Leto LXVM št« 126 Ljubljana, ponedeljek 6. junija 19)2 Cena Din 1.- Izdaja vsaJs. dan popoldne, izvzemfil nedelje m praznike. — Inseratl do 30 peut š Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—% Popast po dogovoru, Inseratni davek posebej. — > SI o venski Narod < velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica fit. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 ln 3126 PODB12NlOS: MARIBOR, Grajski trg št. 8__— — CELJE, Kocenova ulica 12. — TeL 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. fit. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101, «-- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v LJubljani št. 10.351. VOLILNA VLA^A V RUMUNIJI Po neuspehu Titulesca je dobil mandat Vajda vil koalicijsko volilno vlado — Parlament Bukarešta, 6. junija. AA. »Rador« poroča: G. Titulescu je vrnil mandat za sestavo nove rumunske vlade. V razgovoru z novinarji ie izjavil, da je prispel v Bukarešto, da se posvetuje z voditelji strank o možnosti nove rumunske vlade pod njegovim predsedstvom. Voditeljem strank je pri tej priliki pojasnil, da bi bilo iz notranjepolitičnih razlogov in pa zaradi zunanjepolitičnega položaja potrebno sestaviti splosnn reprezentativno medstrankarsko vlado, vlado, ki bi obenem onemogočila nadaljnje medstrankarske prepire in boje. Voditelji strank so g. Titulescu odgovorili, da odklanjajo koncentracijsko vlado pod vodstvom g. Titulesca. Razen tega so bili nekateri rudi proti sestavi vlade naci-jonalne unije. Narodna kmečka stranka je na pr. izjavila, da gre brez pridržkov v novo vlado, liberalna stranka pa, ki ji je vodja g. Duca, pa je odgovorila, da bi mogla le ena stranka obvladati sedanjo situacijo in rešiti trenutna vprašanja. Druge stranke so stavile razne pogoje, vendar so načelno pristale na sodelovanje. Pod takimi okolnostmi je g. Titulescu bil prisiljen, da mandat vrne. Kot nestrankarski človek in z misijo, da sestavi koncentracijsko vlado ni mogel prevzeti naloge, da predseduje vladi, ki bi naj izvedla parlamentarne volitve v znamenju medsebojne strankarske borbe. Moja pcsebna in globoka zahvala gre kralju, ki me je v moji misiji podprl in mi izkazal veliko zaupanje, če bi se od mene zahtevalo še večje požrtvovanje. se bom rad odzval za dobrobit svoje države. Bukarešta, 6. junija. AA. ^Rador« po- Vojevod, ki bo sesta-bo takoj razpuscen roča: Vojvod Vajda je bil pooblaščen, da sestavi novo rumunske vlado. Bukarešta, 6. junija. Vajda Vojevod je včeraj ves dan razpravljal z voditelji političnih strank. Sprva si je prizadeval ustvariti vlado narodne koncentracije. Liberalna stranka pa je odklonila sodelovanje v taki vladi. V nadaljevanju pogajanj se je Vajda Vojevod odločil sestaviti koalicijsko vlado narodne kmečko stranke in libp.ra.lnih cHafttetttov. Nova vlada h-n sestavljena Še v teku <1anašnjeea dne. Kakor zatrjnipjo v poučenih kroerih, bo imela nova vlada volilni mandat ter ho parlament najbrže že jutri razpušren s kraljevim ukaz-om. Novp volitve sp morajo vršiti po ustavi v roku ^n&s-a mpppca. Revolucija v čilu Vojaški uporniki so izsilili odstop predsednika republike in imenovali revolucijonarno vlado Santiago de Chile, 6. junija, d. V Chilu je včeraj izbruhnila revolucija, ki hna svoj izvor v letalski šoli. Revolucijo so započeli letalski oficirji, nakar je vlada proglasila nad glavnini mestom obsedno stanje. Revolucijonarji so odkorakali proti vladni palači, da bi odstranili predsednika Monterosa. Upornikom se je pridružilo tudi več polkov in večje število mornarjev, dočim so ostale policijske čete neodločene. Nad državnimi poslopji so naenkrat pričela krožiti letala, ki pa niso metala bomb. Vstajo vodi bivši poslanik v Washingtonu, Car- los Davila. Za zadušitev revolucije se je prijavilo 45.000 prostovoljcev. Revolucijonarne čete so vkorakale v Santiago ter je predsednik republike odstopil. Za ministrskega predsednika je bil imenovan bivši predsednik Aleksandri a. Pariz, 6. junija. AA. Po davišnjih vesteh iz Santiaga je revolucija v Čilu strmoglavila dosedanji kabinet in dosedanjega predsednika republike ter postavila novo vlado. Trdijo, da v državi vladata mir in red. Seja Narodne skupščine Prva seja po velikonočnih počitnicah. — Vlada je predložila vrsto mednarodnih konvencij Beograd, 6. junija. Po daljšem odmoru se je danes zopet sestala Narodna skupščina k svoji seji. Seje so se udeležili tudi vsi ministri i ministrskim predsednikom dr. Marinkovičem na cehi. Po precitanem zapisniku je predsednik dr. Kumanudi nrečital ukaz o ostavki ministrov dr. Šibenika in dr. Preke ter ukaz o imenovanju ministrov dr. Srkulja in Pogačnika. V svojih nadaljnjih poročilih je predsednik dT. Kumanudi sporociL, da je umrl poslanec Gjuro ŠijatoviČ. V kratkem nagovoru, ki so pa narodni poslanci poslušali stoje, je predsednik dr. Kumanudi opisal vrline pokojnika in mu izkazal zadnjo čast Sledilo je Čitanja interpelacij. Posl. Gruber je vložil interpelacijo na vojnega ministra pled« izplačila novčane hrane, poslanec La-zareviČ na finančnega ministra glede nujne podpore krajem, ki so bili prizadeti od nedavnih poplav. Predsednik dr. Kumanudi je nato sporočil, da je vlada vložila celo vrsto zakonov, med drugim zunanji in trgovinski minister sporazum o kliringu z Avstrijo, dopolnilni sporazum k trgovinski pogodbi z Italijo in Avstrijo ter preferenčni sporazum 8 Francijo. Minister za socijalno politiko pa je predložil celo vrsto mednarodnih konvencij glede ureditve socijalnega zavarovanja naših izseljencev. Pred Narodno skupščino je tudi konvencija o vodnem režimu z Rumunijo. Na predlog predsednika Narodne skupščine za proučitev vseh teh konvencij in zakonov bodo izvoljeni posebni odbori. Po preči tanju cele vrste prošenj in pritožb je predsednik zaključil sejo. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Na dnevnem redu je volitev odborov. Tajna pogodba med Papenom in Hitlerjem Hftlerjevci bodo podpirali Pa peno oblast na Pruskem -- Vesti o Berlbi, 6. junija, s. Govori se, da so se pred sestavo Papenove vlade vršili dogovori s Hitlerjem. Organ dosedanjega delovnega ministra Stegerwalda označuje kot prvega teh dogovorov nove volitve v državni zbor. Narodni socialisti bodo tolerirali Papenovo vlado. Kot odškodnino za to bodo dobili vso oblast na Pruskem. S pomočjo države si obeta Hitler od prevzema oblasti in upravnega aparata v Prusiji več koristi za svoje pristaše kot od prevzema odgovornosti v državi. Berlin, 6. junija. AA. Če se sme verjeti glasovom, ki se širijo v političnih krogih, namerava Papenova vlada ponuditi bivšemu kancelarju Brimrngu vodstvo nemške delegacije na !ausannski konferenci. Ven- vo vlado, zato pa bodo dobili vso restavracij Hohenzollemcev dar se zdi popolnoma neverjetno, da bi Brun mg. če bi res dobil tako ponudbo, nanjo pristal. Francoski komentarji Pariz, 6. junija. AA. List »Petit Pansion« komentira zadnje dogodke v Nemčiji in pravi, da se je Nemčija odločila iri po an ti dem okra baki h potih. To je dejstvo, ki mora Francija z njim računati. Vedeti je treba lo še, ali bo Nemčijo vodil štab konservativcev aH pa tribun. Na vsak način pa se je položaj v Nemčiji z zrušitvijo Briinmga zjasnil. »Petit Journal« pravi, da pomeni deklaracija nove nemške vlade po mnenju mnogih napoved vojne republiki. Toda to ni napoved vojne, pravi list. nego proglasitev zmage. Italija in izpremembe v Nemci j Po mnenju italijanskega tiska more novi kurz v Nemčiji samo koristiti konsolidacij Evrope Rim, 6. junija, d. V Italiji je vzbudil nenadni odstop Briiningove vlade, do katerega je prišlo brez nezaupnice v parlamentu, velik vtis. Vsi italijanski listi izražajo velike simpatije za nastalo izpremembo v Nemčiji. Ker je stališče vsega italijanskega tiska določeno po navodilih iz italijanskega sunaojega ministrstva, so noče sklepati, da je izpremembe v nemški vladi naletela na ugoden odmev tudi pri italijanski vladi, italijanski listi poudarjajo, da obstoja v Nemčiji sedaj državljanska vojna, toda ne med parlamentarno vlado in nacijonalnimi silami, temveč med komunisti in vsemi nacijonalnimi skupinami, ki se izrekajo za rod. Če pobijajo to stranke komunizem ▼ Nemčiji, je to delo v korist vse Evrope, tudi tamkaj, kjer zbuja njihov pojav pri fanatičnih zaščitnikih pariških pogodb bojazen. Te pogodbe sicer niso krpe papirja, temveč morajo izvršiti svojo zgodovinsko nalogo, toda značaja večnosti se jim ne more pripisovati, čeprav bi bile še tako popolne. Nasprotno so te pogodbe nepopolne. Skrb nekaterih držav, ki vidijo v novem nemškem razvoju pojav novih evropskih zapletljajev, je vsekakor neutemeljena. Nahajamo se v odličnem stanju novih evropskih dogodkov in konstitucii. piše v oficijoznem >Giornale di Italija< njegov glavni urednik Virginio GaYda, Ministrski predsednik v avdijenci Beograd, 6. junija, č. Predsednik vlade dr. Voja Marinković je včeraj odpotoval v Niško banjo, kjer ga je kralj sprejel v daljši avdijenci. Na kolodvoru so ga sprejeli ban