teto n., itev. 278
V Ljubljani, petek dne 28. novembra 1921
Posamezna štev. 50 par • 2 K
Izhaja ob 4 zjutraj.
Stane celoletno , .KOS mesečno. ,,..». 20 m za inozemstvo , . 600 „
Uglasi za vsak mm višine stolpca (68 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm ■tolpca (58 mm) , 1 „
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto ln politiko.
Urednlitvoi
Miklošičeva eesta it. 18/1 Telefon it 71
Upravništvo«
Prešernova ulica 'tfrt Telefon it. 88.
Račun kr. poiL ček. urada itev. Um
Ljubljana, 24. novembra.
V radikalskem klubu v Beogradu so danes doživeli fronderji, ki jih vodijo imbicijozni ministrski kandidati, po-polen poraz. Ministrski predsodnik Pa-ii6 je dobil po burni debati soglasno »upnico in prosto roke za pogajanja t domokrati. Takoj po seji svojega kluba so je soetal i Ljubo Davidovi-jcm in se je nato na[»otil v dvor, da poroča kralju. Po razgovoru z vladarjem je sklical ministrski svet, ki jo na njegov predlog sklenil, da vlada ne bo podala demisijo. Krize torej ni, na-vtlic tistim, ki vedno slišijo travo ra-jti tor so še danes opoldne vodeli, da je kralj sprejel demisijo vlade.
To jo zunanja slika. Na znotraj je vprašanje mnogo težavnejše. Res ;o radikalska frotida podlegla, toda gotovo je, da se cela radikaiska stranka v koaliciji z demokrati ne počuti dobro. Ona ima predsednika vlade, ministra inostranskih dela, ima miiiistra [iravde in saobračaja, ona ima (kako žalostno, da moramo to reči!) predsodnika Državnega Saveta iu Kasacijo, predsednika Zakonodavnega odbora in najvažnejših odsekov, vsi uradniki — Srbi v ministrstvu zunanjih zadev in pravdo so radikali. 90%, in na najvažnejših mestih ministrstva finano ln trgovine, so radikali. Z eno besedo: administracija države je v rokah strastnih stran-karjev — radikalov, ki jim uradništvo ni življenjski poklic. In vendar: radi-kalcl niso zadovoljni. Ako demokratski minister pod strašno pezo nezadovoljstva dirne ob nesposobneža, za njim Btoji front radikalne stranke.
Kdor pozna vse težave naše uprave in vidi, kako trpi misel državnega in narodnega edinstva radi pogrešk te uprave, ta šele bo spoznal dalckosež-nost historične naloge demokratske •trarike: Za ustavo in njeno izvedbo z organizacijskimi zakoni treba prinesti reformo činovništva in eapite et in metnbris. Sisifovo delo izgleda to in tie\>i imeti dobre živco, da so ne ubi-ješ in ne izgubiš v mreži intrig vseli onih, ki so interosirani, da ostane, kakor je bilo. Treba, da hodi neprestano po pomoč v svojo shrambo narodnega idealizma, da ne opeša, kdor mod dvema ognjema vrši težavno delo. Pro-rnnogi so žo omagali pod kamenjem, ki je nanje letelo od doma, ia pred zidom partizanstva in nevednosti. Oseba Svetozarja Pribičeviča je glavna tarča nasprotnikov.
Dasi vsak poznavalec razmer v6, da Je vzrok radikalne te gonje tak, da bi na strani Pribičeviča moralo stati vse, kar trpi poti gnjilobo činovniškega partizanstva. lutijo z vseh strani vsi opo-zicijonalnl elementi na pomoč, da se zruši Pribičeviča. Tudi oni iz Hrvatske in Slovenije, ki na svoji koži, v vseh udih čutijo nezmožnost tega činovniškega sistema.
Izbruh formalne krize je danos preprečen. Ostala bo koalicija, vsaj drugega izgleda ni. 1'atrijotizem demokratke stranke bo poskrbel, da se pogajanja ne razbijejo. A vera v možnost trajnega sodelovanja je globoko omajana. I.ek morejo prinesti samo volitve Sanacija činovništva in posredno tudj budžeta je nemožna v koaliciji, kjer ena velika stranka vsakega urad tiika gleda le z očesom strankarsko sebičnosti. Postajenačelnik, ki je zakrivil te dni na neki južni progi veliko železniško nosrečo, se cinično izgovarja, da on ni bi! poslan, da dela službo, ampak da dela za »partijo«! Visoki uradniki. naslanjajoč se na stranko, pasivno resistirajo demokratskim in drugim neradikalskim ministrom.
Prvj izbori so prinesli gotovost narodnega jedinstva. Drugi morajo prinesti čistost uprave. Ni dvoma, da nam bo prihodnje leto prineslo volitve in s tem jugoslovanskim državljanom priliko, da s kroglico povejo, kaj hočejo. Slovenci smo izšli lota 1920. razbiti v šest strank, in še nove se nam obetajo. In vendar vidi vsakdo, ki nj slep, da veliki boj za sanacijo uprave, more izvojeVatl le ena stranka v državi, in to je demokratska. Seveda ne z 90 mandati: Izvojovati ga more, ako se okrepi. Pri tem morajo tudi Slovenci uvideti, da so oni ravnotako interesi-ra,nl in da cepljene moči so mrtve.
Pred rekonstrukcijo vlade
PASlCEVA ZMAGA V RADIKALSKEM KLUBU. — NERESNIČNE VESTI O VLAD1NI DEMISIJI. - VLADA OSTANE, NEKATERI MINISTRI SE IZMENJAJO.
Beograd, 24. novembra. (Izv.) Danes dopoldne se ]e sestal plenum radikalnega kluba na se]o, kl nal bi prinesla dellnl-tlvnl zaključek o stališču kluba napram sedanji politični situaciji. Seja le bila mestoma Jako burna. Prišlo ie do resnih spopadov med frondo ministrskih kandidatov, kl !e dokazovala nemožnost na-dalnjega obstoja sedanje koalicije In strujo treznejših elementov, kl so povdarjal!, da nI drugega Izhoda Iz situacije nego sporazum z demokrati In ohranitev sedanje koalicije. V debati so govorili Vellzar Jankovič, Mlša Trlfunovlč, Lluba Jovanovič, Laza Markovič, MIlan Srsklč In drugI.
Izjava ministrskega preds. Pašiča.
Končno je povzel besedo ministrski predsednik Pašič. Odkrito je Izjavil, da smatra v državnem interesu ohranitev sedanje koalicije za potrebno ln da bl on, ako bl radikalshi klub se odločil za prelom z demokrati, ne mogel več sodelovati pri državnih poslih pa tudi ne v vodstvu stranke. Pašičeva izjava je napravila globok vtis. Pokazalo se !e takoj, da Ima za sebol ogromno večino kluba. Fronda se ie povsetn umaknila. In klub je končno soglasno sprejel resolucijo, kl Izreka popolno zaupanje ministrskemu predsedniku ter mu glede pogajanl z demokrati in ostalimi grupami koalicije daje povsem proste roke.
Konlcrenca med Pašlčem ln Davl-dovlčem.
Neposredno po seji radikalskcga kluba se je g. Pašič sestal z Ljubo Davldovl-čem, predsednikom demokratskega kluba. Informiral ga !e o novi situaciji in povdarjal, da smatra za potrebno, čim preje razčistiti položaj In (zgladiti težkoče. Izrazil je željo, da bl se razgovori za rekonstrukcijo kabineta čim preje dovršili. Q. Davidovič je povdarll, da smatra demokratski klub čim skorajšnje razčišče-nje situacije za nujno potrebno, ker se sklicanje parlamenta ne sme več odlašati.
Pašič pri kralju.
Po konferenci z g. Davidovlčem le odšel g. Pašič okrog 1 ure v dvor, kjer ga |e kral] spreicl v avdijcncl. Pašič ie vladarja Informira! o političnem položaju ter izrazil mnenje, da !e v ded sklepa radikalskcga kluba poslala demlsija vlade nepotrebna, zlasti ker upa, da se bo mogel v najkrajšem času doseči sporazum glede rekonstrukcije kabineta. Krali le
vzel Pašlčevo poročilo na znanje ter le
odobril stališče ministrskega predsednika.
Seja ministrskega sveta.
Ob 5. url popoldne se le sestal ministrski svet. O. Pašič je podal poročilo o položaju. Naglasll le, da obstojajo težkoče v vladi, ki se pa ne tičejo koalicije, ker je jasno, da morajo stranke, kl so seda! združene v večini, nadaljevati skupno delo. Razčistiti bo le nekatera osebna vprašanja. Pašič ie šaljivo pristavil: •Naši menijo, da nam oba Marka (Trif-kovič In Giuričlč) nista potrebna.« Zato je predložil:
Vlada ne poda ostavke. Osebna vprašanja nal se uredijo v medsebojnem sporazumu. V debati, kl !e sledila poročilu ministrskega predsednika, se je povdar-jala potreba nadaljnega obstoja koalicije In se le Izrazila želja, da se potrebni razgovori glede rekonstrukcije kabineta čim aajboll pospešilo.
Stališče demokratskega kluba.
Dopoldne se le sestal glavni odbor demokratske stranke, kl je po daljši razpravi o položaju sklenil, da demokratska stranka navzlic dogodkom zadnilh dni pristaja na nadalnji sporazum z radikale! ter jc, kakor do sedaj, pripravljena razpravljati ž njimi in z ostalimi skupinami koalicije o rekonstrukciji kabineta, vstra jajoč pri načelih, ki jiii je glavni odbor v tem oziru že opetovano odobril. Za jutri dopoldne je sklican plenum demokratskega kluba.
PRIBIČEVIČ PRI KRALJU.
Beograd, 21. novemora. Minister za notranjo stvari Svetozar Pribičevič ie bil včeraj sprojet od kralja v avdijenci. I'o ročal je o političnem položaju in o javni varnosti v državi. Ob loj nnliki je pred ložil kralju tudi nekaj u .zov v podpis. Zatem jo posetil min. p'M odnika PaM ča, pri katerem se je mudil tad pol ure Minister Pribičevič je odpotoval v Za greb.
Zagreb, 21. novembra. (Izv.) Notranji minister Pribičivič sa je nocoj vrnil v Beograd.
RADICEV ODPOSLANEC V BFOGRADU
Beograd, 21. novembra. Semkaj ie dospel poslanec Urvuvtke republikanske seljačke stranke dr. Basariček, ki je posvetoval z voditolji demokratskega in I radikalnega kluba.
Ustanovitev delavske zbornice v Ljubljani
MINISTRSTVO IMENOVALO PRVE ČLANE
Beograd, 24. novembra. 'Izv.) Minister za socialno politiko ;e lmonov.il 50 ("a nov nove djUvske zbornice v Ljubljani. Glavna naloga Imenovanih članov bo pripraviti volilni red, al Liij omogoči de lavstvu, da pošlje v svobodni volitvi izbrane zastopnike v zbormo-s katera to imela nalogo, ščitit! 'nlJroso delavnega ljudstva.
Ker se politične st.-anko niso moglo sporazumeti gledo oseb in števila kandidatov, je bilo min:strstv.> pr .norimo, po predlogu pokrtjujko uprave samo izbrati prve člani ljubljanske delavske zbornice. Pri tem Ja postopalo po načelu, da
so v zbornici zastopana po možnosti vte strokovne organizacije v razmerju nji hove moči la fnll vsi važnojšl industrij ski kraji zborr.1*! eifj. področja. Ha <<■ zasigura delazmoJnoit zborn'ee se Je ministrstvo odlo5ilt>, imenovati vi*!"no pripadnikov ene stranke ir. Je zato imenovalo 20 prisMS-jv socialnodemokrat.sk« stranko, ki je po svt.ji organizaciji >n p" svojem delu mei delavstvom dalekoaaj močnejša. Ostaii mandati so razdeljeni na pripadnike dr tg'h strank.
