
Danes, ob zori, so poskušali Srbi vnovič, da bi razstrelili most, ne da bi dosegli nameravano pogreznenje podrtega mostovnega stebra. Ker so
Srb« streljali na naše iz carinskega. .
_ . ^ * M<1v. . . .	i^vM. ® vestra m pa podžupane,
t a i a, so nasi takoj osredotočili ar-1 „ .	t , ^	t ,
„„	• Cesar je nagovoril dr. Grossa z beseda-
tujerski ogenj na to poslopje, ki je mi: Zelo me £ese|i da M se gospodje tu_
bilo kmalu kup razvalin.	-kaj zbrali.
Kmalu nato se je pričelo zopet' Dr. Gross je odgovoril: Dolžnost naša
streljanje. Istočasno ie izbruhnil vije, da se poklonimo Vašemu Veličanstvu
Belgradu na več krajih požar. Tekom' ter obnovimo prisego zvestobe. Želimo in
različnih srbskih poizkusov, da bi!"ea™0' da Vaše Veličanstvo doživi v
.	. vt. a	rs kratkem vesele dogodke,
popolnoma razstrelili most, so nasr	6
vojaki vjeli 16 Srbov, ki so jih odpeljali v Petrovaradin.
Nekatera poročila poročajo, da so baje nastali v Novi Srbiji nemiri precejšnjega obsega. Prebivalstvo, ki ni srbske narodnosti, se brani
Nato cesar: Saj sem že sedaj vesel, ker vidim, da se moj ukrep odobruje vsestransko.
Nato dr. Gross: Vaše Veličanstvo bodi uverjeno, da so ž njim vsi narodi monarhije. posebno pa nemški, do zadnje kaplje
krvi. Neovrgljivo je dejstvo, da stoji do-
mr	m, . . - _ _ j movina v tem težkem času trdno z Vašim
stopiti v armado, vsled cesar se pri veličanstvom.
formiranju novih polkov jav-
ljajo precejšnje težkoče.
»To me prisrčno veseli«, je odgovoril
[ cesar.
t Nato je nagovoril cesar tudi podžupane. ! Ko je cesar stopal po stopnicah v grad ta- ter na vse stra™ odzdravljah zaigrala je dosedanji	avstrijsko himno, ki jo je tudi vsa
Z bojišča.
DUNAJ. 30. (Izv.) Kakor je
koj pričakovati, so se omejiti ______„ v.	.	.
vojni dogodki le na neznatne prakse. priinavzoca množica razoglava pela.
patruljiranju ob bregovih mejnih vod ie j Proklamacija vrhovnega poveljnika prišlo že ponovno do streljanja s puš- J	bosenskih Čet.
kami, ki pa nima zaznamovati nobenih; _	.
imenovanja vrednih izgub.	j SARAJEVO, 30. (Kor.) Vrhovni povelj-
Maio resnejšega značaja so bili boji, ki | t?/fpskifc čet ie izda! nas,edn'e liradne so se razvili okoli zemnnskega mostu. v!i!;
noči od torka na sredo so, kakor smo že I Kdor namenoma poškoduje zelezms.*! poročali, Srbi razstreiiii imenovani niosi. mostove, ceste, pota, brzojavne in te-vesdar pa vspeh ni bil zadosten. Srbska • bonske zveze, zapade pre?:e:nu sodu in prizade\anja, da bi most popolnoma raz- se kaznuje s smrtjo na vislicah, strelili, so naše predstraie, podpirane od °ne občine, k?er se zgode te poskod-
poljske in ladijske artiljerije, preprečile.
Pri Progorju ob Savi je skušala 50 do 60 mož broječa regularna srbska tolpa prekoračiti obrežje, kar pa se ji vsled ču-ječnosti naših predstraž ni posrečilo.
Dalje se je naši, ob obrežju nasproti Velike Gradiške postavljeni artiljeriji, posrečilo spraviti dva oborožena sovražna parnika pod navsltrižai ogenj in ju uničiti.
Pr! tej priliki bodi konstatirano, da bo javnost o vseh važnejših dogodkih na bojišču vedno natančno informirana po u-radnih poročilih, ker je samo tem pripisovati avtentični značaj.
Naše čete ob Drini.
DUNAJ, 30. (Kor.) Obrambna črta naših
he, bodo kaznovane z denarno globo aH drugačnimi vojnimi kontribucijami, ki se morajo takoj plačati.
Vojaški poveljniki onih oddelkov, ki stražijo železnice, mostove in pota in poveljniki vojaških transportov, smejo vzeti s seboj tudi tale (poroke) in jih pri svojih vojaških akciiah voditi s seboj. Će bi se zgodil kak atentat na železnice, mostove, vlake in transporte, so poveljniki pooblaščeni, da tale takoi usmrte.
Osebe, ki naznanijo oblasten kak nameravan atentat na železniške proge, ceste, mostove ali vojaške transporte, dobe visoko nagrado.
Mednarodni politični položaj.
DUNAJ 30. (Izv.) Oficiiozno se zvečer
čet ob Drini, se je po manjših bojih pomak- i razglaša: Splošni položaj je nespretne-nila do glavnega rokava te reke. Na naši 1 njeno resen, a ne resnejši, kakor se je pristrani je samo eden mrtev, na srbski 10. j čakovalo. Avstrija poudarja cilje svoje Srbske tolpe so zaman poskušale ogrože- v°Sne P1"01* Srbiii in opozarja pri tem, da
vati Bielino.
Cesar na Dunaju.
DUNAJ, 30. (Kor.) Ko se je vstavil voz pred grajskimi stopnjicami ter sta cesar in prestolonaslednik izstopila, je med občo tišino župan dr. NVeiskirchner cesarja takole nagovoril: Blagovoli sprejeti Vaše Veličanstvo preponižni pozdrav glavnega in rezidenčnega mesta Dunaja. Sporočam, da se je zbralo včeraj zvečer pred rotov-
nima osvojevalnih namenov. Opetovane konference našega veleposlanika v Petro-gradu s Sazonovom veljajo konstataciji istega dejstva. V isti sneri se gibljejo tudi pogajanja ruskega veleposlanika na Dunaju z grofom Berchtoldom. Vest, da so se v teh konferencah že pokazale kake točke za sporazum, pa ni resnična. Te konference imajo le nalogo dokazati, zakaj je Avstrija napovedala Srbiji vojno.
DUNAJ 30. (Izv.) »Neues Wiener
ženi dunajsko veteranstvo ter z njim sto- j Abendblatt« poroča iz Berlina: Pogajanja tisoči Dunaijanov m Dnnajčank, ki so vsi; med velesilami se še vedno nadaljujejo, obnovili prisego zvestobe do cesarja in dr- j Anglija poskuša vplivati v Petrogradu po-žave. Z nami prisega predsednikov na- mirjevalno, istotako tudi Francija. Tudi mestnik gosposke zbornice, predsednik Nemčija napravi vse. kar bi zanioglo olaj-državne zbornice, poslanci nemške naci- sati položaj, a priznava z vso odločno-jonalne zveze ter krščansko-socijalne st:o upravičenost avstrijskega stališča, združitve. Imovino in kri za cesarja, imo- Ruska izjava je napravila tu jako dober vino in kri za domovino!	: vtisk. Najbrže je ta izjava posledica br-
PODLISTEK
Rdeči mlin.
Roman. - Spisal
.Da".
-.Ali prisezate, da se mu boste pokorili ?•
„Prisezamo".
Dobro. Ne pozabite, da sem mu dal ukaz, naj za vsako ceno vzdrži parolo in naj vsakemu, ki bi se drznil upirati se paroli, brez obotavljanja požene krogljo skozi glavo".
„Parola se glasi: Najstrožje vam je prepovedano. ne le uprizarjati roparske napade z rabo sile, ampak storiti bodi tudi najma-njo tatvino. Razumite me dobro, tovariši, zapovedujem vam najizrečneje, da ste do mojega povratka pošteni___"
Eden banditov je mrmral z žalostnim glasom :
.P- šten naj — bom, to je prokleto težko".
„Kaj veste vi o tem*, je odgovoril Las-saro, „ni>te nikdar poskusili tega" f
Splošen snu h je sledil temu odgovoru in je dokazoval, da je stotnik zadel na pravo
me<to.
Ko se je hrupna veselost seinskih piratov neko »ko polegla, je nadaljeval isti nepravi; Joel M-icquar t:
„Dobro si zap šite z uho, da se ne za-dovo jujem s polovično poštenostjo. Stvar moran imeti popolno. Zahtevam čednosti prve kvalitete. Ce bi n. pr. kdo izmed v as šel po deželni cesti za kom in bi opazil, da je ta nekdo izpustil svojo denarnico na tla, h' čem, da jo takoj poberete in da mesto da bi [o utaknili v svoj žep, kar bi se zdelo vam naravno zakličete pravemu lastniku: He, siari, postojt^ vendar! Izgubili ste svoj denar! Ali ste razumeli, tovariši ? Ali hočete teko ?-
rDa, kapitan !f je odgovoril eden piratov, „čet idi stvar na prvi pogled izgleda komično, se zgodi tako, ker mora Mti. Le ena težava je tu"*.
„Katera ?"
