- du r»»«» j» piaaaik".
. «cpt jundâT® tod Holiday».
PROSVETA
Uradniški ln upravnlški pro« tort: SM7 South Lawndala An.
Offloa of Publleatioei MIT I. Lawn dal« Ara. Taleptoae. lockwaU 4904
mtto juurj 1«. IMS. at «Im >1 tmtr b Um Art of OtaiMi of lUrak B. im.
CHICAGO, ILLn PONDE1JEK, 14. JUNUA (JUNE 14), 1M7.
Sobaariptioa N.00 Yearly
Accaptancc far mailing at ipecial raU of postara provided Ht ln »action 110«, Art of Oct. ». WT. atttkorliod on J»M 14, 1»!»
i odbor posegel rfrT^01"
J. : .i..0 oarske stavkarje
v stavko jeklarjev
Kja obdolžena i Wagner je-rega zakona
KONFERENCI
____o„ 12. jun. — Go-
"Sartin L. Davey je na ( konferenci z uradni-ikih kompanij in repre-jeklarakih sUvkarjev | nairt glede končanja Detajli načrta niso bili toda governer upa,
, prišlo do sporazuma na nji konferenci, ki se pri-Včerajšnje konfe-t ao se udeležili J. A. Voss, • Rejublic Steel Corp., R.
in J. C. Argetsinger, otanta Youngstown j Tube Co., Philip Mur-; načelnik organizatoričnega i CIO ter John Owens, o-i direktor CIO.
»Iis, Ind., 12. jun. — M. C. Townsend je
Posta odklonila pomoč korporaciji|
Noče igrati vloge stav-kokaza v jeklaraki stavki
Drhal izgnala predsednika in odvetnika unije
Washington, D. C.—(FP)--Direktorji Republic Steel Corp. so silno razkačeni, ker se je njihov poskus, da bi pridobili pošt-ni department za razbijanje stavke, ki je zajela tovarne te korporacije, izjalovil. Sedaj so zapretili, da se bodo zatekli k sodišču in tako prisilili poštni department, da bo dostavljal živila stavkokazom, ki so ostali v tovarnah.
Ta grožnja ne vznemirja poštnih uradnikov. Izjavili so, da je prepoved po&iljanja živil stavkokazom v tovarnah legalna in ci-i tirali več prejšnjih slučajev, ko ar ». C. lownaeuu jc	odklonila dostavitev po-
SïïZ^ïïS «J v	okolnoalih.
I Inland Steel Co. in Youngs- Korporacija v svojem protestu i Sheet & Tube Co. izjalo- naglaša, da bo sama najela to-rTgrupi, magnatje in vo- v°™e »vte in voznike, da bodo
vozili živila stavkokazom, če bo poštni department posodil svoje ime in prestiž federalne vlade. Jesse M. Donaldson, pomožni tajnik poštnega departmenta, je na to odgovoril, da korporacija ne potrebuje pomoči s strani njegovega departmenta, če je uver-jena, da bodo njeni tovorni avti
sUvkarjev, sta še daleč Governer je pozval v I Williama Sykesa, re-stanta Inland Steel Co., J. yja in E. S. Ballarda, u-Young«town Sheet & i, pozneje pa je konfe-V. A. Bittnerjem, direk-organizatorične kampa-
jeklarskimi delavCI >T lahko prodrtl skozi vrt te plketov.
i distriktu in J. Robbom, m organizatoričnih ak-CIO v Indiani. Noben I teh ni hotel povedati, kaj rorili na konferenci.
.. 12. jun. — Federal-IMavsko razsodisče je odre-> preiskavo proti Inland Steel je obdolžena kršenja fjevega delavskega zako-r j« odklonila sklenitev tivne pogodbe z unijo jek-delavcev. S tem je bila pot prvi legalni preiz-
"NihČe ne bo oviral korporacije pri transportaciji živil na njenih tovornih avtih," je rekel Donaldson. "Ako misli, da to lahko naredi za nas, zakaj ne bi tega storila zase. Poštni department ne bo vršil policijske službe v prilog korporaciji."