Delavska zbornica so bo v najkrajšem času sestala, i- '
Italijanski strah pred Jugoslavijo
Washington, 24. novembra. Odposlanstva velesil bo na včerajšnji dopoldanski seji razpravljala o vprašanju razorožitve na kopnem. Francoski ministrski predsednik Briand jo energično in odločno zavzel stališče proti podrobnemu razpravljanju tega vprašanja, pri čemer jo Izjavil, da sme Francija, ki mora brezdvomno odvrniti vse nevarnosti, znižati število svoje vojske lo tedaj, ako bl vse druge državo
prevzele z njo vso nevarnosti. Italijan ski dolegat Schanzer je zahteval po mirljive Izjave od strani Jugoslavijo. Končno se je to vprašanje odstopilo odseku z nalogo, naj o tem poro&i razorožitvenemu odseku. Odposlanstva so daljo sklenila, stvoriti tri pododee-ko, ki naj proučijo šest točk glede kontrolo novih vojnih metod, kl je ti« programu.
Posvefovanfe male antante o vzdrževanju Karla
Nova devizna uredba
Beograd, 24. novembra. (Izv.) Ministrski svet je danes po referatu finančnega ministra odobril novo devizno uredbo. Pri lilijalkah Narodne banke bodo posebni odbori cenzurirali predloge za uvoz gotovih kategorij blaga, glede katerih bo predpisano, da morajo uvozniki na carinarnicah predložiti potrdilo o pokritju devize. Centralni odbor v Beogradu bo določal, katere kategorije Importnega
blaga moralo Imeti omejena potrdila. Ta odbor bo Imel na razpolago tudi vse valute, da bo mogel ž njimi regulirati našo denarno politiko. Centralni odbor v Beogradu bo obstojal Iz enega zastopnika finančnega in trgovinskega ministrstva ter Narodne banke, več strokovnjakov lz Beograda, po dveh strokovnjakih Iz Zagreba In Ljubljane ter enega iz Sarajeva. Uredba bo že prihodnje dni razglašena.
Sabotaža
in stanovanjske ur&č*
OBNOVITEV DI 'i/»M\nčN!H STIKOV Z NIZOZEMSKO.
Beograd, 24. novembra. (Tzv.) Ministrski svet ie Jaars sklenil obnoviti dijlo-matične stike z Nizozemsko, ker je incident, kl je la niko leto povzročil pre-klnjenje oijjjoši.uv med obema državam' poravnan«
Beograd, 24. novembra. (Izv.) Danes popoldne se je vršila seja socijaln> političnega odseka zakonodajnega odbora, na kateri bi se imela vršiti razprava o novem zakonu o javni pomoči, v katerem se nahaja med drugim tudi stanovanjska in dravinjska naredba. Radikalci so razpravo sabotirali s tem, da so izjavili, da morajo predlog šele proučiti ter so se odstranili. Vse druge stranke so to postopanje odločno obsojale, ker se predlog nahaja že 14 dni na dnevnem redu in ga je minister za socijalno politiko povrh pred več dnevj še posebej izročil vsem klubom, da ga preštudirajo. Postopanje radi-kalcev je dalo tudi povod incidentu v današnjem ministrskem svetu, kjer jo minister pravdo Gjuričič ugovarjal stanovanjski in draginjski naredbi, češ, da bi moral kot minister pravde vedeti za njene določbe, pa mu nič znano ni. Minister Za socijalno politiko je ugotovil, da so se ankete o obeh na-redbah udeležili delegati ministra pravde, ki so sodelovali tudi pri sestav; in definitivni redakciji predloga. Ugovor mnistra pravdo je torej popolnoma neutemeljen. Minister Kukovec je poudarjal, da je nedopustno, da bl člani vladine koalietie sabotirali zakon, ki
v socijalno - političnem oziru eminent-ne važnosti.
ZOPETNE NERESNIČNE VESTI O KRALJEVI POROKI.
Beograd, 24. novembra. (Izv.( Presbiro dementira s pooblastilom zunanjega ministrstva vest »Epohe« o predstoječl ženltvl kralja Aleksandra.
POSLANIK DR. VOSNJAK PRI KRALJU.
Beograd, 24. novembra. (Izv.) Naš poslanik v Pragi, dr. Vošnjak, je bil sprejet danes od kralja v avdljencl.
GENERAL MAJSTER PRI PASICU.
Beograd, 24. noveml ra. Ministrski pred sednik Pašič je sprejel danes generala Majatra, ki jo poročal o razmejitvi napram Italiji v Sloveniji, nato pa je sprejel našega poslanika ~ Bukarešti dr. Co-lak-Ant,iča.
PERZIJSKI POSLANIK NA NAŠEM DVORU.
Beograd, 24. novembra. (Izv.) Ker Je
dobila perzijska vlada agrement za poslanika na našem dvoru, je perzijski šah imenoval za svojega polnomoJnega ministra v Beogradu Alija Akbarkana. ki je že na potu in Izroči kralju Aleksandru svoja novesilna ©lama dne 28. novembra,
Beograd, 24. novembra. (Izv.) Današnja »Politika« javlja, da so imele tlržave Male antante povodom sklopa veleno.s'a-niške konference gledo vzdrževanja kra-Ija Karla ln njegove družino skupna posvetovanja o stališču, ki naj pa zavza-
mejo napram tej zahtevi. Pogajanja so se vršila zlasti o pogojih, pod katerimi bi bila Mala antanta pripravljena Izplačevati del apanažo. Ravno zaiadl tega vprašanja se tudi mudita v Tv?igradtt naša poslanika v Bukarešti la Pragi.
!?azkr!!a zarota prati efr. Benešis
Praga, 24. novembra. ,I/.v.) Policijsko ravnateljstvo v Bratislavi je odr<>dilo a-retacijo lDletnega uradnika Viljema Kal-serja, sina tajnika madžarske krščansko-socialne stranke Julija Kalserja, ki je poneveril 20.000 K. Pri zaslišanju jo izjavil, da jo denar poneveril samo zato, da si jo nabavil dinamit. Namerava! jo ubiti ministrskega predsednika dr. Benc-Sa, ministra za Slovaško dr. M!čwro in policijskega predsednika v Bratislavi. Kaiser, mati, oče in bratje in sestro to bili vsi aretirani
Vlssdrss kraza na
Madžarskem
Težkoče nove Bethlcnove vlade.
Budimpešta, 24. novembra. (Izv.) Ministrski predsednik grof luthlen so je vrnil z dopusta in bo pričel akoj pogajanja glede sestavo nove vladno večine. Agrarna stranka mn ie zagotovljena, dočim mu bo Andrassyjeva rtranka najbrže skušala delati nenrilike. Nedvomno pa mu bo del te stranko ol-okel podporo in potem Izstopil iz kluba.
Budimpešta, 24. novembra. I/v.) Grof Bethlen je bil danes opoldne sprojet od guvomerja Horthvja, ki mu jo ofi delno poveril sestavo nove vlade. Pogajanja s strankami so se pričela danes zvečer. Novi kabinet se predstavi parlamentu najbrže v torek ali sredo. Na jI 'H- bo Rzabova agrarna stranka Izstopila iz vladne večine. Grof Apponvi se šf vedno trudi, da bi ustvaril legitimlstlčno večino. Dosodaj Ima na svoji strani 70 do 80 poslancev.
Ounajska borza zopet
o^rarta
Kriza v borznem vodstvu.
Dunaj, 24. novembra. (Tzv.) Danes je bil predsednik dunajske borzne zbomieo sprejet od trgovinskoga ministra, ki mu je Izjavil, da bo trgovina z devizami in valutami zopot poverjena devizni centrali, ako se borza no odpre takoj.
Dunaj, 24. novembra. (Izv.) Predsedstvo borzne zbomlce je danes demlsio-niralo. Istočasno je bilo sklonjeno, da so vrši jutri normalno borzno zborovanje.
Bruselj, 24. novembra. Izvrševalnl odbor drugo Internacionalo je odklonil prošnjo boljševikov za pomoč za gla-duiočo Rušilo.
Boji v Ukrajini
Dunaj, 24. novembra, Ukrajinski tiskovni urad javlja lz Lvova: Ukrajinska
vstaja proti boljšovikom jo sedaj raziir-jena po vseh gubernijah Ukrajine, ki so na desnem bregu Dnjcpra. Operacije u-krajinske vstaške vojske, kl ima zasede na najvažnejša mosta ln železniška križišča, so izpodkopalo temelj sovjetske moči v Ukrajini na desnem bregu. Premagani ostanki rdečih čet uhajajo k vstašem, ali so pa skrivajo v gozdovih. Komunistični uradniki zapuščajo svoja mesta ter beže na vse strani. (Opozarjamo na to, da je vest iz ukrajinskega vira, ki so jo izkazal dosedaj kot skrajno nozanosljiv in tondenciozen. Zato je treba tudi ta poročila sprojeti z veliko re-i zervo. — Urod.).
POKRET ZA UJEDINJENJE VSEH INTERNAC10NAL.
Bruselj, 24. novembra. Izvršcvalnl odbor druge Intcrnacionale ie pod predsedstvom Vandervclda sprejel resolucijo, po kateri naj se skliče mednarodna socialistična konferenca v to svrho, da bi vzpostavila edinost Internaclonal In kl nai delule za razorožitev Evrope ter za utrditev miru.
SVETOVNA TRGOVSKA IN FINANČNA KONFERENCA.
Pariz, 24. novembra. (Izv.) »Matln. poroča Iz Waslilngtona, da bodo Zedl-niene države, ako se posreči sedanja razorožitvena konferenca, Iskale pozneje mednarodno trgovinsko In finančno konferenco, kl se bo bavila predvsem z meničnimi kurzl, obnovitvenim vprašanlem In splošnim položajem svetovne trgovine,
STINNESOVO POTOVANJE V LONDON
Berlin, 28. novembra. V davčnem <id-soku državneea zbora je Izjavil državni kancolar dr. Wirth, da je Stlnnesovo potovanje v London potovanje privatne o-sebo, na katero vlada seveda nima nobenega vpliva.
London, 24. novembra. (Izv.) »Ma.n-choster Guardian« javlja, da bo Hu«o Stinnes sprojet od ministrskega predsednika Lloyda Gcorgea. Angleška javnost, z izrednim zanimanjem zasleduje -resti o Stinnesovem bivanju v Londonu.
NADALJEVANJE POBOJEV V BEL FASTU.
Belfast, 24. novembra. Nemiri so se tudi sinoči nadaljevali. Tri oseba so bile po strelih usmrčene. trinajst jih }3 pa ranjenih.
Zadoščenje obrekovanemu uradniku
POKRAJINSKA UPRAVA O IZIDU O ZADEVI DRJA. PIRKMAIERJA.
Predsedstvo pokrajinske uprave je obenem razposlalo uredništvu časopisov »Jutrom, «Slov. Narod*, »Jugoslavija*, »Slovenec*, <Napiej», »Novi čas*, »Straža^ in »Tabor* sledeče poročilo:
Pred nekaj časa so različni časopisi, osobito dnevnik »Jugoslavija* oponašali vladnemu tajniku dr. Otonu Pirkmaierju, vodji okrajnega glavarstva v Ptuju, težke očitke glode njegovega službenega delovanja.