„Mi nismo iiikaki rentierji. VI veste to fstota*o kakor mL Kako naj Živimo, Ce svojo obrt obesimo na kol? Poštenost ne pre-hranja. Naše telo bo prej nego v enem mesecu 5olj votlo, nego prazen sod za pivo, in nasi zobje daljši, nego oni starih koni".
.An f Kaj vraga se mučite s tem! Ali vam moram Se le reči, da vse sprejemnem na-seV Vsak teden bo Useron prejemal potrebno svoto, da boste mogli živeti v obO-nosti »n v miru, in računam močno na to* da oo svojem povratku najden tudi naj-medtejega med vami z obilnim trtbnhom*.
Ni bilo možno odpraviti teiave na zadovoljiv način. SeinsU piroti «o smatrali po— d eno jim dobo mastnega brezdelja brez posebnega strahu. Obvezali so s« s najslo-
! zojavk, ki sta si jih izmenjavala car in cesar Viljem. Pričakovati je, da se bo carjevi miroljubnosti vendarle posrečilo premagati rusko vojno stranko, vendar pa ne obstoje zato nikake realne garancije. Sicer ni nikdo računal, da bo zavzela Rusija |e takoj začetkom avstrijsko-srbske volne, neprijateljsko stališče napram naši monarhiji Smatralo se je, da se bo poprijela le dilatorične taktike In to radi naravnih težkoč za njene vojaSke priprave.
DUNAJ 30. (Izv.) Na poučenih mestih se javlja: Vest, da sta car m cesar Viljem izmenjavala brzojavke, kjer sta iskala izhodišča iz sedanjega položaja, se potrjuje, toda ne v polnem obsegu. Baje sta prišla oba istočasno na to idejo in si tudi istočasno poslala drug drugemu tozadevno brzojavko. Ce sta si potem odgovorila na te brzojavke, ni znano. Kakor se javlja iz Petrograda, potekajo dosedanja pogajanja našega poslanika grofa Szaparija s Sazonovom, popolnoma prijateljsko. Pri teh pogajanjih gre predvsem za vprašanje konstatacije, da naša monarhija nima o-svojevalnih namenov proti Srbiji. Dosedanja pogajanja niso Še dosegla nikakega uspeha.
Praška borza zaprta.
PRAGA, 30. (Izv.) Praška borza ostane zaprta do 1. avgusta.
Pogajanja med Avstrijo in Rusijo v svrho lokaliziranje konflikta.
DUNAJ, 30. Kakor se zatrjuje, v političnih krogih, so se že pričela med Avstrijo In Rusijo direktna pogajanja v svrho lokaliziranja konflikta. Pogajanja trajajo še dalje, a niso dosegla nikakega rezultata.
Bolgarska zahteva odškodnino od Srbije.
SOFIJA, 30. (Izv.) Listi zahtevajo, naj Bolgarska zahteva od Srbije odškodnino za svojo nevtralnost in to odškodnino naj bi dala Srbija v Macedoniji.
Nemško-italijanski oficijozni glas o situaciji. - Lokaliziranje vojne skoraj gotovo.
BEROLIN, 30. (Izv.) Oficijozni »Lokal-Anzeiger« poroča iz Rima: Situacija je precej enostavna. Skoraj gotovo je, da bo voiiia lokalizirana in da se prično mirovna posredovanja takoj, kakor avstrijska armada doseže prve uspehe. Seveda pa je treba biti pripravljeno za vse eventualnosti.
Car odložil svoje odpotovanje iz Petrograda.
PETROGRAD, 30. (Izv.) Car je odložil svoje potovanje v Finsko, kamor potuje skoraj vsako poletje.
Avstrija in Romunska.
BUKAREŠT, 30. (Izv.) Avstroogrski poslanik na romunskem dvoru, grof Czernin, je imel včeraj več ur trajajoč pogovor kraljem Karlom. Zatrjuje se, da Je grof Czernla iz Ischla, kjer je bil tudi sprejet v daljši avdijenci pri cesarju, prišel v Bu-karešt s specijalno misijo iu s predlogi najdalekosežnejšega pomena.
Danes je prispela v Bukarest vest, da je onih 31 romunsUh dijakov, ki so Mil pred dnevi aretirani na Ogrskem, že Izpuščenih v svobodo.
Grof Tisza o položaju.
BUDIMPEŠTA 30. (Kor.) Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je izjavil napram nekemu nemškemu žurnalistu, ki ga je vprašal za mnenje, ali bo mogoče lokalizacija vojne ali ne: »Ne morem Vam pri najboljši volji ničesar povedati«.
Francoski ministrski svet.
reč, da je sedaj jasno, da obstoja nemški f niku, da se priobči dotičnemu oddelku, načrt, ki se je zasnoval za časa sestanka Novinci in nadomestni rezervisti iz nabor-
v Konopištu, kjer je šlo za svetovno politiko, trdi »Wolfov Bureau«, da je to ne-možno, kar je jasno že vsled tega, da se je Avstrija odloČila za sedanje svoje postopanje le vsled sarajevskega atentata. Tudi poročilo pariškega lista »Journal „ da bi bil cesar Viljem po svojem prihodu v KieU ko je bil prečita! srbski odgovor, brzojavil cesarju Franu Josipu: »To je dovolj«, je povsem iz trte zvito.
Rumunski ministrski svet.
PARIZ 30. (Kor.) Snoči ob 10 se je znova sestal ministrski svet pod predsedstvom ministrskega predsednika in zunanjega ministra Vivianija. Proti polnoči je odšel Viviani k predsedniku Poincareju, kjer se je vršilo daljše posvetovanje.
Petrograjska borza zaprta.
PETROGRAD 30. (Kor.) Petrograjska borza ostane zaprta danes in jutri.
Dozdevni nemški načrt.
BERLIN 30. (Kor.) Nasproti poročilu pariškega lista »Journal des Debattes«, nam-
vesnejimi prisegami, da bodo živeli kot svetniki in Lascars je odpotoval s to obljubo Pariz.
Kakor smo že gori omenili, so sprejeto obvezo držali najvestneje.
Ponovno se je nepravi Joel Macquart med zimo ineognito podal v Bougival in se nastanil v gostilni, ki jo je vodil Sanvageon pod imenom Carllebotte. Že poprej dogovorjen signal je obvesti LJserona. Poročnik je hitel preko Seine, da stopi v zvezo s stotnikom, kateremu je dal zagotovilo, da niti eden piratov ne misli na to, da bi se direktno al indirektno upiral njegovim določenim ukazom.
Pomirjen glede te točke, ki jej je pripisoval veliko važnost, se je povrnil Lascars v Pariz In si je vnovič nadel hne in masko vfltomta de Cavaroroc.
Naši čitatelji so morda že uganili, da so možgani barona Lascarsa, tako bogati na grozljivih projektih, da. so snovali novo sramotilo delo.
Njegovo sovraštvo prati Tancredu je bilo ostreje in strupcuejc, nego kedaj.
Zenitev markiza s Pavlino, Id |e menila, da je vdova, in po soprogu dana jej srčna dala sovraitvu Lascarsa no-
to, grozno, Hotel je je iv at radovati v pri-
lagtje In siečaeje dovd do tega
BUKAREST, 30. (Kor.) »Agence tel. Roum.« poroča iz Sinaje: Danes se je vršil tu pod predsedstvom ministrskega predsednika Bratianu ministrski svet.
Mobilizacija na Ogrskem.
DUNAJ, 30. (Kor.) Po došlih poročilih se izvršuje na Ogrskem prihod vpoklicanih neaktivnih vojakov z največjo naglico in z izrednim navdušenjem. V vojašnice je že došla večina rezervistov in po višinah je pravcato kupičenje navdušene množice.
Odsek socialističnih delavskih društev je dvignil iz delavske zavarovalniške blagajne milijon kron in jih izročil ministrskemu predsedniku s pripombo, naj naloži ta denar v državne papirje, da bo imela država med vojno dovolj denarja.
Rusija sprejela angleški predlog.
LONDON, 30. (Kor.) Reuterjev urad izjavlja, da je dobilo angleško zunanje ministrstvo obvestilo, da je Rusija v principu sprejela angleški predlog glede konference. Istočasno želi Rusija tudi nadaljevanje direktne izmenjave misli z dunajskim kabinetom.
Vesti o izgonu Nemcev in Avstrijcev iz Pariza.
PARIZ, 30. (Kor.) »Agece Havas< de-mentuje vesti, da bi ministrstvo notranjih zadev in policijska prefektura nameravali izgnati v Parizu živeče Nemce in Avstrijce.
Stanje je še vedno napeto.
PARIZ, 30. (Kor.) »Agence Havas« javlja: Politiški krogi smatrajo položaj še vedno resnim. Vesti, ki prihajajo iz Nemčije trdijo, da sedanje napeto stanje traja lahko še dolgo časa. Vendar pa se francoska vlada še vedno trudi sporazumno z zastopniki velesil pridobiti tla za posredovanje. Nade je še vedno, da se ji to tudi posreči.
RIM, 30. (Kor.) »Agezia Štefani« javlja da so vesti, ki so jih prinesli anglaški listi, češ, da se mnenja ministrskega predsednika Salandre ter ministra zunanjih zadev markiza di San Giuliano glede zadržanja Italije v sedanjem položaju križata, čisto izmišljene.