Predsednik Roosevelt ni hotel komentirati akcije poštnega departmenta, ker je odklonil vlogo stavkokaza s tem, ko je prepovedal pošiljanje živil v tovarne korporacije po pošti. Peticija,
Muniaing, Mich.—(FP)—Se-rifski deputiji in pobojniki so napadli stavkujoče gozdarje, ko so prišli v to njesto, da dobijo pomoč, državna policija pa je istočasno aretirala tri voditelje unije Sawmill & Timber Work-ers—J. Lissa, Davida LeCaira in R. Spielmachra. Naslednji dan je najeta drhal ugrabila L. Rai-ka, predsednika unije in H. Paul-la, odvetnika unije in ju izgnala iz mesta, potem pa je zaprla unijbko dvorano in zasegla živila, ki so bila namenjena stavkar-jem.
Teroriziranje unionistov, ki so šli v boj za zvišanje mezde in izboljšanje delovnih pogojev v gozdovih v severnem delu države, je izzvalo proteste pri delav 8kih organizacijah. Governer Frank Murphy je obljubil pomoč stavkarjem. ki so demonstrirali svojo odločnost z gladovnim pohodom iz Marinesca v Ironwood.
Da so velike lesne kompanije organizirale napade na stavkarje, dokazuje dejstvo, da so mali lesni podjetniki že pristali na skoro vse zahteve delavcev. Stavkarje podpirajo tudi farmarji z i živili.
V stavki je zavojevanih okrog tri tisoč delavcev, a se še vedno razširja. ,Po jztfavi Kaika bo zar jela tefmanj 20,000 delavcev, ki
ao uposleni v gozdovih in na par nih žagah. Raik je dejal, da delavci ne bodo odnehali v boju, dokler ne Jzvojujejo vseh zahtev
MUSSOLINI POŠLJE NOVO AR-IMADO VŠPAN1J0
Vežbanje fašističnih "pro»toroljcev" vital! ji
VROČE B I T K E NA MADRIDSKI FRONTI
--U
vprašanja kolektivnega naj Roosevelt posreduje v stav-•j» v stavki jeklarskih ki, je bila izročena člane
ki je zajela tovarne •nih kompanij. V tej j« z«vojeva!nih okrog delavcev v čikaškem in jeklarskem distriktu. ^ Bajork, pokrajinski di-»Udnega delavskega raz-i je imenoval preiskoval
članom fede ralnega delavskega razsodišča.
Unija CIO zmagala pri volitvah
Chicago, 12. jun. — Krajevna unija ' Zveze železarskih in jeklarskih delavcev, ki je včla-| njena v I*wisovi organizaciji CIO, je zmagala pri volitvah med delavci v tovarni Acme Steel Co. v Riverdalu. Ta kom-
Medtem, ko se Tom Girdler, panija uposluje ^ M™" in predsednik Republic Steel Corp.,« ¡™ed teh se je 1113 izreklo za
trudi v poskusih, da razbije stavko, je akcija poštnega departmenta izzvala vročo debato v senatu. Senator Bridges, republikanec iz države New Hamp-
unijo CIO, da jih ta reprezenti-ra pri kolektivnih pogajanjih. Manjšina je glasovala za Workers Security ligo, "neodvisno" unijo. Ta je dobila 877 glasov,
Pariz, 12. jun. — Diktator Mussolini se je po daljšem obotavljanju odloČil, da pošlje nadaljnjo armado v Španijo, ki se bo borila na stgani generala Franca, vrhovnega poveljnika uporniških čet. Ta vest je prišla iz krogov, ki imajo ozke zveze s francoskim zunanjim uradom.
Splošna mobilizacija fašističnih "prostovoljcev" je bila pravkar odrejena. l|očne vojaške divizije se vežbajo pod vodatvom fašističnih častnikov v Lombar-diji in drugih italijanskih provincah. Med temi "prostovolj ci" tvorijo večino vojaki, ki so se udeležili vojne v Abesiniji. Pričakuje se, da bo italijanska armada v kratkem odrinila v Španijo, da podpre generala Franca, ki se pripravlja na o-fenzivo na vseh frontah.
Madrid, 12. jun. — Vladni miličniki so obnoviti ofenzivo na madridski fronti in prodrli so več milj daleč v sovražnikov teritorij. V ljuti bitki so vladne čete ubile več sto upornikov in zasedle pokrajino,Maesta de la Alcaria, severno pd Guadalaja-re. Ta pokrajina je važna stra tegična točka, ker kontrolira aragonako cesto, jU vodi v Laa Invernes. Miličniki so prisilili fašiste na umik in ujeli 107 u pomikov.