Poizvedbe, ki jih je odredilo predsedstvo pokrajinske uprave in ki so so izvršile z vso natančnostjo, so glede konkretnih očitkov, ki jih je objavila »Jugoslavija* v izdaji z dne 16. soptombra 1021 sledeče ugotovilo: a) Glode očitka, »da si je dr. Plrkmal-
tovllo, da sta bila ta dva vozovna naklada Špirita deklarirana kot vino, odposlana dno 16. januarja 1919 na navedeni naslov Gradec. Da je ta trgovec prodal špirit v Gradeo, o tem takrat po Izjavi članov Narodnega sveta ni bil po-učon niti Narodni svet, Se manj pa okrajno glavarstvo. Dotičnl trgovec nI bil niti z dr. Pirkmalerjem niti z gospodarskim uradom okrajnega glavarstva niti posredno niti neposredno nikdar v kaki trgovski zvezL
d) Očitalo se je tudi, da jo bil dr. Pirk-inaior pod bivš Avstrijo neposredno •prod polomom zaradi poneverbo suspendiran od službe* in se je proti njemu »uvodla disciplinarna preiskava* ter da jo takratni okrajni glavar v Ptuju Neto-
er kratkomalo polastil* pohištvo za 6	liczka, kl jo dobil ta nalog od namešt-
sob iz taborišča v Strnišču se jo urad-	ništva v Gradcu napel vso silo, da pre-
no dognalo, da je imenovani na podlagi	preči to preiskavo, ker je haie tudi bil
pismenega naročila poverjenika za jav-	zapleten v »umazano afero Pirkmaierja*,
na dela In obrt pri bivši Narodni vladi	katerega sodaj Se čošče obiskuje v Ptu-SHS inž. Remca z dne 13. deeombra 1918 | ju. Glede tega je predsedstvo deželno dal prepeljati nekaj za okrajno glavar- ] vlade v Gradcu uradno izjavilo, da je ta
stvo uporabljivega pohištva iz Strnlšča	proti dr. Plrttmalerju objavljen očitek
na okrajno glavarstvo Ptuj. Vrb to po-	popolnoma Izmišljen ter da nI bila proti
hištvo, ki je nameščeno v uradnih pro-	(!r, Plrkmaier'u nikdar uvedena kaka
štorih okrajnega glavarstva ter v eni	preiskava niti n| bil Imenovani nikdar od
tnali sobi za tujce v uradnem stanovanju	službo suspendiran. Predsedstvo deželno
okrajnega glavarja, je točno vpisano v	vlade v Gradcu poudarja, da so napadi
ur.-dnem inventarju tega glavarstva.	zoper ta dva uradnika prosto Izmišljeni
h) Glede očitka, da jo »izginila* pri	'u se izkazujejo kot obrekovanja. Dr.
^podarskem uradu okrajnega glavarstva v Ptuju glavna računska knjiga, v kateri so bili zabeleženi ogromni izdatki »brez navedbe predmeta* in je isto zahteval pri zadnji reviziji g. dvorni svetnik Kretnenšck, a je »seveda ni dobil*, sc ugotavlja, da je izvrSil imenovani dvorni svetnik že meseca junija 1921 po naročilu bivšega predsedstva deželne vlade revizijo administrativnega poslovanja okrajnega glavarstva ptujskoga, ki je imela tako ugoden uspeh, da je predsedstvo deželne vlade Izreklo dr. Pirkmaierju za njegovo vzorno urejenje urada po prevratu in sedanje energično
Netoliczka ima sorodnike v bližini Ptuja, katero vsako leto za nekaj dni obišče ter jo dobil dovoljenje za potovanje v Ptuj vedno le po predpisanem uradnem potu.
e) Gledo očitka, da dr. Pirkmaier v narodnem oziru nI bil čist ter da je slovenske uradnike preziral zaradi slovenske narodnosti, so ugotavlja, da so u-glednl narodnjaki, ki so bili po naročilu predsedstva pokrajinske uprave tozadevno zaslišani, soglasno Izjavili, da poznajo Pirkmaierja že Izza mladih nog kot moža odločno narodnega mišljenja ter da popolnoma Izključuiejo, da bi bil kdaj
vodptvo kakor tudi za korektno in stvar- nastopil proti narodu. Z ozirom na te na-no delovanje svoje popolno priznanje In j pade ie tudi 110 občinskih zastopov zahvalo. Vso knjige in sezname, ki jih ptujskega okraja predložilo predsedstvu
je imenovani funkcijonar pri uradni reviziji zahteval, so se mu v rodu v pregled predložili. Pri reviziji gospodarskega urada okrajnega glavarstva, kj se je prod kratkim izvršila po posebnem strokovnem organu, se je ugotovilo, da je imel gospodarski urad tega glavarstva za svoje poslovanje več računskih knjig, ne pa samo ene. Vso te knjige so enake važnosti, ki so v njih zabeleženi izdatki in prejemki gospodarskega urada na ta način, da je iz njih jasno razvldeti, zakaj so bili posamezni zneski prejeti ali izdani. Od vseh teh knjig nI nikdar Izginila kaka knjiga.
c) Glede očitka, da je »dr. Pirkmaier poslal* v začetku 1919 dva vagona špirita. last vojnega erarja (Industriegrup-po Pettau) v Gradec na naslov \Vagwer-cla« Nachfolger, Graz, Griesplatz, ter da je ta Špirit bil deklariran kot mošt, se je uradno ugotovilo, da tvrdke Wag\vor-glas Nachfolger, Graz, Griesplatz, ali kake druge slično se glaseče tvrdke v Gradcu ni in je tudi leta 1919 ni bilo, ter da niti dr. Pirkmaier, niti gospodarski nrad okrajnega glavarstva v Ptuju nI nikakor ter v nobenem oziru prizadet z namišljeno prodajo Špirita v. Gradec. Pač pa se je po zaslišbi bivših članov Narodnega sveta v Ptuju ugotovilo, da je Narodni svet v Ptuju ob prevratu zaso-gel kot demobilizacijsko blago večjo množino špirita in nima (okroglo 1000 hI). Velik del tega blaga se je odposlal v Ljubljano, ostanek pa se je razprodal ofertnim potom na licu mesta. Med kupci špirita je bil tudi neki trgovec v Ptuju. ki priznava, da je kupil tedaj kakih 200 hI špirita, katerega je za svoj lastni račun po večini prodal v Gradec na naslov Landeseinkaufsstelle Gradec in ga tedaj tudi deklariral kot vino. Po zapiskih železniške postaje v Ptuju se je ugo-
vlm, tn da se oontm stan volilni zakon, ki predvideva inteiigentnostni in davčni census.
Miren izhod iz sedanjo madžarsko
notranjepolitično krizo jo toroj nemogoč in otožkočen, posebno vsled tegu, ker je ministrski predsednik v demisiji izjavil, da bo deloval s parlamentom zatiaprej samo pod pogojem, ako se mu posreči ustvariti enotna vladna stranka, ki bi brez pridržka pristala na program, katerega jo grof Bothlen očr-tal v svojem govoru v Pečuju. In ker Bethlen nasprotuje vsaki drugI smeri madžarsko politike, se lahko definitivno smatra, da bo sedanja madžarska vlada kljub vsemu, kar ji stoji na potu, uresničila svoje težnjo, to je: da bo izvedla nove volitve po starem sistemu. Namen tega njenega podjetja pa jo prozoren: cilj njegov jc čimprejšnja obnovitev madžarskega kraljestva. Skrbi srednjo Evrope z Madžarsko ne bo šo tako kmalu konec.
Politične beležke
ne vezejo razm mpiomacBKI otrzlrt, kakor oficijelno radikalsko »Samoupravo*, vidimo vsak dan, kakšne poglede ima večina radikalcev na naše nacijonalno vprašanjo. Izmed stotin primerov za danos Bamo odon: V »Balkanu* od 24. novembra je pod naslovom »Da se ne zaboravi* sledeča notica: »Na zadnjem kongresu demokratsko stranke v BeogTadu govoril je razpu-kovnik Milan Pribičevič o poljedelski politiki. Rekel je, da je naša država »kraljevina Jugoslavija* in da šteje naš veliki »jugoslovanski narod* od Bitolja do Triglava 14 milijonov duš. Le renegat more tako govoriti! Naj ču-jejo te besede Srbi v Liki in v Banji!* — Komentarja pač ni treba.
nokrajlnske uprave vloge, v katerih se oznnču'e dr. Pirkmaier Se Izza dobe pred preobratom kot narodno neoporečen, vedno pa pravičen uradnik, ki mu je posebno pri srcu blaginja ljudstva v njegovem področju.
Po teh uradnih poizvedbah ]e končno dognano, da vladni tajnik dr. Oton Pirkmaier, vodja okrajnega glavarstva v Ptuju. nI zakrivi! nobenega pregrešita niti zoper kazenske zakone, niti zoper dolžnosti svojega stanu aH službe.
Pokr. nam. Ivan Hribar s. r.
GOSPODU POKRAJINSKEMU NAMESTNIKU MINISTRU IVANU HRIBARJU
V javnosti in nekaterih slovenskih ča sopisih so že dalj časa ponavljajo najrazličnejši ostudni napadi na osebo g. dr. O. Pirkmaierja, vodja okraimega glavarstva v Ptuju. Ker poznamo g. g".avarja še izza dobo pred preobratom kot narid-no neoporečnega, vedno pravičnegi u-radnika, ki mu je porebno pri srcu blaginja ljudstva v njegovem pnlročju. ve mo, da so ti napadi docela n?osno -ani: zato izražamo svo!e popolno za-ipanie v n:egovo uradno poslovanje n svjjo odkrito spoštovanje do njega kot zafehni ka. Zato prosimo, naj se m'i zaradi reh napadov da popolno zadoščenj" njegovi obrekovalci pa naj se prodajo roki pravice.
Sledijo podpisi iupanov, odnosno ob činskih odborov 110 občin ptujskega okraja.
•
Za danes naj govore samo to uradno ugotovitve. Na slučaj, ki naravnost drastično ilustrira klevetniško metode gotovih naših strank, pa se samoumevno Se povrnemo.
tiadiarska notranjepolitična kriza
Zadnji ponesrečeni karlistični puč v fiopronju je izzval neugodne posledice tudi za notranjepolitične razmere madžarske države. Vplival je zlasti na usodo Bethlenove vlade, ki je v zvezi z dogodki po odhodu Karla Habsburga v prognanstvo, podala madžarskemu državnemu ujiravitelju Horthyju svojo drmisijo. Kriza budimpeštanskega kabineta še do danes ni rešena. Horthy se neprestano pogaja s strankami za sestavo nove vlade, toda doslej mu še ni uspelo dobiti primernih mož, ki bi nadomestili dosedanji grešni kabinet grofa Botlilena.
Pred par dnevi se je na predlog poslanca Szmeretsanyja in grofa Pallavi-riniia v Budimpešti sestal zunanjepolitični odsek madžarske narodne skujiščlne. Imel je razpravljati o tem kako naj se pozove Bethlenova vlada na odgovor radi njenega zadržanja o priliki zadnjega karlističnega puča.
Odsek, kateremu je mesto zaprtega oTofa Andrassvia nredsedoval grof Albert Appony," je tudi začel razpravo o vprašanju, radi katerega jo bil sklican. Toda ko je bil pozvan grof Bethlen na odgovor, ie kratkomalo izjavil,
da se ne bo udeleževal nobenih meritornih posvetovanj iz enostavnega razloga, ker se njegov kabinet nahaja in statu demissionis, vsled česar ni dolžan dajati odgovora za dejanja, ki so se odigrala v zadnjem času. Na to se je grof Bethlen od posvetovanja oddaljil.
Zunanjepolitični odsek vsled tega ni prekinil svojega dela, temveč je zboroval dalje. Na predlog opozicijonalne-ga poslanca dr. Karla Rassaya, ki se je zlasti v poslednjem času izkazal za ostrega nasprotnika Habsburžanov in energičnega bojevnika proti diktatorskemu sistemu grofa Bethlena, 6e je nato sklenilo zahtevati od vlade vse akte in dokumente, ki se nanašajo na zadnjo Karlovo avanturo.