PETROGRAD, 30. (Kor.) »Rieč« prinaša izjavo nekega ruskega diplomata glede sedanjega stanja, ki je sledeča: Ako hočemo vršiti svojo nalogo, moramo se predvsem brzdati. Vprašanje svojeljubja naj stopi v ozadje in upajmo, da nam v to pomore tudi časopisje, sicer se zadeva lahko samo poostri. Se nikoli se nismo nahajali v tako resnem in odgovornem tre-notku, zato je predvsem treba samozata-jevanja. Rusija stori svojo dolžnost do zadnjega momenta.
V resnici so vesti današnjih listov tudi resignirane. »Rieč«, da celo »Novoje Vremja« sta mnenja, da je še vedno mogoče izogniti se evropski vojni. »Den« doznaje iz zunanjega urada, da napoved vojne Srbiji ne izključuje možnosti, da bi se pogajanja ne nadaljevala.
Priglasitve prostovoljcev.
DUNAJ, 30. (Kor.) Da se zadosti patri-jotičnim stremljenjem, ki se pojavljajo na presenetljiv način in ki gredo za udeležbo na vojnih dogodkih, se odreja za čas do^ godkov sledeče: Prostovoljni vstop po § 19—6 b. z., oziroma § 132—4 je splošno dovoljen za čas vojne, ako so dani zakoniti predpogoji. Nabor takih prostovoljcev se more izvršiti pri vsakem poveljstvu dopolnilnega okraja. V slučaju, da se more prosilec izkazati, da je bil že na naboru, oziroma, da je dovršil vojno dolžnost, mu ni treba predložiti potrdila o vstopu. To pa se mora zabeležiti v nabornem zapis-
gnusneea rezultata, je bilo potrebno, da pride V Herouville brez nezaupanja v območje nepoznanega mu sovražnika. Ali pa ni bilo očividno, da marki ne bi svoje soproge, svojih otrok in svoje sestre zopet privel v grad Port-Mary, če bi grozljive in na nesrečo osnovane vesti o zlodelih banditov razburjale ono okolici?
To nam zadostno pojasnjuje Lascarsov načrt in njegove instrukcije, ki jih je dal piratom.
Nepravi Ivel Macquart je bil že nekako teden dni zopet v Rdečem mlinu, ko je neki molčljiv in moder emisar, ki ga je pustil v Parizu, da opazuje tudi najmanji dogodek v hotelu Heronville, prihitel k njemu in mu javil, daje marld s svojo rodbino zapustil Rue St Dominique in da dospe v najkrajšem času v Port-Marly.
Ob tej vesti se je Lascars smehljal in njegov obraz je dobil izraz peklenskega veselja in triumfa. Mel si je roki in ustnici, so mu mrmrali:
„Sedaj ali nikoli!«
VDL
Lascars začenja svojo vojno.
Naslednjega dne popoldne je bilo nebo jasno in prozorno kakor v maju in že vroči »otočni žarki so božali površino zemlje, Id le od vseh strani izginjala pod širokimi gubami pomladanskega plašča iz zelenega bar-fuma.
Potem, ko |e Matilda vse jutro s Pavlom
nega leta 1914 morejo na prošnjo takoj nastopiti prezenčno službo pri vseh četah, izvzemši konjico in jahajočo artilerijo.
Sprememba individualnega uvrščenja potrjenih v skupno armado ali med domobrance (§ 341 W. V. L), kakor tudi slučaj, da bi se ne ravnalo po določbah § 36—3 W. O. se ne sme zgoditi. Moštvo, ki želi biti premeščeno h kakemu mobiliziranemu vojaškemu krdelu, se mora po prvem vojaškem izvežbanju uvrstiti med nadomest-nike istega krdela. Poveljnik nadomestni-kov nadomestniškega kadra odloči, kedaj naj konča vojno izvežbanje. Nadomest-niški oddelki imajo odpošiljati dotično moštvo po potrebi armadi v vojni.
Kje je prejel Pašić vojno napoved.
PARIZ, 30. (Kor.) Listi poročajo iz Niša: Ministrski predsednik Pašić je prejel vojno napoved opoldne v neki restavraciji. Prečital jo je navzočim diplomatom, ki so se odstranili z resnim obrazom. Množica je aklamirala kralja in ministrskega predsednika.
Bolgarski glas o vojni.
SOFIJA 30. (Kor.) Poluradna »Volja« izjavlja v nekem inspiriranem članku, ki se bavi z vojno, sledeče: V tem za Srbijo resnem in odločilnem trenotku ne gojimo mi, ki smo bili po srbski nezvestobi v živo zadeti, nobene škodožc Ijnosti. Bolgarska je že izjavila, da ostane nevtralna. To, kat je mogla Srbska upravičeno pričakovati, prekaša vse. Vendar pa mora bolgarska vlada jako pazljivo slediti temu, kako se razvijajo dogodki. To, kar se dogaja danes, je tretja faza balkanske vojne. Moralna odgovornost zato zadene edino Ie Srbe; kajti tretja ta faza bi ne bila izbruhnila na tako strahovit način, ako bi se Srbija ne bila protivila temu, da se udejstvi srbsko-bulgarska zveza. Kako pa se zadeva razvije in kakšne posledice nastanejo, to še ni jasno. Za sedaj je pač najverjetnejše, da ostane spor lokaliziran. Dolžnost vlade je, da je vedno v stanu braniti bolgarske, izključno bolgarske interese.
Konferenca grofa Berchtolda z nemškim in italijanskim veleposlanikom.
DUNAJ, 30. (Izv.) Minister za zunanje stvari, grof Berchtold, je imel včeraj dolgo konferenco z nemškim in italijanskim veleposlanikom. Konferenca se je nanašala na vprašanje lokaliziranja vojne.
Rusija ustavlja mobilizacijo.
DUNAJ, oo. (Izv.) »Neues Wiener Journal« poroča danes zjutraj ob 3 iz Berlina, da je prispela danes tjakaj vest, da je Rusija ustavila mobilizacijo. V berlinskih oficijalnih krogih se zatrjuje, da je cesar Viljem poslal carju Nikolaju brzojavko, v kateri ga prosi, naj stori Rusija vse, da se konflikt med Avstrijo in Srbijo lokalizira, da ne bi prišlo do evropske katastrofe.
Ponesrečeni avstrijski avijatik.
DUNAJ 30. (Izv.) Poveljnik avijatiške-ga oddelka v Dunajskem Novem mestu, stotnik Miiller, se je smrtno ponesrečil. Bil je na službenem potovanju.
Anglija ne mobilizira.
LONDON 30. (Kor.) Uradno se poroča, da niso vojaške oblasti odredile nobenih odredb, ki bi imele značaj mobilizacije. Povelja, ki so bila izdana, so ie previdnostne odredbe defenzivnega značaja. Odredbe pri mornarici so istotako samo previdnostnega značaja. Ni bila odrejena ni-kaka mobilizacija.
Angleži upajo, da se vzđrži lokaliziranje vojne.
DUNAJ 30. (Izv.) Oficijozna »Wiener Allgemeine Zeitung« poroča iz Londona iz posebnega vira: V angleških krogih prevladuje upanje, da se posreči vzdržati lokalizacija vojne. To mnenje podpira zlasti dejstvo, da vladajo med Nemčijo in Anglijo najboljši odnošaji in da traja med obema vladama trajna izmenjava misli. Anglija stori vse, da prepreči izbruh konflikta.
LONDON, 30. (Zgornja zbornica.) Odgovarjajoč na tozadevno vprašanje, je izjavil lordski predsednik Visconte MorIey,
n Armandom letala po vrtu in polju, se udeleževala njiju otroških iger in spletala brsteče cvetke v šopke in vence, se je je polastila neodklonljiva želja, da bi se vozila jo vodi.
Obveščena o tej želji, je Pavlina rada privolila in je zaukazala d* • n^ slugama, iaj pripravita enega grajskih - lnov in naj >odeta pripravljena, da prevzameta delo veslanja.
V	pol uri so bili ti ukazi izvršeni. Mlada žena in mlado dekle ste zapustile grad, prehodile cesto, ki ju je ločevala od obrežja n ste poseli v -legantno, belo in rdeče pobarvano šalupo, na katere zadnjem koncu
blestelo v „zlatih" črkah ime .Nada**. Markiza in nje svakinja sta sedli na mehke riazine, razgrnjene pod zaščitno streho, napravljeno iz benečanske snovi, z belimi in rdečimi progami.
V	hipu, ko se je šalupa, pognana od krepkih udarcev redarjev, oddaljila od obrežja, je ežal neki pliten črno pob an čoln na sredi reke, ravno nasproti gradu.
v njem so bili trije slabo oblečeni možje. Eden teh mož, ki je ležal podolgoma, je nosil star slamnat klobuk in mu je bilo od obraza, ki mu je spodnji del popolnoma pokrivala dolga brada nedoločene barve, videti Ie oči
Njegova tovariša sta vsako toliko metala mrežo in bila navidez zagiobljena v to važno delo, kakor da ne posvečata nikake pažnje vsemu onemu, kar se dogaja okolo njiju.