Vroče bitke so v teku tudi i guadarraihsKem gorovju, na fronti, ki leži 52 milj severno od Madrida, dočim so veliki deževni nalivi ustavili bitke v o-kolišu Madrida.
Valencija. Spaalja, 12. jun.— Indalecio Prieto, minister o brambe v ljudski vladi, Je naznanil, da bo Španija kmalu imela ižvežbano armado 500,000 mož, ki se bo borila proti faši stom. Ta armada je bila mobl I i zi rana v zadnjih tednih in je dobro založena z orožjem in mu nicijo. Del te armade bo poslan severno fronto, da ojač
Stavka zajela jek-larne v Johnstownu
Unija ila v boj za priznanje
Johnatown, Pa., 12. jun. — Sinoči je izbruhnila stavka v tukajšnjih jeklarnah Rethlehem Steel Corp., ko se je konferenca med uradniki korporacije in rcpresenUnti unije CIO razbila. Stavkovna straža je bila takoj mobllisirana in piketi ao zastražill vse vhode v jeklarne.
David Watkins je oklical stavko v imenu odbora CIO po konferenci s S. D. Evansom, direktorjem korporacije. Dejal je, da je Evans odklonil zahtevo glede priznanje unije. Motnost je, da se bo stavka razširila na pet premogovnikov, ki jih Beth-lehem Steel Co. operira v tem distriktu.
V jeklarnah te korporacije Je upoalenih okrog 15,000 delavcev ln izmed teh jih je po Wataono-vi izjavi 10,000 v uniji. Ti bodo vztrajali v boju, dokler ne bo korporacija priznala unije In pristala na zahteve glode zvi-Aanja mezde, krajšega delovnika in izboljšanja delovnih pogojev.
Na železnici Conemaugh k Blackllck, ki jo kontrolira Beth lehem Steel Corp., je tudi zbruhnila stavka.
Sovjeti ustrelili osem generalov
Domače vesti
.».<m,„vhi preisKovai- puniiaanec iz arzave r<ew namp-	. . «/„„„^¡..«».»m
. da dobi vse podatke in shira, je predložil resolucijo, ki H« ^^Ha Cl^r^Uvlj^ «J« glede obdolžita*. da zahteva kongresno oreiskavoi kona bo.u.n,jft CIG, ^^IfC
kompanija kršila poštnega departmenta Wagnerjevega zakona. Vanderiberg, glavni aspirant za * ^ predložil Van A. i predsedniškega kandidata repu-
direktor organizatorič-»laaje mH jeklarskimi in
delavci v čikaškem
J»«J«vi Bajorka bo preiska-L ^ dni. Ce bo od-** ¿asu zbral zadostno ** j* kompanija krši-(n«v zakon, l»o vložena ■Mktolha. Hittner je ob-i^PMijt krAenja dveh JJ^agnerjevega zakona, i*»Mta, da ne sme noben i^T*	delavcev, ki
^'' '»rganizirati v uniji ^ J«h ta unija pred-
M * kolektivnih |wgaja-
zahteva kongresno Pr«i»kavo, ¿"— ^ce pri kolektivnih
' poKajanjih. ' Van A. Bittner, direktor organizatorične kam panje med jeklarskimi delavci v čikaškem distriktu, je po izidu volitev zahteval takojšnjo konferenco s predsednikom jeklarske kompanije v svrho sklenitve kolektivne pogodbe.
Kongres preišče davčne sleparije
Reaolucija predložena Rooaeveltu v podpis
i^tantj, treh velikih iZJJ Jeklarskih kompanij SM. Inland Steol Sh.»t & Tube — '^Ititv, T¡ „gf UPrtatale na zahteve ^ VI je včlanjena ■tv>Unja m.»zde in y™** t« unijo kot Jr^-ivojih članov pri J J"gajanjih, odklo-
"J!*"* 't"**™ po-
* kompanije so pri-
fob
blikanske stranke 1. 1940, pa je| pričaj "da je vprašanje suvere-nitete na preizkušnji in vlada| naj pove, kar je v slični situaciji povedal predsednik Grover Cle-| veland ter se tega drži."
v St. Louisu, ki je tudi odklanjala podpis pogodbe z unijo) električarjev, ko je šla U v boj za priznanje, se je morala uklo-| niti odloku federalnega delav-1 skega razsodišča. S podpisom pogodbe je odlašala G2 dni, ksr je j vladno razsodišče smatralo zai kršenj« Wagnerjevega zakona.