Živanović, predsednik občine in drugi. Zvečer se je dr. Marinković vrnil v Beograd. Manifestacija srednješolske mladine Beograd, 6. matfa. n. Na igrišču beograjskega sportuesra kluba Jugoslavije« se je vršila danes veličastna manifestacija vse srednješolske mladine 'iz Beograda, Zemuna in Pančeva. Slične smotre mladih telovadcev na srednjih šolah so se vršile danes po vsej državj ter so po došlih poročilih izredno lepo uspele. Nastopilo je istočasno po vsej državi okoli 80.000 telovadcev. Nastop srednješolske mladine v Beogradu je zapustil nepozaben vtis. Prisostvoval mu je tudi minister za prosveto Kojič ln mnogo drugih odličnih osebnosti. Pred početkom defileja je pozdravil ml«r dino minister prosvete Kojič, čegar govor so prenašale vse naše brezžične postaje, tako da ga je čula mladina na vseh tek> vaddšoih v državi. Važno pojasnilo za avtomobiliste Beograd, 6. junija. AA. Carinski oddelek finančnega ministrstva je dal glede na vprašanje, ali se smejo motorna vozila, opremljena s triptikom našega avtomobilskega kluba v Beogradu ali pa s knjigo za pasiranje carinarnic uvoziti s strani naših državljanov, ki žive stalno v inozemstvu, to-le pojasnilo: Naš državljan, ki se stalno mudi v inozemstvu in ima tam svoj giavni poklic, se sme pri prihodu za začasno bivanje v naši državi poslužiti za svoje motorno vozilo, registrirano v inozemstvu, triptika ali knjige za pasiranje carinarnice. Kot dokaz, da državljan stalno prebiva v inozemstvu, služi carinarnici potni list. izdan od našega zastopnika v inozemstvu. V njem mora biti posebej omenjeno, da je prevozno sredstvo registrirano v inozemstvu. Nova Hitlerjeva zmaga Schwerin, 6. junija. Pri včerajšnjih de-želnozborskih voMtvah v Meklenburg -Schwerinu je dosegel Hiitler absolutno večino. Njegova stranka ima v novem deželnem zboru 29 mandatov, nemški naci-onalci 5, socialni demokratje 18, komunisti 2, meščanska zajednica 1 in stranka Meklenbnržanov 1. Socialni demokratke so izgubiK dva mandata. Anglija in reparacije Pariz, 6. junija. AA. Londonski dopisnik lista »Pariš Soir« poroča, da ni izključeno, da bo britanska vlada zahtevala na lausannski konferenci, da se moratorij za vojne m reparacijske dolgove podaljša za nekaj let in ne samo za nekaj mesecev. Dopisnik doznava, da angleška vlada ne bi pristala na popomo črtanje reparacij. *c se ne doseže hkrati tudi črtanje vojnih dolgov. Ustanovna skupščina banovinske organizacije JRKD Pomembna politična referata ministrov dr. Kramerja in L Puclja Ljubljana, 6. junija. Z včerajšnjo banovinsko skupščino je bil zaključen prvi del novega političnega pokreta v dravski banovini. Z izvolitvijo banovinske^d odbora JRKD za dravsko banovino je bilo zaključeno prvo organizacijsko delo in novo organizirana stranka se bo mog1 a sedaj posvetiti proučevaju vseh aktuelnih problemov. Včerajšnje zborovanje v kazinslci dvorani je pokazalo, da vlada v vseh slojih odločna volja za složno delo in da je narodna in državna misel tudi v dravski banovini tako globoko zasidrana, da je ne bo mogel Lzruvati noben vihar. Na ustanovno skupščino banovinske organizacije so prispeli delegati vseh sreski.h organizacij iz Slovenije ter skoro vsi narodni poslanci in senatorji dravske banovine kakor tudi lepo število od'ičnih javnih delavcev. Zborovanju sta prisostvovala tudi oba ministra ga. dr. Kramer in Ivan Puceij, udeležili pa so se ga tudi narodni posanci dr. Velizar Jankovič i/ dunavske, dr. Ignjat Tolič iz savske in Miloš Drago-vič iz vardarske banovine. Zborovanje se je pričelo v solvoto zvečer. Na sobotnem zboiovanju je poda'o ba-vinsko tajništvo obširno poročilo o dosedanjem razvoju nove stranke v dravski ba-Po referatu, ki ga je podal dr. Zajec, se je razvila živahna razprava, ki je trajala globoko v noč. Včeraj dopoldne ob 10. se je nadaljevalo banovinsko zborovanje v ka?inski dvorani. Ministra gg. dT. Kramer in Ivan Puceij sta podala poročilo o političnem položaju v državi in dravski banovini. V obširnem in temperamentnem govoru j« miusiter Puoelj utemeljil potrebo močne enotne, vso državo obsegajoče politične organizacije, ki bo mogla uspešno izvesti do konca politiko 6 januarja in ki bo močna m sposobna, da izvede konsolidacijo gospodarskih in socialnih prilik v državi V svojih nadaljnjih izvajanjih se je g. minister Puceij bavil s strupeno nasprot-nisko agitacijo, ki dobiva ponekod že izrazit protidržavni značaj. Oni, ki širijo mržnjo in neraspoloženje, s tem direktno podpirajo naše zunanje sovražnike. Govoreč o gospodarski krizi je govornik odločno zavrnil izkoriščanje sedanje stiske v politične svrhe in naglasil, da bi bili drugi še mnogo naprednejši narodi že davno izpremenili svoje režime, če bi to kaj pomagalo za omiljenije krize. Naposled je minister Puceij pozval zborovalce, naj pozabijo na vse nekdanje spore in naj se združijo v močno, enotno nacionalno fronto. Zborovaloi so govor ministra Puclja ponovno prekinjali z živahnim pritrjevanjem ter so n*u priredili ob koncu dolgotrajne ovacije Z živahnim aplavzom joirno pozdravljen je nato povzel besedo minister dr. Kramer, ka je v dolgem preglednem govoru podrobno orisal vzroke in posledice osnovanja nove politične organizacije ter v temeljitih izvajanjih, ki so jfh prekinjala živahna pritrjevanja in odobravanja, razčlenil zločinsko agitacijo onih kTOgov, ki so sicer nad dve leti po svojih vodilnih predstavnikih pomagali ustvarjati temelje nove jugoslovenske nacionalne orijentacije. ka pa so potem, ko se je pričel obnavljati demokratični režim, iz užaljenega samoljubja prešK v skrajno opozicijo. Uvodoma je minister dr. Kramer orisal pomen 6. januarja, očrtal v velikih potezah delo in ukrepe šestojanuarskega režima, v katerem je sodeloval tudi dr. Korošec. Orisal je ves razvoj političnih dogodkov od 6. januarja pa do danes. Dotaknil se je novemberskih volitev in naglasil, da so bile te volitve pravi plebiscit, pri katerem se je jugoslavenski narod z ogromno večino izjavil za politiko 6. januarja in pri katerem so tudi Slovenci pokazali svoje prepričanje, da je v tej politiki njihova bodočnost in rešitev. Govoreč o gospodarskem položaju, je popisal posledice svetovne gospodarske krize pri nas ki neumorno prizadevanje vlade, da vladajočo krizo kar najbolj omeji. Dočim pa se mi na vseh poljih trudimo, da s svojim delom pripo more mo k omiljen ju krize, so nasprotniki sedanjega režima prešli v akcijo, ki je že prekoračila vsako mejo naj-primitivnejše obzirnosti do lastnega naroda in države. Med ogorčenimi protesti zborovalcev je nato minister Kramer orisal zločinsko gonjo gotovih krogov, ki so v svoji brezmejni mržnji in zaslepljenosti skušali iz-podkopati celo naš narodod denar ln ki so s tem v veliki meri sokrivi, da so mnogi naši solidni denarni zavodi prišli v tež-koče. Temu razdiralnemu delu na gospodarskem polju se je v zadnjem času pridružila se nova politična propaganda, ki je do vedla do žalostnih dogodkov v Šenčurju in drugod. Bas to pa tudi no nalaga, da se z vso odločnostjo in energijo postavimo v bran in da narod, zaslepljen in zapeljan od špekulantov hi hujskačev, poučimo, naj ne izgubi izpred oči svojih življenjskih interesov, ki so ne-razdružno zvezani z edinstvom nese velike države. Minister dr. Kramer je v svojem nadaljnjem govoru pozval vse, ki so dobro volje in poštenega srca, noj as sdrtiftfo v močno in nacionalno fronto, da očuvamo narod in državo nesreče. Njegov portv k delu in optimizmu so sprejeli aborovaJci s viharnim odobravanjem hi priredili ministru dr. Kramer ju ob zaključku njegovega govora več minut trajajoče navduđene ovacije. Po govoru dr. Kramerja so s kratkimi nagovori pozdravili zborovanje narodni poslanci dr. Velizar Jankovič, Ignjat Tolić in Miloš Dragovič. Z vzklikom je bila nato srglasno izvoljena Meta banovinskoga odbora, ki jo je sestavil kandidacijski odsek. V odboru so zastopniki votli areno«, vseh stanov in vseh poklicev tako, da je novoizvoljeni ban* vinski odbor zares pravi reprezentant vsega slovenskega tjmV-stva. Z živahnimi ovacijami so zborovale* sprejeli predlog dr. Kramerja. da se odpošljejo udanostna brzojavka Nj. Vel. kralja in pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku dr. Marink o viču ter poafemsfa klubu JKRD- Pred zaključkom zboi nja se je v imenu vseh zborovaksev satova— lil gg. ministroma za njuni poročiti senator g. Ivan Hribar, nakar je dr. Krame* zaključil lepo uspelo zborovanja. Vladarska obletnica nirmrnsfrega kralja Be. grad, 6. junija, p. Dne S. t m. se bo vršila po vsej Rumuniji svečana proslava, obletnice, odkar je stopil na rumunski prestol sedanji kralj Karol. Ob tej priJJki bo priredilo tudi beograjsko romunsko poslaništvo svečan sprejem, na katerega bodo povabljeni poleg predstavnikov diplomatskega zbora in vlade tudi StevOni odHčni zastopniki našega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja. 10 milijonov brezposelnih t USA VVashington, €. junija. AtA. Bo otattsttč- nih podatkih ameriške federacije oa dek> je v Zedinjenih državah M) te pO! mRflJona broarposelnih. Prepoved udefsrrovanja mozemcev v Turčiji Angora, 4. junija. Turški pantameot js sprejel zakon, k4 prepoveduje vsem too- zemcem tovrsevanje pokUoa aki ofcrC »a turškem ozemlja. Oni inozemoi, feri an aneii dosedaj koncesije, morado svoje delovanje ustaviti najdalje v roku šestih Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2274.37 _ 2Q6£.