V Trstu, dne 31, julija 1914.
»EDINOST« it 181.
Stran III.
da ima zelo malo poročati o položaju. Vse velesile se živahno pogajajo. Vlada si bo neumorno prizadevala, da bo preobvlado-vala vse komplikacije in težave evropskega položaja. Ona nikakor ne bo prenehala, delovati v mirovnem smislu.
Nizozemska Izjavila nevtralnost
AMSTERDAM 30. (Kor.) Uradni list pri-občuje izjavo Nizozemske, da ostane tekom srbsko-avstrijskega konflikta strogo nevtralna.
Zavezniška zvestoba Italije.
RIM 30. (Kor.) »Tribuna« izjavlja, raz-pravljaje mednarodni položaj, da Je v interesu Italije same, da zvesto izpolnjuje obveznosti, ki jih ji nalaga trozveza, da se tako ne zgode kaki napadi in zasednosti. Italija ne more pustiti v nemar svojih živ-Ijenskih interesov v adrijanskem, joniš-kem in tiranskem morju, zato jih hoče naj-energičnejše braniti, kajti prostost teh treh morij ter izključenje vsake imperialistične prevlade kakega naroda na kakem teh morij tvori bistveni predpogoj politi-ške neodvisnosti in gospodarskega napredka Italije.
Udanostne izjave bosetiskih Srbov
MOSTAR 30. (Kor.) Deputacija najuglednejših srbskih meščanov, pod vodstvom bivšega podpredsednika bosenske-ga sabora, dr. Sole in predsednika cerkvene občine Biliča, se je zglasila pri okrožnem predstojniku in ga prosila, naj sporoči vladarju v tem. za domovino tako važnem trenotku, vnovič izraze neomajne zvestobe in udanosti srbsko-pravoslavnega elementa v Bosni, ki je vedno pripravljen, žrtvovati premoženje in kri za cesarja in domovino. Deputacija se je podala nato k zbornemu poveljniku, kjer je podala enako izjavo.
Šola je tudi naznanil okrožnemu predstojniku. da so srbski člani občinskega sveta zopet prevzeli mandate, ki so jih odložili.
»Hlas Naroda« o konfliktu.
PRAGA 30. (Kor.) »Hlas Naroda« piše v svojem uvodnem članku med drugim: Vojna s Srbijo se je pričela in narodi monarhije so prepričani, da se konča kmalu in dobro. Vsi so prepričani, da ne j*i;e niti za uničenje srbske države niti za uničenje slovanskega naroda. Le neznosno razmerje med Srbijo in Avsrijo se mora izprcmc-niti na boljše, da bo odgovarjalo resničnim interesom. Avstriji se ne more ničesar očitati, ker ji je bila vojna vsiljena.
Vojno stanje.
Od torka se nahajati Avstro-Ogrska in Srbija v vojnem stanju. Avstrija je iormel-no napovedala vojno, sklicuje se na konferenco v Haagu. Vendar bi ji tega ne bilo treba storiti glede na mednarodno klasično pravo. Po tem pravu pa je treba podati »ultimatum^. Glavna točka tega prava v tem pogledu se glasi: Nobena država in noben narod ne more regularno začeti vojne proti kaki drugi državi ali narodu, ne da bi je prej javno objavila. Vendar pa vojno lahko prične, podavši prej ultimatum, v katerem je natanko označen rok, po preteku katerega izbruhnejo sovražnosti.
Javna napoved vojnega stanja med dve-državama pa je potrebna tudi zato, ker se zakoni v vojnem stanju razlikujejo od onih v mirnem času, zato je treba natanko določiti, kedaj je začelo prvo, da se dožene, kakošna so pravna pravila, po katerih se naj uravnajo odnošaji med obema vojsku-jočima se državama, kakor tudi odnošaji do drugih držav in pa pravice privatnih oseb.
Posledice napovedanega vojnega stanja
so v smislu mednarodnega prava neposredno sledeče: Stiki med obema državama. ki so obstojali po njunih zastopnikih, ponehajo. Diplomatiški agenti so iz dotičnih krajev odpoklicani, poslaništva u-stavljena. Trgovinske, paropJovne, industrijske pogodbe ter one glede literarne in umetniške lasti ter jednake druge se tudi navadno razveljavijo.
Vojna,
ki je v starodavnih in prejšnjih časih zaplela v konflikt vse državljane vojskujočih se dežel, se omejuje v naših časih samo na oboroženo silo. Dandanes ni torej več dovoljeno oškodovati privatnih oseb ter privatnega imetja. Privatne osebe se v vojno zapletejo lahko le kot prostovoljni udeleženci, vohuni i. t. d. Pa tudi oborožena sila sama kot taka se mora ravnati po strogih predpisih, ki določujejo bolj humanno borbo, prepovedujejo rabo eksplozivnih patronov za pehoto ter nalagajo, da se obzirno ravna z bolniki in ranjenci.
Obstreljevanje trdnjav.
Trdnjav ni smeti prej obstreljevati, pre-dno se istih ni pozvalo na predajo. Če se vse poskušnje za predajo trdnjave izjalovijo, se sme oblegana trdnjava bombardirati.
Teritorijalna okupacija
v vojnem Času je neovrgljivo pravo. Država, ki se vojskuje, se ne polasti lahko samo sovražnikove zemlje, temveč tudi državne imovine, vojnega brodovja, pa tudi privatnih ladij, če se iste uporabljajo v vojne svrhe ter vsega javnega imetja sovražnikovega. Prizanašati pa je po zakonu bolnišnicam, muzejem, arhivom, bibliotekam in observatorijem i. dr. Tudi sme oni, ki je okupiral sovražnikovo o-zemlje, nastaviti krajevne in politiške o-blastnije, pobirati davke in pristojbine ter raztegniti na vse državljane okupiranega ozemlja svoje pravoso-'",\ Zmagovatelj sme preiskovati posamezne osebe, rabiti privatno last ter jo tudi uničiti, ako lahko
postane nevarna njegovi varnosti. Vojni plen tvorijo reči hi orožje vojsknfočih se sil ali privatnih oseb, odvisnih od vojskujoče se armade. Dalje trdnjave, orožje, municija ter državna posest
OdaoftaH državllannv
Država, ki se vojskuje, Ce hoče, lahko spodi podanike svoje sovražnice iz svojega ozemlja, če misli, da Je to potrebno
za njeno varnost. Tako je 1. 1870, Francija spodila 100.000 pruskih podanikov, od teh
40.000 samo iz Pariza. Obratno Prusija tega ni storila. Tudi se te pravice ni poslužila 1. 1877. ni Rusija niti Turčija, 1.1894 niti Kina niti Japonska, 1. 1898. niti Španska niti severoameriSke združene drŽave, niti Japonska niti Rusija v zadnji vojski, storila pa je to Turčija z italijanskimi podaniki v libiški vojni. Ce se kaka država hoče poslužiti te pravice, treba da napove tujim podanikom rok, da se za odhod lahko pripravijo in za svoje imetje lahko ukrenejo potrebne odredbe.
Ceneni Snov • taftKra pilo-
žfljH Mit
General Savov, vrhovni poveljnik bolgarske vojske v zadnji balkanski vojni, se
je izjavil dopisniku »Pester Lloyda« o uspehih Srbije v predstojeći vojski kakor tudi o posledicah iste glede na bodoči raz-vitek balkanskih odnošajev, takole:
Dovolj je nade, da ostane vojna med Avstro-Ogrsko in Srbijo časovno m prostorno omejena, zato menim, da ni treba, da bi Bolgarska mobilizirala. Tudi ni verjetno, da bi se francosko javno mnenje radi Srbije navduševalo za vojno, sicer pa Francija ni za vojno, kakor se da sklepati iz zadnje debate v zbornici. Brez Francije pa tudi Rusija ne poseže po orožju, da bi rešila Srbijo. Zbog tega Je pa zelo verjetno, da ostane vojna med Avstro-Ogrsko in Srbijo izolirana in konečna posledica tega bo evropejska konferenca, na kateri se rešijo vsa še nerešena balkanska vprašanja. Posledica te konference bo v prvi vrsti uravnava ravnotežja na Balkanu, omajanega po bukareškem miru, ker bodo imeli lahko povsem svobodne roke, ker dosedaj niti ena sila ni potrdila teritorijalne spremembe na Balkanu. Obzirom na razvoj odnošajev po tem miru, mislim, da tudi Romunska ne bo delala težkoč, naravno, če se ji pusti to, kar je ugrabila.
Ta konferenca bi si tudi lahko stavila nalog, da po zaključku predstojeće vojne reši tudi macedonsko in albansko in even-tuelno tudi turško-grško vprašanje. Sa-momodrost, mirnost in avtoriteta vse Evrope lahko reši vse te probleme, ker balkanski narodi so se pokazali, da niso v stanu, da bi jih rešili sami.
Kar se Srbije same dostaje, mislim, da je izgubila konečno svojo igro.
RnfaJeML
Kraljevi dvor, ministrstva in vojaštvo je zapustilo Belgrad ter odpotovalo v Kra-gujevac. Kragujevac je od Belgrada v zračni potezi oddaljen kakih 95 km. Ako se potuje po železnici, pelje proga od Belgrada do Lapova, tu pa se odcepi proga, ki konča v Kragujevcu. Ta vožnja traja prilično 4 in % ure. Proga je dolga 129 km.