Opazovalci situacije pravijo,| da no bo morala jeklarska kompanija ukloniti in priznati unijo, t<»da možnost kompromisa ni izključena. Unija trdi, da ima| večino članov med Jeklarskimi delavci v tovarnah Inland Steel ' kar p'-meni. da bo postala| pml«tavnica vseh pri kolektivnih p'»yniHnjih. če lio dHavskol razsodišče r»dredilo volitve.
Na -ta\Kovni fronti v čikaškem distriktu vlada mir. Mas-| piketiranie tovarn Inland
no
*e
r« k
V kl
J» (h
Steel Co. in Youngstown Sheet I A Tube Co. v Chicagu in Indira je bil te ana Harbor ju se nadaljuje. Med1 v "l'^oemî piketi je tudi veliko Mevilo
rv/T1 tiectrk Co. iensk.
na
vladno silo, ki odbija fašistične naskoke na Bilbao, glavno mesto province Baske.
Bilbao, Španija, 12. jun. — Uporniško topništvo Je včeraj obnovilo bombardiranje mest in vasi v okolišu Bilbaoja, glavnega mesta province Baake. Tarča ao bila mesta Uzama, Laar-rabezua in Manguia. Miličniki so se umaknili iz slednjega mesta, ki je v plamenih. Požar je zanetila eksplozija municije v skladiščih. V napadu na U mesta so sodelovala tudi uporni-j ška bojna letala. Vest iz upor-! niških virov javlja, da so miličniki utrpeli velike izgube.
Madrid, 12. jun. — Seat Vlad ( nih bombnih letal Je včeraj u-ničllo uporniško letališče v I/i-gronu, ki leži trideaet milj Juž-novzhodno od VltorlJc, trdnjave fašističnega generala Franca v severni Španiji.
Podpora samcem
u §t avl jena v Kanadi
Ottawa, Ont., Kanadi.—Mitchell Hepburn, premier province Ontario. Je odredil, da morajo
Washington. D. C., 12.
Resolucija, ki določa dalekosež no preiskavo proti industrijskim in finančnim magnatom, je bi la sprejeta v kongresu in pred ložena predsedniku Roosevsltu v podpis. Magnatje ao obdolže ni, da so osieparili federalno vlado za milijone dolarjev, ker so se z raznimi triki isognill pla-Čitvi dohodninskega davka.
Kakor hitro bo Roosevelt podpisal resolucijo, bo kongres i mono val posebno komisijo, ki bo vodila preiskavo. Finančni mag-nat J. P. Morgan ln Du Ponti, municijski baroni, bodo pozvani k zaslišanju poleg velikega števila drugih voditeljev industrijskih korporaclj, ki so obdol-ženi davčnih sleparij.
Istočasno Je kongreanik Robert L. Ramsay, demokrat Iz West Viriginije, predložil zakonski osnutek, ki nalaga težke zaporne ln denarne kazni Iniga-tinom, ki ne prispevajo svojega deleža dohodninskega davka. Ramsay Je citiral izjavo finančnika Morgana, v kateri Je ta dejal, naj kongres sprejme zakone, ki naj bi prisilili nJega in druge I Migat i ne na plaČitev do hodninskega davka. "To Je od prto izzivanje kongresa In moj načrt je odgovor na to Uživanje," Je rekel Ramsay. "Bedaj nimamo notienega zakona, ki bi določal kazni onim, ki se na zvit način izognejo plačltvl dohodninskega davka. Kohgres naj sprejme moj načrt, da se pre-preči take sleparije v bodočnosti." __
Bivii diktator ZivkovU napaden v Sloveniji
Bel grad, 12. Jun. General Peter v kov ič, bivši diktator v Ju-goslaviji, je Ml te dni a svojimi tovariši vred napaden v Olju na Slovenskem in moral Je bežati v
t / lltai	J».	*	- - - -----w	h WW* r » 1	www -----
vse občine črtati Imena samcev umbulančr»^ vozu.«—Ta llifldent z relifna liste, poleg tega pa za- Uzval Izgrede v Ljubljani, pri
Milwauftke veatl
Milwaukee. — Katarina Iv-kovič je zadnje dni dobila težke notranje i>oškodbe, ko je avto, v katerem se je vozila s svojim možem, trčil ob tovorni vlak na križišču. Mož je bil le lahko pobit, žena se pa nahaja v bolnišnici v kritičnem stanju. — John Jerman je prejel vest, da Je v Zavinku pri Skocjanu na Dolenjskem umrla njegova stara mati Ana Jerman. — Poročila ata se Anton Krivec in Sophie Kosica. — V Sheboyganu sta se poročila Anton Govek in Julija Jenko.