€3» Berlin 1324.63 _ 1335. 42, Bruseč 7*3.77 — 787.71, Ourih 1037.36 _ 1103.85, London 206.73 — 208.33, Newyork (ček) 5674.38 — 5602.63, Pariz 221.^2 _ 222 .»4, Pra«a 166.23 — 167.09, Trat 287.46 _ 2S9.86. INOZEMSKE BORZE. CuHb. Beograd 9.06, Pariš 20.*6, London 18.8«, Newyork 510.50, Bruselj 71.4360, Mrllam 26.^4, Madrid 42.10. Amsterdam 207.20, Berlin 120.90, Sofija 3.70, Praga 16.16, Varšava 57.37, Bukarešta 3.06. s** BMI X »SLOVENSKI NAROD«, dne «. jmrija 1932. Stev. 1?6 Eden najlepših sokolskih praznikov Ljubljanska sokolska župa se ]e včeraj z veličastno manifestacijo * oddolžila spominu velikega Tyrsa LJubljana, 6. juni}«.. Z3et Ljubljanske sokolske župe v proslavo lOOleimice rojstva velikega Tyrša je bil manifestacija za ideje tega nesmrtnega ideologa, manifeslacija v pravem pomenu besede. Ljubljana je zbrala v svoji sredi pravo armado sokolskih trom, ki je dokazala, kako še vedno živo klije sokolska misel m da se je veličastno dvignila, zgradba sokotetv« na neomajnih Tvrševih teme-rjth. Slavnostna telovadna akademija Kot otvoritev oficijelne proslave je bila slavnostna telovadna akademija v soboto ajvečer v taborski dvorani. Že obeležje v dvorani je očitovalo, da naše sokotetvo praznuje enega svojih največjih in najlqpsih praznikov. Vse udeležence je prevevalo slavnostno raspolože-teje, ki ga je še stopnjeval sijaj prireditve. Nad odrom sta se spuščali z balkona naša in češkoslovaška trobojnica, med njima je pa dominirala Tvrševa slika. Slavnostni gostje so v lepem številu po-častih prireditev, med njimi gg. češkoslovaški konzul Sevčik, divizijonar general B. 315Ć, podban dr. Pirkmajer, častniški zbor s polkovnikom Novakovičem in načelnikom štaba podpolkovnikom Sokolovićem, med damami smo opazili tudi go. županjo Olgo Pucovo, med odličnimi sokolskim voditelj je bil pedstarosta SKJ E. Gamgl, dr. V. Murnik, savezni tehnični odbor sta zastopala s. Slapničarjeva in br. Rudolf, savez dr. R. Fux, prisotna je bila tudi savezna načelnica s. Skalarjeva, ljubljanska sokolska društva so zastopali bratje staroste. Ljubljanskega Sokola V. Kajzelj, Sokola I ing. L. Bevc, Sokola II dr. M. Šubic, Sokola m D. Saplja, Sokola I"V D. Pogačnik, štepanjakega Sokola Slana itd.; prisotna je bila seveda župna uprava s starosto dr. Pippenbacherjem, ki je sprejemal goste, na čelu, podstarosto M. Krapežem Ln tajnikom St Flegarjem; med drugimi zastopniki javnosti je bil tudi predsednik Notarske zbornice dT. Kuhar, predsednik JGZ J. Turk in predsednik ljubljanskega RK dr. O. Fettich. Ko je taborska godba živashno odigrala sokolsko koračnico, je spregovoril župni starosta dr. Pipenbacher pozdravljajoč navzoče, nakar je očrtal v obširnem slavnostnem govoru dobo. ki je rodila genija Tyrša in njegove ideje, podal je duhovni on tega velikega moža, njegovo delo in življenje ter je tehtno upravičeval njegovo ideologijo, sloneč o v bistvu na idealu helenske antične kulture. Francoska revolucija, ki je prekvasila pred dobrim stoletjem svet z novim pojmovanjem osebne ter človeške svobode, je sprožila sile zasužnjenih narodov in človeštva, razgibala je svet, zasejala revol-ucijo-Barnega duha in začrtala pot napredku. V tisti dobi se je rodil Tyrš. Tvrš kot doktor filozofije se je mnogo bavil z estetiko in zgodovino, zlasti je proučeval kot estet starogrško zgodovino. Prepričal se je, da ni bilo zgolj naključje, da so imeli stari Griči tako visoko razvito splošno kulturo, da je zdrav duh v zdravem telesu ter je fizična kultura vogelni kamen duhovne. Našel je pri Helenih ideal estetike. Po temeljitem proučevanju zgodovine se je prepričal, da lepe lastnosti, ki tvorijo krem en i t značaj pravega Sokola, vodijo zasužnjene narode k svobodi ter je posvetil mnogo pažnje tudi notranji vzgoji, duhovnemu zdravju. Predvsem je smatral za potrebno podreditev poedrnca koristi skupnosti. Čeprav je bil Tvrš skoz in skoz narodnjak, vendar ni bil šovinist in ni preziral drugih narodov. Spoštoval je pri njih, kar je bilo dobrega. Vedel je, da je bistvo vsega napredka plemenita tekma vseh ljudi, kdo bo v dobrem najboljši, ki izključuje vse slabo. Na teh idejnih osnovah je Tvrš zasnoval idejo sokolstva in jo uresničil. L. 1862 je bilo ustanovljeno prvo sokolsko društvo. Praski Sokol, ki mu je načeloval Tvrš. letos julija se pa bodo zbrali nešteti njegovi učenci m pripadniki v zlati Pragi, da se poklonijo njegovemu spominu in mu potrdijo zvestobo. Da bomo proslavili Tvršev jubilej čim dostojnejše, naj roditelji pošiljajo otroke v sokolske telovadnice, mladina naj stremi za vrlinami telesa in duha, vsi pa imejmo pred očmi blaginjo domovine, boljša bodočnost naj bo naš cilj, združitev vseh, ki spoštujejo zakone altruizma in človečan-stva. Končal je z vzklikom: Velikemu geniju Tvrša. plemenitemu in neustrašenemu borcu za najsvetejše, večno lepe ideale Človeštva neminljiva slava! Vsa dvorana se je odzvala spontano z mogočnim vzklikom: Slava — m burnim odobravanjem. In že je nastopila moška in ženska de-ca Sokola II z igro »Sestnajstorica« ter zalajala pri spremljevanju klavirja. Toda to ni bila le igra in zgolj rajanje, bila je vaja, ki bi ne bila prelahka niti za naraščaj. Vendar tem vrl;m Sokoličem ni delala nobenih težav in je bilo odobravanje gledalcev povsem zasluženo. Boks. izredno zanimivo vajo, ki jo je sestavil br. Iv. Oblak, m ki jo je izvedlo 8 članov žirskega Sokola strumno m z elanom, je zbudila mnogo navdušenja ter odobravanja. Sloves telovadcev Ljubljanskega Sokola je dovolj utrjen, zato ni treba še posebej naglasa ti njihovih vrlin, o čemur se je vsak lahko prepričal tudi na akademiji, ko so nastopali pri vaji na konju na šrr z ročajema. Ta točka je bfla ena najlepših. Sokol H je bil častno zastopan pri spo- redu; 4. točko je izvajal njegov ženski m moški naraščaj, »Izvana jstorico« po uver-tudi »Orfej ▼ podzemljuc; vajo je sestavil br. Keber. Bogata je na razgibanosti, živahno menjajočih se kombinacijah, da je zelo slikovita. Izvedba je pokazala, kako resno in vsestransko goje telovadbo pri Sokolu n. Razumljivo je, da ne zaostaja za drugimi ljubljanskimi sokolskimi društvi Sokol I, kar je dovolj lepo dokazala že »Šestorica«, težka vaja naraščajnikov. Težje vaje nedvomno ne bi mogli niti najti za • naraščajnike. Absolvirali so jo z vso resnostjo, zavedajoč se pomembne prireditve* Ritmični valček, ki ga je predelala po Očenaškovi sestavi s. Tratarjeva, so zaplesale taborske narašča jnice (6) ljubko ter gladko z vsemi finesami. Po kratkem odmoru je nastopila sestavljena vrsta Ljubljanskega Sokola, Sokola I m TI, cvet ljubljanskih telovadcev, z vajami na bradlji. Naglasiti je treba, da so opravili vsi izredno težko nalogo povsem posrečeno, brez nazmanjse neizglajenosti. Odnesli so nedvomno krono večera. Tudi narašcajnice Ljubljanskega Sokola so se častno izkazale. Izvajale so »Dva-najstorico« s. M. Slapničarjeve — skladno, izpiljeno do podrobnosti. Gracijoznost tašnega izvajanja odtehta celo težkoče orodne telovadbe. Taborske članice so se pa postavile z »Devetorico« A. Jugove in ponovno dokazale, da so res pri sestavljenih vajah med prvimi našimi telovadkami. »Pesem pomladi« po Mendelssohnovi skladbi so zaplesale članice Ljubljanskega Sokola. Ta lep in dokaj kompliciran telovadni ples je sestavil br. ing. Cerne. Alegorična slikov:tost je lepa, prehodi gladki, i ritem umerjen. Ples ima vse odlike, da bo ostal na telovadnih sporedih; te njegove odlike so nam pa najlepše pokazale članice Ljubljanskega Sokola. Strumen dr. Murnikov »Telovadni ples« po Mendelssohnovi glasbi so zaplesali člani Ljubljanskega Sokola ter z njim dostojno zaključili lepo, vsestransko uspelo akademijo. Obhod po mestu Oblaki, ki so popolnoma prepregli nebo ter obetali najslabše vreme, so se raztrgali in prismejal se je najlepši dan, ko so se začeli zbirali Sokoli, da v slavnostnem sprevodu pokažejo Ljubljani svoje krepke vrste. Dež ni nikomur pregnal prazničnega razpoloženja. Sprevod bi bil sicer še lepši, Če bi vreme zjutraj ne napravilo majhne zmede, vendar je moral priznati marsikdo,, da taKo impozantnega ni niti pričakoval. Po ulicah, kjer se je pomikal sprevod, so zavihrale zastave in so se zgrnili špalirji gledalcev, ki so radostni pričakovali sokolsko armado. Sprevod se je razvil v najlepšem redu izpred Narodnega doma po Aleksandrovi cesti, otvorila ga je sokolska konjenica v čet-verostopih, 5 oddelkov, skupaj 56 jezdecev in 8 praporov. Za taborsko godbo, ki je igrala živahno poživljajoče koračnice so stopali na čelu članov gostje, podstarosta SKJ E. Gangl, zastopniki saveza, dr. R. Fux, savezna načelnica Skalarjeva, Strlekar, starosta mariborske župe dr. Gorišek, starosta novomeške dr. Marinček in zastopnik celjske 6okolske župe, tajnik Cepin. Za župnim načelnikom je korakal župni tehnični odbor m župna uprava, ki je bila zastopana v polnem številu. Disciplinirana armada članov, koraka-jočih v peterostopih, je štela 24 praporov in 450 mož. Moški naraščaj je stopal v treh četah, skupaj okrog 150 zanosnih Sokoličev. Za drugo, ribniško godbo so se zvrstile članice z župno načelnice na čelu. Korakale s v peterostopih. 