OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXI. — LETO XXXI, CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JUNE 28, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 125 Novi grobovi FILIP KASTKESEN V petek proti jutru so našli mrtvega v postelji Filip Ras-tresena, starega 77 let. Zadela ga je kap. Doma je bil iz vasi Butanje, fara Št. Jošt nad Vrhniko, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Prva leta se je nahajal v La Salle, III., kjer zapušča več nečakinj, kakor tudi v Ghicagu in Peru, 111. V Clevelandu je s svojo pokojno soprogo, ki je umrla pred osmimi leti, vodil slaščičarno več let. Ker nista imela svojih otrok sta vzela za svojo osem dni staro Mary Banič, sedaj poročena z Luke Hočevarjem iz 5715 Prosser Ave. in ki oskrbujeta pogreb. Pokojni je stanoval na 5902 Bonna Ave. Bil je član društva Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 10:30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary. * FRANK FOLANC Po daljši bolezni je preminil v St. Luke's bolnišnici Frank Polanč, star 56 let, stanujoč na 7803 Redell Ave. Družina j e preje živela v Pierce, W. Va., odkoder je prišla v Cleveland leta 1941. Pokojni je bil doma iz Mi-kovca pri Mokronogu na Dolenjskem, kjer zapušča polsestro in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 40 let in je bil član društva "V boj" št. 53 SNPJ. Tukaj zapušča soprogo Anno, doma iz Rakeka na Notranjskem, tri sinove: Johna, Edwarda in Franka ml., dve hčeri: Mrs. Anna Golub in Mrs. Sophie Grkman, tri vnuke, strica John Polanč v Johnstown, Pa., in yeč sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo popoldne ob 1:30 uri iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. ter na Highland Park pokopa:lišče. * FRANK PECEK Po daljši bolezni je umrl Frank Peček, star 81 let. S svojo družino je dolgo let živel na E. 67 St. Doma je bil iz vasi Trbine pri Novem mestu, odkoder je prišel v Cleveland pred 62 leti. Bil je član društva Do-služenci. Soproga Antonia je umrla pred 11 leti. ' Pokojni zapušča tukaj štiri sinove: Franka, Johna, Albina in Paula, dve hčeri Mrs. Nettie Klemene in Mrs. Anna New, 8 vnukov in 4 pravnuke, ter polbrata James Rugelj. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 10. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary v družinsko grobnico poleg svoje soproge. Deček pogrešan Brez sledu je v soboto zjutraj izginil 11-letni Terry Maisel, čigar starši stanujejo na 760 E. 103 St. Ko se deček zvečer ni vrnil, je policija orgaiyzirala iskanje v Gordon parku in ob obrežju jezera. Zadnja ga je videla neka soseda, ko je z dežnikom v roki odhajal z doma. Oče dečka Joseph S. Misel dela v tovarni Fisher Body Co. Družina ima še dva sinova, stara 10 in 18 let. Mnogo pijančevanja Tekom zadnjih treh dni nii-nulega tedna, v petek, soboto in včeraj, je clevelandska policija aretirala nič manj kot 242 pijanih oseb. V zapof so bili odpeljani bodisi, ker so razgrajali, ali ker so bili opasnost za promet in so bili v zaporu bolj varni kot pa na ulici. Republikanci so prepričani, da bodo v jeseni zmagali Gov. Warren iz Californije je bil nominiran za podpredsednika FILADELFIJA, 26. junija—Republikanski delegatje, ki so včeraj zaključili svojo konvencijo, so odhajali na svoje domove v trdni zavesti, da jih pri volitvah v novembru po 16 letih porazov čaka sijajna zmaga. Prepričani so, da so z nomina-* ' cijo gov. Thomas E. Deweya izbrali najmočnejšega kandidata za predsednika, ki bo imel podporo vseh strankinih frakcij, poleg tega pa je tudi njihov podpredsedniški kandidat najmočnejši, ki ga je konvencija mogla izbrati. Warren nominiran na priporočilo Devveyja Za ta urad je konvencija soglasno izbrala californijskega governerja Earl Warrena, ki je za nominacijo na tiketu obeh strank. Warren je pri zadnjih primarnih volitvah dobil ne samo nominacijo republikanske stranke, temveč tudi demokratske, in bil pri splošnih volitvah izvoljen z rekordno večino. (Ko se je predsednik Truman pred dobrim tednom nahajal na turi v Californiji, je pohyalil Warrena, češ, da je "demokrat, akoravno se tega sam ne zaveda.") V svoji dolgi politični kari- bil Q.den izmed aspirantov za i eri ni bil Warren niti enkrat po-predsedniško nominacijo. j razen. Kot governer je reorgani- Kakor se poroča. Warren ni ziral državno vlado in izvršene reflektiral na to, da bi dobil podpredsedniško nominacijo, da pa je to storil, ko ga je Dewey so bile važne reforme v državnih kaznilnih zavodih. Je ože-njen ter oče treh hčera, starih sam prosil, da sprejme kandi- i 14, 15 in 19 let. datum in mu dal zagotovilo, da bo dobil važnejšo vlogo pri zvez- Green pravi, da AFL ne ni administraciji, kakor pa je!bo iwdprla republikancev temu uradu poverjena v smislu | WASHINGTON, 26. junija— ustave. I Predsednik Ameriške delavske Uradno ni podpredsednik Ze- j federacije William Green je da-dinjenih držav drugega kot lut- nes po obisku v Beli hiši, kjer ka, ki predseduje senatu, v ka- je govoril s predsednikom Tru- terem nima glasu, in ali pa dajmanom, izjavil, da ne bo fede-obdržava govore ob kakih for-! racijska politična liga "nikdar" malnih prilikah, ki so brez vsa- ■ podprla republikanskega pred-ke važnosti. jsedniškega tiketa, na katerem sta Dewey in Warren. Še ni bil nikoli poražen pri volitvah Warren je 57 let star in advokat po poklicu, istotako kot Dewey. Svojo politično kariero je istotako začel kot distriktni pravdnik ter bil dvakrat izvoljen za governerja Californije. V Californiji imajo poseben način primarnih volitev, ki kandidatom dovoljuje, da se borijo Green pa tudi ni rekel, da bo AFL v novembru podpirala Tru-mana. Dne 12. julija se bo v Filadel-fiji zbrala demokratska konvencija. Vsa znamenja kažejo, da bo stranka iznova nominirala Trumana, kajti gibanje za nominacijo gen. Eisenhowerja, ki je ponovno izjavil, da ni kandidat, je očitno poleglo. češki social demokrati so se združili s komunisti Na sokolskem zletu v Pragi sodeluje tudi delegacija ameriških Čehov PRAGA, 27. junija — Češkoslovaška komunistična stranka se je danes združila s 60 let staro social-demokrat-sko stranko v ceremonijah, ki so se vršile v dvorani Lu-cerna, ki je največji avditorij Prage. Delegati dveh strank so se-*^ deli pod slikami socialističnih prvoborcev in ratificirali združenje obeh strank. Komunistična stranka je pridobila 250,000 novih članov. Predsednik K1 e m e n t Gott-wald bo ostal predsednik združene stranke, ki bo nadalje imela naziv "komunistična stranka", glavni tajnik pa bo Rudolf S1 e n s k y. Podpredsednik stranke bo social-demokrat Zde-nek Fierlinger, ki