Obiski
Chicago. — Anton Starlha Iz Seattla, Wash., je bil menda zadnji delegat 11. redne konvencije SNPJ, ki Je zadnji petek zapustil Chicago in se odpe-j al proti domu na dalj nji »a-pad. Povedal je, da je obiskal vse Metličane v Chicagu ln Jo-letu. Stanoval Je pri Barbari Flster, ki Je njegova sestra. — Drugi obiskovalci gl. urada SNPJ in uredništva Proavete so bili: Simon Marše ln njegov sin Emil iz Croweburga, Kans., in Ana Hrastar iz Us Angele sa, Cal.
Najstarejša naaeljenka Ely, Minn. — Mrs. Ulavec je vsekakor najstarejša alovenska naaeljenka v tej naselbini. Una 9. junija ja pretaklo 60 let, ko je stopila na ameriška tla. Med rojaki Je |wjznana kot dobra ku harica ln mnogim rojakom Je kuhala pri žonltvah. Tudi z Matijo Pogorelcem sta prijatelja Rojena je bila leta 1800 v Pod brezju na Gorenjskem. Želimo Ji še mnogo let življenja ln zdravja!
NaAi bolniki v Wyomlngu K em merer, Wyo.-Joe fcu le, član društva 207 SNPJ, J« odšel Iskat si zdravja v državo Utah. Barbara Sadej, članica istega društva, se nahaja v bol-nišnici v Kemmererju. Bratje in sestre, obiščite Jo. Želeti Je, da oba čim prej okrevata.
Nov g roll v Wlaconalnu
Racine, Wis. — Dne H. juniju je umrl Dragotln Elljaš, Htar 50 let In rojen v Huhopolju, Slavonija. Bil Je dolgoletni član društva 68 SNPJ, učitelj tam buraške godbe in skladatelj Ju goslovansklh simfonij, sploh redek talent, v katerem se Je izražala plemenitost umetnosti ln svobodne misli. V Ameriki Je bil M let In tu zapušča ženo, sina, dve hčerki, mater, dva bra la in tri »ostre, v Zagrebu pa brata In sestro. Njegovo trup lo je bilo upepeljeno v Mllwau keeju.
Pomorščak piše
Chicago. — Carl jObluck (O blak), sartent pri, U. H, Marine Corps, nahajajoč se zdaj v Angelesu, Cal., poroča Proavet
0	svojih vtisih iz Sanghaja na Kitajskem, kjer je bil v alužbi Obluck je prišel is »Ur« domovine, Slovenija, leta 1021 ln Kadnjih enajst let je v amerišk mornarici, v oddelku pomorske
1	«hote, kjer je Imel priliko vi deti veliko ameriškega In tujega sveta.
Iz t levelanda
Cleveland. — V bolnišnic
Obtoženi to bili veleiz-dajatva in vohunstva v prid Nemčiji in ekte-kutirani v 24 urah
TAJNA OBRAVNAVA
Dr. Otto Hfhmidt, vodja vjetake znanstvene odprave je s letali daeegta »everal tečaj
ki
preti tudi zavode, v katerih ti prenočujejo. Premier Je dejal, da vsi brezposelni aamcl lahko dobijo delo na farmah. Akcija j« povzročila proteste v vačjih občinah, toda Hepbum je dejal, da ne bo revidiral svojega stališča. Vsaki občini, ki bi obdrtala samce na relifni listi, bo odklonjena pomoč glede financiranja oskrbe revetev s »tranl provlnč-
katerih je bila ena oseba ustreljena, dve pa tef.ko ranjeni. Po licija je aretirala mnogo oseb.
ne vlade Podporo \*>do prejemali le glavarji družin, ki ne mo rejo dobiti dela. Gospodarski položaj v Kanadi se je Izboljšal, kljub Umu Je še vedno več ko milijon ljudi odvianih od javne
umrl Frank Šinkovec, samec star 50 let in rojen v Dobravi pri Skocjanu na Dolenjskem
Is Južne Amerikf
Bnanos Air«. Arg —V l>»a p i rimu je umrl Jožef Mlav«c star 2« let In doma Iz K neUka na Pivki, po domače Hivčkov Pokopala ga ja pljučnica. Tu za pušča brata. — Oženil sa je MU niaiev Debeljak od BajU pri
MOHKVA, 15. jun.—V amrt obaojenl generali rdeče armade ao bili danea sjutraj ustreljeni. —Neuradna vest ne glasi, da Je aplo&no čiščenje armade v teku; na stotine nižjih častnikov je bilo aretiranih.