Vsled tega postopka se je ustvarjen politični položaj Madžarske pomembno poostril. Kaj pomeni zahtevati od vlade na vpogled ves materijal, ki se nanaša na karlistični puč, ne pomenja nič druzega, nego pospešiti krizo vlade, pa tudi razpust madžarskega parlamenta. Nove volitve bo vsled se-daniega položaja naravno vodil grof Bethlen. ki stremi za tem.da se sedanji volilni' zakon, na podlagi katerega se voli narodna skupščina in ki predvideva splošno, enako ter tajno volilno oravico. trrodasi neveljavnim in
+ «NapreJ» od 17. in «Naprej» od 23. novembra. »Naprej* je 17. novembra pisal: »Sedaj pa, ko je predložil minister za sopijalno politiko zakonodajnemu odboru svojo naredbe in predlogo, pa med temi predlogi te naredbe ni. (Mišljena je tu naredba o pokojninskem sklatht.) Očividno je, da se tukaj pripravlja atentat na te rudarske siromake z mrzlo lahkomišljcnostjo. To delavstvo, ki ga jo izžela kapitalistična družba do zadnjo kaplje krvi, pahne sedaj minister za socijalno politiko v teb neznosnih socijalnih razmerah v popoln obup* »Najirej* smo nato v opetovanih noticah pozivali, da naj svojo zmoto, ali j>a neresnico lojalno prekliče, ker je minister za socijalno politiko zgoraj omenjeno naredbo predložil zakonodajnemu odboru in kjer se je za rudarjo s posebno vnemo potegnil poslance dr. Žerjav ter dosegel princi-|>ijelen sklep, da se bodo v bodočo v|>;>-kojencem in rentnikom iz pokojninskega sklada izplačevali najmanj za 100 odstotkov povišani prejemki. Mesto 'b bi «Na|>rcj» molčal in tako prikril svojo zmoto, lii pa laž, ima drzno čelo, da zopet odgovarja. Piše pa med drugim: »Kdo je predložil vse te stvari (šlo jo lo za naredbo o pokojninskem skladu) zakonodajnemu odboru ali socijalno-političncmu odseku, je prokleto postranskega pomena. Nam (»Napreju*) je šlo v prvi vrsti za to, da ta atentat na onemogle rudarje preprečimo in dokažem o obenem, da je ta namen obstojal.* Kaj naj še rečemo na tako pisavo »Napreja*? Dne 17. novembra je »Naprej*, kakor gori citiramo, ne-sram-no napadel ministra za socijalno politiko, ker »ni predložil naredbe*. dne 23. novembra pa »Naprej* pravi, da je njegova trditev z dne 17. novembra, na kateri je osnoval cel napad, »prokleto postranskega pomena*. Da ne bo nobene nejasnosti več, kako neveden je »Naprej*, ali kako zna lagati, opozarjamo, da je naredba pokrajinske vlade za Slovenijo o pokojninskem skladu v seznamu zakonodajnemu od boru predloženih naredb, ki jih objavljajo »Službene Novine* v št. 105./21. in siee.r pod zaglavjem III. št. 66. Ako bi bil »Naprej* pogledal v gorenji seznam naredb, bi si glavno glasilo socijalno demokracije prihranilo veliko blamažo. Tudi bi mu ne bilo treba delati krivice ministru Kukovcu, rudarjem pa nepotrebnih skrbi. V delavskih vprašanjih je treba nekoliko znanja, interesa in previdnosti.
+ Razkrinkana intriga. V zahrbtni borbi, ki jo vodijo radikalski fronderji proti demokratom, se je poslanec dr. Markovič poslužil tudi trika, da je v »Samoupravi« objavil članek, v katerem dokazuje, kako je demokratska stranka doživela notranji poraz, češ, tudi hrvatski demokrati ne odobravajo politike Svetozara Pribičevida. V od govor na to lažnjivo trditev so hrvatski demokratski poslanci poslali predsedniku stranke gosp. Ljubi Davidovi-du pismo, v katerem med drugim pravijo: »Notranja politika demokratske stranke ne samo da ni doživela poraza, nego se stalno konstatira uspeh te politike, ker je ona tudi po svojem programu prva pozvana, da ima odločilno besedo pri konsolidiranju prilik naše države in našega naroda brez razlike imena. Smatramo za svojo dolžnost, da protestiramo proti taki kampanji nasprotnega časopisja, ki bi hotelo zanesti zmešnjavo v vrsto demokratske stranke z osebnimi vprašanji in odbijamo vso neistinite navedbe o nekem strankarskem sporu med Hrvati - demokrati in gosp. Svetozarom Pribičevidem. s katerim nas vežejo stare veze skupne borbe za svobodo In ujedinjenje našega naroda.* Pismo so podpisali poslanci Krizman, Lukinid. Angjeiinovid, Bradica. Matid, Krstelj. Kučid. Tomljenovič, Wilder. Dr. Ribar ni mogel podpisati izjave, naperjene proti pristašem druge stranke z ozirom na svoj položaj kot predsednik skupščine, zagrebški pokrajinski namestnik Dometrovid pa z ozirom na svojo službeno podrejenost napram ministru notranjih zadev.
+ Značilno. Kdor hoče spoznati pravo mišljenje radikalne stranke in ten-deneiie ter metode njene politike, mora Citati neoffcijelna radikalska glasila, med katerimi zavzema beograjski «Bal-kan» prvo mesto. V teh listih, ki jih
Po svetu
—	češkoslovaško-poljski dogovor In Madžari. Nedavno sklenjeni dogovor med Češkoslovaško in Poljsko jo hudo vznemiril vse one madžarske politične kroge, ki so hoteli, da se še nadalje s pomočjo Poljske ščitijo pred dejanji male antante. Madžarski ministrski prodsednik v demisiji grof Bethlen jo I>red kratkim izjavil nekaterim politikom, da mora madžarska vlada zatiaprej posvetiti glavno pozornost novi smeri v zunanji politiki, ki naj zasleduje cilj kako bi Madžarska izbegla izolaciji, ki je s češko-poljsko pogodbo postala popolna.
—	Tajnik Osztenburga. bivšega poveljnika karlisličnih čet je ušel s celotnim arhivom v Švico. Vladi je sporočil, da bo v slučaju njenega nasto|ia proti Osztcnburgu, objavil vse ukaze madžarske vlade, ki jih je podala od avgusta tega leta voditelju zajiadno-ogrških band v svrho prevare medza-vezniške komisije ln celotne antante.
—	Smrt francoskega učenjaka. V torek je umrl v Parizu znani francoski filozof, Emile Boutroup, član francoske akademije znanosti. Star je bil 76 let. Znan je zlasti po svojih študijah o nemškem filozofu Leibnitzu.
Prosvefa
Rijavčev uspeh na Dunalu. O. Josit R i i a v e c gostuie te dni na dunajsk »Ljudski operi* kot vojvoda v »Rlgolet tu*. Kakor nam javljajo z Dunaja, Je bt Rijavec pri predvčerajšnji predstavi Iz. redno dobro dlsponlran ter le s posebne sigurnostjo ln zvonklm glasom odpel v|. soki C. Gledališče le bilo popolnoma razprodano. Občinstvo |e Riiavca ponovnr. burno aklamiralo.
Šentlakobski gledališki oder v ljub liani, Florl)a<iska ulica 27, vprizori v so. boto dne 26. In v nedelio dne 27. novem bra izborno veseloigro Baluckega »Težke ribe*. Predprodaja vstopnic v petek In soboto v šentjakobski napredni knjižnici od 5. do 7. ure zvečer.
Jugoslovanska drama v Parizu. Rav natelj pariškega gledališča »Des champs Elysecs» ponudil je po svojem posredovalcu upravi beograjskega gledališča, da priredi v Parizu nekoliko jugoslovanski predstav. Prirejale bi se naše Jugoslovan, ske drame in opere, a po možnosti v francosltcm jeziku. Ako bi bilo to nemo-goče, bi se drame za razumevanje občinstva mogle prevesti. Uprava je mne-n)a, da bi v to svrho najbolj ugajal Ko-sorov »Požar strasti*. Delinitivnega spo-razuma še ni.
Nove knjige za Božič. Tiskovna zadruga Izda za Božič šest knjig najrazličnejše vsebine. In sicer: Cankarjev zbornik, ki ga Je uredil dr. J. Olonar, dr. Lahovodra■ mo «Noč na Hmeljnih!*, Pesmi -J- Ir Zbašnika, mladinsko knjigo Cika Jova-Gradnik: «Pisani oblaki*, Barbussov znameniti roman «Ogenj» ter X. zvezek zbirke Pota In cilji, kl objavi študijo o Simonu Gregorčiču.
«Ruske muzlkallje». Ruski narodni in drugI napevl: Izdanje »SJevcrnale lire« (MIlan Auman In drug, Krško) v originalnem ruskem jeziku z besedilom v latinici, so vrlo priljubljeni, zelo okusno Izdelani in Jako poceni. Prodajajo se v knjigarni L. Schwcntner, Ljubljana. Vilko \Velxl, Maribor in Oorlčar-Leskov-šek, Celje.
Izpred sodi&a
Ljubljana, 24. novembra.
SRAKA PRED POROTO.
Ekscniplarična kazen jo zadela danes pred poroto 28-letnega brezimselncga mlinarja Jakoba Vojsko iz Ljubljane. Proglašen je bil za tatu iz navade in obsojen na 0 iot težke ječe. Za šol je žo v zgodnji mladosti med hudodelce in bil komaj 14 let star prvič kaznovan radi tatvino. Svetovna vojna je vzela tudi njega, med tem žo 8 krat radi raznih deliktov predkaznovanega, v vojake, a ga nj popolnoma nič spametovala. Kradel jo tudi pri vojakih, po prevratu pa jo, Izrabljajoč tedanje razmere, izmaknil sploh vse, kar mu je prišlo pod roko.
Dno 9. deccmbra 1920 se je moral radi številnih tatvin zagovarjati pred ljubljansko poroto. Porotniki pa so bili ta-krat ž njim izredno usmiljeni in ga oprostili. Bili so pač mnenja, da je žrtev no-srečnih razmer in da je kradel lo v nujad stiski. A jih je kruto prevaril. Njihovo milost jim je poplačal že 14 dni pozneje z novim drznim vlomom, kateremu jih je sledila še cola vrsta. Dne 24. decembra jo bil v hiši Kolodvorska ulica št. 84 zaposlen s sekanjem drv. Ko je Izvedel, da jo tamkaj stanujoči železniški nadrevi-dent Fran Pabst odpotoval iz Ljubljane, jo vlomil v zaklenjeno stanovanje, so tamkaj najprej preoblekel perilo, obleko in čevlje, pokradel šo več drugih predmetov in par tisoč kron denarja in tako, elegantno oblečen, pobegnil v zasedeno ozemlje. Pabstu je ostavil za spomin sredi sobe svoje staro perilo in zamazano obleko.
V zasedenem ozemlju jo šel sredi januarja najprej služit h Kobalovim na Vrhpol.io. Ko si je pri Andreju Kobalu «nabavil» za 2000 lir raznega blaga in se pri Alojziju Kobalu založil še z gnatjo, tropinoveem in vinom, ga je odnesla zopet noč. Kobalovi so kmalu opazili tatvino in opozorili na srako orožnike. Vojska se je potem nekoliko čaBa potikal okoli in napravil Se delavcem Grašo-vinu, Stemplu in Gnozdi meseca marca v hotelu Jama, v Postojni za preko tisoč lir škode. Ko so mu v zasedenem ozem lju postala tla že prevroča, je osrečil s svojim obiskom Hrvatsko.
Odpotoval je koncem aprila v Zagreb, Itier je stopil kot kočijaž v službo Mirka Mihaliniča, Tu so mu ugajale posebno razne dragocenosti: ure, prstani, verižico, kar jo potreboval k lepim oblekam. Zato je žo čez 10 dni z vetrihom vlomil v Mihaliničovo stanovanje in se bogato oskrbel z zlatnino. V Zagrebu pa ga je doletela majhna smola. Seznanil se je namreč Se s hujšim tičkom, kakor je sam. Izročil mu je razne nakradene predmete, da jih razproda, a tega ni bilo nazaj ne z denarjem ne z blagom.
Razočaran nad Zagrebom se je potem zopet vrnil v domačo deželo. Kar mimogrede je v Ratečah pri Sltofji Loki 1. junija vlomil v stanovanje Jerneja Jamnilta. Vlom pa se mu tu ni posrečil. Treba je bilo torej kje drugje dobiti »službo*. Šel je v gostilno Franceta Lav-tižarja na Virju, kjer bo je še hudoval, da pri Smoletovih ni dobiti tobaka. Okoli 5. ure popoldne je zapustil gostilno, Kmalu nato sta Lavtlžar in Vincenc Smole zaslišala čudno pokanjo strešno opeke, Šla sta pogledat in opazila Vojsko, ki jo skušal priti skozi streho v Smoletovo hišo. Naihrže po tobak! Ho-
tel jo zbežati, a je bil prijet in Izročen orožnikom v Skofji Loki. Pri njom so našli ukradeno uro, britev In vetrih.
Obtoženoc je priznal vse tatvine, izgovarjal pa se jo, da je bil prisiljen krasti. Preganjali so ga namreč vedno orožniki, vsled čosar nikjer ni mogel dobiti službe. Zagovor jo vzbudil splošen smeh.
Porotniki bo soglasno potrdili vsa vprašanja, ali je Vojska tat iz navade, nakar jo bil obsojen na 6 let težke ječe.