Kragujevac je malo mesto ter šteje približno 20.001) prebivalcev. Do leta 1842. je bila tu palača srbskih vojvodov. Okolica z mestom vred meri 2300 km3, na vsem tem prostoru pa živi približno 200 tisoč duš.
Slika srbskega vojnega pczorlfta.
Meja na severu med Srbijo in monarhijo gre ob Savi od Rače do Zemuna oziroma Belgrada, to je do izliva Save v Donavo. Nadaljna meja je Donava do Or-šove, oziroma do Radnjevca v bližini bolgarske meje. Obe reki, Sava in Donava, sta zelo močni in široki ter imata ponekod širino do 1200 m ali pa še več in sta plovni. Te dve reki tvorita zelo važno vojaško zapreko posebno še zaradi tega, ker sena obeh bregovih deloma nahajajo močvirja. Breg na ogrski strani je skoro raven. šele od Bazije pa do Oršove se počasi vzdiguje in tvori sredogorje, katero se strmo spušča proti Donavi. Na srbski strani dominira obala skoro na celi izbočeni meji, posebno pa na črti Obrenovac-Belgrad - Smederevo nad ogrsko ualo, Itako da se zdi, da stvarijo delne zapreke ! od severa prihajajočemu sovražniku. Od ' Kostole do Golubca spremljajo srbsko ' obalo manjše višine, katero pa nadvladuje ogrskega brega od Bazije do Koromina-Golubca. Od tukaj pa do Oršove je tudi srbski breg strm in visok ter brez važnih dohodkov, pripraven samo za majhne bitke oziroma za prehod.
Mejo med Srbijo in Bosno tvori reka Drina, katera teče deloma skozi ozko dolino in je od obeh strani obdana od brez-potnega in pustega gorovja, ki je posebno na bosenski strani precej visoko. Sele nad Bajino Bašter je zadnji del gorovja do bosensko-črnogorske meje suha preseka, ki vodi čez precej visoko gorovje.
Z ozirom na samo formacijo terena je bosensko-srbska meja samo na nekaterih krajih za večje vojaške oddelke prehodna. Taki kraji so blizu izliva Drine v Savo, potem pri Zvorniku in tiajini Bašti (najbližja pot čez prelaz Kadinjača v dolino zahodne Morave in k železniški postaji Užice v dolini; to je zelo važna operacijska linija.)
Srbija se kaže geografično kot od juga proti severu se razširjajoča kotlina, ki je na zahodni in vzhodni strani obdana od visokega gorovja. Središče dežele, dolina Morave in zahodne Morave je zelo rodovitno in precej gosto naseljeno. Robna gorovja so zelo šumovita in nepre-! hodna ter zaradi tega za vcCje vojaške
operacije malo ali pa sploh neprimerna, torej samo prehodno' gorovje. Zelo važna pa so za manjše praske in za četaške boje, za katere so na balkanskem polotoku zelo izurjeni.	* -
Da moremo presoditi vojno poaorišče z vojaškega stališča,1 moramo vpoštevati prometne zveze, ki so zelo velike važnosti. Medtem, ko le železniška mreža na ogrski strani izredno gosta in dobro razvita, hna Srbija samo malo železnic. Glavna železniška črta gre od Belgrada skozi Niš v Sofijo in Carigrad, oziroma iz Niša skozi Skoplje v Solun. Od te glavne železnice odcepita se dve važni železnici proti zahodu, ki vodita skoro blizu bosen-ske meje; ena železnica gre v Valjevo, druga pa v Užice, medtem ko drže druge postranske železnice na vzhod proti bolgarski meji.
Utrjeni so sledeči kraji: Belgrad ima okoli 70.000 prebivalcev in ima stare utrdbe, ki so brez vsake vrednosti ter so jih zaradi tega vojaške čete že zapustile. Niš leži pri izlivu Nišave v Moravo in je druga trdnjava, ki ima kaj vrednosti, vendar pa služi samo za obrambo proti napadom od vzhodne, jugovzhodne in južne strani. Za-Ječar in Pirot sta utrjena kraja na srbsko-bulgarski meji.
Od večjih krajev naj še omenimo: Na Donavi-Savi se nahaja šabac, Smederevo, Požarevac in Veliko Oradište. V notranjosti dežele leži znani srbski arzenal Kragujevac in Kruševac. Na bosenski meji je Loznica.
Srbija ima zaradi svoje rodovitnosti in velike govedoreje dobro stališče, vendar pa je danes v tem oziru slabše z ozirom na predstoječo vojsko. Geografični položaj je za sovražnika, ki prihaja od severa — ako odbijemo težave pri prehodu čez Donavo ali Savo — ugoden, medtem ko je položaj na zahodu za sovražnika v začetku težak, a Je zato poznejše prodiranje znatno lažje.
Cez Savo vodi železniški most, in sicer med Zemunom in Belgradom; ta most ima zelo veliko strategično važnost. Svojčas so ga proglasili za nevtralnega, vendar pa ga Srbija lahko vsak čas požene v zrak. Med Zemunom in Oršovo ne vodi čez Donavo noben most.
»Is m\L
NAŠIM ČITATELJEM IN NAROČNIKOM! Posebna izdaja »Edinosti« ni mogla iziti, ker Je bil poklican zopet en strojni stavec k vojakom, tako da ima tiskarna komaj toliko moči na razpolago, da bo izhajala jutranja številka lista.
Podpore rodbinam vpoklicanih. Po zakonu iz decembra 1912 imajo rodbine tistih rezervistov ali nadomestnih rezervistov, ki so v miru pozvani v izredno službo, ali v slučaju mobilizacije v povišanje vojnega stanja pravico do podpore. Kot svojci prihajajo prvi v poštev soproge in zakonski otroci vpoklicanca, potem pa tudi zakonski predniki (stariši, stari oče m stara mati), bratje m sestre, zet in tašča, nezakonska mati in nezakonski otroci, ako imajo v Avstriji "edno bivališče, ali če imajo avstrijsko ali ogrsko državljanstvo, oziroma bosensko deželno pripadništvo. Kot podpore potrebni veljajo oni svojci, ki jih je z najpotrebnejim vsaj po najvećem delu preskrbljal vpoklicanec. Skupni znesek podpore pa ne sme prekoračiti povprečnega dnevnega zaslužka vpoklicanca. Ta podpora gre potrebnim svojcem za tisti čas, dokler je vpoklicanec po aktivni vojni službi zadržan, da ne more iti za svojim navadnim zaslužkom. V slučaju pa, da dezertira, ali da je s sodno razsodbo obsojen v težko ječo, ali v drugo strožjo kazen, neha podpora s tistim dnem, ko je zbežal, oziroma z dnem obsodbe. Svojcem tistih pa, ki so bili v bitki ubiti, ali se jih pogreša, ali so umrli vsled poškodbe v aktivni vojaški službi, ali pa po tej provzročeni bolezni, predno so bili postavljeni v neaktivno razmerje, gre podpora še šest mesecev, računjeno od dneva smrti, oziroma od dneva, kar se jili pogreša, v kolikor ni ta podpora nadomeščena po kaki vojaški oskrbi. Ta po državi davana podpora se ne zmanjša po morebitnih podporah od strani dežele, občin, društev, ali privatnih oseb, tudi je ni možno rubiti, ali zapleniti. Tudi ni veljavno kako razpolaganje z rečenimi podporami z odstopom, z nakazilom, z zastavo. Zahtevo po podpori Je prijaviti pri občinskem predstojništvu. Prijavo more napraviti v aktivno službo vpoklicani, ali pa dotični svojci. Ob zglasitvi je označiti tudi osebo, ki se jej naj vplačuje podpora. Podpora se izplačuje v polmesečnih obrokih prvega in šestnajstega vsakega meseca. Oblasti so dobile nalog, naj čim hitreje rešujejo prošnje za podporo. Vse potrebne vloge, zapisniki, priloge so proste koleka in pristojbin, kakor kakor tudi poštnine. Istotako tudi vsi pripomočki v podkrepljenje zahteve, v kolikor služijo le temu namenu. Podpore za Trst in primorske pokrajine znašajo K 1.20 na dan za odraščene, za otroke pod osmimi leti pa 60 vin. Tako dobivajo n. pr. soproga vpoklicanca, ki ima dva otroka, — enega nad, druzega izpod osem let — in njena mati, ako ie z vsekega zaslužka: 3 krat po K 1.2 in enkrat 60 vinarjev, skupuo 4 K 20 vin. na dan.
Demonstracije in aretacije v Puli. »Po-laer l agblatt« poroča dne 29. julija: Včeraj popoludne so se vršile v Puli precejšnje demonstracije proti prodajalcem živil. S prvega so imele te demonstracije le gospodarski pomen, pozneje pa so prešle 'tudi na politično polje. Iz gospodarskih razlogov so napadali in plenili nekatere tvrdke, iz političnih razlogov pa so napadli s kamenjem tiskarno Lagmfa in dr., pisarno dr. Laginje in Narodni dom. Tudi
Vtllko skladišče klobukov
dcinlkov, bate In pisan« srajc«, Izladsk. platna iapnlh robesv, moških nopovk itd.