220 solnčnih obrazov, sama mlada in od mladostnega žara sijoča dekleta, kot bi se zibalo polje rdečega cvetočega maka. In za njimi so korakali kore-njaški fantje v naših večno lepih narodnih nošah, s cvetočimi Gorenjkami v pristnih narodnih nošah. Dostojni so bili, nič vriskanja ni treba, saj je dovolj že lepota narodnih noš in slovesnost trenutka, kajti takšen sokolski sprevod ni >ohcet<. Sprevod so zaključili zorne deklice, narašcajnice, ki niso nič zaostajale za ostalimi oddelki po discipliniranosti, samozavestnem nastopu, pa tudi po številu ne, saj jih je korakalo v Četverostopih okrog 200. Deca ni korakala v sprevodu, pač pa se Je razvrstila v špalirje po ulicah. Sprevod je krenil po Aleksandrovi cesti proti pošti, potem po Dunajski cesti, Tavčarjevi ulici, Miklošičevi cesti, čez Marijin trg, po VVolfovi uilici in Kongresnem trgu v Selenburgovo ulico ter po Aleksandrovi cesti na zletišče, kjer je bil razhod. S sporedom se je širil v gostih špalir-jib občinstva val vzhičenja; burno je pozdravljala množica sokolsko armado, da so se pozdravni vzkliki neštetih združili v en gromovit, nenehajoč se odjek Zdravol — ki se je širil in rasel do solnčnega neba. Sobice je sipalo žarke, med žive, sme joče se barve sprevoda, rdečih čepic in srajc in beline avb, sipalo se je pa tudi cvetje na sprevod, deževalo je raz oken in balkonov, padalo iz špalirjev. Tako pač triumfirajo v Ljubljani le Sokoli. Najveličastnejši je bil pač trenutek, ko so z balkona Kazine, kjer je baŠ zborovala banovinska organizacija JRKD, pozdravih' sokolske čete ministra gg. dr. Kramer in Puceij, ban g. dr. Marušič, senatorji, poslanci in drugi zborovalci in ko so se Sokoli zahvalili z burnimi ovacijami. Toda Sokoli ne iščejo slave in ne pričakujejo, da jih pozdravljajo množice, korakali so v sprevodu le, da manifestirajo za nesmrtne Tvrševe ideje. Ves sprevod le bil prav za prav le impozanten defile ob TJTgvi plaketi, ki so jo prepeljali i« Narodnega doma na križišče Knafljeve in Selenburgove ulice, kjer to jo postavili na podstavek, okrašen • palmami, lovorjem in drugim zelenjem. Simetrijo tega oltarja sta poudarjala na levi in desni visoka trioglata pilona. Ob tem začasnem Ty rte vem spomeniku so počastili Tvršev spomin med defilejem s evojo prisotnostjo gg. češkoslovaški konzul g. Sevčik, podban g. dr. Pirkmajer ln župan dr. Dinko Puc. Sprevod je krenil že ob 12,30 na zletišče; ob 11.15 je krenil po mestu. Reditelji in policija so vzorno skrbeli za red, obhod je bil po vseh ulicah gladek brez zaprek. župna Javna telovadba Organizatorji proslave Tvrševega jubileja so se tako potrudili, da so bile vse prireditve čim čast ne j še, res primerne pomembnosti proslave, da je težko reči, katera je bila lepša in je napravila najgloblji vtis. Slavnostna akademija je bila predvsem revija tihega, a napornega dela v telovadnicah, na nji so nastopali izbrani telovadci in telovadke, župna javna telovadba je pa bila bilanca vsega telovadnega dela, sinteza vsega truda, žrtev in dokaz zdravega stremljenja mladostnih, svežih sil k napredku. Ko so dopoldne hoteli člani vaditi ter so bili že na zletišču pripravljeni za nastop, se je odprlo čemerno nebo ter hotelo zatre ti vnemo vrlih telovadcev; morali so se za nekaj časa umakniti pod streho, na telovadišče so se pa vrnili, ko je še vedno rosilo. Absolvirali so proste vaje gladko ter se zaradi zakasnjenih skušenj ni skoraj nič zakasnil sprevod. Vsi oddelki so napravili skušnje, razumljivo pa je, da niso mogli ponavljati vaj, ker so morah hiteti. Če bi ne primanjkovalo časa, bi lahko izgladili še to in ono. Popoldne pred telovadbo se je vreme popravilo, kot da so imeli tudi pri vremenu svoje prste skrbni organizatorji prireditev. Pol ure pred nastopom je neumorna taborska godba privabila s koncertom na zletišče veliko množico občinstva, vse je bilo zasedeno ter se je kar trlo ljudi na prostranem prostoru okrog in okrog telovadišča. Na zahodni strani je bila postavljena tribuna za povabljene goste, ki je bila tudi popolnoma zasedena. Dolga vrsta odličnih predstavnikov naše javnosti se je udeležila prireditve, da pokažejo veliko in zasluženo naklonjenost S r kolu. Med drugimi so počastili prireditev s svojo prisotnostjo gg.: minister Ivan Puceij, ban dr. Drago Marušič s svojim pomočnikom dr. Pirkmajerjem, dvorna dama Franja Tavčarjeva, prosvetni načelnik Mazi, direktor Jug, župan dr. Puc s skoraj celotnim občinskim svetom, brigadni general Antonije Pekič, načelnik štaba podpolkovnik Sokolović, polkovnik Novakovi č, podstarosta SKJ E. Gangl, zastopnika Saveza SKJ dr. R. Pux in načelnica Skalarjeva, dr. Murnik, zastopniki celjske sokolske župe s starosto Smrtnikom na čelu, zastopnik zagrebške župe Guštin, predsednik RK dr. Fettich, pomočnik finančnega direktorja Spindler, Viktor Rohrman, staroste sokolskih društev itd. Telovadba se je začela točno ob napovedani uri. Na telovadišče se je zgrnila moška in ženska deca; bilo jih je skoraj kot listja in trave. Nekateri so že napol naraščajniki, najmanjši pa segajo največjim komaj do kolen. Toda vsem se že pozna prava sokolska vzgoja. Imajo že smisel za organizacijo, za podrejenost celoti, saj bi sicer ne mogli igrati taksnih sestavljenih igre. Odrezali so se, da je kaj! In ali ni značilno, da je otrok nastopilo največ izmed ostalih oddelkov? Bilo jih je namreč 600, dočim je bilo moškega naraščaja 205, ženskega 180, članic 327, članov pa 440. Moški naraščaj je nastopil z vajami za praški zlet. Kdor je pazljivo motril proste vaje vseh oddelkov, mora priznati, da je treba naraščajnike postaviti v tem pogledu v prvo vrsto. Telovadili so skladno in strumno s polnimi gibi. Kritje vrst je bilo dobro. Narašcajnice so nastopile tudi z vajami za praški zlet kot ostali oddelki. Izvedba je bila povprečno dobra, če bi pa bile vrste nekoliko bolj ravne in da bi nekaj telovadk ne pozabilo na takt, bi lahko govorili o izvrstni izvedbi. Posebna aktrakcija so bile vaje starejših Članov s palicami. 36 mož, ki se že bližajo okroglemu številu let in so tudi sami večinoma že nekoliko okrogli, je prikorakalo strumno na telovadišče ob živahnem odobravanju gledalcev. Možje so imeli nekoliko tremo, ker so pač nastopili pred tolikimi očmi, ki so pazno sledile vsaki njihovi kretnji. Toda trema jim ni mnogo škodovala. Junaško so vihteli palice ter dokazali, kako je človek lahko prožen, če telovadi, čeprav ni več mlad ter da je baš zaradi tega telovadba potrebna tudi starejšim. Na drugi strani nam pa ta nastop tudi dokazuje, da društva goje telovadbo vsestransko. Poseben užitek so imeli gledalci pri stafetni tekmi. Tekmovali so člani Ljubljanskega Sokola, Sokola T- in H., vsako društvo sta zastopala po 2 tekmovalca. Zmagovalec je Ljubljanski Sokol. Tudi lahka atletika je pri sadili sokolskih društvih na višku. Proste vaje so članice izvedle precej boljše kot narašcajnice, vendar bi lahko bilo še to in ono boljše, če bi bilo dopoldne več časa za skušnjo Priznati je pa treba, da so se Članice izkazale kljub vsemu dobro. Vaje z značilnimi narodnimi motivi kot n. pr. kolo, so zelo lepe in učinkovite. S prostimi vajami članov je bila telovadba najlepše zaključena. Strumno so prikorakali, da so pridobili takoj simpatije gledalcev. Izvedba ja bila v prvem de- lu selo dobra, v drugem so pa redki posamezniki nekoliko kvarili skladnost. Po telovadbi se je razvila na zletišču prosta zabava. 