KAKO SE NAJBOLJE «OBRIJE> AMER1KANCE.
Štirje brivci so sedoli popoldne na zatožni klopi: 16-letni Leopold Urbane iz Tržiča, 20-letni Ladislav Kurka iz Zagreba, 23-letni Josip Gorupec iz Sanio-bora in 31-lctni Jakob Kočevar lz Do-brunj. Vsi štirje so bili zaposleni pri brivcu Bočkaju v Kolodvorski ulici, kjer so strigli lase in brili po obrazih in — žepih.
Posebno mladi Leopold Urbanec se ja hotol temeljito izobraziti v svojem poklicu. Ni mu bilo zadosti, da bi se priučil običajni obrti, zanimal se je šo prav posebno za britje žepov. Toda, kako naj se to izuči? Pač najlažjo na Amorikan-cih, kj imajo zelo »kosmate* žepe ln prinese dobro »obrit* žep masten dohodek. Pogoji so bili torej dani. Urbancu pa je bilo dobro znano, da je ta obrt zelo komplicirana in si jo izbral zato za glavnega pomagača brivskega pomočnika Ladislava Kurko, za postranska sotrud-nilta pa Josipa Gorupca in Jakoba Ko-čevarja.
Amerikanc! imajo navado, da v briv-nicah slečejo tudi auknič. Tega je edea izmed štirih obesil na obešalnik. Kurka je nato prevzel britje po obrazu in pri tem Amerikancu s svojim životom zakrival dogodke, ki so se vršili za njegovim hrbtom in bi jih bilo mogoče opaziti v brivskem zrcalu. Urbane je med tem pošteno »obril* žepe. To britje je bilo zelo dobičkanosno, kor je prinašal dobiček samo njim in nič gospodarju. Obrili so na ta način celo vrsto Amerikancev in si dolarski plen razdelili. Glavni dobiček sta imela Urbane in Kurka; ostala dva nista bila toliko deležna. Amerikance jo stalo obritje obraza in žepov približno 100.000 kron. Samo enega Izmed njih je stalo 50.000 kron, dočim je Urbane obril druge ceneje. Amerikancu Jožetu Za-krajšku pa se jo britje za 17.000 zdelo vendarle nekoliko predrago in so je pritožil gospodarju Bočkaju, ki je začuden prvič izvedel za Urbančevo tajno obrt, Kor je britje žepov prepovedano, jo zadevo ovadii policiji, nakar so bili vsi štir>e aretirani.
Obtoženci so priznali krivdo, oziroma sokrivdo.
Porotnikom jo bilo stavljenih 11 vprašanj. Po skoro dveurnem posvetovanju so se morali zaradi nepravilnega ume-vanm nekaterih vprašanj vrnili vnnvio k posvetovanju. Potrdili so glede Urhan-ca in Kurko soglasno hudodelstvo tatvine v znesku nad 4000 kron in pod 40.000 kron, gledo Gorupca pa soudeležbo na tatvini, dočim so krivdo Kočevarja zanikali.
Porotni senat je odobril nato na podlagi Izreka porotnikov Leopolda Urban-ca" na 4, Ladislava Kurko na 6 mesecev ječe, vštevši zavarovalni zapor, ,Io6ip» Gorupca pa na 14 zapora. Ker so mu preiskovalni zapnr istotako šteje v kazen, je bil izpuščen. Zadnji obtožene« Jakob Koiševar je bi) oproščen.
Domače vesti
♦ Minister Prlblčevl« v Zagrebu.
Včeraj zjutraj je pria|K)l v Zagreb notranji muilster Svetozar Pribičevič v rodbinskih zadevah.
« Iz policijske sluibe. Policijski oficial Dragotin Jug je premeščen od policijskega ravnateljstva v Ljubljani k policijskemu komisariatu v Maribor.
*	Imenovunje v carlnurskl službi. V glavnih carinarnah drugega reda so imenovani, in sicor na Rakeku: za upravnika 1. razreda Kosta Lukič, revizor 2. razreda; za carinika 8. razreda Miha Čop, carinik 8, razreda ljubljansko cari-uame; za carinika 8. razreda Kazimir ilihajlovič, carinik istega razreda novo-»adske carinaruo; za carinika 4. razreda Ruzma Jovič, carinski pripravnik; na Jesenicah: za upravnika 8. razreda Ivan Furlani, revizor istega razrega ljubljanske oarinarne; v Kastvu: za carinika 4. razrega Adolf Luuaček, carinik i»toga razreda beograjsko oarinarne, in Stojan Baitič, absolvent trgovske šole; vilurski Soboti: za carinika 4. razreda Simon Piskor, gimn. abiturieut; v P r e v a I j u: za revizorja četrtega razreda Anton S le kar, revizor istega razreda jeseniške carinarne; za carinika 8. razreda Jovan Pavlovič, carinik istoga razreda novosadske carinarne; za carinika 4. razreda Adolf 1'onikvar, gimn. abi-tarient; v Radgoni: za upravnika 8. razreda Adain Marič, revizor istega razreda mariborske carinarne; za carinika •t. razreda Ivan Premeri, gimn. abiturient; v Celju: za revizorja 5. razreda Josip Petrič, carinik 2. razreda iste carinarnice.
*	Odvetniška vest. Gospod dr. Boštjan Sohaubach v Borovljah je premostil svojo odvotniško pisarno v Slovonsko Bistrico.
*	Razpisani službi. V konceptni službi mestnega magistrata ljubljanskega je popolniti dve službeni mesti v 10. činov-nom razredu mestnih uradnikov. Prošnjo je vložiti do 1. decembra t. 1.
*	Nove znamke za porto. Minister za pošto in brzojav je odobril, da so postne znamko za porto ljubljanske emisije takoj vzamejo iz prometa, namesto njih pa dado v promet znamke za porto, izdelano v državni znamkami roo-nopolske uprave. Te nove poStne znamke za porto so izdelano za 10, 30 in 50 par in za 1 in 2 dinarja; na njih jo ve-ncc iz vinske trte, sredi tega venca ;>a je natisnjena v. debelih Številkah vrednost v isti barvi, v kateri je znamka iz-dolana. Znamke, ki se dajo v promet, so izdelane v teli-le barvah: za 10 par v svetločrni; za 30 par v svctlomodri; za 58 par v vijoličasti; za 1 dinar v kavni in za 2 dinarja v temnomodri barvi.
*	Zdravstveni odselc za Slovenijo Namestnik ministra za narodno zdravje je izpremonil dosedanji naslov .•Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani* tako, da izostaneta besedi «in Istro« in da velja odslej samo besedilo »Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani*.
*	Spomenik na A vali. Predvčerajšnjim se je posebna komisija podala na hrib Avala pri Beogradu ter v prisotnosti vojnega ministra in predsednika narodne skupščine poiskala grob nepoznanega srbskega vojaka. Izkopali so poljuben grob in v resnici našli v njem ostanke s rbskega junaka. Našli so še ostanke srbsko uniforme, 2 srebrnjaka po dva dinarja in 50 para. Nepoznani junak je padel v boju z nomškimi čo-tami leta 1915. Ostanke so položili nazaj v gTob in postavilj provizoričen križ. Pozneje se nepoznanemu vojaku postavi na Avali velik spomenik.
*	Dobro, dobro, gospodje od »Gospodarske komisije za stvarno demobi-lizacijo»l »Slovenec« porablja afero pukovnika Vasiča kot ugodno priliko, da pohval' delovanje gospoda Ogrina in njegovih kumpanov v »Gospodarski komisiji«. Ker se »Slovenec« ne upa trditi, da se je naš list kedaj zavzemal za Vasiča, pa pravi prav jezuitsko: »Silovito ga je branilo »Jutro« s tem, da je začelo napadati za stvarno de-mobilizacijo najzaslužnejše može, kater gg. inženirja Remca in Ruecha.« Po tej »Slovenčevi« logiki je »Jutro« iudj »silovito branilo« vsakega delin-kventa v sodnih zaporih, kadar je napadalo Ogrina, ali kakega drugega klerikalnega veljaka radi korupcija. Slovenec zahteva, da naj začne oblast preiskovati tudi Vasičeve manipulacije v Ljubljani Bravol To naj se čim preje začne, da bodo na ta način prišli v roke pravice tudi vsi tisti manipulant-je pri »Go«podarski komisiji«, ki se danes še sramežljivo skrivajo za »Slo-venčevim« člankarjem. Zanimivo je, da v6 »Slovenec« šele sedaj, ko je demokratski minister prijel gosp. pukovnika, ko je »Politika«, kateri pravijo klerikalci. (la je demokratska, celo zadevo spravila v javnost, toliko o manipulacijah pukovnika Vasiča v Ljubljani. Vsak. krlor čita glasilo klerikalcev, mora dobiti vtis, da bi marsikdo rad otlvabl pozornost od sebe. Zato pa: Aretaciji pukovnika Vasiča naj čim preje siede tudi v Ljubljani aretacije vseh onih. kl so pri »Gospodarski I omisi'1« delali po njegovem vzoru!
* Ljudsko štct'e v Jugoslaviji. V državnem statističnem uradu je bil te <lni, kakor smo že poročali, dovršen pregled rezultata letošnjega ljudskega štetja po narodnostih. Po darodnosti s-e je pri ljudskem štetju ugotovilo 9.540.000 Jugoslovanov, 100.181 dru-srih Slovanov. 508.494 Nemcev, 494.163
Madžarov, 479.890 Arnavtorv, 178.810
Romunov in 9585 Italijanov. Kakor ju iz navedenih podatkov razvidno, jo prebivalcev ne&lovanske narodnosti v Jugoslaviji skupaj 1,854.704 ali 16 odstotkov celokupnega prebivalstva. Pod tujo oblastjo pa je ostalo 3 in pol milijona naših bratov, kar znači 30%. Ako bi bil osvobojen ves naš narod, štela bi Jugoslavija 15 milijonov prebivalcev.
*	Socijalizem maglstratmh socijall-stov v praksi. Piše se nam: Ljubljanski župan uafieluje v smislu stanovanjskih predpisov ljubljanski stanovanjski komisiji Cez dober teden po prevzemu stanovanjskega urada pa jo razglasil, da nikogar v stanovanjskih zadevah ne sprejme in da naj se vsi interesentje obračajo le na mestni stanovanjski urad. Tamkaj pa imajo uradna vrata zaklenjena in sprejemajo od strank pismene vloge skozi — okno. Le če pride kaka »boljša« stranka, se jim tudi vrata odpro. Tako je Ljubljančan prišel z mestnim stauovanjskun uradom iz dežja pod kap in to v dobi, ko »vlada« v mestni občini ljubljanski »koalicija Bocijalistov«,
*	Razpust društev. Pokrajinska uprava je razpustila naslodnja društva, ker ne ustrezajo več pogojem svojega pravnega obstanka, in sicer: Deutschcr Turnvorein v Slovenski Bistrici, Rciclis-bund deutschor Eisenbahner na Pra-garskem, Deutscher MHnnergesangs-verein pri Sv. Lenartu, SchUtzengesoll-schaft v Slovenski Bistrici,
*	Koncert Udruženja jugoslovenskih novinarjev v Ljubljani. Kakor že jav-ijeno, priredi ljubljanska sel;- ' a Udruženja jugoslovanskih novinarjev v četrtek 1. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« koncert v proslavo narodnega uedinjr.nja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Spored tega koncerta, ki ga objavimo v pri hodnjih dneh. bo iz raznih ozirov vele-zanlmlv. Sodelovali bodo kot solisti člani kr. nar. gledališča, sopranistinja irospa Pavla Lovšctova, baritoni5'- g. Štefan Romanovvskl in tenorist g. Marcel Sovvilski. Nadalje nastopi na koncertu šest ljubljanskih pevskih zborov, in sicer: »Pevski zbor Glasbene Matice«, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, pevsko društvo »Slavec«, »Pov-sko in glasbeno društvo Ljubljana« pevski zber »Zvezo jugoslovanskih železničarjev« in »Pevsko društvo Kn-kovo-Trnovo«. Pevski zbori bodo izva-iali razne moške in mešane zboro, večinoma iz moderne slovenske in jugoslovansko glasbene literature, ter priljubljene narodne pesmi, solisti pa deloma solotočke modernih slovenski'' skladateljev, deloma operne, ariie odličnih svetovnih skladateljev, podelili" tudi orkester Dravske divizijo pod vodstvom kapelnlka g. dr. Čerina. To koncertu bo prosta zabava z neprisiljenim sporedom.