je pri "revol-ti" v februarju iz stranke vrgel vse desničarske elemente. Ameriške zastave na sokolski proslavi v Pragi V Pragi pa je skozi Vaclav-ske Namesti paradiralo na tisoče mladincev. Proslave so v zvezi s 80-letnico ustanovitve Sokola, znane vse-slovanske telovadne organizacije. V paradi se je videlo češko slovaške, sokolske in dve ameriški zastavi. Tradicionalno je Sokol konservativna ojrganizacija, toda smatra se jo obenem tudi za na rodno organizacijo. Na sletu v Pragi je bila pri šotno tudi skupina ameriško čeških Sokolov. SVOBODNA AMERIKA JE NALOGA NOVE STRANKE PRAVI HENRY WALLACE MANCHESTER, N. H., 27. junija. — Predsedniški kandidat Henry A. Wallace je danes izjavil, da je glavna naloga Nove politične stranke^ d a "osvobodi Američane, da bi lahko v svetu miru in mednarodnega bratstva kontrolirali svojo lastno usodo." Wallace je govoril na ustanovili konvenciji progresivne stranke v New Hampshire^ katere se je udeležilo čez 200 deelgatov. "Dejstvo, da nobena obstoječih strank ne poskusa izpolniti programa za osvoboditev ljudstva, je samo po sebi opravičilo za ustanovitev Nove stranke. "Vlada bi mogla in morala poseči vmes, znižati cene ter obdavčiti pretirane profitC; obenem pa zvišati mezde in razviti dale-kosežni načrt za dvig živ-Ijenskega standarda ljudstva. "Toda vi veste tako dobro kot jaz, da je takšen program prekletstvo za stari stranki in veliki business," je rekel Wallace, ki je kritiziral tudi zvišanje vojaških izdatkov, ki da se jih opravičuje z "ruskim strašilom", proti kateremu da se moramo oborožiti do zob. "Toda, če nekdo poudari, da je ruska agresija neumnost, ga bodo označili za prevratneže; rdečkarja, ruskega agenta ali pa izdajalca." Ameriška letala prevažajo hrano v blokirani Berlin Domače vesti Prvorojenček Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Al Rupert na 19303 Shawnee Ave. in jima pustile v spomin krepkega sinčka-prvorojenčka, ki je ob rojstvu tehtal 9 funtov in 10 unč. Mati in dete se nahajata v Booth Memorial bolnišnici. Oče je najmlajši sin poznane družine Mr. in Mrs. Frank Rupert, ki sta s tem dogodkom postala devetič stari oče in stara mati. — Čestitamo! Klub "Ljubljana"; V torek zvečer ob 7:30 uri se bo vršila redna mesečna seja kluba Ljubljana v navadnih prostorih, članstvo je vabljeno, da se udeleži polnoštevilno. Vile rojenice Prošlo sredo so se zglasile vile rojenice pri Mr. in Mrs. John Adams na 18614 Woodrow Ave. in jima pustile krepkega sinč-ka-provorojenca. Mlada mama, katere dekliško ime je bilo Anne Čebul, in ki se je aktivno udej-stvovala pri dramskemu društvu "Ivan Cankar", ter dete, se nahajata v Polyclinic bolnišnici in se dobro počutita. Mr. in Mrs. Jack in Anna Čebul iz 19810 Muskoka Ave. sta postala prvič ''grandpa" in "grandma". — Čestitamo! 35-letnica poroke Danes obhajata Mr. in Mrs, ANGLEŠKI KOMUNIST O DEPRESIJI V U. S. TREALAW, Wales, 27. junija —Glavni tajnik angleške komunistične stranke, je danes izja-' Joseph Vrh iz 1312 E. 167 St. vil, da bo leta 1949 prišlo v Ze-135-letnico svojega srečnega za dinjenih državah do "največje ^ konskega življenja. Otroci, so depresije." Rekel je, "da mehanizem kapitalističnega sistema ne more preprečiti poloma." ITALIJANSKI DELAVCI GROZIJO S POHODOM MILAN, 25. junija—Na shodu, katerega se je udeležilo 250,000 oseb, so komunistični in socialistični voditelji danes zagrozili, da bodo organizirali pohode in prevzeli tovarne, ako velike industrije' ne spremenijo svojega postopanja. Demonstracija je bila organizirana kot protest proti masnim odslovit-vam. delavcev. rodniki in njiju številni prijatelji jima ob tej priliki izrekajo svoje iskrene čestitke ter slav-Ijencema kličejo; Še na mnoga leta zdravja, sreče in zadovoljstva! Fantek je! Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Frank in Pauline Ross, 7232 St. Clair Ave., in jima pustile krepkega sinčka-prvorojenčka. Mati, katere dekliško ime je bilo Pauline Gasser, m dete se dobro počutita in se nahajata v Polyclinic bolnišnici. Dete je tehtalo ob rojstvu 9 funtov in 14 unč. Čestitamo! Osirotel fantek prišel k sorodnikom Churchill svari zapadne sile, naj ne popustijo sovjetskemu pritisku, toda Francija je pripravljena na pogajanja BERLIN, 27. junija—Nocoj je bilo naznanjeno, da bo ameriška zračna sila poslala velika transportna letala, ki bodo oskrbovala s hrano blokirani Berlin, kjer se je za Angleže in Američane že uvedlo delno racioniranje hrane. Sovjetska blokada Berlina* ^ Žena zabodla moža V kuhinji svojega doma na 6303 Superior Ave. je bil včeraj opoldne najden mrtev 54-letni James Burness, katerega je očividno zabodla njegova žena Josephine, stara 47 let. Sosedje so povedali policiji, da so malo prej slišali, ko sta se mož in žena hudo prepirala. Ženska je bila odpeljana v preiskovalni zapor. Dvojica nima otrok. V soboto sta se podala poznana Mr. in Mrs. Joseph in Karoli-na Zadnik, ki vodita gostilno Square Bar na 3839 E. 93 St., v New York, kjer sta pričakala njiju malega nečaka Klaudio Peteka, starega šele 11 let. Mali Klaudio je včeraj prišel s ladjo iz svoje rojstne domovine, kjer je v minuli vojni zgubil oba starša. Družina Zadnik bo vzela Klaudio, ki je sinček pokojne sestre Mrs. Zadnik, za svojega. V Clevelandu se je nahajal s svojo materjo na obisku leta 1939-40 in v Trst sta se vrnila leta 1940, ko se je vnela vojna vihra, v kateri je fantek, kot na stotine drugih, zgubil roditelja. Iz poročil, ki jih je družina Zadnik prejela iz domovine, se je zvedelo, da je bil oče fantka ubit, ko je bil Trst napaden iz traja že en teden, zapadni sektorji mesta pa imajo zalogo hrane le za še en mesec. Doslej je malo število letal oskrbovalo s hrano zapadne sektorje Berlina, toda v novi zračni službi se pričakuje, da bo uporabljenih 100 ameriških letal dnevno. Angleški komandant major gen. E. O. Herbert je naznanil, da sta komandant angleške armade in kontrolna komisija uvedli mere za varčevanje hrane in drugih potrebščin, dokler bo kriza trajala. Ameriške oblasti so naznanile, da bodo pod-vzele podobne mere. Medtem nemški tisk in radio pod sovjetsko kontrolo nadaljujejo z "živčno vojno" proti za-padnim silam. Ponovno poudarjajo zahtevo, da se tri zapadne sile umakneju iz Berlina, ker da bi mesto bilo v dosti bolj ugodnem položaju, ako bi se nahajalo le pod sovjetsko okupacijo. Tisk pod sovjetsko kontrolo širi vtis, da so Angleži in Francozi pripravljeni, da se umaknejo, da pa Američani pritiskajo na njih, naj ostanejo. Z druge strani pa tisk pod kontrolo zapadnih zaveznikov poudarja Churchillove nasvete, naj zapadni zavezniki pod vsako ceno