2npne tekme V soboto popoldne je bilo na zletišču ▼ Tivoliju izredno živahno: od vneme za borbo, plemenito tekmovanje, se je krepkih, dobro pripravljenih telovadcev lotevala ie mrzlična nestrpnost v pričakovaniu. da preizkusilo svok) spretnost ter sile. Nedvomno ie župno tekmovanie telovadcem večji, pomembne iSi docodek kot pa sam javni telovadni nastop. Dan Jhipneea tekmovanja je samo njihov praznik, ki te pripravljajo nanj vse leto in na pričakujejo z najlepšimi upi. Okrocr 300 telovadnih vrst vseb oddelkov se ie kosalo med s^boj ra težko zmaero, 24 društev je poslalo telovadne vrst«* in posameznike, da se bore za ugled društva in sokolstva. Tehnično vodstvo bi skoraj utonilo v delu, ki se ie nakupičilo vse obenem: ni Šala voditi evidenco nad tolikimi telovadbi, voditi vse. da jrre crladko od rok brez zm^de in zastoja. Ko so odkazali orodje po Številkah, sio so telovadci razpostavili pri orodju po vsem telovadišču pred stroce sodnike. Pri vsakem orodju sta sedela po dva sodnika, odnosno sodnici, S9 jih je bilo vseh. Prav posebne oci imajo ti sodniki, ničesar ne spregledajo, niti, ce ne m ione? pravilno z mezincem, vsak prijem, sleherno kretnjo, vse precene ter pretehtajo. Potem pa računajo na pamet, odsevak> točk p zaradi hib in hibic in že povedo rezultat, na katerega je telovadec čakal tako dolgo. Saj veš zakaj te ne morem boljše reniti — pravijo; telovadec pa prizna in obžaluje, da se ni odrezal bolje, ali da ie imel smolo. Skoraj do mraka se je zavleklo v soboto tekmovanje, zjutraj so pa bili že na telova-dišču objavljeni začasni rezultati. Tekme so nadaljevali zaradi slabega vremena včeraj že ob 6. v telovadnici Narodnega doma. - Tekmovalci so se gnetli včeraj dopoldne na telovadišču pred listi 7 objavljenimi rezultati ter komentirali izide. Mnocri so se tolažili, eeŠ, da rezultati niso definitivni in da morda ni tako hudo. Ljubljana, 6. junija. Kakšna mora biti mladinska akademija, da doseže res popoln uspeh in da ima značaj prave umetniške prireditve, smo videli v soboto popoldne v dvorani Delavske zbornice na akademiji delavske mladine Uspeh bi moral priznati tudi nasprotnik, morala bi ga ganiti ljubkost nastopajočih otrok, zlasti nekaterih še povsem nežnih otročičkov, saj se je iz vsega njihovega podajanja zrcalila čista naravnost in sleherna pomembna beseda pri deklamacijah dobila poseben prizvok resničnosti iz nedolžnih ust, ki še ne poznajo laži — pač pa že okušado grenek kruh svojega razreda. Sodeloval je rudi Šramel šišenske »Svo-bodec in kvartet >Svobode«. Deklamacije so bile vse posrečene in srečno izbrane. 2al ne moremo imenovati sodelujočih otrok, ki so še šolarji, s polnimi .imeni, ker bi se morda kdo spodtaknil nad njimi, kajti tudi otroku se šteje v zlo tak nastop, ko gre le za lepo mladinsko prireditev. Pesmica >Komarji in komarji«, ki jo je zložila naša rojakinja v Ameriki, Katka Zupančič, je ljubka, toda tudi polna trpkosti, ki je otrok sicer še ne pojmuje globoko, pač pa jo marsikdo že čuti. Deklamirala je Silva, pogumno in seveda z največjim uspehom. Vse je pa prekostfa 41etna Saša Kovače-vičeva (pohčerjenka), ki ie morala J. Samčevo »Pesem o luni« še ponoviti- Bolj ljubkega nastopa si ne moreš misliti; ako bi bila na sporedu, ki je bil izredno bogat, le ta točka, bi bilo vredno ogledati si prireditev. Dober začetek velesejtna Ljubljana, 6. junija. Tako dobrega začetka menda še noben veiesejem ni imel, kakor letošnji. 2c v soboto popoldne je na sejmišču kar mrgolelo posetnikov, včeraj je bilo pa dopoldne, posebno pa popoldne naval tako vehk, da po paviljonih skoraj ni bilo mogoče hoditi. Izredno zanimanje za letošnji veiesejem se je poznalo na sejmišču že dopoldne, popoldne so pa pritisnile na veiesejem tako velike množice posetnikov, da si se komaj prerival skozi gnečo, ki je vladala po paviljonih m tudi na prostem. Začetek letošnjega velesejma je torej prekosil vsako pričakovanje in po pravici lahko pričakujemo, da bo tudi zaključek temu primerno zadovoljiv in razveseljiv. Posetniki se zelo zanimajo za poljsko razstavo, saj poljske gospodarske moči širše občinstvo pri nas doslei sploh še ni poznalo in bo zato razstava nedvomno v polni meri dosegla svoj namen. Se nobeno leto nismo videli na velesejmru tako krasne in bogate razstave izdelkov naše pohištvene industrije, kakor letos. Skromni naši mizarji so se z marljivostjo in sol idu ost jo povzpeli na tako visoko stopnjo, da lahko svoje krasne izdelke pokažejo tudi najraz-vaijeuejšemu zunanjemu svetu. Ce bi ne bilo letos na veleseicnu nič drugega kakor ta, zares sijajna razstava pohištva in stanovanjske opreme, bi veiesejem v polni meri zaslužil, da si ga vsakdo ogleda. Narodu** ^ledališčt DRAMA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 6. junija: Produkcija operne šole državnega konservatorija. Torek, 7. juri/a: Produkcija operne sole državnega, konservatorija. OPERA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 6. junija: Hlapec Jernej. Vpri- zoritev delavskega odra »Svoboda«. Torek, 7. junija: Zapeto, < Popoldne je marljivo tehnično vodstve ie vračunalo končni izid tekem in kmalu ie »lo od ust do ust do kam se je povzpel ta in kje je obtičal oni. Sicer pa Izid v splošnem ne preseneča: tisti, ki »o prednjačili prejšnja leta, se tudi letos niso pustili odpraviti kar tako. Članice so tekmovale v višjem oddelku samo kot posameznice. Od *S0 donepliivih točk sta dosegli Marta Pod parava in Vladi Tratari eva po 51 tO(*k ter dosegli prvn mesto. Tabor |e lahko ponosen nanji. Dram je članica Sokola IT. Botra Grudnova in lil. Pepea GorSifeva, članica istega društva. V srodniem oddelku pri tekmi vT*t priborilo članice Ljubijanskeua Sokola rnm-ji vrsti prvo mesto. 11 je taborska vrsti. III. pa druMva Litija-Smartno Po*«mernir.) je prva Miia Velikoniina. dnica Mira £tr-meckiipva. obe članici Sokola L trMia (e članica Ljubljanskega Sokola Tavla Konjićeva. V nižjem oddelku ie doV kraljestvu Zlatoroga< v veliki dvorani hotela Union od 18. do 21. Jadranska Straža. Občni zbor ob 20.30 v Zvezdi. II. produkcija operne šole državnega k on setrv a tor i j a v drami. Javna telovadba srednješolcev ob 16. na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Trnkoczy, Mestni tr« 4, ln Kamor, MMŠomSmm cesta ZQ. Lepa mladinska prireditev Delavska mladinska akademija »Svobode« je pokazala, kakšne morajo biti take prireditve štev. i e »SLOVENSKI NAROD«, dne Str*!* & LJUBLJANSKI VELESEJEM Danss znižana vstopnina na 5.— Din Dnevne vesti — Omejite/ podpor iz banovinskih sredstev. Kr. banska uprava objavlja: Pri sestavi banovinske?:a proračuna za leto 1932-33 je kT. banska uprava upoštevala izredne gospodarske razmere in proračun izdatkov prilagodila dohodkom, ki jih je bhk> v toku proraču n skesa leta pričakovati. Odprava banovinske trošarine na vino in žsra.nje v Času. ko je novi proračun že bil v veljavi, in pa splošno sedanje go-apodacako stanje ima za posledico, da banovini- iohodki zaostajalo za proračunskimi zneski. To dejstvo je vzrok, da kraljevska banska uprava np bo mogla v Celoti izvrševati začrtanega preerama in zlasti ne more podeljevati podpor v obsega, kot. je v proračunu predvideno, k«r mora v prvi vrsti skrbeti za redno plačevanje obvez, k; so ji z zakoni naložene. Zat.> banska uprava sedaj ne more reševat | prošenj za podporo iz banovinskih sredstev. Dokler se položaj ne bo bistveno BboUdal, naj se vlaganje takih prošenj opusti. Zlastj odsvetuje banska uprava začenjanje del, če niso na razpolago lastna sre Istva, ampak se računa na podporo ba- — Sprejem gojencev v strokovno pod-©flcirsko šoio mornarice. Strokovna podoficirska šola v Šibeniku (bivša brodarska podoficirska šola) sprejme do 80 gojencev dz civilne^ prebivalstva in iz vrst mornarjev stalnega kadra. Prošnje je treba vložiti do 1. septembra na komandanta mornarske komande Šibenik. Podrobnosti natečaja so razvidne iz ---Službenih Novin« št. 126. z dne 4. t- m. — Razpisane »lužbe. Državna bolnica v Novem Sadu ima izpraznjeno mesto upravnika. Splošna državna bolnica v Beogradu potrebuje tudi upravnika. Prošnje je vložiti .v obeh primerih rje posredno na sanitetni odd. min. src. politike in narod, zdravja, v prvem do 15. t. m., v drugem pa do 21. t. m. Poljedelsko ministrstvo razpisuje mesto kmetijskega svetnika, vršilca dolžnosti potovalnega nadzornika za vinogradništvo in vinarstvo pri banski upravi, mesto višjega kmetijskega pristava, vršilca dolžnosti potovalnega nadzornika vinogradništva in vinarstva pri banski upravi, mesto kmetijskega pristava in uradniškega pripravnika enoloških stanic in mesto uradniškega pripravnika kmetijske ogledne in kontrolne stanice. Prošnje je treba vložiti na splošni oddelek ministrstva do 1. julija. Banovinska bolnica v Travniku razpisuje mesto lekarniškega pripravnika. Prošnje je treba vložiti do 25. t. m. Občinska električna centrala v T: te hi razpisuje mesto upravitelja. Prošnje je treba vložiti do 20. t. m. — Iz državne službe. Napredovali so v višje skupine pri dravski finančni direkciji v Ljubljani katastrska pomožna geometra JVža Sever in Franjo Ternovec, pri dunavski finančni direkciji katastrski pomožni geometer Zdravko Grafenauer, pri zetski finančni direkciji katastrski tehnični pomožni manipulant Rudolf Holer in pri drinski finančni direkciji pomožni arhivar Anton Cernej. — Novi predsednik UJN2B. Oblastni odbor Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in hrodarjev. ki šteje okrog 30.000 članov, je imel včeraj v Zagrebu redno letno skupščino, ki so ji prisostvovali rudi delegati fz Beograda, Sera jeva, Ljubljane in Splita, Za predsednika je bil izvoljen ing. Božidar Ribič, za podpredsednika pa jjg. Sokubljijevig in Požar. — Zobotehniki protestirajo. Zoboteh-niki savske banovine ©o imeli včeraj v Zagrebu protestno zborovanje, ki so na njem zahtevali revizijo zakona in iste pra-v;oe, kakor jLh imajo njihovi kolegi s koncesijo. V Beograd je odpotovala deputacija, da intervenira v tem smislu pri ministru socijalne politike in narodnega zdravja. — Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 21. do vključno 31. maja sledečo statistiko (Številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečnega leta): 1. Otvor jen i konkurzi: v dravski banovini S (3), v savski banovini 10 (2), v vrbaski banovini — (1), v primorski banovini 3 (—v drinski banovini 3 (—), v zetski banovini 1 (—-), v dunavski banovini 3 (5), v moravski banovini 5 (1), v vardarski banovini 1 (2). Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 5 (11), v savski banovini 12 (11), v vrbaski banovini 2 (—), v primorski banovini 4 (—), v drinski banovini 6 (4), v zetski banovini" 2 (—), v dunavski banovini 6 (8), v moravski banovini — (—), v vardarski banovini — (i), Beograd, Zemun, Pančevo 3 (t). Odpravljeni konkurzi: v dravski banovin — (2), savski banovini 2 (2), v primorski banovini — (3), v drinski banovini — (4), v zetski banovini 2 (—), v dunavski banovini S (5), v moravski banovini 3 (3). Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 8 (5), v savski banovini 15 (2), v vrbaski banovini 1 (—), v primorski banovini 3 (—), v drinski banovini 2 (—), v zetski banovini 1 (—), v dunavski banovini 7 (4). moravski banovini 1 (—), v vardarski banovini 1 (—), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (—). — Vreme. Vremenska napoved nam obeta spremenljivo vreme s krajevnimi nevihtami. "Včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 33, v Beogradu 30, v Splitu 26, v Ljubljani 22, v Mariboru 21 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.2, temperatura je znašala 14. _ Nesreče, Včeraj so v ljubljansko bolnico prepeljaii Tletnega Stanka Babni- k a, posestnikovegra sina iz okolice Trebe-ljevoga ki ga je kond brcnil v glavo in mu nekoliko poškodoval desno oko. — Manjša nesreča se je pripetila tudi pred enim ve-lesejmskih vrtiljakov. Ana V., žena poli cijskega nadzornika, je stala .preblizu vrtiljaka, kj je bil v pogonu, in jo je nekdo Po nesreči sunil z nogo v glavo. Gospa je morata v- bolnico. — Greneica >Franz - Jo«ef< odpira duševnim delavcem, živčno oslabelim in ženskam črevo. — Smrtonosen *kok iz drvečega vlak«, železniški čuvaji so naši: blizu Sremske Mitrovice ob progi Zagreb—Beograd mrtvega ne/nanca in obvestili oMasti. Preiskava je dognala, da gre za 201etnega delavca iz Rakovice pri SVunji Milana Miljko-viča, ki se je najbrže vozH brez voznega listka, pa je iz strahu pred kaznijo skočil iz drvečega vlaka — Sin zadavil in obesi' očeta, V vasi Bosanska Stabinja blizu Bosanske Kostajnice so našli pred tedni nad ognjiščem na žici visečega oOletnega kmeta Stojana Celica. Prvotno so mislili, da se je starec sam obesil, toda slučajno je prišel na dan zločin njegovega sina Milana, ki je očeta zadavil in obesil, da bi mislili, da si je starec sam končal življenje. — Zobje se nikoli ne zabarvajo, ako jih negujemo redno z dobro zobno past© in primerno ščetko. Usedline od sline, kav«, čaja, tobaka, zobni kamen, še bolj pa kemične pretvorbe kaj hitro izpremene H-e-noto zob. Samo temeljito In redno negovanje z zobno pasto O DOL vam obvaruje zobe, da ne počrne, ker ta pasta odstrani vse nečistosti, neprijetni duh iz ust in vsa barvila, kd bi se prijemala zob. V želodca in črevesju nabrane zaostanke prebavi prepreči v mnogih slučajih, da se ne pojavi vnetje slepiča. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so se posluževali »Franz Josefove« vode pri možeh, ženah in otrocih z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Znižali smo cene vsem oblačilom — ©sle j te si zalogo! J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova 12 Iz Ljubljane —lj Prijavite zlikovce! Mestna občina ljubljanska izdaja za vzdrževanje in olepša, van je mestnih nasadov vsako leto občutne zneske. Kljub strogemu nadzorstvu od strani mestnega načeJstva, kakor tudi od strani uprave policije, se pogosto dodajajo primeri, da razni zlikovci poškodujejo klopi in drevesa ter ruvajo komaj posajene rastline. Da se ta vandalizem odpravi, apelira mestno načelstvo na obiskovalce mestnih parkov, da pomagajo izslediti brezvestne povzročitelje Škode v mestnih nasadih s tem, da vsak primer poškodovanja javno lastnine takoj prijavijo najbližno-i varnostni straži aH mestnemu pazniku in sporočijo podatke, ki bi omogočili aH vsaj olajšali izsleditev knVvcev. —JJ Sestanki hišnih posestnikov. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani priredi sestanke posestnikov, ki se bodo vršili: v ponedeljek 6. junija 1932 v restavraciji ^Gorenjski kolodvor« v Medvedovi ulici za. VTI. okraj; v torek 7. junija 1932 v Mostah v gostilni g. Rahne Janka za občino Moste; v sredo 8. junija 1932 v Rožni dolini v restavraciji Rožna dolina za Rožno dolino, G-lince in Vič; v četrtek 9. junija 1932 v Zgornji Šiški v gostilni g. Zajca Franca, Začetek vsakokrat ob 8. zvečer. Na teh sestankih bo pojasnjeval predsednik g. Prelih Ivan o napravi novih kolkovnih pobotnic in najemninskih pogodb, ki jih morajo skleniti hišni lastniki do 1. julja 1932. Ker so ti sestanki velike važnosti ta vse posestnike, vabi k oMlni udeležbi društveni odbor. 344n —lj Josip Sircelj nmrl. Včeraj zjutraj je v njegovi hiši v Jenkovi ulici št. 15 vzela starost vsej Ljubljani znanega in zlasti v uradniških krogih spoštovanega revidenta-revizorje južne železnice g. Josipa Sirc-lja v 76. letu. Pokojni je bil rojen v Trnovem pri Ilirski Bistrici in je stopil v službo k tedaji južni železnici ter že pred več desetletji prišel v Ljubljano. Bil jc vedno vzorno vesten uradnik in priljubljen zlasti pri svojih podrejenih, v javcosti je bil pa znan kot kremeni t narodnjak in naprednjak, ki je rudi svojo veliko družino vzgojil v naprednem duhu. Vseh njegovih sedem sinov m hčera je v lepih, odličnih pozicijah in vsi so tudi že poročeni razen dveh hčera, ki sta učiteljici. Pogreb pokojnega bo jutri ob 16. iz Jenkove ulice it 15. k Sv. Križu. Blagemu pokojniku časten spomin, njegovi ugledni družini pa nase iskreno so žal je? —Ij Umrli so v Ljubljani od 27. maja do 2. junija. Bedina Ivan, 67 let, vpok. kurjač, Jernejeva cesta 36. Ribizel Marija, 39 let, žena kroj. mojstra. Brnica 55, obč. Dol pri Hrastniku. Petkovšek Stanko, 15 let, učenec, sin delavca Ivana, Ižanska cesta 24. LipuŠ Neža, 45 let, dekla, Vidovdanska cesta 9. Kapelj Zvonko, 8 let, sin čevljarskega pomočnika. Ižanska c. 88. Seunig Ana, 90 let hiralka, Poljanska c, Jozeftsce. Canto-ni Viktor, 80 let, hišni posestnik, Mestni Legla tuberkuloze med delavstvom Samo za tečenje tuberkuloznih Je plačal ©UZD od svoje ustanovitve SO milijonov dinarjev Ljubljana, 6. junija. Najstrašnejša bolezen, na kateri hira in umire nase delavstvo, je tuberkuloza. Da dobimo realno in popolnoma objektivno sJi-ko o vsakoletnih žrtvah, katere zahteva tuberkuloza od našega delavstva in od našega narodnega gospodarstva, navajamo v sledečem nekaj statističnih podatkov OLZD-a v Ljubljani. V letu 1928. je bilo bolnih na tuberkulozi 2-278 ali 2-56 odstotka vseh zavarovancev. Bolezensko-podnom i h dni je zahtevala tuberkuloza v tem letu 173.919, kar znaša 18.43 odstotka vseh bolezensko-podpomih dni. Na vsakega zavarovanega delavca je odpadlo 1.95 bole-zensko-oskrbnih dni radi tuberkuloze. Radi tuberkuloze je umrlo 184 delavcev, kar znaša 34.64 odstotka vseh smrtnih slučajev. V letu 1929. >e bilo bolnih na tuberkulozi 2.067 ali 2,18 odstotka vseh zavarovancev. Bole žensko-podpormh dni je zahtevala tuberkuloza v tem letu 132.544, kar znaša 13-52 odstotka vseh bolezensko-podipornih dir. Na vsakega zavarovanega delavca je odpadlo 1.40 bolezcusko-oskrbnih dni vsi ©d tuberkuloze. Radi tuberkuloze je umrlo 136 delavcev, kar znaša 23.98 odstotka vseh smrtnih slučajev. Na vseh podporah (v gotovini, nararvi in storitvi) je izdal OUZD v Ljubljani od 1. julija 1922 do 31. decembra 1930 Din 238,637.710.13. Od svoje ustanovitve pa do dane« je OUZD v Ljubljani iadai za bolno delavstvo že četrt miljarde Din. Od tega zneska odpade ca 20 odstotkov ali ca Din 50,000.000.