*	Za svojce narodnega ntučenika Kro-marja se je v gostilni pri Strguljcu ob Gosposvetski cesti v Ljubljani nabralo pri »omizju veselih udovcev« 100 kron za bedno deco narodnega mučenika Kro-marja. Znesel; je dvigniti v upravništvu »Jutra«.
*	Razpis trgovskih prostorov v Ljubljani. V hiši meščanske imovino bode na novo oddati trgovske prostore, katere imata dosedaj v najemu Franja Kasti ter tvrdka Gerkman & Lenasi, in sicer prostori prvo imenovane z dnem 1. maja 1922, prostori tvrdke Gerkman & Lenasi pa z dnom 1. avgusta 1922, ker poteče dosedanja najemna pogodba. Ponudniki za te prostere naj vlože prošnje pri mestnem magistratu do dne 15. januarja 1922 in sicer z natančno navedbo prosilčevih podatkov, značaja njegove trgovine in navedbo letne najemnine, katero je pripiavljen plačati. Mestna občina ima privico oddati prostore tudi drugemu, l-nkor pa najvišjemu ponudni ku. Samoobsebi je umevno, da smeta dosedanja najemnika istotako staviti svoje ponudbe.
*	Delavstvo za Južno železnico. Prejeli smo: Ker se obrača delavsko osobje s prošnjami za sprejem v službo direktno na obratno ravnateljstvo Južne železnice v Ljubljani, opozarjamo vnovič, da delavcev ne sprojema ravnateljstvo, ampak posamezna službena mesta, t. j. posta«, kurilnice, delavnice, materijaino skladišče v Mariboru in progovne sekcije. Na prošnje, ki bodo vposlane obratnemu ravnateljstvu, isto v bodoče ne bo odgovarjalo.
*	Najlepše knjige, slovenske, srbohr-vatske, češke, ruske, nemške, italijanske, francosko in angleške izposoja v Ljubljani vsak delavnik od 5. do 7. ure zvečer šentjakobska naprodna knjižnica, Vožarski pot 2, koncem Florijanske tili ce, električno postajališče. Vstop, vsakomur prost. Kupujejo se knjige po najvišji ceni.
*	Občinski svet mariborski ima dne 30. t. m. ob 18. uri v mestni posvetovalnici redno javno sejo. Na dnevnem rodu so med drusim poročila odsekov in perzonalne zadeve.
*	Božlčnlca za revno šolsko mladino. Poročajo nam iz Celja: Za revno mladino obeh okoliških Sol v Celiu se name rava lotos prirediti božičnica. Radi strašnih posledic vojne, posebno še radi silne in Se vedno rastoče draginje, je beda med delavskimi in osirotelimi otroci naravnost grozna. Premnogo je revčkov, ki nimajo obuvala, niti najnuinega perila. kl torej v hudi zimi sploh ne bodo
mogli prihajati ▼ loto, V svrho vsa) delne od pomoči te je sestavil odbor ti občinskih odbornikov, učiteljetva obeh šol in drugih prijateljev mladine. Ta odbor je že pričel svoje delo. Prosilo se bode po celi naši okolici od hiše do hiše in prepričani smo, da ne bodemo prosili zar man. Obračamo se torej v Imeuu siromašne mladine do probivalstva okolice celjske z nujno in Iskreno prošnjo, naj pripomore po svojih močeh, da bode pomoč kolikor mogoče izdatna in veselje revežev tem večje.
Dijaška kuhlula v Celju ima dne 2. decembra v sejni dvorani posojilnice svoj redni letni občni zbor.
*	Krvava uš. Iz Celja nam poročajo, da so je tamkaj po jablani\ih vrtovil pojavila krvava uš. Gospodarji se pozivajo, naj se takoj lotijo pogrebnega de la, da jo odpravijo, da se te nevarna drevesna kuga ne razširi.
*	Podružnica Sliv. Kmetijske družbe v Žalcu ima v n&dfljo dne 27 novembra ob 14. url pri g- Piklu v JUlsu olčnl zbor.
Savinjska podružnica SPD namerava prihodnje leto zgladiti v Logarski dolini v bližini Piskei nikovoga zavetišča, nov planinski dom. Načrt je razstavljen v trgovini Goričar Sr Leskovlak v Celju.
*	Prekomoreka vozna cena III. razreda med New Yorkom ln evropskimi pristanišči se zniža za 30%. V poštev pridejo: Amerika - Line, Read Star-Line in Witho - Line.
*	Smrtna kosa. V Bukovšicl nad Skof-jo Loko je umrla gospa Amalija Schein, roj. Saksida, soproga tamkajšnjega učitelja. Bližnji učitelji so ji zapeli dve ža-lostinkl ob odprtem grobu.
*	Smrtno Je ponesrečil dne 19, novjm-bra v livarni v Storah deh.ee Alojzij Cebular. Zašel je po neprevidnosti m--d transmisijska jermena, ki ao ga zagra bila in raztrgala.
*	Samomor zaradi težke bolezni žene. V Sarajevu se je predvčerajšnjim ustrelil v svojem stanovanju železniški delavce Josip Schmidt vsled žalosti, ker mu je žena težko obolela in so jo morali odpeljati v bolnico. Rchmidt je bil star 52 let.
*	Električni tok ubil konja. IzvoSček Anton Zark se je peljal te dni z Bleda domov v Lesce. Na potu je zadel konj ob električno žico, ki je visela pretrgana čez cesto. Konj je takoj poginil.
*	Zaspani tatovi. V podstrešnem skladišču vojaško intendance v Št. Peterski vojašnici v Ljubljani sta bila vjeta včeraj dva prekanjena tatova: Tone Zaje in Milan Babič, kl sta žo prejšnji vočor preko streho in 6kozi podstrešno okno zlezla v skladišče ter si nabrala več še dobro ohranjenih civilnih oblek pogrešanih in padlih vojakov. Vsled mraza sta prenočila v skladišču ter sta nameravala šele proti jutru odnesti svoj plon. Zavila sta se v ukradeno obleko in trdno za-sp lu Ko je prišel zjutraj nadzornik Kropf v podstrešje, je našel tatova še v trdnem spanju na tleh. Ujeta tička, ki sta šelo pred par dnevi po prestani večmesečni kazni zapustila zapore, sta bila aretirana in izročena sodišču.
Tatvina v vlaku. V Zidanem mostu io bila okradena Ljubljančanka ga. Ema Perovšek. Doslej neznan tat ji je odnesel 8000 kron gotovine in razne dokumente.
Gospodarstvo
LESNI TRG.
Visoko stanje češkoslovaške krone povzroča, da le uvoz češkoslovaškega lesa v države s slabo valuto skoro onemogočen ln da so cene temu lesu na zunanjih trgih mnogo vlšle, nego n. pr. nemškemu, avstrijskemu In lugoslovanskemu lesu. Padec naše valute je povzročil, da zopet lahko uspešno konkuriramo s Češkoslovaško, kl le naša precejšnja konkurcntl-n]a na zunanjih lesnih tržiščih.
Vsled padca valute in večje razpolage vagonov le naš Izvoz precej oživel. Kakor poročajo, se le baje za časa mobilizacije ugotovilo, da imamo mnogo več vagonov v državi, nego se le občo domnevalo. Res čudno, kje naj bl bili pre) ti vagoni. Ker le torej več vagonov na razpolago, le oživel uvoz predvsem v Italijo, kamor se Izvaža zlasti bukov ./■ rezani gradbeni les, potem v Francilo In Anglilo, kier mnogo povprašujejo za II-nim hrastovim gradbenim lesom. Uvoz v Nemčlio le vsled padanja marke popolnoma prenehal.
Po našem mehkem gradbenem lesu pa je Iz Inozemstva, predvsem iz Italije, ki pride za nas v prvi vrsti v poštev, še vedno malo povpraševanja, ker nam konkurirata Nemčija In Avstrija, katerih mehki les Je mnogo cenejši, nalveč vsled padca njunih valut.
Po lesu za'kurlavo zelo povprašuje Italija, ki plača postavno postala okoli 1000 lir za vagon (okoli 12.000 kron). Vsled tega ie Izvoz lesa za kurjavo v Italijo močno narastel in so se tudi cene dvignile pri nas. Za vagon postavno od-premna postala sc plača pet- do šest-tisoč kron. Vsied tega pospešenega Izvoza le tik pred zimo nastalo pri nas pomanjkanje goriva In se obeta še na-dalnje naraščanie cen. Zato se že čulejo glasovi, da se Izvoz goriva omeji z visokimi Izvoznimi carinami ali pa sploh prepove.
Za stavbo l ubllsnske tehnike
Občni zbor društva za zgradbo tehniški fakulteti univerze v Ljubljani služečih poslopij.
Včeraj se je vršil v novem poslopju tehniške fakultete v Ljubljani ustanovni občni zbor imenovanega društva, Zborovanje je otvoril gradbuui ravnatelj inž. Anton Kliuar, ki je poročal o dosedanjem delovanju o-radbo-nega komiteja. Izrokel je v imenu tega komiteja zahvalo vsem gospodom, ki so svoje sile posvetili temu, da dobi Ljubljana svoje lastne prostore za tehniško fakulteto, posebno tudi industrijalcem in denarnim zavodom, ki so s svojimi prispevki omogočili, da se je zgradba tako hitro dovršila. Delo gradbenega komiteja je s tem zaključeno in vse nadaljnje delo prpvzame novo društvo, kateiega glavna naloga naj bo, nadaljevati započeto delo ter zlasti verovati in glodati na to, da ostane poslopje ohranjeno izključno v namene tehniške fakulteto. Društvo ima namen poslopje razširiti in izpopolniti in na jeti v to svrho hipotekarno posojilo, s pomočjo katerega se bo delo lahko nadaljevalo.
Od gradbenega komitota je društvo prevzelo 25 rednih članov, 20 usta-novnikov in 3 podpornike, k temu pa mnogo izvršenega dela v vrednosti 2,444.163 K.
Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika gosp. inž. Anton Klinar, kl se za izkazano mu zaupanje zahvaljuje ter izjavlja, da bo posvetil vse svoje moči velevažnemu društvenemu cilju V odbor so bili izvoljeni še sledeči gg. Dragotin Hribar, inž. Mobor Pirnat, inž. Ladislav Bovc. dr. Ladislav Stem-nihar. inž. Milan Suklje in dr. inž. KrAl. Občni zbor je nato še spreiel lepo število ustanovnih in podpornih članov in razpravljal o vprašanjih, ki se tičejo zavarovanja poslopja, o najetju posojila itd.
Nato ie prrflecdnik gosn. inž. Kllmir zaključil dobro uspeli občni zbor.
Carinjenje raznih vrst mastnih olj brez predhodne analize. Ker so so carinske postavke za razna jedilna in druga mastna olja (repično, makovo, sozamovo, od solnčnic, koruze, maslink in bombaževega semena) v tar. št. 101 pod 1—4 uvozne car. tarifo od 16. julija 1921 popolnoma izenačilo, nI v bodočo potrebno, da se taka olja pošiljajo na predhodne analize.
= Sajenje tobaka v Sloveniji. Z oz'iom na pritožbo sadilcev tobaka iz ptujskega okraja jo po »ii. »c. Mrmolja n'divnn ln terveniral pri upravi drža r..b monopolov. Kako- je Izvedel, uprava monopolov od tob.k.i. r.rdelaneua v Fl.ivoniji no bo ime'a dr.bička. ker se pridobijo pri nas le toba i sla! Se vrste, to 'o obik za pipo. Ne.Helan tobak se p^čuje po istj ceni, r.akor (.a prodaja d^ava na prej v tra* ki. lo«'anec Mimol.a je dobil obljubo, da se ;.o So napruj podptra'a tudi v Sloveniji saditev tobaka in s« bo do dala v prihodnje za poizkuSnjo tudi semena bol'Sih vst tobačne astllne. Tobak sc plačuje po kakovosti. Upati ;e, da bo tobačna kultura še v veliko korist našim kmetovalcem.