ostanejo v Berlinu in se izognejo drugemu "Monakov-skemii. paktu." Možno je, da bo prišlo do novih pogajdnj med zavezniki V sovjetske tisku so se pojavili tudi namigi, da bo prišlo do nove konference med velikimi silami, na kateri bi se govorilo o splošnem položaju v Nemčiji. Včeraj pa so zapadni vojaški komandanti imeli posebno sejo. Gen. Lucius D. Clay se je sestal z angleškim komandantom gen. Sir Brian Robertsonom, Clayev politični svetovalec pa z zastopnikom francoskega vojaškega governerja gen. Roger Noire-tom. Poleg ostalih mer pri "bloka-zraka, mater pa so ugrabili ita-jdi" so Sovjeti ukinili tudi elek-lijanski fašisti in jo odpeljali v j trično oskrbo za zapadne sek- stan. Šele, ko je Sokolovski to odklonil in so se ameriški vojaški policaji posvetovali z glavnim stanom, je bil celi incident rešen. Ameriške oblasti so se uradno opravičile, Sokolovski pa je izrazil svoje presenečenje zaradi takšnega postopka. Včeraj je angleško zunanjo ministrstvo uradno protestiralo proti sovjetski blokadi Berlina. Gen. Robertson pa je v Berlinu izjavil, da bo izključno sovjetska krivica, ako bo 3,000,000 Nemcev ostalo brez hrane. Na shodu konservativcev v Londonu je o krizi govoril tudi voditelj konservativcev in bivši angleški premier* Winston Churchill, ki je dejal, da je berlinska kriza "podobna mona-kovski." Bidaiilt kritizira ameriškega komandanta gen. Clay-a Francoska vlada se ponovno nahaja pod pritiskom zaradi berlir.3ke krize. Za ponedeljek je bila sklicana seja kabineta. Zunanji minister George Bidault pa je baje izjavil, da je Francija pripravljena pogajati se s Sovjetsko zvezo. Bidaulta so vprašali, če soglaša z izjavo ameriškega gen. Lucius D. Claya, ki je rekel, da "nas Rusi ne morejo pognati iz Berlina z nobenimi drugimi sredstvi, z izjemo vojne." Kot pravijo poročila, je Bidault odgovoril : "Boljše bi bilo, da je gen. Clay ostal vojak. V takšnih položajih jaz vedno verujem v velik molk." V Parizu so baje diplomati izjavili, da bodo zapadni zavezniki v Berlinu le kratko dobo, ker da ne "želijo vojne zaradi Berlina." Angleško zunanje ministrstvo pa je kratko zatem ponovno potrdilo odločnost Anglije, da pod vsako ceno ostane v Berlinu. takozvani Via Caronco, kjer se je nekoč nahajala fabrika riža, pod vlado diktatorja Mus-solinija pa so jo predelali v sežigalnico internirancev. Rečeno je bilo, da kdor je prišel v do-tični prostor, ni prišel ven skozi vrata, pač pa skozi dimnik. Kmalu po končani vojni sta se Zadnikovi hčerki podali z letalom v Trst in skušali urediti vse potrebno, da bi osirotelega bratranca pripeljali s seboj v Ameriko, toda nastale so razne ovire in zapreke in šele sedaj se je končno uresničila težko pričakovana želja Mr. in Mrs. Zadnik, da pride fantek k njima, in da mu nadomestita zgubljenai starša. Potne liste in vse potrebno v zvezi s potovanjem je preskrbel August Kollander. torje Berlina. Nemškega šefa električnih central so pa vrgli iz službe, ker da je baje "sabotiral navodila" in na svojo roko oskrboval zapadne sektorje z električno silo. Ameriška vojaška policija "aretirala" maršala Sokolovskega V vrsto incidentov, ki se jih smatra za del "mrzle vojne" med zapadnimi zavezniki in Sovjeti, spada tudi včerajšnja "aretacija" - maršala Sokolovskega s strani ameriške vojaške policije. Sovjetskega vojaškega komandanta so preganjali G. I., ko se je vozil skozi ameriški sektor mesta. Ustavili so ga zaradi "prenagle vožnje." Maršal Sokolovski jih je sicer obvestil, kdo da je, toda G. I. so vztrajali, Dve Clevelandčanki ubiti na poti v Florido Na poti v Florido sta bili ubiti včeraj v^avtomobilski nesreči dve ženski iz Clevelanda, ki sta bili vse življenje prijateljici. Nesreča se je zgodila v Monterey, Kentucky. Žrtvi nesreče sta Mrs. Stanley E. Dunn iz Lakewooda in Miss Emma Whitmore iz Lake Ave., ki je mnogo let poučevala v cleve-landskih javnih šolah. Ženski sta se nahajali na poti v Stuart, Fla., kjer je Mrs. Dunn izza smrti svojega moža prošle-ga novembra obratovala letoviški hotel. V avtomobilu se je nahajala tudi Miss Margie Dunn, stara 20 let, ki pa je dobila samo poškodbe. Pozdravi Iskrene pozdrave vsem pošiljata iz Kanade, Ludvik Medve-šek in Zvonko Novak, ki sta na da mora iti z njimi na glavni potu domov v Slovenijo. #% *% v r #% w vr 9 I Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING.& PUBLISHING CO. S231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto) —- For Six Months—(Za šest mesecev)-- For Three Months—(Za tri mesece) - ---$8.50 --5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Mattf:r April 26th, 1.918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. <«^^^^>104 TRUMANOVI "HEROJI DEMOKRACIJE" (Piše George Pirinsky, izvršni tajnik Ameriškega slovanskega kongresa) Predsednik Truman je v chicaškem Stadiumu 4. junija Švedski pionirski stoletni zvezi izjavil, da so begunci, ki živijo v Nemčiji, Avstriji in Italiji, heroji demokracije. Predsednik je rekel: "Toda več kot tri leta po V-E dnevu se še vedno nahaja 800,000 razmeščenih oseb (beguncev) v Nemčiji, Avstriji in Italiji. Ti ljudje so heroji demokracije —in vsled tega ne smejo iti domov. Oni so proti komunistom. Izvirno prihajajo iz Estonske, Latvije, Litve, Poljske, Ukrajine in Jugoslavije. Mi vsi zelo dobro vemo, zakaj se protikomunisti ne smejo varno vrniti v te dežele." To je najbolj presenetljiva izjava predsednika Zedinjenih držav. Pravi pomen in dalekošešne zapletke te izjave lahko doumemo samo, če imamo v mislih, da se je velika večina razmeščenih oseb—8,000,00.0 njih—vrnila domov. Večina 800,000 razmeščenih oseb, ki izvirno prihajajo iz Estonske, Latvije, Litve, Poljske, Ukrajine in Jugoslavije in se sedaj nahajajo v Nemčiji, Avstriji in Italiji, so bivši nacistični petokolonci, Hitlerjevi kolaboratorji in vojni zločinci. Da je predsednik Truman mislil na to vrsto beguncev, ne pa na nedolžne židovske begunce, katerih položaj je res tragičen, je bilo popolnoma jasno, ko je rekel, da se ti ljudje ne morejo vrniti domov, ker da so proti komunistom. Proti komunisti Hitlerjeve vrste? Proti komunisti, ki so bili nacistični kolaboratorji in petokolonci? Res, ti proti komunisti imajo dobre razloge, da ne želijo iti domov. Tam bi se soočili z obravnavo in obsodbo ljudstva, ki so ga izdali Hitlerju; tam bi se soočili s kaznijo za zločine, ki so jih izvršili pred in za časa nacistične okupacije. Ali je to razlog, da je državni oddelek v Washintonu in angleško zunanje ministrstvo odbilo številne zahteve Jugoslavije, Bolgarije, Madžarske in ostalih vzhodno-evropskih držav, da se jim izroči najhujše vojne