— samo na tuberkulozo. Nase narodno gospodarstvo je izgubilo radi tuberkuloze od 1. jufija 1922 pa do 31. decembra 1930 samo pri članstvu OUZD-a v Ljubljani 1,158.139 delavnih dni. V tem niso všteti dnevi zdravljenja tuberkuloze od 52. tedna dalje, kakor tudi ne izguba delavnih dni vsled smrtnih ftluča-jev. Kakšne ogromne stev&Tke bi dobili, ako bi poleg gornjega računali še tuberkulozna obolenja svojcev članov OUZD-a, nadalje tuberkulozna obolenja delavcev, ki niso zavarovani pri OUZD-u (rudarjev, železničarjev ter privatnih, javnih in državnih nameščencev) in tuberkulozna obolenja svobodnih poklicev (mdustrijeev, trgovcev, obrtnikov in kmetov)? Z absolutno sigurnostjo smemo torej tr- diti, da zahteva tuberkuloza v dravski banovini vsako leto tisoČe človeških življenj in &to milijono-v izdatkov. Zavedajoč se teja, je začel OUZD v Ljubljani energičen boj proti tuberkulozi V Ljubljani je ustanovil OUZD poseben anti tuberkuloz i dispanzer za zavarovane deJavce. Nadalje je organiziral poučna predavanja o tuberkulozi s skioptičninri slikami in filmi. Na inicijativo OUZD-a se je ustanovila »Osrednja proti tuberkulozna liga v Ljubljani«. Nadaljnji koraki proti tuberkuloznega de>loven>JA Ol"ZDa so namenjeni eruiranjn vseh tuberkuloznih gnezd in legel. V tem cilju je OUZD ugotovil število ruberkuloz-mh obolenj in boJezensko-podpornih dna v področju vsake ekspoziture. Na vsakega zavarovanega delavca je v letu 1929 povprečno odpadlo pri ekspozituri Holezensko-podpornih dni Mar »boru 230 Ljubljani 1.76 Zagorju 1.61 Kočevju 1.58 Ptuju 1.47 Murski Soboti L37 Konjicah 1.09 Krškem 1.06 Od ju 1.05 Kranju Sloven jg radon Gornji R^dgonr Šoštanju Kamniku Logatcu Jesenicah Tržiču Novermrncs-hi Skupaj 0.93 (192 0.92 0.88 0.78 0j62 0.56 0.80 0.43 1 40 Iz gorjoh podatkov je sazvtdno, da tuberkuloza najbolj pustoši v območju ekspoziture v Mariboru. Nato sledi v daljSem presledku ekspozitura v Ljubljani. Proti tuberkulozno delovanje bo treba torej v območja teh ekspozitur n-ajbolj otemšivno izvajati. V bodoče bo OUZD v Ljubljani ugo-tavrjai Število tuberkuloznih obolenj tuda po posameznih obratih. Na ta način se bodo morala brezpogojno najti vaa gnezda rn tegla tuberkuloze. Pri podjetnikih, katerih nameščenci prekomerno bolehajo n« tuberkulozi, se bodo sitartli primerni korak , da se bodo naSli in odpravili pravi vzroki tuberkuloze (nezdrave delavnice in stanovanja itd. Za izvedbo tega rwćrta bo pa treba seveda še dosri napornega dela in dosti Časa. trg 12. V ljubljan. bolnici so umrli: Krašovic Ivan, 86 let, hišni posestnik, Trnovski pristan 3. Cuk Franc. 44 let obč. ubogi. Vido vdanska c. 9. Taljan Ana, 10 mes.. bfi poljskega dninarja, Jablance 40. Kadunc Jožefa, 43 let, Sela 6, obč. Grosuplje. Gornik Terezija, 7 mesecev, hči kočarja, Senovice 6, obč. Sodražica. Sparovec Franc, 6 dni, sin drž. cestarja Ivana, Sp. Duplje 48 pri Kranju. Ropret Ivan, 8 let, sin strugarja, Dunajska c 35. Schaubach Stanko, 1 leto, sin delavca. Ilovica 37. Gale Zofija, 2 dni, hči posestnika, Vnajnarje 5t. 2. Pengov Ivan, 53 let kipar, Kolodvorska nI. 20. Med-vešček Ivan, 1 leto, sin delavca. Mala vas 18, obč. Jezica. Piškur Franc, 34 let hlapec. Stara Loka, srez Kranj. Krašovec Anton, 30 let, hlapec, Dane 29 pri Starem trgu. Medved Jože, 1 leto, sin dninarice, Zaboršt 11. Tomažič Josip. 53 let, posestnik. Zalog, srez Kamnik. _-lj Samo Je danes prekrasni Tri m z dunajsko Igralko Hansi Niese, ljubljanska kinopublika je v svojih filmskih kritikah zelo »troga. Zelo redki so filmi, o katerih je ugodna ta pohvalna sodba soglasna. O lepem Hansi Niese filmu >Sladka tajnost« pa se cujejo le navdušene besede splošnega priznanja. Vsi, ki »o videli ta titan, ki so spoznali edinstveno Hansi Niese, va4 priznavajo, da tako lepega, srčno in vsebinsko globokega dela že dolgo niso videli. Nekateri so si film ogledali celo že dvakrat. Kajti to. kar smo zapisali v sobotni številtoi našega lista o tem filmu, je res do zadnje pioice. Ker mora Elitni kino Matica film poslati naprej drugemu kinu, je >Sladka tajnost* samo še danes na sporedu. Zato naj si ga danes ogledajo vsi, ki ga še niso videli. Jamčimo jim tako z* zabavo in veselje, za solane oci in prepričani smo, da bodo spoanaH v Hansi Niese eno najsimpatičnejšdh p Albert: Nizava, scena vl L dejanja. Izvajata švLgelj Cveto in Mlekuš Marjeta, prd klavirju Neffat Anton. 3.) WebeV kraljestvu Zlatoroga«. Ta kulturno - alpinski fiilm, ki je žel toliko priznanja v vseh kraćih, kjer je bil dosedaj predvajan, se ponavlja na vsesplošno željo v Ljubljani, v veliki dvorani hotela Union. Naša slikovita Ljubljana je podana v tem filmu v krasnih posnetkih, z visokim umetniškim znanjem so pa dovršeni vsi posnetki naše Gorenjske, posebno alpskega predela. Odlikujedo se zanimive plezalne scene nastopajočih turistov. Kdor na videl tega dela, ne sme zamuditi zadnje prilike. Cene prostorom od 4 Din dalje. Danes predstave ob 15., 18. in 21. uri. — Film, ki ga predvaja krajevni odbor Rdečega križa v veliki dvorana hotela Union, je ob svojem ponavljanju izredno zadovoljil dosedanje obiskovalce. Kopija, ki je popolnoma nova ta tudi izpopolnjena 1 mnogimi novimi scenami, doseza s sedanjim novim aparatom izredno projekcijo, ki mnogo prekaša prvo predvajanje. Zaradi predstojećega matičnega koncerta v Unionu je število predstav omejeno, valed česar priporočamo, da se občinstvo nabavi vstopnice v predprodaji. _rj Polovična vstopnina na velesejem. Da se omogoči ogled XX. ljubljanskega velese^jma prav v6em slojem prebivalstva, je sklenila uprava vel esej ma, dri vseh prijateljih grofa de Cizereta. Na moj poziv bo ves Lirnousin pričal, da je Maiurice pri zdravi pameti. Najprej je treba poiskati znance v Parizu. Kar je zagledal Zefirja in njegovega tevoščka. Toda že prvi pogled na mršavoga konja ga je odvrnid od misli najeti tega izvoščka. — Preveč dela imam, da bi najel takega. — je zamrmral sam pn sebi. V svojo nesrečo se je pa stari notar opetovano ozrl za tem čudnim izvošc-kom. Roger je pokazal Samcu starca, čim je stopil slednji iz hiše. in mu za-sepetal: — To je naš mož! Samec je pokazal dolge, zanemarjene zobe in odgovoril: — Za te ga-le starca smo se tako pnprarvfeti? Voz, konj, nezgoda prve vrste!... Bežite no! Kar želodec se mi obrača, ko to slišim. Prepustne mi ga in porabite ugodno priliko, da imate na razpolago Zetirja in Obešenega, ki vaju odpeljeta k moji mamici. Cez pičlo uro bo to opravljeno in ootem prklem k vam po denaT. — Vi mislite,' da ... ? je vprašal Roger Samca nekam plaho. — Pst! — je zašepetal Samec. — Nimam rad ljudi, ki preveč govore. Vrni se v barako, mamica je tam, — je velel Obešenemu. In s samozavestno kretnjo je zaprl za Rogenjem vratca. Obešeni je pognal konja. — Hi, dragi moj, državljan ti kupi na trgn RasiHe še enkrat ovsa. To pa moraš zaslužiti. Na trgu BastiMe je zavil Roger v kavarno in naročil steklenico vina, ki ga je skoraj v dušku izpil. Hotel se je okrepčati, da bi moge! še enkrat stopita v smrdljivi brlog, kamor ga je bila odvedla vila Starine. Poklical je Obešenega in mu ponudil toliko čašic likerja, kolikor bi jih hotel, potem mu je pa dal še dva franka za Zefirja. Cez pol ure jo je mahal Roger proti brlogu stare vile m njenega pravnuka. Ljudje so se mu pred hišo spošrtltfi-vo utmifoaJi. Gredoč po stopnicah je zaslišal pogovor in takoj je spoznail glas starkinega pravmika: — Gromska strela! Ne bo ga več nazaj, tega berača! Moj denar mi odnese. O, zakaj sem bil tako neumen, da sem mu zaupal! Moral bi bil zahtevati, naj mi plača vnaprej. — Jaz ti pa pravim, da se vrne, — je odgovoril hropeči glasek stare vite. — To je boljše vrste gospod, jaz se spoznam na to morda bolje od tebe... Kad jim je, tem gospodi čem, za en cekin več aiM manj. Ti si opravil svoje delo, hitro in gladko, a njemu je bilo potrebffio baš to. Prepričana sem, da ti bo dobro plačal. — Kaj se obravnavajo take reč* brez prijateljev? — je zakhcal Roger m skočil kar čez tri stopnice naravnost pred osuplega Samca. — Prijatelju Junaku torej niste rraročrli v sosedni točilnici zajutreka? Starka se je ozrla na svojega pra-vnuka. Razumel je. kaj hoče od njega, in takoj je napravili prijazen obraz. — AH bi ne kazalo malo prigrizniti? — je vprašal Roger. — Seveda, — je odgovorila starka, — sem že naročila zajutrek. — Sem že opravil, kar mi je bilo naročeno. Denar sem! — je dejal Samec m iztegnil roko. — Evo ga, — je odgovoriti Roger m mu da! obljubljenih dvesto frankov. — Zdaj bi pa rad vedel, če ste se ravnaii po mojih navodilih, — je pripomnil. — Pojdimo zajtitrkovat, potem pa pogledaš, če te bo volja. — je odgovorila starka. — Ne smeš pa pozabiti, da se Anton in še nikoli ni zmotil. Govori malo, zato pa tem več dela. In odšli so v zakotno krčmo. k;er se je dobila jedača, z'asti pa pijača. V zakajeni izbi, rezervirani za vilo Srnine, jih je že pričakoval pajdaš. Bfl ie tz-vošček Obešeni, ki mu je bil Simec oblhihil delež na zaslužku. Pogled na tega moža je spravil Ro-gerja v slabo voljo. — Će ti »ljudje mislijo, da ne bodo iztisnili iz mene nobenega cekina več, ne pridem živ iz tega brloga, — je pomislil. Roger .ie zadržal starko nekaj korakov zadaj in ji dejal: — Grem vprašat, kaj je s :em starcem. Imam pa za vas še eno dobro kupčijo. — In bo rudi druga toliko nesla? — je vprašala starka. — Će ne bo težje opraviti* delo, plačam najmanj toliko, če bo pa več dela, se bo dalo tudi več zaslužiti. — Vi ste imenitten dečko, — je odgovorita starka in namignila Rogeriu, naj ji sledi, toda ne v krčmo, vem več na ulico. -— Zunaj mu je dejala: — Daj za pijačo. Ne pozabi, dečko moj. da si v ulici Saint-AntoiTie. Spomni se, da sem te jaz privedla sem. in ne godrnja i, da te ne pustim k bera-škemu zahrtreku. Kadar boš potreboval moje pomoči, pridi samo na vogal ulice in reci prvemu, ki ga srečaš, naj gre pome. Pridem za teboj in pomeniva se o vsem. To bo zate bolje nego hoditi osebno v slepo ulico. — Hvala za nasvet, — je