K. Cvenkei Trst corso 28
Cen« zrnoma. - Postrežba toina.
Narodna traovina. ■■ Narodi*8* trg«. a.
Mnenje m. dr. d Heoolrflin o Miirttora

G—p. J. BBRRA VALLO
Trat
Z veseljem Vetrn naznanjam, da predpisujem že več let Vaše Izvrstno SERRAVALLOVO KINA-VINO Z ŽELEZOM (Vino di China Ferru&noso Serravallo), čigar uspešnost je gotovo dokazana v mnogih slučajih.
MARIBOR, dne 7. septembra 191U
Dr. NEUWIRTH.
An&Rojic, Trst
dobro fm tttfcaUBO p#>
ftiaiisaj% prsaja, barrsaje Lli
KAM. GOMKEL, ROJAH
stara trgovina jestvin
ulica Montorsino štev. 16.
Prodaja po najnižjih cenah vsakovrstne jestvlne, kolonijalije in druge pridelke. Ima vedno najboljše prekajeno meso.
Trgovina jestvin in delikates
NARCEL LAZAR
Trst - ulica Belvedere št. 57. - Trst. Prodala vedno sveže testenine iz Ilirske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. — Vino in likerji v steklenicah. — Postrežba nadom. Razpošilja se pakete od 5 kg naprej: Kave, oHa in dr. -
■ s Dobroznana mirodflnica :: 5
I Iv. Camauli i
= Sv. iv« - Trst - blizu Bar. deme j=
1 Velik izbor barv g = = povlak Etd.= =
Zaloga za Trst in okolico redilnega H
SLADSH1
I čaja za otro-— ke In odrasle
tir fisfrnep apna m tečMf* puh a !inH
tta SI
LOVRE BUL1Ć, TRSI
priporoča ccnj. občinstvu cvijr

(»Trattoria Brioni«) z vrtom, pripravnim
za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via delflstria 16 (v bližini cerkve
sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo »Adrija«, pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo št. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil.
ZDRAVNIK
Hrt. Dr. Rorol PmilčlC
ra o* 11-1
Trst, ulica Bonomo 3/11. (nasproti Dreherjeve pivovarne).
Dr. HORVATH Vffl IHOVfi 22
specijalist za kožne in f	BJE bolezni, šibkost
apt^^^kl^lE innervoznost,za bolezni nogah in sklepih. - S ""iema od II d .» pop. od 4 ^ cčer
Iti beU&tt sredstva za prebavo neti fttfufek priMi
presi cn po Jedil
Za pridal zenični destilat se lociCi.
Edini uoSavuik in založnik za Primorsko in Dalmacijo
VEK8SLAV PLESNIČAR - TRST
ti. BOBlzzetfl 3 - Telcf. 126 RII.
NAZNANILO.
Čast mi je javiti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo trgovi», v ^ tvin In kolonijalnega blaga. Velika zaloga kave, riža, olja in vsake vrste testenin in delikates. - Uljudno se priporoča M. Berger Trst via d«Ho Poste 14 voflsl via Glerglo O^lsttl
METNI Z0!
p S,.. PISANJE • 70BOV.
I
Dr' 'IMflK O.^HER
kokc. zobmi
Kltt	IKj! TEHNIK
ULICA CASISHA, 13 il. nad.
a	-------------------
Ženitbeni posredovalni zavod „SREČA" j
V Zaflrab« Maravska —lira 30» I H.§ kot strogo diskreten in obl*>tveno dovoljen Vam hitr" in gotovo doprinese do mrtno družinsko srečo, ako se obrnete do ujetja, ter mu d > oaljete 35 str.; znamkah. ** tem zavodn »o na vpagted -lik»zabeleženih partij o-ojnega spola, vsakega v* ro>*tovt:d»nja,	i od obrtnih pa do najsmoviLejdiu krogov. Vsled t ga	t plo
priporoča gospodičnam, ki želijo stopiti v za-ot^ki h .n, ter jamči za strogo ..o^t, in točen odgovor na vsako vprašanje. Pisma aaslorljati na Ženi beni posredovalni zavod „Sreča" Zagreb.
IIE9 II
P"'
1 Vsakovrstne
| od priprostih do najfinejših priporočam gospodom | s trgovcem in slavnemu občinstvu za obilna naročila, s
| Nizke stalne cene. Postrežba točna. Svoji k svoj?m. §
FRANC CERak g
štovanadudm»Stoi poflnCMžuleprtijiMsai. j
i
Stru IV.
•BNNOST« it 181
V Trsta, dne friga 1914.
naši tiskarni in sedežu našega uredništva niso prizanesli. Demonstranti so nam pač iz hvaležnosti za to, da je »Poiaer Tagblatt« prvi nastopil proti podraženju živil — razbili šipe in nam provzroči druge škode. — Dalie pripoveduje »Poiaer Tagblatt«: Tekom včerajšnjega dne so bile izvršene mnoge aretacije. Največ jih je bilo aretiranih radi demonstracij in upor nosti. ludi v Medolinu so zaprli nekaj oseb. med temi župnika Kiraca, ki je pri staš Frankove protisrbske stranke, nekega učitelja in nekaj po imenu neznanih oseb.
Dvtgaiceai deirii r svarile! Včeraj dopoldne je neka italijanska gospa dvig nila iz neke italijanske banke svoj pri hranjeni denar. Nato si ie nakupila v me stu več stvari. Ko dospe na Rdeči most zapazi nenadoma, da ji je bil ukraden ves denar, okoli 2300 K. Revica je bila seve da v obupu vsa zbegana. Zbrala se je ta koj okoli nje velika množica, ki jo je sku šala potolažiti, a seveda zaman. Ne dviguj te torej denarja, ker je v hranilnicah go tovo bolj varno spravljen, kakor doma
Zadnji bataljon 32. ogrskega pešpolka je odšel iz Trsta včeraj dopoldne ob 10 uri in 42 minut z vlakom južne železnice
20. lovski bataljon je včeraj zjutraj dospel iz Krmina v Trst.
Proti podraženju živH. Z ozirom na v zadnjih časih opazovano, po gospodarskem položaju neopravičeno višanje cen živilom. opozarja vlada v tozadevni okrožnici. da splošni kazenski zakon grozi s kaznimi gotovim oblikam oderuštva z živili Ce obrtnik, ki ima na splošno razprodajo blaga, spadajočega k navadnim potrebam, po-tajuje svojo zalogo, ali se brani dati ga ka terem-koli kupovalcu, zagreša s tem po § 4>2 prestopek in ga je v prvem in drugem slučaju kaznovati z globo v denarju, v tretjem slučaju pa z izgubo obrti. Po § 484 je tako postopanje, ako se dogaja v času javnih nemirov, kaznovati, razun z izgubo obrti, tudi s strogim zaporom enega do šestih mesecev.
Najdba trupel ostalih rudarjev, ki so
pustili življenje v premogovniku pri Vranskem Rritofu. Naši čitatelji se spominjajo
groznega dogodka: dne 9. decembra je voda zalila mali premogovnik v Vrem-tkem Rritofu. a v premogovniku se je nahajalo 12 rudarjev, ki niso mogli več iz premogovnika in o katerih se ni vedelo, ali so še živi. ali pa jih je voda zalila. Iz Trsta je šlo v Britof več delavcev tržaškega tehničnega zavoda z vsem potrebnim orodjem, kakor sesaikami in drugim. P' desetdnevnem trudu so slednjič rešili dve ie živa rudarja; bila sta dva Romunca: Diku in Pask. Zraven so našli mrtvega rudarja Ivana Suška. Glede ostalih devet se je vedelo, da so mrtvi, a njih trupel se n moglo dobiti: šele pred enim mesecem s< našli tri mrtva trupla, ki so pa bila raz merno še precej dobro ohranjena, tako, da se iih je moglo celo prepoznati: bili sc Fran ^emrov, Ivan Gerbec in Matej Va-tovec. Pred par dnevi so pa našli še ostalih šest trupel, in tudi te so prepoznali ter |im priredili pogreb.
Mornarii dolgih prstov. Ko je Lloydov parnik »Nippon« plul iz Kobe (Japonska proti Trstu, so konstatirali, da je bik) \ skladišču parnika št. 4 na nasilen načir odprtih več zabojev in da ie bilo iz istih ukradenega mnogo svilenega blaga. Vsle^ tega je poveljnik parnika. kapitan M. Fra novič uvedel na parniku strogo preiskavo: preiskane so bile kajute vseh mornarjev in res so našli mnogo ukradene svile v kovčegih mornarjev: Ihletnega Vasa Cer-vejevskovca, 201etnega Jakoba Jurkovi-ča. IJIetnega \ incenca Miloša. lSIetne^a Ive Rodovanovića in 21 letnega Antonn Pulića. Drugi mornarji so pa povedali, da so ti. pri katerih se je našlo Ie nekaj ukradenega blaga, vrgli precej takega blaga v morje takoj, ko je bila uvedena na parniku preiskava. Poveljnik parnika je teh 6 mornarjev stavil takoj pod ključ, a k. je v ponedeljek priplul »Nippon« v Trst. jih je izročil policiji. Aretirani mornarji trdijo. da niso onega blaga ukradli na parniku. temveč da jim je bilo darovano.