zločince, ki se nahajajo pod anglo-ameriško zaščito? Hrvaški kvizling Ante Pavelič,^ bolgarski fašist profesor Cankov in madžarski admiral Horthy se nahajajo med temi "heroji demokracije." Mnogi protikomunisti, ki so se za časa vojne borili proti zaveznikom in partizanom, toda ki niso izvršili zločinov proti ljudstvu, so se vrnili in sedaj pomagajo pri obnovi svojih dežel. Njim se je oprostilo. Mnogi takšni ljudje v današnji Poljski, Jugoslaviji in ostalih vzhodnoevropskih državah pomagajo pri obnovi. Toda to ni tako z večino od preostalih 800,000 beguncev v Nemčiji, Avstriji in Italiji. Poleg 200,000 Zidov, ki so leta 1946 zbežali iz vzhodne Evrope, da bi se izognili pogonom, ki so jih organizirali ostanki fašističnih skupin pod Hitlerjem, se nahaja okrog 171,000 beguncev iz baltiških držav, 103500 Ukrajincev, 70,600 Jugoslovanov, 14,100 Madžarov in 133,300 Poljakov. Mnogi teh so se aktivno udeležili Hitlerjeve invazije svojih lastnih dežel in izvršili zločine proti ljudstvu svoje lastne države. Ali se predsednik Truman ne spominja izdajalske gorečnosti, g katero so se ukrajinski nacionalisti v Hitlerjevi službi, pridružili nacističnim pancerskim divizijam in ge-stapovskim trpinčenjem ob priliki invazije Ukrajine? Ali je predsednik pozabil, da so baltiški fašisti pomagali Hitlerju pri napadu na Sovjetsko zvezo dne 22. junija leta 1942 in za časa nemške okupacije baltiških držav? Ali so sedanji političarji Amerike pozabili na peklenske zločine ustašev Ante Paleviča in četnikov Draže Miha j lov ič a, ki so kolaborirali z italijanskimi in nemškimi armadami in pomorili več Jugoslovanov kot pa sami Nemci. (Konec jutri) MA POTI V DOMOVINO Čas tvorijo dogodki, a ti pa delajo zgodovino. Zadnja svetovna vojna je bila dogodek, ki je pretresel ves svet celo v njegovih tečajih ter pustil stiašne, a vseeno pa tudi velepomembne poE" ;dice za sabo. Tisti nesrečni In vesoljni pokol j je pokončal na milijon človeških življenj, prircsci človeštvu peklensko t ""pl jen Je in napisal neverjetno gr::3"ito zgodovino za njegovo razumnosti največji porog. Sedaj ko se je vojna furija malo unesla, se vrstijo silni dogodki drug za drugim. Stari politični in gospodarski sistemi se rušijo ter umikajo novim in narodi, prekaljeni v krvavih bojih za resnično svobodo in pravo demokracijo, sledijo novim idejam, novim smerem, novi miselnosti . . . V Jugoslaviji je prišlo v tem oziru do kar najizrazitejše in najznačilnejše preosnove. Ob primeroma ogromnih življenjskih in gmotnih izgubah se je dežela otresla starih krvosesov in ujed ter postala ljudska zvezna republika. Tisti, ki jim je pr\ srcu blaginja jugoslovanskih narodov in sreča njihne dežele na osnovi novih smernic, hitijo domov, da pomagajo graditi svojo domovino, ki so jo kruti in krvoločni vnanji in notranji sovražniki v svojem slepem divjanju izpre-menili v eno samo veliko podrtijo in ki se sedaj iz razvalin in grenkih solza že poraja vsa mlada, čila in čvrsta ter na podlagi demokratičnih načel zagotavlja svojim ljudstvom lepše in sreč-jnejše življenje že v bližnji bodočnosti. Med Jugoslovani, ki se s takim namenom ravno te dni vračajo z jugoslovanskim parni-kom "Radnikom" v svoje rojstne kraje, smo se tudi mi— kakih osem Slovencev—dne 16. junija v ^ew Yorku vkrcali nanj, fla bi se še tisti dan popoldne odpeljali v Montreal, a od tam pa kar naravnost preko Atlantika in Sredozemskega morja v Reko. Če bi ne bili ameriški unijski nakladalci odrekli parniku "Radniku" svoje službe, bi se bilo to tudi zgodilo in pisec teh vrstic bi moral po železnici dohiteti parnik v Montrealu, ker jo je skoro najzadnji izmed ameriških potnikov šele popoldne primahal iz Washingtona v New York, oziroma v Brooklyn, kjer je naša ladja dobila pomol za svoj tovor, ki je sestajal poleg potniškega prateža še iz Sansovih postelj, medicinskih inštrumentov za bolnišnice in Rdeči križ, iz par ambulanc in nekaj tovornih avtov, iz 500 ton moke, iz velikega števila zabojev riža in iz še nekaterih drugih predmetov. Ta nesmiselni bojkot proti našemu parniku je ameriški tisk pograbil kakor pes kost za svojo odruno in krivično propagando proti novi Jugoslaviji in se je že kar naslajal ob misli, kako bo moral "Radnik" brez newyorškega tovora, za zdravljenje jugoslovanskih otrok in brez potniške prtljage nadaljevati svojo pot v Kanado in od tam domov. Pa so tisti pisci zaeno s "krščansko usmiljenimi in delavsko zavednimi unijskimi delavci" delali račun brez krčmarja. Ko je vodstvo naše ladje iz-previdelo, kam v tem trapastem bojkotu pes taco moli, jo prekinilo dolgovezno in zavlače^^al-no pogajanje z unijskimi delavci in parnikovi uslužbenci pa potniki so se zaeno z mnogimi člani raznih jugoslovanskih-organizacij iz New York a lotili nakladanja s čudovitim navdušenjem ter ga dokončali z neza-slušano vztrajnostjo . . . Vsi upi so tistim, ki so naščuvali unijske delavce 1: boj-Ikotu, splavali po vodi . . . j "Vražja semena," se je nati-jhoma jezil naš Marn iz Cleve-landa nad pristaniškimi delavci, ko je omagoval pod pezo svoje prtljage. "Škandalozno!" se je vznevo-Ijil Ludvik Medvešek tudi iz slovenske metropole, ko je zrl s krova dol na pomol, kjer so morali naši ljudje nositi vreče po 1100 funtov moke na plečih izpod [strehe k parniku, ker so jim vzeli vozičke na kolesca. Nato je še malo premislil ter odšel počasi in previdno po stopnicah na po- ; I skupnim naporom v nakladanju. "Ne bodo nas!" meni France Žot z Iga ter hiti za Ivanom Grmekom, Justom Čermeljem in Francetom Švigljem, da se z njimi vred pridruži neupogljivi armadi jugoslovanskih nakladal-cev na ameriškem pomolu. "Sijajen dokaz ljudske solidarnosti nove Jugoslavije," de sam pri sebi Zvonko Novak iz Chicaga, ko vidi, kako vsi, stari in mladi, ženske, otroci in moški hitijo nositi Sansove postelje izpod pomolove strehe k ladji- Bil je to veličasten prizor, ko so veliki kupi robe—moke, riža, bolniških postelj, medicinskih inštrumentov in aparatov—kar vidno kopneli pod neuklonljivo voljo parnikovih ljudi, ki so v prepričevalni edinostos smehom v očeh in partizansko pesmijo na ustnicah neumorno delali, dokler ni bil zadnji kos našega tovora na ladji. Tujim opazovalcem nikakor ni moglo v glavo, kako je mogoče kaj takega. Dne 18. junija je "Radnik" ponosno odplul iz luke, v kateri so ga skušali neki prelakomni elementi spraviti v nemalo zadrego ... To pomorsko vozilo, ki je last jugoslovanske ljudske zvezne republike, ima deplasma od. 12,-200 ton in razpolaga s posadko, oziroma moštvom, ki šteje 102 moža z zapovednikom drugom Dankom Vezičem na čelu. Vozi z brzino od 12 milj na