odgovoril Roger in Hitel od nevarnega brloga pred starko, ki ji je bfl strsnfl v roko dvajset frankov, da bi mogla plačati naročeni zajutrek, katerega se mu k sreči ni bilo treba udeležrti. Stiskanje rok poklic V težkih časih, ki jih preživlja zdaj ves svet, si pomagajo ljudje na vse način^ do vsakdanjega kruha. Med drugimi zanimivimi poklici je nam prinesla gospodarska kriza tudi stiskanje rok kot poklic. V Londonu je mnogo veletrgovin in drugih podjetij s posebnimi, dobro plačanimi uslužbenci, ki jim je edina naloga stiskati odjemalcem roke. Ce vstopiš v tako trgovino, te pozdravi lepo oblečen gospod in te spremi kamor želiš. Tujci navadno mislijo, da so ti gospodje družabniki tvrd-ke, starejši odjemalci jih pa dobro poznajo. Njihova naloga je pozdraviti vsakega odjemalca, mu stisniti roko in Spregovoriti z njim nekaj besed o vremenu, o trgovskih poslih, o politiki ali pa povedati mu duhovito anekdoto. Tudi na prekooceanskih parnikih so posebni uslužbenci, ki skrbe, da se potniki ne dolgočasijo. Cim zapusti par-nik pristanišče, skuša tak uslužbenec navezati stike z najrazličnejšimi potniki. Kmalu postane duša življenja na krovu, kmalu je splošno priljubljen. Brez njega bi bila vožnja dolgočasna. Londonski in ameriški listi so zabeležili baš te dni zanimivo prigodo. Pred koncem vožnje iz Amerike v Anglijo je stopil neki ameriški milijonar k takemu uslužbencu, rekoč: »Cujte, ne zanima me. da-li ste bogataš ali siromak, a če vam je všeč moja hčerka, nimam nič proti poroki«. In zdaj je bivši »maitre de plaisir« mlajši družabnik milijonarjeve tvrdke. seveda kot njegov zet. Te službe pa ne upravljajo samo moški, temveč tudi ženske Nekaj o cigaretah V Liondonu je zborovalo te dni društvo za proučevanje grdih razvad in strasti Na zborovanju se je govorilo tudi o cigaretah. Cigarete so se razširile po krimski vojni. V Evropo so prišle prej kot v Ameriko. Toda zdaj Amerika tudi v tem pogledu nadkriljuje Evropo, Tam odpade letno povprečno 4000 cigaret na vsakega prebivalca. Mnenja »dravnikov o vplivu cigaret na človeški organizem so deljena, vsi se pa strinjajo v tem, da cigarete živčnemu sistemu in srcu škodujejo. O tem se lahko prepriča vsak strasten kadilec sam, če neha kaditi. Nekateri zdravniki menijo, da povzročajo cigarete raka. Zdravniki pa zavračajo mne- nje, da bi vplivale cigarete antiseptično. Zakaj ljudje kade cigarete? Človek zahrepeni po kaji iz dolgega časa, iz prirojene želje po posnemanju ali pa hoče biti odrasel, čeprav se ga drži še mleko pod nosom. Čim se navadi kaditi, mu preide kaja v meso in kri, tako da se zelo težko odvadi. Ameriški prezident Hoover smatra cigarete celo za vir zločinov. Londonsko društvo je prišlo po daljši debati do zanimivega zaključka. Slepci praviloma ne kade in torej je del užitka pri kaji odvisen od očesnega dojemanja. Kaja slabi živce in edina njena dobra stran je, da lahko pod gotovimi pogoji prepreči nekatera okuženja. Kolodvorski kavalir ji Nov poklic za moške je odkril mlad, eleganten Beriinčan, ki ga je zanesla usoda med brezposelne. Opazil je, da na berlinskih kolodvorih mnoge ženske, ki se pripeljejo z vlakom, ne vedo kam bi se obrnile. Sklenil je torej nastopati kot kolodvorski kavalir. Mladi ali rudi priletni neizkušeni potnici se kavalir j ponudi na kolodvoru za spremljevalca. Prijazno in skromno jo vpraša, če bi j\ mogel kaj svetovati. Dama ga seveda najprej premeri s strogim pogledom od pete do glave, potem ga Pa vpraša, kdo je in kaj bi prav za prav rad. Kolodvorski kavalir prijazno odgovori in če si pridobi njeno zaupanje- mu dovoli vzeti njen kovčeg in spremljati jo. Dama kolodvorskemu kavalirju za uslugo plača in to je baš njegov poklic. Mladenič odvede damo v hotel aR kamor je pač namenjena« spotoma jo pa informira o vse trn kar bi pač rada vedela. Nekateri kolodvorski kavafirn Hnajo celo avtomobile, da jim ni treba kovčegov nositi n spremljati dam peš. Taksa za tako ttshigo zuaša samo 2 marki. Kolodvorski kavalirji ima že svojo organ i zaci o m ^Prejemajo samo člane z neomade. :\ a no preteklost-. jo. C3am niso rrneH še nikoli opravita a poficijo in morajo m savedati, da bodo tuđi v novem poklicu vesfcrri m r^n&tem. Novrh članov se prtgfeša vedmo vet, mnogi so tudi z alraderrcfloo tzootsaEfoo- Razumljivo — Fmančni minister sc baje aefo rad izprenaja po gozdu. — Ni čuda, saj vidi same krone, če dVrgne glavo. Razpis Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo sfikarsldti, pleskarskih, parketnih, steklarskih, pozlatarskrh. kamnoseških ter pečarskrh tn kerarnfčnffi del za nebotičnik v Ljobljani. Načrti, proračun ter gradbeni pogoji se dobijo pri podpisanem zavodu od 7. junija dalje med uradnimi urami za 20 Din. Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju s tozadevnim napisom do 17. junija 1932, 12. mre dopoldne, pri podpisanem zavoda. Pokojninski zavod za nameščence v LJfuMfam. Vsaka beseda SO par. Plača ma lahko tudi 9 ta odgovor znamko 1 - Na vprašanja brez znamka se NtPWMIW NAPRODAJ: V StreiiSki irifci 6 parcel #20 do 880 m* po E>tn 150.— m2, Na Barju v Crni vasi 9 travnikov po % orala, en part Din 8000.— — an odda v košnjo, V Rudniku 1 parcela za dve stavbi 2008 m2 po Din 7.— m2, 1 parcela za 1 stavbo 300 m2 z ribnikom po Din 25.— m2, za katere so tudi že na razpolago načrti s stavbnim dovoljenjem. Informacije: Ing. Ar h. Bogomir Pust, Streliška ulica 33. Po dolgem hudem trpljenju je zatisnil danes svoje trudne oči, previden s .tolažili sv. vere, nas predobri, nad vse skrbni oče, stari oče, tast, svak in stric, gospod sircelj Josip revident-revizor juž. žel. v pok« in hišni posestnik K zadnjemu počitku ga spremimo v torek 7. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Jenkova ulica 15, na pokopališče k Sv. Križu. Počivaj v miru! Ljubljana-Trbovlje, dne 5. junija 1932. Žalujoče rodbine: šircelj, Roman, inž. Hamrla PAZNO MAUNOVEC nristen. naraven, s čistim sladkoriem vkuhan se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. Piccoli. Litrbliana. Dtraaiska cesta 6. 57/T Večja množina akulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove nprava Slovenskega Naroda DENARJEV 135.— 1 m3 žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv Jerneja cesta št. 25. — Telefon 2708. 23/T NAROČAJTE ČEVLJE po meri pri Peternelu, Novi trg-Breg št. 1. 60/T Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana. Sv. Petra C 14 22/T žima! Kdor želi kupiti žimo, si jo lahko ogleda na velesejmu. paviljon >E< v zunanjih prostorih^. Stana bo jako lepa in dolga in zajamčena. 'ena znižana. Se priporoča za obilni obisk. — Stanko Remic, predilnica žime, Ljubno ob Savinji. 2006 SOBOSLJKARSKA pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih solidno bi kon-kurečno Izvršuje JOSIP MARN, d. z o. z., LJUBLJANA, Dunajska cesta 9. Telefon 30-68. NOGAVICE damske svilene, perilo SRAJCE LJUDEVIT GLUHAK Gosposvetska 16 (pri Levu) 56 T POVODOM 20 LETNICE obstoja svoje tvrdke bom prodajal ure, zlatnino, srebrn ino, dragulje — z 20 % popustom. — IVAN PAKB, Ljubljana, Pred Škofijo 15. 2290 OTROŠKA OBLAČILA najugodneje! J. MAČEK, LJUBLJANA Aleksandrova cesta 12. GOSTILNA KKRJAV Rateče-Planiea nudi celodnevno hrano ln stanovanje za 40.— Dtn. 2329 FURNIR potrebujete, ako hočete izdelati moderno pohištvo. Naj Vas ne skrbi, kje bi ga dobili. Oglejte si zalogo v domači tovarni — Ivan Zakotnlk, LJubljana, Ko-baridska niiea 45 (za Bežigradom). 2319 ČEVLJI NA O B ROK E »TEMPO«, GledatBfca (naaproti opere). ulica 4 MODROCE otomane, divane, fotelje in tapetnjfike izdeOce vam nudi naja—fm IGNACU NA robe. Ljubljana, GoftpoAvetska cesta SL 16 (pri Levu) 2S/T plošče In gramofone TELEFON 2959 PREMOG SUHA D K TA Pogačnik, Bohoričeva h Izdelujejo se najnovejši modeli otroških m igračndh trkdklji, razna najnovejša dvokolesa, Stvarni stroji te naotorjL VeHka izbira. Najnižje cene. — Ceniki franko. »TRIBUNA« P. B- L*, tovarna dvokolea in o*roA*cin v»ryr».Kov, LJUBLJANA, Karlovaca r, 4. Slavnemu občinstvu se priporoča ŠESTICA 99 99------- Ljubljana« Dunajska cesta št* 8 Za šole in športnike znaten popust. Mlekarna Zgornji Brnik Cerklje pri Kranju Razpošilja dnevno sveže m pasterizirano uJtiuu v množini. Izdeluje polemendotski str v hlebih od 30—50 kg. Tmpi-stovski sir. Tilsitski sir od 3—6 kg. Vedno sveže čajno mašto in sladka smetana za tolčenje. Oglejte si naše vzorce na velesejmu paviljon E št. 494—495 L Mikuš LJUBLJANA, Mestni trg iS nrij>oroca svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno in solidno. ZAHVALA Ob bolezni in smrti našega nepozabnega soproga, očeta itd., gospoda Viktorja Cantonija se prisrčno zahvaljujemo za premnoga tolažil na sožalja in vsem udeležencem pogreba. Posebno zahvalo pa smo dolžni izreči društvu >Mladinska skrbe in vsem darovalcem prekrasnih vencev. V Ljubljani, 4. junija 1932. Globoko žalujoči oatali. UceJafe Josin ZunanČio. mm Za >Narodno tiskarno« Fran Je*eraek — Za uoravo in lajtAratm dni lista: Oton Christot. — Vol v TifrlhJjanl.