Drzen žepni tat. Predvčerajšnjim ob pol-šestih zvečer je v neki gnječi na borznem trgu. nek jako drzen, a ravno tako neznar tat nekemu gospodu naravnost z nožičen-ali škarjami izrezal notranji jopičev žep. v katerem se je nahajala listnica s precejšnjo svoto denarja.
Epileptičen napad je včeraj zjutraj vrgel 39Ietnega gostilničarja Alojzija Kocjančiča lastnika gostilne »AH' Adria«. Revež j zadobil več ran, ko je padel na cestni tlai-Prišel je k njemu na pomoč zdravnik > zdravniške postaje.
Uest! iz Goris&e.
Edinost« ie že opozarjala, da zahtevr-sedanji resni položaj, da se ravnajo vs nar »Ji po geslu, ki ga je izdal naš cesar ob iiastopu svoje slavne vlade, po gesli • »Viribus unitis^. Geslo »Z združenimi moč mi pa absolutno omalovažujejo nekateri Italijani, ki niti sedaj ne morejo opustit demonstracij proti Slovencem in to cel' pri najveličastnejših patrijotičnih manife stacijah. Pri patrijotičnih manifestacijah \ torek ^nio začuli nakrat pri »Trgovsken domu ?n nri kavarni >Central« silne ž vi žge. namenjene nam Slovencem. Zaka to? Ali mar niso storili Šimenci svoji dolžnosti, mar niso prišli pod zastave vsi ki j,i. ie klical cesar. Saj v teh resnih ča sih bi pač lahko vedeli naši narodni nas protniki. da je edino to v korist monarhije če se ublaži rodnostni boj. — Našin ljudem pa .. . , svetujemo, da se vzdrži vseh nepremišljenih korakov in da ne reagirajo na laške insulte, ker tako bi gasil.
ogenj z oljem. Upamo pa, da laški krogi take insvlte preprečilo in da stori svoje korake tudi varnostna oblast
ObM zbor Trgovskega In ibbiu
društva odpade vsled vojne. Kadar se vrnejo redne razmere, se oživi staro prepo-trebno društvo.
Patriodčao aavdn&eajt ▼ Gorici. V torek okoli osme are zvečer je priredila mestna godba mirozov po mestu, kar je povzročilo velike patriotične i je vsega goriškega prebivalstva. Velikanska množica Hodi je spremljala godb* ki je Sla po Gledališki, Alvarez, Leopardi In ulici Lnigia pred stanovanje Fernesgei-a. Tu je priredilo občinstvo viharne manifestacije vojaštva in ko je za igrala godba cesarsko himno je dosegle navdušenje svoj višek. Godba je nato odšla pred stanovanje polkovnika Meyer-ja. ki mu je priredila navdnšene ovacije. Polkovnik Meyer se je zahvalil nato za ovacije in zaključil svoj govor z živio-klicem na cesarja, čemur se je občinstvo navdušeno pridružilo. Godba je odšla nato pred glavarstvo in pred vojašnico, kjer so se ponovile v isti meri patriotične demonstracije. — Ves večer je pokazal, da je Gorica patriot inča in da slej ko prej stoji zanesljivo ob prestolu presvitiega vladarja.
a MAU OGLASI sa
rampu
Bratu SIUIJL
In na dopustu nad!
tllftm^/nftn
najbolj« kolo
■—i o
If
m O. N .
11
■NM^tlmia I
s Lovrenc Ivtmffl =
Odkajanja hi prihajaiijt vlakov;
T»ta 32.
odda m taku, — Ulica ' % pritličje, 309
ječa v
tamni
—	¥ aajlepil
ae, aH da v
987
Mk| star gospod as isli ssmnaaiti z gospo-K1 dično t svrbo žsaitve. Ponudbe pod naslovom »Lepa bodočnost" pedtao ležeča Trat X
879
jam nula i fflir. ssrss
poroča s skrbno postrežbo, prenočišči in senčnate m vrtom ter s dobrim jedili gostilna Bnboič t Slivi! Let-a pokrajina, primerna se vsake izlete. Postrežba
točna.
628
IČfftM fabul 100 do 200 litrov pastelisira-lalCUl 1BKUJ ranega mlaka dnevno. Letna ogodba. Ponudbe z označeno ceno pod „Molkerei'*
poštnoleieče Trst. glavna poAta.
692
PHftllg se za 3000 K ali v najem, se odda za nMN 400 K lepa hiša, ob cesti in 10 minut oddaljena od postaje Itoto lje-Skopo. Več ae izve pri Josipu Živic, veiepo-estnik v »kopo št. 21 (728
»K0SM0S » & MU
Cenike pošiljajo zastonj zastopniki.
Zastopniki: Trat: Rudolf Rfttl, nI Acquedetto 21
Gorica: F. Batjel, Via Dumo 2, Sv. Ime^a: I. Snligoj. Pni«: Fran Duda, V. G Oardacci 14
ZDRAVNIK
Dr. D. KARAMAN
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (kakor: grlo in no«)
ortftanje na svojem stanovanja v Trata, Corso Stev. 1% Telet. 177/IV od U V, do 17, in od *»/, do 51/, pop.
D.
S
B
i CT


Mirodilnicn Hmfo tm
Trst, S*. Marija M. zgornja 2 (BMo) PODRUŽNICE: (Hica Satftc Podane 215 i Čar bola zfprnja 986 (stara smodišnica).
Velika izbera krame ni j, barv, šip, Zebljev, petroleja Ltd.
Redilni prstek za pitanja svinj, krav, kanj. it 1. itd. lekarnaija dr. T HKOCZT-ja v ljiljani Pranja aa drobno In dtbala
Mu flMKf 1KWPPtR MU •HMKf*WMr
fiitjaiiiaTfrstv

l&re/ur
vin, špirita, liker-
Jakob Perhauc
Via daNe Acqua St. 6
(Nasproti Caffč Centrale). VcHk izbor francoskega Šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-otrških vin. Bordeaux, Burgunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol IMra naprej.
bo redno izhajal ter bo priobčeval slike o najnovejših dogodkih, ker je stopil v zvezo z ilustračno centraJo na Dunaju, ki ima več posebnih VOJNIH POROČEVALCEV - FOTOGRAFOV.
Ta teden priobči »Slovenski ilustrova-ni tednik« sledeče slike: Nadvojvoda Friderik, najvišji poveljnik avstrijske armade, v krogu višjih častnikov v Ljubljani, baron Giesl, Tisza, slike z Bosne, Zemuna, Belgrada i. t. d., i. t. d.
»Slovenski ilustrovani tednik« se dobiva po vseh trafikah, knjigarnah in na kolodvorih izvod po 22 vin. — Naročite se nanj, stane četrtletno Ie K 2.50. Naročnino je poslati naprej.
Uradniško mesto. II
V dveh zasebnih uradih se vsled vpoklica osebja k vojakom
Ual ffiMa nekaj iiroMii! mest.
Služba je za sedaj le provizorična in bi prijala zlasti dija-	|
kom ali penzijonistom. — Strojepisje ni neobhodno potrebno,	| H
daje pa prednost — Uradne ure in plača po dogovoru. —	®
Ponudbe sprejema:
dr. D. TREO, odvetnik v Gorici.
od t.
C kr.
V Pulj («vw» z tortama) i» naaaj:
----i* Tlita: S« (B) - »a _ H8 _ S>M<B).
Prltmđ v Trrt: M? — W7 — MS -TTlkH (BJT
V Poreč ta aanf:	Do Boj »o mi«J:
Odkod i S SO - MB.	Odhod : 9-15 — 7 50.
Prffcod: I3-4S	•	P riko d : 8Z3 - VS.
Do (ali Iz) eoftoa. (trna « Afdovtčte^:
x S>« — 7 4*.	Prthod: T3S —	(U JeMtUc).
Na DuaaJ (in nazaj): Odhod ta Trata: 7-35* — Ml (BT* —	—»-§•- HI*
S-3Sf CO — a** (B) -Prihod v TVat: 7Tw»" - 9«J1*»7SJ"— li asTT*) —	(»»
7-41— (B^ — ats« (B) — tO-W» (B>™~~"
SpSTi aSt
_ t z
•M dtnh brez zvezde : C« Oortto. do («M Tx) BerUu.
do (ali Iz) Pariza.
Do (ali iz) Beljaka (£u Oortco): Odhod : 7 30 (B).	Prihod: 625 — 2-00-
Do (ali iz) St. Vida na OUai (It* Gorico, Jesenice. Celovec! Odhod: 13*48	Prthod: 7«0 — 1137.
Čez Gorico, (Inomost), Solnograd v (Curich), Mo-nakovo, Pariz, (Berlin), London:
l (Bi — 8-40
Odhod: U 0* (B)
(B).
Opazka: Med. oklepaji značl zvezo.
Zabavni vlaki oh"nedelJah In praznikih Herpelje-DivaCa:	v Oorlco:
Odhod: 9-10 — J-23. .	Odhod: 2-20.
Prthod :	Prihod: &5S.
JuSna ftoloanlca.