= Nabava Inventarja. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani bo oddalo v izdelavo naslednje predmete: 179 miz, 152 omar, 5 polic. 190 stolov, 17 foteljev, 84 zrcal, 70 umivalnikov. 55 zabo;ev za premog, 66 obešalnikov, 7 klopi, 36 stenskih ur, 17 risalnih miz. Natančna pojasnila glede izdelave dobe reflektantje pri odd. Ul/4 gorenjega ravnateljstva Delo mora biti izvršeno najkasneje do 15. januarja.
= Jugoslovanska Union-banka (prej Mariborska eskomptna banka) je otvorila podružnico v Kranju. Podružnica jo zar čela poslovati 21. novembra,
Kraljevišlta ladjedelnica v domačih rokah. V soboto so se zaključila pogajanja med g. Baumgartnom, ravnateljem Ganz et Danubiusa v Budimpešti, in g. Bellenom glede prevzetja ladjedelnice v Kraljeviči. Konstituirajoča, skupAčina novo (1 d. »Jugoslovensko brodogradili-šte» se vrši dno 5. decembra v prostorih »Banke za pomorstvo« na Stišaku.
• Sejm v Sevnici Županstvo Sevnica ob Savi opozarja vse one, ki so zainteresirani na dan 6. decembra 1921 radi oddajo stojnic ob času sejmov, da se bo vrSila dne 6. decembra oddaja prostorov za stojnico. Naznanja so tudi, da bo ta dan velik letni živinski in krama,rski sejem. Obenem opozarja županstvo, da tisti, ki bi ta dan ne prišli in si ne zasigurali stojnice, pozneje ne dobe prostora, ker je štovilo prijavljenih že sedaj veliko.
= Promet med Jugoslavijo In Madžarsko. Osebni, prtljažni in blagovni promet med Madžarsko tn Jugoslavijo je zopet vzpostavljen in sicer na progi Nagy Ka-nizsa-Mua Keresztur-Cakovec.
«= Jugoslavensko-holandljsko trgovač-ko d. d. v Zagrebu je stopilo v likvidacijo.
*= Trgovinske pogodbe Češkoslovaške z drugimi državami. Češkoslovaški trgovinski minister Novak izjavlja v »Narodnih Listih«, da so trgovinske pogodbe i Nemčijo, Avstrijo, Jugoslavijo, Ru-mnnsko, Bolgarsko in Italijo ali že popolnoma gotove ali pa tik prod dovršit-vijo. S špansko in Rusijo se pravkar vršijo trgovinska pogajanja. Trgovinska pogajanja se pripravljajo z Belgijo, Nizozemsko, Norveško, Švedsko in Grčijo.
— Sladkorni karte! v Madžarski. I?. Budimpešto poročajo, da so se pogajanja glede osnovanja kartela sladkornih tvornio oozitivno raključila.
-	Povijanje ažta v Nemčiji. A«o r
Nemčiji je bil šele nedavno poviSan od 900 na 1900 odstotkov. Kakor javljajo, ga bodo sodaj zopet zvišali in Blcer na 3900 odstotkov.
—	Prometni material lz Nemčije. Ka-kor znano, je nemSka vlada na. račun vojne odškodnine ponudila naši državi dobavo lokomotiv in vagonov za. 1.700.000 milijonov dinarjev. Državni odbor je odo bril ponudbo in nam bo dobavila Nemčija na podlagi reparacij 100 brzovoznlh, 200 poštnih, 100 tovornih, 50 lokomotiv za manevriranje 20 za ozkotirne železnice, 4000 tovornih hi 2000 potniških vagonov. Ena tretjina se dobavi do marca, ostalo pa v maju in juniju 1922. Državni odbor jo sprejel dalje od družbo Braun & Komp. v Hamburgu ponudbo za gr.vl njo 0 motorskili ladij. Glede ponudb poštni, brzojavni ln telefonski materi,-l šo ni padla odločitev.
= Nove borze v Rumuniji. Rumunskl ministrski svet je sklonil, da se osnujeta v Galaeu in Kološvaru borzi.
= Znižanje železniške tarlle v Poljski. Poljsko železniško ministrstvo jo z ozirom na naraščanje poljske valute odredilo, da so s 1. decembrom znižajo ."• lozniško tarifo za 60 odstotkov.
= Notranjo posojilo v Bolgarski. Ho) garski ministrski svet je sklenil razpisati notranje posojilo. Propaganda za posojilo je že pričoia. Podpisovanje bo trajalo od 16. do Sl. januarja 1922.
= Prepoved uvoza živine v Francijo. Naši konzulati javljajo, da je francoska vlada prepovedala uvoz goveje živine, svinj in ovc. Uvažati se sme Bamo predelano moso.
= Aktivna trgovinska bilanca Finske. Vrednost izvoza Finske v oktobru v znesku 560 milijonov je prekosila vredno?!, uvoza- ki jo znašal le 190 milijonov.
= Padanje cen žlvljensklh potrebščin v Švedski. Po Indeksu za cene v veletrgovini je švedski censkl nivo padel od 182 v septembru na 175 v oktobru.
Podružnica ruske državne banke v Berlinu. Iz Berlina se poroča, da namerava sovjetska vlada otvoriti tam podružnico ruske državne banke.
Trgovinska pogodba med Rusijo In Češkoslovaško. Iz Prage javljajo: »Pravo Lidu« doznava, da so v kratkem sklene trgovinska pogodba med Rusijo in Češkoslovaško.
= Carlstlčnl dolgovi Rusije. Ruski ca« rlstlčni dolgovi so znašali 1. marca leta 1918, 12.749 milijonov rubljev. Od teh odpade 5.959 milijonov na Anglijo, na Francijo 5 milijard in ua Ameriko 822 milijonov rubljev.
= Kuplčenje zlata v Ameriki. »Frkfc Ztg.» poroča: Dotok zlata iz vseh delov sveta v Ameriko ne popušča. Izza dne 1. januarja je poslalo 61 narodov v Ncw-york skupaj 578.684.547 dolarjev, od tega za 29.514 dolarjev v rudi, za 428.000 dolarjev v ameriških zlatih palicah, za 412,643.000 dolarjev v palicah z inozemskimi žigi, za 86.853.000 dolarjev v ameriškem in za 99,246.000 dolarjev v tujem denarju. Evropa je poslala za 428.821.533 dolarjev zlata, severoamoriške države za. 64.890.434 dolarjev, Južna Amerika za 18,991.574 dolarjev in Azija za 64,890.434 dolarjev zlata. Ostanek je prišel v manjših množinah iz Afrike in Avstralije. Dotok srebra je znašal 46,913.218 dolarjev.
Zagreb, devize: Berlin 110 — 118,
Bukarešta 190 — 200, Milan 1250 — 1260. London 1225 — 1235, Newvorfc ček 307. Pariz 2150 — 2175, Praga 326.50 327, Švica 5725 — 5775, Dunaj 4.90 — 5, Budimpešta 33 — 34, valute: do-lar<! 305 — 307, avstrijske krone 5 — 5.75, rubljl 27 — 30, funti 1200. francoski franki 1950, napoleoni 1060, marke 115 — 125, le,ji 202, lire 1235 — 1250. Banka za Primorjo 850 — 890. Trg. obrtna banka 260 — 265. Hrv. eskomptna banka 740 — 745. Brodska banka 380 — 400. Jadranska banka 1540 — 1550. Jugoslovenska banka 495 — 500. L!ub. kreditna banka 890 — 900. Narodna banka 510 — «20. Praštedlona 5650 — 5680. Rečka ptička banka 520 - 525. Slov. eskomptna banka 590 — 610i Srpska banka 730 — 785. F.ksploataciia drva 750 — 770-Ooranin 650 — 700. Outman 1525 - 1550. Narodna šumska industrija 585 — 595. Jfnšička industrija drva 500 — 530. Slavonija 665 — 680. Dubrov. paropl. družba 4500 — 4550. Liub. strojne tovarn«* in livarne 950. Trb. premogok. dnr.ha 850.
Beograd, valute: dolarji 77.50, marke 34, levi 51, devize: London 311. Pariz 550, fconeva 1500, Praca 82, Dn-nai 1.26. Berlin 28.25, Milan 815, Budimpešta 8.70.
Berlin, dovize: Rim 1161.30—1163.71 London 1133.85 — 1136.15, Newyork 284.46 — 285.04. Pariz 1983 - 1987. Švica 5104 - 5415..45. Dunaj 8.98 - 90.2, Praga 295.70 — 296.30, Budimpešta 80.46 - 80.54.
Curih, devize: Berlin 1.90. Nevvvork 5.28. London 21.19. Pariz 87.15. M'hti 21/5, Praga 5.55. Budimpešta 0.57. Za-j*reh 1.75, Varšava 0.16. Dunaj 0.17, avstrijske žigosane krone 0.12.
CtAUDC PARRČRE:	88
Morski ropar
(Le Flibustier des Mers.) Roman.
»Seveda, vrag Jo vzemll» kolne Pllbustejec. Ta hip prihitita dva črna sužnja, vodeč s seboj žensko, ki sta
icj zvezani roki: Juano.
* • •
Na generalovo zapoved Je morala tudi ona slediti vojski pri naskoku. Tako je na lastne oči videla popolno zmago pustolovcev in ncčuvcni poraz španskih vojakov ter končno vse strahote ln grozote, ki jih doživlja nesrečno mesto, ono, ki je njena domovina, in koje ie sama še pred nedavnim tako slavila in hvalisala, da Je nezavzetno, nepremagljivo... Sedaj pa mu gospoduje tristo nemani-čev, tristo postopačcv in poccstnih roparjev, tristo brezimcev in brczdo-movincev, zbranih pod zapovedni-štvom onega, ki jo je ujel na zavzeti ladji... in vse to skoraj kakor da je le igrača, z lahkoto, za zabavo, šalo ali posmeh...
Črna sužnja, ki imata nalogo, da Jo čuvata in vodita, jo prenašata čez vse zapreke, čez mrtva in razmrska-na telesa, mimo gorečih poslopij, jo pri tem suvata pred seboj ali vlačila za seboj, ona pa ima neprestano pred očmi vse te strašne ljudi, te hudiče , ilibustejske, rdeče in pijane krvi.,
črne smodnika, grozne in strašne, in na čelu vsem tem hudičem je grozni mož, za katerim dero. Juana se skoraj zgrudi izmučenosti in skoraj umira groze. Sedaj Je ob vso svojo korajžo; ves šlrokoustni ponos se jej je izgubil. Sedaj čuti, kako Je majhna in slabotna, pomilovanja vredna majhna ničla brez volje in brez moči, skoraj oropana zmožnosti, da bl še kaj čutila...
* • •
Sredi prostranega oboka pred dvorom orožarne, sredi tolpe teh okrvavljenih in zmage pijanih pustolovcev vržeta sedaj oba črnca svojo varovanko, povezano kakor culico, pred noge groznemu gospodarju. Juana ne plače ln ne stoče. Tam čepi, kakor kreatura, ki sc zaveda svoje ničevnosti in kl Je na koncu svojega odpora, na mestu, kamor so jo vrgli, in njene velike oči so Izbuljene v Tomaža. Ta pa, ves upijanjem dobljene zmage, se Jej približa zmagoslavno in se je dotakne s prstom:
«Ho,» zagrmi nad njo, «ali si tu, golobica? Glej 110! Dobro! Ali sedaj veš, kje si? Bogaml! Ne boš dolgo čakala, sam ti povem: V Ciudad Rcalu si, na Novi Granadi, tu si ti! Sedaj se pa kar ozri! Glej, tu je orožarna in dvor pred njo, in tu je veliki trdnjavskl stolp! Le ozrl se! Le dobro si oglej vse to! Ti copcrnica turška ti! Da, tam v stolpu ždc sedaj tvoj oče in tvoj brat ln tvoj ženin, kl še vsi trije žive, saj veš! Zdaj pa ■ poglej šc kam drugam, namreč na ta ]
balkoin, evol Da, na ograjo tega balkona! Tu gori obesim namreč v kratkem tvojega očeta, brata in ženina! To ti prisegam pri bogu, kl me
čuje, in pri Devici z Velikih vrat, ki mi Je dala zmago, in prisegam pri Zveličarju z bulvarka!«
Na to se obrne k svojim, kl so ga začudeni poslušali, in zagrmi:
♦Naprej sedaj, bratje, pri živem bogu! Nad stolp! In vsi za menoj, kakor daleč pojdeni!«
Zagrabil jc za uže, s katerim Je jetnica zvezana, in jo lastnoročno vleče za seboj., ko plane na orožno dvorišče, vihteč široko sabljo nad glavo.