Moakva, 12. jun. — Osem visokih poveljnikov ruske rdeče armade je bilo danea sjutraj obsojenih v smrt s ustrelltvljo.
Obravnava, ki se je vršila pred vojnim sodiščem, je bila ;ajna In kratka. Obtoftencl, en maršal ln sedem generalov, niso smeli Imeti nobenega »ago-vornlka ln proti njihovi obsodbi, ki se ima izvršiti v 24 urah, nI priziva.
Obtoženi so bili, da so pomagali tuji armadi neprijateljsks države (ki ni imenovana v obtožnici, domneva pa ae, da Je Nemčija) in s tom zakrivili največji sločln v sovJeUki republiki: velelzdajstvo napram delavcem ln kmetom ln rdeči armadi SovjeUke unije.
Uradno poročilo, ki Je bilo izdano UkoJ po procesu, se glasi, da »U dva maršala in šest generalov bili sodišča, predsedoval pa ja Vasilij V. Ulrlh. Vsi fttHožencl so v teku raapravt priznali svojo krivdo v polni mari. Imena obtoženih poveljnikov: Maršal Mihael Nikolajevlč TuhačevskIJ, eden od petih maršalov rdeče armade, ki Je bil do 11. maja t. L vojni podkomlaar; general Kazlmlrovič T. Putna, jlvši vojaški aUša v Londonu n aretiran v avgustu 1036; general A. I. Kork, bivši načelnik rrunzove vojaške akademije; general I. E. Jaklr, poveljnik dlstrlktne garnlzlje v Leningradu; general 1. P. Uborevič, vo-aški poveljnik v Bell Rusiji do i. junija t. I,; general Robert P. Sidelman, bivši načelnik organizacije za vežbanje rezerv in civilno vežbanje v letalstvu in »linske obrambe; general B, M. Feldman, šef obsobja v general* nem štabu; general V. M. Pr • makov, poveljnik vojaške garnU zljo v llarkovu,_
Kontrola porodov razburja zdravnike
Katoliki napadajo ata-liUe organizacije zdravnikov
Atlantic Clty. N. 12. Jun.— ZVesa ameriških zdravnikov Je predmet silnih napadov a strani zdravnikov, članov katoliških zdravniških gildov, ker a« Je na svoji konvenciji Izrekla za porodno kontrolo. To stališče, pravijo člani teh gildov, cika na poganstvo.
Delegatje na konvenciji zdravniške organizacije ao namreč z veliko večino odobrili poročilo posebnega «Mlseka, ki Je proučeval vprašanj« jnirodns kontrole. Poročilo naglaša, da Je |M>rodna kontrola v »oglasju z zdravniško proceduro in načeli organizacije. Iz Uga razloga naj zdravniki širijo Informacije o porodni kontroli v interesu oskrbe in saščiU zdravja svojih kiientov.
Katoliški zdravniki ao obsodili to stališč« in iioudarill, da so zdravniki, ki dajejo naaveU glede porodne kontrola, grobokopi naroda.
Gorici z Nelido Koao Alvares is Manzoiie.
\ . 1 . A,
PROSVETA
TU EMUGHTENmniT ■u m uvnimA
4rte>« (h
__ _ m	V" <
to Omi HM m a* Ia* » » m mm.
I trn «M Utau4
• -«ti i —* *
JMU"» V «Alf«)«. M	'•"•*«
tm»— u »Mtaa iMMii, ta »•«. >r . U« klini Nkkk •»-
roinlM. IW»ito ta	4» - U* — —trnrl.
Ofenziva proti CIO
Vm reakcija v Ameriki je te dni na nogah in se divje zaganja, v l^tvisove industrijske unije CIO. Vsa reakcija se je strnila v enotni fronti i namenom, da j*>razi Ui ubfje mlado organizacijo ameriškega delavstva, katera obeta vi* kot je katerokoli delavsko gibanje obetalo kdaj v zgodovini Amerike.