Na Dunaj (zveza z -Reko in ZasTebom) Odhod ta Trsta: 8 O* (B) — 10-15 — 6*10 — 6-35»* (B) —
8-45 (B)** — 11-50. Prihod v Trs«: 6-IS - frTS (BT^Tl5 (B) — 10-30 — 5« -9M0 (B)
Na Dunaj (samo od 28. jurlja do tfi. julija In od 2f. avgusta do IS. septembra). Odhod tz Trsta : 7 CT (E) (umo L ta U. razred). Prihod v Trst: 10-3S (E).
•• znaiJt: Spi I nI voiovL
znači: Jedilni vozovi.
Do Gradca (le* Ljubljano in Maribor): Odhod : 2-00.	Prihod : 2-15.
Do Kormina: (čez Bivio-Tržič): Do Gorice: Odhod: 6(0 (razen nedelj).	Odhod: 6 35.
Prihod: 5^50
V Italijo.
Odhod Iz Trsta: 5-40« (B) — 8 20 (E) — 8-35 (B) — S fO —
1230 — W0« _ 4J0 — 7-05« — (B). Prihod v Trst: 7 35 — 850 (B) — I0-40 (B) 11-45 2-35*-410 _ 6-55* — 7-45 — 8-42 (B) — 9-M~(E) -11-30.
• znači : č.z »^ervlnjan — drugi vlaki: čez K»rroin.
Zabavni vlaki ob nedeljah In praznikih
do Kormina:	do Nabreflnet
Odhod : 2-45.	Odhod :
Prihod : fFT7.	Prihod : — 7-4S.
Opazke: podčrtane številke značijo popoldne; E (rlrrjjrfsni).
B (brzovlaic).
Odhod iz Trsta Nedelja; 5-C0 (Dub.)
10-fP (L.) B. Ponedeljek : s- 0 (L.)
5-00 (D.)
Voz rs i red pamikov
v Dalmacijo.
Nedelja: Ponedeljek :
Prihod v Trat
10 30 (L.) 4^0 (Ocb ' 6 » i D.) 4Jfo (L.) S f.«Č (D.) 600 (L.) 4+J <!)ib.,
4-00 (L.) B (Dub.) 6 M (L.) f?50 (D.) 4 00 (L.) 1
Torek: 8 00 (L) B.	Torek:
Sreda: 800 (Dub.)	Sreda:
3-00 (L.)
£0[(D.)	Četrtek:
četrtek: 8 00 (L.) B.
5-00 (D)	Petek:
Petek:	(Dub.)
.755 (D.)	Sobota:
Sobota: S"u7 (L.) B 5-00 (DJ
Opazke: C. znači LIoyd — Dnb. Dubrovačka plovitha D. Dalratia — B. brzl paznik. — Lloydovl brzopiroiki (Q.'
otujejo do Kotora od pomola- Sv. Karta nedeljski (1 uri zvečrr| do rta (Cortu); ostali od pomola Oius^ppinu. Parniki dtue „Oalmatia" potujejo do Metkovića, oziroma Korču e ud poniuid Sani:i. — Oarnikl družbe ..Ddbrovačka Dlovitba" potujejo do D..-briiv ika od pcmola Saniti.
V Istro. V Pulj (in nazaj): Odhod : 7-CO — 715 (B) - 3 00 (B). Prihod : 1030 (B) — 2-30 IvtS) (B).
Odhod Prihod :
h edina pisana vojčkg stvari =
(koKa^Mlrana o* c. k. — ll»M>»«).
TRST. fla Ml CBRBI S. IL L
Ds|c nasvete in informacije o vsem. kar se tiče novačenja in vojiii lzdetaje in od^oiilja vsako visto^pn-Jenj vojaSkega mafiji od va|, fslttini prosto« dosedanje pfeseočae shdbc, Me itd. — PooMaKena Je stranke pred ob tort n ljami, vanja hitro ia ~ Ob delavnikih od 9. pradn. da 7. pop. Ob nedeljah ia praznMb do 12. upUd.
Opazlrc: B. brzi parulkl ka-»rl oilpotti]' jo vsaki dan r^ren t petek in pristajajo v sledečih lukah: Piran. Porti. Kfo vi "j In Brioni. — I'o tui pjrnik o*p'u|e vj*kl «la» (odp. 7 00 pri p. 2*0?) — Pristajajo: Izola Štninjan Piran, Portorose, Salvore, Um^, Cit anova, Pored Vrsar, Rovinj. Fažana In Bionl. — Pomol: Peschcrt* (Ribji trg).
V Umag (In nnzaj): : 11 o. — 5-O0 — 7-,
8 30 — oTS
<0* 8-20*
• Samo ob nedeljah in praznikih. Parniki odpotujejo vsaki da. in pristajajo v Piranu, Portorose in Salvore. Pomol Peschezla
V	Piran (in nazaj): Odhod : 10*00* — S-IS** — 7-30 — 8-30 t Prihod : 715 — '>T3T~ 3-30^	-
Pontorose; •• sam ob nedeljah in praznikih; t ob delav ni^ih in praznikih. — Pomol Pescherla (v^aki dan).
V	Koper (in nazaj):
Odhod: 7 45 - JHX) — 11 00 — 12-10 — 2-30* — 3-00*» — 1-08»
5-38	— 7-30 — 3 S0**	- -
Odhod: 575 — 8 15 - aTS"— 11 15 — 1-20* — 2-35" — 5-2Q
6-20«	— 7-15 — 8-15*	---
•	samo ob delavnikih — ** samo ob nedeljah in praznikih. Pomol: Rhra .M ndrjcchio.
V Milje (in nazaj): Odhod : 8«) — 10-05 — 12S0» — 12-151 — 2-201 2-3fH-
2-40 t — 3-50* — 5*45O —ITuSt —"TjSfl -~7o0 .;. 8-35 □
Prihod: T~S — 9-30 — !1 15 — 2-68 — 3-351 !-? 3-45* — 3-35a 5-56 f — 7-Wfl — 8-00
♦ znači: samo ob nedeljah in praznikih, samo < b delavnikih.
ob nedeljab in pravnikih od 5. majnika. ob nrdeljab ia praznikih do 5. manjka, ob delavnikih do 5. majnik*. rniol: Rfva Mandracchlo.
Tržaško obrežje.
V	Grijan-M?ramar in oazaj. — Parnik „Vida-. —
Odhod nasproti Velikemu trpu. Odhod Iz Trsta: 9.15 — 2.45 — 4.15* — 6.30 f Odhod lz Grijana : 12.15 — 3.30* —	S.3S t
i zaact: ob sobo lah. nedal.alt sn praznikih ob lepem vremen* * . ob nedeljah ln praznikih	„	.
V	TrŽlC (Monfalcone). Sesljan (Sistiana) in nazaj. Odhod : 600* — 1000 — 12-3» f — 3-00+ — 3-15* — 6-00 A —
s*so.	— — —
Prihod: T30^ — S-30*	— 7-15* _ 10-301 — 11-30*
*	znači: ob nedeljah in prazaiiub — f znači: samo oo nedeljah* A . samo v četriek. — Pomol Sv. Karla._
V Gradcž (Grado) in nazaj; Odhod: 800* — lOOD — 12C0f — 3-00* — 5-00f Prihod: 7 00 — 2-»* — 3-45 f _ 84flT_ 9
^ značl: ob nedeljah in prasn. — f znači: samo ob uelavaikilf __Pomol Pescherla.
V liUtijO.
V Benetke:
Odhod lz Trsta: (Parniki pa.opl. drnlbe Trfpcovich - .Venriia" (Pomol S. Karla) In .Graf Wnrmbrand*) vsaki dan ob S
(parnik .Ventzia*) vsako soboto 0» 's p-/;). ^ vsako nedeljo ob5 pop (parnik.G Wurm»rand* (Parniki asistr. l.!o»'da .Alm'SSii* tn .Metcovtcli*) vsa VI dan o polnoči.
Prihod V Trat: (Parniki jrtrop- dru'be Tripcovich) v«aki dan Ob 5-45 pop. in vsa*-o nedeljo v majnikn ob 10-45. -v juniju-ob l»-45 p<> noči. Parniki ausrr Lloyda: vs.ikt t* n ob fl /jutraj (Ob nedeljah trt prazniki!! po ebnl izleti.)
V Jakin (Ancotia)r
Odhod Is Trsta: I. (Parnik O. Wurmhrand družbe Tripcovirt.% vsaki torek ob 9 zvečer (Pomol S. Karla). II. /Parnik Cyćlups dru2be Tripcovich) vsako soboto oh 4 pop (Pfosta luka). Prihod v Trst: L vsako sredo ob 6 zj.
II. vsaki torek ob 6 zj.
Avtojnebltne zveze
Trst—Bazovica—Lokev Odhod Is Trsta: 7-!5"T- 815 - --3ti» - 12 *5 — 2-00* — 3-00 —
4'15*	8 30 —
Odhod iS Lokev: 60Q — S3--» - IOl5-	1-45 —3-15*-
6-15* — 7-45 — 8-45»
• raači ob praznikih. Razun tega bode vozil ob praaoikih p« po potrebi ie en avtomobil takoj neposredno za tem, ia ia do Bazovhe. ozimna do Lipice.