uro. Na ladji je 491 postelj za potnike, bolnišnica z 20 posteljami, dve bolničarki, zdravila za bolezni, ki se navadno pojavljajo na potovanju, šest postelj za izolacijo, priprave za analizo. Oskrba bolnikov je stalna podnevi in ponoči. Opravljajo se tudi nujne operacije. Sedanji zdravnik, ki opravlja tudi porodne posle, je dr. Krunoslav Cambi. Parnik je opremljen z vsemi najmodernejšimi navtičnimi inštrumenti in primernimi rešilnimi pripravami v nesreči. Radijska postaja je dostopna vsem potnikom. Takisto sta čitalnica in knjižnica. Ladje prevaža potnike in blago. Kuhinja je pod skrbnim nadzorstvom in jed prav okusna. Ko smo bili drugi dan na odprtem morju, smo imeli skupen sestanek, na katerem je nam ladjin zapovednik ugotovil tole: Vse, kar vzame potnik ali potnica s seboj v Jugoslavijo, je prosta vsakršne carine in njegova ali njena nedotakljiva lastnina. Govorica, češ, da vzame jugoslovanska iflada vsakemu potniku denar, ki ga prinese s seboj v Jugoslavijo, je nesmiselna in neresnična. Prtljage ne odpira nobena jugoslovanska oblast, ker je pač vsa prosta vsake carine. Pristojni oblasti v domačem kraju je prijaviti edinole orožje in radio. Tisti, komur ne ugaja življenje v Jugoslaviji, se lahko neovirano zopet izseli iz nje, če ni nesenih posebnih zadržkov. Človek se na tej ladji počuti kakor v svoji lastni družini. Med, potniki in ladjinim moštvom vlada vzorna sloga. Ob takih razmerah je vožnja prijetna in skoro vsak dan kar zanimiva. Dne 22. junija smo imeli sestanek, na katerem se je nam predstavil novi jugoslovanski poslanik za Kanado drug M. Jakšič. Jutri, to je dne 23. junija bomo dospeli v Montreal. Ta popis našega potovanja z "Radnikom" je nepopoln ip ko dospemo v Jugoslavijo, ga mislim izpopolniti z novim dopisom. Z. A. N. ! Tudi Frank Švigel poroča i ! To pismo pišem na poti v Ca-jnado na jugoslovanskem parniku "Radnik." V New York smo dospeli v sredo zjutraj in smo se takoj vkrcali na parnik, kjer pristaniške oblasti pustile iti v m^sto. Zgodilo se je pa nekaj nepričakovanega. Ko je bil čas nakladati parnik s tovorom, so unijski delavci na pomolu enostavno odklonili nakladati potniško prtljago in drugo blago iz skladišča. Ko sem videl v ogromni kopici prtljage tudi svoje kovče-ge, sem vzel samokolnico in sem izvozil k parniku. Potem se je začel čudež. Vsi potniki, moški, ženske in otroci, vsi smo se zagnali v ogromne kopice potniške prtljage in raz* nega blaga in v eni je bilo vse pri parniku. Enako smo prenesli veliko množino tovora k parniku, vključivši Sansovo pošiljko za otroško bolnico v Sloveniji. Bilo je pet velikih zabojev, v katerih so bili tudi X-ray aparati. Vsega skupaj sem sam znesel veliko postelj in drugega blaga. Na stotine vreč moke so znesli sami marljivi mornarji na njih ramenih na parnik, ker so jim "zavedni" unijski delavci na pomolu vzeli vsa ročna vozila. Pa smo vseeno naložili ves živež, vsakovrstne stroje in tovor brez njih pomoči. Dne 18. junija smo odrinili iz nc\v-yorškega pristanišča proti Canadi, v Montreal. Drugi dan 19. junija je kapitan parnika "Radnik" sklical vse potnike na miting. Natančno nam je razložil vse važnosti o zadevi prtljage izseljencev. Povedal nam je, da si izseljenci lahko nabavijo in vzamejo s seboj stroje, orodje, obleko, obuvalo in vsakovrstne reči, brez da bi jim bilo treba plačati kakšno carino od iste v Jugoslaviji. Rekel je tudi, da ni treba plačati izseljencem nobene nadaljne vozni ne iz Yorka pa do postaje v Jugoslaviji, kjer izseljenec izstoi^i iz vlaka, to je za osebni prevoz ali njegovo prtljago. Dolžnost me veže prisrčnd^se zahvaliti vsem mojim sorodnikom, domačinom in številnim prijateljem za njihovo naklonjenost in prijaznost, ki so mi je izkazali za časa mojega odhoda. Prisrčno se zahvaljujem moji sestri Mary Slapnik za njeno sestrsko skrb in prijazno postrežbo. Mojim dobrim sorodnikom Mr. Johnu in Mary Marn, ki so me'peljal in spremili na postajo. Posebno zahvalo želim izreči mojemu dobremu bratrancu Antonu Baraga, ker mi je peljal moje tri kovčege na postajo in imel mnogo opravila z menoj, ko sem se odpravljal na povra-tek v domovino k moji ljubljeni družini. Enako lepo se zahvaljujem Mr. Johnu Simčiču in njegovi soprogi Elsie za njiju prijaznost in postrežbo. Istotako lepa .hvala mojemu sorodniku Mr. Franku J. Švigelu in njegovi soprogi. Najprisrčnejšo zahvalo želim izreči mojemu iskrenemu prijatelju in domačinu Mr. Franku Kovachu, ki me je večkrat vozil s njegovim avtomobilom od hišo do hiše mojih sorodnikov, domačinov in prijateljev in me tudi spremil na postajo. Zahvalo izrekam tudi številnim prijateljem in sorodnikom kot bratrancu Jakobu Baraga in njegovi soprogi Mary ter njiju hčerki Danici. Dalje zahvala Mr. Johnu Nagodetu, Jožetu Ošabnu in Mr. in Mrs. Frank E. Lunka, ki so me spremili na postajo in se tam poslovili od mene. Želim izreči še posebno zahvalo za velikodušen dar ob slovesu moji sestri Mary Slapnik, Johnu Simčiču, Franku J. Švigelu in Mr. Johnu Marnu in njegovi sopi'ogi Mary. Zame je bilo to veliko presenečenje in vam zagotavljam, da mi bo ostalo za vedno v spominu. Zagotavljam vse: sorodnike, številne prijatelje, domačine in znance, da bom ob času mojega prihoda v svobodno domovino novo Jugoslavijo in še posebno v moj rojstni kraj Grahovo pri to van ju in o vsem, kar bom doživel in motril položaj v domovini. Ponovna zahvala vsem skupaj, vam hvaležni F ranJi Švigel Evstahij čok: V GLEDALIŠČU Kolikokrat se nam zazdi v gledališču, da smo zagledali na odru samega sebe . . . Pravite torej, da zahajate dostikrat v gledahšče? To je lepo od vas. To je vsakega kulturnega človeka kulturna dolžnost. Gledališče pa i^ozna svoje postave in z zakoni utemeljeno svoje sorte spodobnost. Spoštuj hram umetnosti, o kulturo jedec, sedi spodobno v parterju, na balkonu ali kjer koli že, ne drezaj s komolci sosedov, marveč položi odvišne roke lepo na kolena, ne segaj v roko znancu preko glav svojih bližnjih, ne kašljaj in ne krehaj med dejanjem, ne vstajaj brez potrebe sredi vrste, da mora s tabo vred vseh petnajst številk vstajati, ne vpij "bravo" na vse grlo, pa tudi ne "dol", niti "fuj"! Če ti je stvar na odru všeč, zaploskaj lepo po taktu, umirjeno desetkrat, največ petnajstkrat, rahlo pokimaj z glavo ter se še malce nasmehni v znak odobrovanju. Ne bulji preveč očitno v primadono na odru kajti vedi, da najmanj polovica parterja, dve tretjini balkona, tri četrtine galerije in celotno dijaško stojišče prav tako go je občudajoča. čuvstva do žlahtne pevke. Predvsem pa, ne drem-Iji med predstavo, ne vnašaj s svojo nemarno godbo , smrčanja