V	momentu se zdi, da je tu velika doba preizkušnjo mladih industrijskih unij. nimamo pa najmanjšega dvoma, da zbujeol delavski orjak prestane to preizkušnjo z najboljšim uspehom, čeprav z mnogimi In težkimi žrtvami.
Taktika, katere se poslužuje reakcija v tej ofenzivi, Je stara In dobro znana: podlo obrekovanje in blufanje, drzno izzivanje in nasilje.
Reakcionarno časopisje se podlo laže, da u-nt je CIO iščejo nasilja, da so organizirane po vojaško in hočejo revolucijo; vsi aktivni voditelji in organizatorji teh unij so v reakcionarnem tisku "komunisti" in največji zdražbarjl in če ima kateri slovansko ime. tedaj lažejo, da je prišel iz Huaije, čeprav je bil rojen v Ameriki.
To laž o delavskem nasilju razširjajo zato, da opravičijo brutalna nasilja zakrknjenih in-duslrijcev in policijskih oblastnikov, Jeklarski stavka rji v South Chtcagu so bili na spominski praznik nesramno provocirani v bitko, v kateri je policija ustrelila osem delavcev in do BO je bilo ranjenih, toda čikaški kapitalistični Usti se neprestano lažejo, da so stavkarji napadli policijo potem, ko so jih voditelji "na-hujskall k napadu".
V	Chicagu Imajo Jeklarski mogotci ugoden teren, ker Imajo v mestni policiji dobrega zaveznika. Povsod nimajo te sreče, toda v vsakem kraju operirajo s triki, ki so najbolj prilagoditi lokalnim razmeram.
Delavci pa nimajo v tem momentu opraviti le z reakcijo v kapitalističnem talsjru, marveč tudi z reakcijo v delavskih vrstah. Voditelji Ameriške delavske federacije danes prav tako sovražijo industrijske unije CIO kot magnatje industrij. To je silno žulosten pojav, nI pa nič novega v Združenih državah In delavstvo mora zdaj obračunati z Greenom in Wollom kakor s Fordom in korporacijo Itepublic Steel.
Kakor smo rekli malo prej: mnogo žrtev čaka delavce, toda o končni zmagi industrijskih unij CIO ne «me biti najmanjšega dvoma.
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležke
Zldanškovo poročilo Sharon, Pa. — Rnajsta redna konvencija mi ostane v trajnem spominu. Udeleiil som se vsakovrstnih konvencij, toda tako vzornega reda nisem videl na nobeni. Delegatje in delega-tinje so ae zavedali naloge, katero jim je poverilo članstvo.
Hitler in papež
Oster konflikt med "načeti" In katoliško hlc rarhijo v Nemčiji je težko zaisipudljlv onim, ki ae radujejo mul složno akcijo Hitlerja. Mus solinija in kutoliAke cerkve napram levičarjem v Španiji, Hitler in pnjs-ž nastopata harmonično v Španiji, Mnssollnl in papdl delata harmonično v Španiji in Italiji In povsod; sploh Vatikan dobro izhaja s fašizmom (šivsod, le v Nemčiji ne. Kaj Je vzrok?
Papež velja za diktatorju oziroma zahteva vrhovno in zadnjo besedo v vseh "duhovnih" zadevah. MUssolinl, dasi velik fanatik. Je toliko praktičen, da cerkvi vnaj doNlej prepušča zadnjo lietrdo v teh zudevsh; <sl tega žanjc* veliko korUt, kajti Italijanska duhovščina mu Je slepo udnna toliko kot |»a|iežu.
Hitler je |m drugačen fanatik, ki pu|»ežu ne prizna niti "duhovnega" vodstva nad Nemci. V nacljski Nemčiji je samo en stol, na katerem sedi le Hitler iti za (»speta ne ume biti prostora. Odtod zadnji ultimat, du morajo Nemci Izbirati med Hitlerjem ali |w|»ežem.
Hitler Je nekak katolik, (<m!m smatra, da je on lahko prav tako dot>er namestnik Boga v Nemčiji kot Je |>a|iet. Saj diktira "nacetom" vero, da ga Je nam Bog poMavil za glavarja Nemčije In torej je upravičen, da on zastopa tudi vse ono, kar si papef la«t| za«e.
Papež seveda ne ls» priznal Hitlerju tega zastopstva in vsled tega Je moralo priti do konflikta. Za dva fanatika, ki hoeeta biti drug nad drugim, ne more biti nikjer mesta.