* * •
Kakor malo časa je šlo s temi po-memki v zgubo, so se sovražniki okoristili ž njim. Vrata stolpa zevajo sedaj na stežaj. Ko planejo FlibusteJ-ci iz prvega kvartirja in se razlijejo po vsem dvorišču, .iih sprejme iz stolpa dobro merjena toča krogel, istočasno pa se zaleti nad nje iz otvorjenih vrat četa branilcev, nepričakovano ln z naglim sunkom. Sc predno so napadalci mogli odgovoriti na to jarko streljanje, je Tomaž v enem hipu izgubil več ljudi, ko doslej pri celem naskoku. Razvije se grozen boj moža proti možu. Na pragu stolpnih duri se je pojavil plemič, starejši in ves v najlepši opravi ter oborožen do zob, toda očividno bolehen, kajti dva lakaja sta ga morala prinesti sedečega na obširnem stolcu. Vendar pa kliče z gromkim
glasom In vzpodbuja svoje moštvo, ki se bije z obupnim naporom. Da niso Fllbustejc! takšni junaki brez primere, tu pred stolpom bi se bil zlomil njih sunek In vsi bi bili našli v porazu svojo smrt.
Toda čim preide prvo presenečenje, so Tomaž ln njegovi kmalu zopet na vrhu. V splošno pomešano borečo sc množico strelci iz stolpo-vih lin ne morejo več meriti, da nc zadevajo lastnih ljudi. Rdečebradl in oni iz Dleppa ln lz Olčrona pa so že pri durih in kakor gluhi in slepi bijejo okrog sebe, da res razkoljejo špansko množico na dvoje. Pri durili se ustavijo, Mary Račkam, ki se je doslej bila bolj divje ko mnog možakar, pa prodre do starega plemiča in ga z besnim sunkom z mečem pribije na naslonjač. Plemič pa je bil gospod guverner tega mesta, Don Felipe Garcia sam, in ko pade on, izgube ostali ves pogum. Mnogi po-mečejo svoje orožje vstran in prično kričaje moledovati: »Milost, miIost!», drugi pa pobegnejo sem ali tja, iščoč prilike, da se rešijo ...
Zmagoviti Flibustejcl vdro sedaj v stolp. Mnogi dero kar po stopnicah do vrha, zavzamejo zgornja nadstropja, razbijejo vsa vrata in zapahe, pokoljejo vse branilce in vse strelce pri linah ali kjerkoli drugje. Prvi prispe na vrli Benečan Lorc-dan, ki strga z droga na platformi kastilsko zastavo ter razvije na njenem mestu belo zastavo Flibustijc, kl jo je v ta namen prinesel s seboj,
ovito okrog trebuha, ln ko zagleda množica zdolaj to zastavo, izbruhne v zmagovit krik.
Nekateri Fiibusejci pa se odcepIJoj od večine ter preiščejo zdolnja nadstropja, drugi se cclo spuste v pod-* zemne prostore. Povsod najdejo obokane hodnike, ki se križajo medsebojno, povsod odpirajo s sekirami z železom okovana vrata in dveri, ter najdejo ponekod šc skrite in z zapahi zavarovane španske vojake aH meščanske brambovce, ki sc pa nič posebno junaška ne branijo in ki so' kmalu ali poklani aH pa povezani. Tako pade polagoma ves stolp v roke zmagovalcev in od vseli strani, Iz vseh kotov sc čuje lc stok. Vse-naokrog sledi prvotnemu bojnemu
kriku obupen klic po milosti. * ♦ ♦
Tomaž sam vlači še vedno svojo jetnico za seboj, dasi ga nekoliko ovira. Dospel je v prvo nadstropje in se tu ustavi, kakor da išče priliko za nov oklanje. Nekako petdeset stop-njic nad orožnim dvoriščem sc odpira pred njih nckova dvorana, kakor veža za stopnice. Iz veže pa vodijo druge dveri, očividno dohod v važne prostore. Jcdva jih Tomaž zagleda, že plane proti njim.
(Dalje prihodnjič.)
%o'ikujte vse svofe dopise z rapaSSskim kolkom
Miklavža kupujte knjige Tiskovne zadruge
<j*<jtat'jt,Jt-.iitr.it-«. v Prešernovi ulici nasproti glavne pošte.	eJSfc eJ5& ejt
stanejo do 20 besedi Din. 3'—, vsakih nadsljnjlh 6 besodl 1 Din. — Trgovski oglasi, dopisovanje, nepremičnine do 20 besedi 6 Din., vsakih nadaljnjih 6 besedi 2 Din. — Plača ao naproj. (Lahko tudi v znamkah.) Na vprašanja s« odgovarja ie, ako Je vpraSanju prlložona zna-nkn za odgovor.
msmmm		greb, Maksimirska centa 64 Tolelon 20 60. 1825
SLUŽBO OSKRBNIKA, skladiščnika ali kaj slišnega išče trgOTsko naobražen mlad vpokojenec. Ponudbe pod »Služba« na anončiu zarod Drago Beseljak iu drog, Ljubljana, Sodna nlica 5. 1931	MEBIjOVANO 80H0 '»M blizu poite oddam Bolidnemu mirnemu gospodu n prvim decembrom. Ponudbe pod • Značaj« na upravo »Jutra«.	PRODA SE NOVA HIŠA z gospodarskim poslopjem, vrtom, 4 orali gozda. vino-Ifrr.lom, oddaljena 6 minut od kolodvora. Nataočnejša pojasnila pri Martinu Poto-čarju, gostilničarju iu mesarju v Mirni peči, Dol. J940
	SOBO 1048 t treilini mesta proti vBaki najemnini išče soliden in miren gospod. Ponndbe pod • Miren« na upravo «Jutra».	
MARLJIVA GOSPODIČNA z izpitom meščanske šole, polnoletna, išče Blužbe kot začetnica t kakšnem uradu, tudi k pošti: t mostu ali na deieli. Ponndbe jo poslati pod »Slovenka« na nprav-uištro ,Jutra", 1918		
		PItODA SE HIŠA Z NJIVO na Gor. Teiki vodi štev. 8 po jako ugodni ceni. Polzve se pri Francu Murnu na l)rski pri Novem mestu. 1919
	40 LETEN GOSPOD išče stanovanje s hrano ali brez tirane. Najrajši pri kaki vdovi. Ponudbe pod »Samec« na upravo <Jt lra«. 19!. 3	
		PRODAM VEČ SPALNIC boljše vrste, politirane in hrastovo masivne ter kuhinjsko oprave po zelo nizki ceni. Ivau Andluvic, mizar, Gospo-svet<ka cesta št. 13, Koli/.ej, pritličje, vrata 38. 1922
URADNIK, ki je zaposlen samo dopoldan, išče službo za popoldinske nre. Ponudite pod • 1'opoldau« na upravo <Jutra>. 1U10		
		
	NA PRODAJ JE HOTEL •STOL« Blejska Dol rava pri Vint-garju. Hotel obstoji z gospodarskimi poslopji, lcdeuico iu kegljiščem. Bodočnost ve lika! Ptiizvc so pri lastniku •Bcllevuc«, Ljubljana. 1929	
GOSPODIČNA attaolventinja trgovskega večernega tečaja išče službe kot hiaesjoičarks. Cenjeoe ;io-iiudhe je poslati v trafiko na Gcsposvetski cesti. 1938		PRODA SE GLA80VIR dvor. tvrdke Streicher & Sohn, \Viou, velik, zelo dobro ohranjen. Ljubljana, Hranilniška c. 7/1, vrata 48. Cena nizka.
		PRODA SE 1915 nanovo zidana mala hiša za takojšnjo vselitev in poleg nekaj prostora za stavhi?če. Poizve sc pri Strola, anončna pisarna, Novo tnosto.
H. KONTORISTKO .-.možno stenografije, etroe-|ii«ja in jezikov, se išče. Ponudbe pismono pod «11. kon-toristinja« na upravo »Jutra«.	ZELJE PRODAJA v glavah (sladko), zdravo, več vagonov po K 620'— za meter, postavno kolodvor Zagreli v zaprtih vagonih. Novak, Za-	
iifffi'1^ l"rU'ni^tfffTT^rvnri^iliiHMllUi ^Ol^/il		
Zahvala.
Za prisrčne dokaze sočutja ob smrti našega srčnoljub-ljenega brata, oziroma strica, gospoda
Franca Jager
nadzornika južne železnice v pokoju
in za mnogobrojno in častno spremstvo izrekamo vsem našo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno pa izrekamo našo zahvalo obratnemu ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani, cenjenim pevcem Zveze jugoslovanskih železničarjev za ganljive žalostinke in vsem, ki so dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči ostali.
Ir. FI. Zvonko Mar
lekarnar
Anica Ustar, roj. Jei
poročena
LJubljana, 23. novembra 1921.
Priporočamo
knjige za mladino:
lika \Vaschtetova. Pravljloe. Z večbarv nimi slikami. Vez. 40 K, po pošti 2 K več. Ilahkerton-sorli, Bob ln Tedl. Povest s slikami, Broš. 21 K, vez. 80 h', po poŠti K 2-40 več. Cika Java Zmaj Uradnik, Kaiamandarlja.
Otroške posmi. Voz. 16 K, po poŠti 1 K ve«. Naroča so pri Tiskovni zadrugi v LJubljani, Prešernova nltoa, nasproti glavne poste.
PETROLEJSKE VRČE
z ali brez zabojev, kapi vsako množino po najvišji ceni HROVAT & KOMP., LJubljana, Vegova nltoa S. 1841
likuš
Ljubljana 4v Mestni trg 15 isdsiovateSi delrsikov
Na drobno)	Na debelo I
Zaloga sprehajalnih, palic.
1667 Popravila točno in solidno I
Lestenec
(Luster)
zelo lep, trioglat, se proda. I! Povpraša se v upravništvu »Jutra".
Sklicujte se pri svojih »s® naročilih na oglase v »Jutru"!
Poljudno-znanstveni spisi
zbirka „Pota in cilji":
li. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. I. del, rez. 21 K, II. del, vez. 42 K. Za oba zvezka po pošti K B-40 več. .'TI.-IV. zvezek: Dr. Fr. Weber, Uvod v filozofijo. 72 K, pošta 8 K ve«.
V.	zvezek: A. Melik, Zomljepia kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. Meh. rez., tin papir 60 K, poŠta 8 K reč. Broš. navadni p&pir 42 K, po pošti 2 K reč.
VI.	IX. zv.: Dr. Iv. Prijatelj, Predhodniki ln Idejni utemeljitelji ruskega realizma. Strani 418. Cena 90 K, po pošti 6 K več.
Naročila aprejoma: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova nlloa, nasproti glavne poite,
Juria grofa Thurnskeea
jeklar na na Ravnah ^
proizvaja
1681
Guštanj, Slovenija,
kvalitetno jeklo za vsakovrstno uporabo, valjano ali kovano, v šibikah, drogih, ploščah i. t. d.;
v kalupih kovane predmete za železnico in avtomobilne tvornico, strojno osovine, osovino za tovorne vozove, nože za stroje, poljedelsko orodje, nakovala.

Vl %% tV « >.	H T> VVVj VVA* V*	T,\\
iTii .i i,' 1, rmt ...................n»,m.»,i. ■«'m i jm.hphivtm. 1mi ii u..li1	-■'■■"-■■■ -■■ - -
U
H
n «
n u
n v* n
v*
»
8
»L*
V« v*
M
«
s
8
I
S 8
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šemtjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
Ia čehoslovaški m angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog in črni premog.
Naslov:	1664
Prometni zauoi! ze premog, d. d. v Ljubljani, Nunsha ulica 19.
m
\\
VI «
M M
U
t*
ii*
ti
u »
KV
m »
w «
S
i n v« M
m _i*