popravkov v blagoglasne operne melodije, ki so popolne in večne. Naj ti bo spanje sladak odpočitek doma. Kadar oboliš v gledališču za boleznijo dolgočasja, pripri oči in po tihem štej do tisoč. In padel bo zastor. Nezaslišano pregreho si je dovolil mož iz daljne srenje zraven katerega sem imel priliko prisostvovati v drugi vrsti galerije stoti predstavi opere "Faust". Predvajali so zaključni prizor in sicer-čarobni balet "Valpurgina noč" ob zvokih nesmrtnega valčka. Možu so bile kratkokrile golonoge plesalke silno všeč, kajti me je vprašal: "Naj oprostijo, ali je vse to le res živo, ali kaj?" "Živo, kajpak," sem odgovoril. "Hja, kako pa naredijo, da punčke plešejo na takšne vi-že?" "O, to je kaj preprosto! Pritisneš na gumb. Ena, dve, tri, muzika zaigra in parčki zaplešejo," sem rekel vljudno, kajti jaz sem vljuden človek in na vljudna vprašanja zmerom vljudno odgovarjam. Do konca predstave se ni nič zgodilo. Toda potlej, ko smo se že razjahali po stopniščih, je nenadoma pretresel gledališče od vrha do tal alarmni zvonec. Požar! Panika! Reši se kdor se more! Pri izhodnih vratih gneča, ne gneča, boj za obstanek! Kaj se je prav za prav zgodilo? O, nič posebnega. Moj vrli sosed z galerije je stal nedolžno na hodniku za odrom, kamor je najbrž zašel, njegov obraz jc vedrilo nc":iansko navdušenje in pritiskal je na alarmni zvonec. "živijo, punčke!" je vzklikal baletkam. "Ponovite cirkus! Plačam še enkrat deset din!" Ah da, nekoč smo bili študentje in sicer revni študentje. Toda moiate razumeti, nismo bili zato revni, ker smo bili študentje, ampak zato," ker smo bili revni že po naravi, revščina je bila pri nas v družinah tako rekoč vsakdanji kruh. Pomanjkanje denarnih podobnic, ki jih je bilo treba našteti na pult gledališke blagajne, nam je kratilo vstop do izvrševanja pomembne kulturne dolžnosti. O, kako smo skoraj sovražili in se obenem tudi bali tistih stro- - faiii, iiinvm muz, z inuurinii u nimi čepicami, obrobljenimi s srebrnim trakom, ki so stali pri vratih v kraljestvo duha. Znotraj, na odru čista poezija, najvišje vrednote človeškega uma — tu pri vratih pa samo in predvsem tisti dve stvarni, usodni besedici najnižje proze: "Vstopnico prosim!" Pomagaj si zdaj kam, kakor veš in znaš, kajti nihče drugi ti ne bo pomagal. Jaz sem, na priliko, v štu-dentovskih letih zahajal v gledališko ložo. Loža — to se pravi blazinasti sedeži, ogledalo, vse v baržunu in svili itd. Vstop v ložo je dokaj preprost. To se pravi, je bil. Vtihotapiš se v gledališče malce pred pričetkom predstave, se previdno izogneš vratarskim cerberusom, počakaš v skritem kotu, da se ti umiri srčni prekat, in potlej slovesno vstopiš v ložo slušateljev igralskih pevskih šol. Potlej razkošno sediš na blazinastem stolčku in v odmorih malomarno bobnaš s prsti po lepo izrezljani ložni ograji, ki te vzvišeno loči od dosti manj pomembnega parterja. Tako sem presedel, skoraj zmerom samcat, nemara sto in več predstav v loži slušateljev igralskih in pevskih šol, dokler me ni zlobno naključje pregnalo iz oblazinjenega kotička takratnih izbrancev spet nazaj, v takratni razred bednih in ponižanih. Dajali so tistikrat zakonsko dramo mogočne življen-ske učinkovitosti, da smo trepetali od prizora do prizora. Spodaj, na odru soba zakonske žene v slogu pozne renesance, ki si pravkar ureja bogate ro-kokojske lase pred okvirom, ki bi bil zunaj odra izpopolnjen z ogledalom. Smrtna tišina. Kaj se je zgodilo? In se zgodi, da s3 vrata odpro in na oder vstopi neljubi vsiljivec. "Kdo ste" vpraša stanovitna soproga začudeno plaho. "Kdo vam je dovolil vstopiti?" "Kdo ste?" se zdajci nekdo oglasi za mojim hrbtom. "Imate vstopnico?" Pogledam in vidim poznanega igralca, ki sem ga dan prej občudoval v Vlogi Napoleona. Še zdaj je ohranil napoleonsko držo prekrižanih rok in oholo dvignjene glave. "Kdo ste, vas vprašam?" Ne rečem nič. Gledam dejanje na odru. "Imate vstopnico?" Ne rečem ni.. Gledam dejanje na odru. "Kdo ste? Kaj ste"? "Igralec," rečem in gledam dejanje na odru. "Ime?" "Blaž Močnik," rečem in gledam dejanje na odru. "Niste igralec. Ne poznam nobenega igralca s tem imenom. Takoj ven, sicer pokličem policijo!" "Takoj ven! Izgubite se, sicer pozovem soproga!" kriknc junakinja na odru in pokaže z belim prstčm dvignjene prebele roke proti vratom. To sem še čul in potlej tudi sam sledil usodi neljubega vsiljivca na odru — na povelje belega prsta dvignjene roke igralca Na,pole-onovih vlog. Tistikrat so se vrata gledališke lože za dolgo zaprla za mQ-noj. Od tistih dob pa prav do danes še nisem stoj)il na tla Napoleonovega trga, niti ne prebral vrstico zgodovinskih knjig o Napoleonu samem. (Humoreska "Tovariša") (JKŠKI (ilOKILCI V riJOTI-ISAUADU l lll GKAMMOSU LONDON, 27. junija. — Radio postaja grških ))rotivladnih sil "Svobodna Grčija", je danes naznanila, di« so gerilske čete v sektorju Grammosa prešle v protinapad. Grški monarhisti pa medtem poročajo, da so gerilci doživeli poraz pri cesti loannina-Preve-za. TB. ii]%n: PRIRODA IN LJUDJE (Nadaljevanje ) Ključ k. petim ključavnicam Severne reke bodo dale Volgi mnogo vode. In vendar bo vode še manjkalo. Inženirji, ki delajo v centrali za projektiranje vodnih elektrarn, so predložili, naj bi vzeli Vodo za Volgo pri najbližnjem njenem sosedu—pri Donu. Nekje se Don zelo približa Volgi, Tam lahko izkopljemo prekop. Po tem prekopu bodo plule ladje iz Dona v Volgo in obratno. Po tem prekopu se bo pretekala tudi voda. A ko skrbimo za Volgo, ne smert>o zanemariti Dona. Ali ne bo začel Don usihati, če odvzamemo vode? Don nam potreben. Po Donu plujejo '^dje. Don nam daje rib. Iz Do-zajemajo vodo mesta in to-varne in jo trosijo tudi za na-®iakanje polj. I Treba je preračunati, koliko Vode je treba pustiti Donu za Vse te potrebe in koliko mu je 'ahko vzamemo. Tudi za Don Moramo uvesti knjigo o dotoku '1, odtoku. Koliko bo odtok vode iz Dona? Tega še ne vemo natančno. Še *^1 odločeno, kakšne jezove bo-^0 gradili na Donu, še ni prera-^Uoano, koliko vode bomo po-'•J'osiU za namakanje. A dokler '®ga ne vemo, ne moremo še do- "^oiicno skleniti, kako naj bo z ^onom. Tisti, ki so si zamislili ta pro-)Gkt, menijo, da lahko prevrže-1^0 v Volgo več ko polovico vode Dona. A kako naj to storimo? Kako prisilimo Don, da ne bo tekel ®amo v Azovsko, ampak tudi v 'kaspijsko morje? Treba ga je zaustaviti na njegovi poti. Projekt pravi: Don je l^eba zgraditi z jezom iz kamna zemlje. Kaj bo potem z vodo ? dotekala bo in dotekala, a na-^aljnja pot ji bo zaprta. Razlila bo v jezero, dobili bomo veli-^0 zajezitveno jezero. Prav to •lam je potrebno. Iz takega jeze-''a lahko usmerimo poljuben od-vode, kamor hočemo. Delo-jo usmerimo po prekopu v ^olgo, deloma pa pod jezom na-^aj v Don, da ne bo usihal. Na-^alje bomo tam, kjer se nagne kekop k Volgi, izkopali od nje-Ba rokav na jug, v dolino Sarpe, •^a bomo lahko hkrati namakali tudi stepe Kalmiške pokrajine. Sarpa je reka, ki se zdaj prikaže, zdaj izgine. V vročini usahne. Na zemljevidu ni ozna-menovana z nepretrgano črto, ampak z pretrgano; ne veš, ali je reka ali pa veriga jezerc. Kalmiške stepe, iz katerih teče, nimajo dovolj vode, da bi jo hranile. Sedaj pa bomo zagradili Sarpo in ustvarili veliko zajezitveno jezero, iz katerega bo šla voda nazaj v stepo. Potem ne bo več stepa hranila Sarpe z vodo kakor doslej, ampak bo Sarpa namakala stepo. Tako bomo popravili prirodo. Kaj bomo po vsem tem dobili? Zamotano omrežje rek, prekopov in zajezitvenih jezer. Iz zajezitvenega jezera na Donu bo tekla voda po prekopu na vzhod k Volgi. Od prekopa se bo odcepil prvi rokav nazaj v Don. Dalje bo spet zajezitveno jezero, od katerega se bo odcepil drugi rokav k Sarpi. Na obeh teh rokavih bomo zgradili vodne elektrarne, da ne bo tekla voda brez koristi, ampak mimogrede gnala turbine. Elektrarne nam bodo dobavljale električni tok. Ta tok bomo pošiljali v Zavolž-je. Tam bo gnal črpalne naprave, bo črpal vodo na polja. Tako odpremo z enim ključem štiri ključavnice hkrati: zgradimo vodno pot iz Volge v Don, dobimo pogonsko silo za črpalne naprave, dobimo vodo za namakanje Kalmiške pokrajine in preskrbimo vodo Kaspiju. Odpremo pa tudi še peto ključavnico: uredimo tok Dona. Don je prava stepna reka, nemirna in deroča. "Tihi Don" mu pravijo. To pa je bodisi pomota ali šala. Res je tih tedaj, ko so vode nizke, a saj tudi druge reke ne divjajo zmerom. Če bi le videli, kakšna razdejanja dela tihi Don spomladi, ko se razliva tako, da ponekod ni videti njegovih bregov! Dogaja se, da se v njegovem dolnjem toku dvigne voda za 20 metrov. Prebivalci ob Donu ne bodo tako kmalu pozabili povodnji iz leta 1926. Ob povod-nji vdira voda na polja, odnaša z njih črno prst in zapušča za seboj močvirja. Po vsaki povodnji spremeni reka strugo, se meče z ene strani na drugo. Neprestano je treba poglabljati dno, da ladje ne obtičijo na plitvinah. DRUGA IZDAJA ENGIISH-SLOVEHE DICIIOHARY (Angleško-slovenski besednjak) Naročite pri: ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite; ENdicott 0718 JnaKo Di uKrotin aivjo naravo "Tihega Dona?" Treba ga je zauzdati. Za uzdo lahko služi ravno jez, ki bo zajezil Don in ustvaril zajezitveno jezero. To jezero bo spo-. mladi zbiralo vodo, poleti pa jo bo oddajalo. Eno samo zajezitveno jezero pa ne zadošča. Če hočemo regulirati reko v vsem njenem toku, moramo zgraditi še v gornjem toku zajezitvena jezera, ki bodo sprejemala spomladanske povodnji. Odvečno vodo lahko speljemo iz zajezitvenih jezer v stepe in jih tako namakamo. Ko vse to napravimo, bo Don res "Tihi Don." Ne bo več poplavljal obrežnih ^emljišč kakor doslej vsako leto. Fo njem bodo plule velike ladje prav do Voro-neža. Sprva smo hoteli pregraditi samo strugo Volge, pokazalo se je, da bomo obenem pregradili skoraj vae velike reke naše dežele. Volga, Don, Pečora, Onega, Vičegda, Kaspijsko, Črno Belo in Severno Ledeno morje—■ vse te reke in morja bodo povezana v eno velikansko omrežje. To je popolnoma naravno. Prirode ni mogoče preobražati po koščkih. Če preobrazimo en del, moraš preobraziti tudi drugi, kajti v prirodi je vse povezano. (Dalje prihodnjič) v i-'oaovrsicu je poDirai jaj ca od hiše do hiše režimorec Romeo Birtič. Dejal je, da ga pošilja župnik in da bodo z izkupičkom kupili dar materi božji. Ko se je pa pokazalo, da je pobiral jajca za lastno korist, so ga nekatere žene pošteno napadle. Birtiču ni nič pomagal izgovor, češ, da "Mati božja potrebuje jajc." (SANS—Chicago) PRIMORSKE VESTI 11. junija 1948. Fašistični valpti so bili bolj odkriti De Gasperijev režim nadaljuje staro fašistično taktiko premeščanja Slovencev v notranjost Italije. Priznati pa je treba, da so bili fašistični valpti pri tem bolj odkriti: Premestitve niso utemeljevali. Šel si in vedel si dobro, zakaj. Sedaj pa skušajo utemeljevati takšne premestitve s "službeno potrebo." Ob prvih primerih takšnih premestitev so pristojni organi zatrjevali, da se premestitve ne bodo več ponavljale. Toda požrli so besedo: Goriški sodnik dr. Rakušček mora v Benetke, sodni uradnik Miha Urbančič v Rovigo, uradnik goriškega javnega tožilstva Anton Svet pa v Belluno. Nekateri slovenski uradniki so na plačanem dopustu in pričakujejo vsak dan premestitve ali česa hujšega. Skrajni čas je, da pride do uve-Ijavljenja manjšinska zakonodaja in da se zaustavi raznaro-dovalni stroj, ki so ga prenapeti reakcionarji zopet spravili v pogon. Trst in Marshallov plan Generalni ravnatelj za civilne zadeve v Trstu, gen. Gajther je izjavil pred zastopniki Tržaške delavske zbornice,, ki so znani kot .prvi hlapci anglo-ameriške okupacijske uprave, da je bila njegova "prva skrb vključiti tudi Trst med tiste države, ki bodo deležne dobrot tega plana". Ker dobro vemo, da prinaša Marshallov plan posameznim državam le gospodarsko suženjstvo, ga tudi tržaško delovno ljudstvo odklanja, saj že tri leta pošteno čuti na lastni koži, kako je privedla gospodarska politika ameriških oficirjev naš Trst do gospodarske agonije. Z nameravano priključitvijo k Italiji pa bi ga radi popolnoma pohabili, kakor se je zgodilo že z Gorico, ki je danes kakor invalid na berg-Ijah. General Gaither ni našega ljudstva nič vprašal, ali sme' v njegovem imenu izvesti priključitev Trsta kot 17. deželo k 16 Marshallovim. Cas je, da preneha general Gaither po treh leteh uničevanja tržaškega gospodarstva z omalovaževanjem politične volje in zahtev tržaškega delovnega ljudstva. Nerešen problem V Trstu jer 13,000 brezposelnih žena. Nobenega upanja ni, da bi mogle dobiti V dogled-nem času primerno zaposlitev. Mnogo je žena, ki so se naveličale tega težkega življenja. Zatekle so se v prostitucijo. V Trstu se je prostitucija po vojni silno razširila. Iz dneva v dan narašča število javnih hiš. Od 800 prostitutk pred vojno je naraslo njihovo število do danes na 4,000. Nekateri listi navajajo celo 6000. Zanimivo je, da jq 20% teh žena in deklet s področja Tržaškega ozemlja, 80 odstotkov pa iz Italije in drugih krajev. Današnji položaj v Trstu je zelo primeren za pospeševanje tega pojava, število nravstvene policije je premajhno, da bi lahko rešila ta problem. Aretacija in zdravniški pregledi, potem pa spet po isti, stari poti. Značilno je, da si vojaška uprava niti najmanj ne prizadeva, da bi se te ne-prilike izboljšale. Nasprotno, vse kaže, da jih celo podpira, saj krajšajo ravno te nesrečni-ce anglo-ameriškim vojakom enolično vojaško življenje. Ni druge rešitve tega problema kakor smotrna zaposlitev vseh teh brezposelnih žena, ki bi si lahko s poštenim delom služile svoj vsakdanji kruh. Žene in matere so dolžne, boriti se za čim prejšnjo rešitev tega aktualnega problema. Kaj je novega pri goriških kanalskih in beneških Slovencih Kraševke so 30. maja obiskale ponosni briški števerjan. Števerjanci so jih pogostili s češnjami in briško kapljico. S pesmijo so se vračale v Jami je in Doberdob, navdušene nad dobrimi srci- Števerjanov. V Podgori je uprizoril odrski krožek s Peči prijetno veseloigro. Igralci so odigrali svoje vloge še bolje kakor na domačem odru. V Zabnicah j e bil sestanek pripravljalnega odbora občinske zveze v Kanalski dolini. Krajevni zastopniki so razpravljali o osnutku posebnega statuta glede Kanalske doline. V Štandrežu je umrla zavedna Slovenka Frančiška Nanuts, rojena Maxvijj, stara 73 let. Ohranimo jo v trajnem spominu! Slovenska čitalnica in knjižnica v Gorici se je preselila iz dosedanjih prostorov na Travniku v nove prostore v ulici Monte-santo 42. V Gorenjem Barnasu sta umrla za posledicami eksplozije ročne bombe Koren Klavdij in Nadij. Nesreča je pretresla vse vaščane. V Grmeku je prišel v komisijo za razdelitev UNRRIčnih zavojev tudi zavedni frontaš Franc Trušnjak. Ko je šlo za razdeljevanje, pa Trušnjaka niso povabili. Ko so pa zahtevali njegov podpis, se je tov. Truč-njak temu odločno uprl. V Sovodnjah ob Nadiži se je pripetila usodna nesreča. 12-let-ni sin Evgena Pagona je splezal na kamion, ki je stal na cesti. Ko je vozač nadaljeval pot, je fant pričel vpiti, pa ga vozač ni slišal. Prestrašeni fant je skočil z vozila in obležal s smrtnimi poškodbami. Društveni koledai julija 3. julija, sobota — Piknik Veterans of Foreign Wars na farmi SNPJ 4. julija, nedelja. — Piknik društva Loyalites št. 590 SNPJ na farmi SNPJ 4. julija, nedelja — Piknik zbora "Slovan" na Geo. Kaliope farmi. 11. julija, nedelja—Piknik društva "Naprej" št. 5 SNPJ na farmi SNPJ v Chardon, O. 11. julija, nedelja — Piknik dram. društva Naša zvezda na George Krainčičevi farmi, Willoughby, O. 11. julija, nedelja — Piknik društva "Naprej" št. 5 SNPJ na farmi SNPJ 17. julija, sobota. — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ 18. julija, nedelja — Piknik društva V boj št. 53 SNPJ na farmi SNPJ 24. julija, sobota. — Piknik krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi SNPJ 25. julija, nedelja — Piknik društva Comrades št. 566 SNPJ na farmi SNPJ 27. junija, nedelja. — Društvo Euclid št. 29 SDZ priredi piknik na Zgoncovi farmi v Willoughby, O. AVGUSTA 1. avgusta, nedelja. — Piknik društva "Utopians" št. 60% SNPJ na farmi SNPJ 8. avgusta, nedelja. — Piknik Clevelandske federacije SNPJ na farmi SNPJ 8. avgusta, nedelja — Piknik poar. St. 100 SAlNSa na prostorih SDD na Recher Ave. 14. avgusta, sobota — Piknik Veterans of Foreign Wars na farmi SNPJ 15. avgusta, nedelja — Piknik društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ na farmi SNPJ 21. avgusta, sobota. — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ 22. avgusta, nedelja — Piknik društva Cleveland št. 126 SNPJ na farmi SNPJ 29. avgusta, nedelja—P i k n i k farmskega odbora na farmi SNPJ SEPTEMBRA 5. septembra, nedelja — Ples krožka št. 7 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd. 5. septembra, nedelja — Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ in krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi SNPJ 12. septembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Sla-vulj" v SDD, Waterloo Rd. 19. sept., nedelja. — Ples društva "Strivers" HBZ v SDD, Waterloo Rd. 26. Sept., nedelja — Ples društva "Betsy Ross" št. 186 ABZ v SDD, Waterloo Rd. OKTOBRA 2. oktobra, sobota — Veselica društva Vipavski raj št. 312 SNPJ v Slov. domu na Holmes Ave. 3. oktobra, nedelja — Igra SDD na Recher Ave. dram. društva Naša zvezda v 3. oktobra, nedelja — Ples društva "Washington" štev. 32 ZSZ v SDD, Waterloo Rd. 10. oktobra, nedelja. — Ples društva "Združene Slovenke" št. 23 SDZ v SDD, Waterloo Road 10. oktobra, nedelja — Plesna veselica krožka št. 3 Prog. Slovenk v SDD na Rscher Avenue. 16. oktobra, sobota — Proslava 10-letnice podr. št. 3 SMZ v Slov. domu na Holmes Ave. 17. oktobra, nedelja. — Igra • dram. društva "Anton Verov- šek" v SDD, Waterloo Rd. oktobra, sobota — Društvo "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ priredi plesno veselico v SDD na Recher Ave. 24. oktobra, nedelja—Ples društva "Waterloo Grove" štev. 110 WC v SDD, Waterloo Rd. 31. oktobra, nedelja — Priredi-ditev krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd. NOVEMBRA 7. novembra, nedelja — Ples društva Strugglers" št. 614 SNPJ v SDD, Waterloo Rd. 7. novembra, nedelja — Koncert Glasbene Matice v SND, na St. Clair Ave. 14. nov., neddja — Prireditev Slov. zadružne zveze v SDD, Waterloo Rd. 21. nov. nedelja — Koncert pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd. 21. novembra, nedelja — Prireditev podr. št. 106 SANSa v SDD na Recher Ave. -- 28. nov. nedelja — Prireditev podr. št. 48 SANSa v SDD, Waterloo Rd. DECEMBRA 5. decembra, nedelja. — Ples društva "Združeni bratje" št. 26 SNPJ v SDD, Waterloo Rd. 5. decembra, nedelja — Plesna veselica Gospodinjskega kluba SDD na Recher Ave. 12. decembra, nedelja — Prireditev Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd. 19. decembra, nedelja — Ples društva "Waterloo Camp" št. 281 WOW v SDD, Waterloo Road 25. decembra, sobota. — Ples Soč. kluba št. 49 JSZ v SDD, Waterloo Rd. 31. decembra, jtetek. — Silvestrov večer pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd. 31. decembra, petek. — Silvestrov večer Kluba društev SDD na Recher Ave. JANUARJA — 19^9 16. januarja, nedelja. — Igra dram. društva Naša zvezda v SDD, Recher Ave. ) • NAZNANILO Ker nas je že več rojakov naprosilo za naslove Jugoslovanskih oblastev v Zedinjenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi: Yugoslav Embassy, 1520—16th Si.. N. W., Washington 9, D. C. Naslov urada jugoslovanskega kom^ula pa se glasi: Yugoslav Consulate General, 745—5th Ave./ New York 22. N. Y. Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem j jeziku. / Sometime in the very near future, a finger will presi your doorbell. The ring will be for you, in naore than one sense of the word. For the doorbell ringer will be a volunteer representative of the U.S. Treasury, aiding the Security Drive t