Hitlerjev boj s |»spetem je brutalen kot je bil s marksisti in Židi. ObtolU- nemoralitosti proti župnikom in menihom v Nemčiji so večinoma le pretveza, ne smemo |* pozabiti, da ae tudi cerkev poalužuje vseh možnih pretvez in sredstev za utiičepje svojih nasprotnikov. Udarila sta skupaj dva moiiatruma. ki se merita na isti liniji — in če bi bila poštena, si bi ne mogla dosti očitati.
le pred konvencijo sem trdil, da bodo sprejeta provizorična pravila, ki ao jih sestavili strokovnjaki. In res ao jih delegatje trezno preštudirali In popravili, kar ae jim je zdelo potrebno izboljšanja. Seveda se bodo dobili člani, katerim tudi nova pravila ne bodo ugajala, ker ho-Sejo vae. Ce bi jim jednota dala en milijon, bi hoteli imeti še ostale. Takim seveda ne ho u-stregla nobena konvencija.
Po teh milijonih, katere smo skupaj znosili večinoma le neje-verniki, stezajo svoje dolge prste tudi v I^emontu. Nič bi se jim ne gabili ti brezeerski mllijončki, ako bi moč« priti 4o njih. Tudi Ix»Jzeta in Jekata arbijo prsti. Gotovo bi rede vi-dela, da bi bila ona dva dobili tisto nagrado namesto Peroška in Zidanška. Posebno Ae takemu lopovu kot je ZidanAek, ki pobira naročnino za tisto nesramno čikaško Prosveto, katero urejuje neverni Molek, da konvencija nagrado! Ree nesramnost prvega reda! Lojze In Jaka lahko še bolj krulita in tulita, toda ne bosta nič doaegla. Niti ne bodo njuni kolegi v Le-montu.
Na konvencijo je prišlo mnogo delegatov, ki so imeli v mislih starostno pokojnino. Toda društva so jim naročila, da se asesment ne sme zvišati In torej ni prišlo do ustanovitve pokojninskega fonda, brez nič nI pa nič. Tudi ni izgledalo, da bo prišlo kaj od Boga v pokojninski fond. Torej za prihodnja štiri leta bomo morali biti zadovoljni s tem, ksr je mogoče in kar je konvencija sklenila.
Po konvenciji aem se odpravil na kratko potovanje, toda sem se hitro vrnil domov. V Plttsburghu, kjer aem ae šel poslovit od pokojnega Joaepha Po-gačarja, sem se namreč prestrašil, ker sem tam videl v mnogih krsjih vence na vratih. Ker ml pa še ni na tem, da bi odšel v krtovo, sem pobegnil iz Pltts-burgha pred tisto, ki kosi mlade in stare. Pokojni Pogačar je bolehal štiri leta. Član Je bi društva 118 in eden najboljših pionirjev na društvenem polju v Plttsburghu. Naj mu bo Ish ka umeriška gruda, družini pa moje globoko sotalje.
DrugI dan po pogrebu pokojnega Pogačarja ao is Presta pri lieljall v Pittaburgh rev. Modra, ki so ga pokopali v bližini njegove matere. Star je bil okrog 50 let. V Prestu Je župnlkova nad 20 let In bil precej dobrega značaja. On ae nI vtikal v politiko, za kar mu vsa čast, kakor vsakemu poštenemu duhovniku.
Da se vrnem še h konvenciji. Nisem mislil, da znajo moji številni prijatelji, katerih je bilo mnogo med delegati, toliko ceni ti moje skromne dopise in delo za jed noto in Prosveto. Dopise pišem bulj po domače, kakor |»et zna kravji pastir. Hodil sem namreč samo eno leto v ljudsko šolo. višjo šolo pa sem dobil po svetu pri trdem delu. Ko sem zapustil krave in postal močan fant, me Je oče začel učiti za tesarja. Ker pa pozimi ni bilo dela pri tem poklicu, aem se podal na zgornje štajersko v premogo-kop. Tam sem ostal, dokler me ni Franc Jotef vtaknil v solda-ško suknjo. Ko aem doslužll cesarja. kakor ao rekli v starem kraju, sem začel delati po različnih tovarnah. 8«veda so me I siv sod porabili pri najtežjih delih. samo da Je bik» kaj cvenka v šepu. Take so bile moje "visoke šole".
Na konvenciji aem se sestal z imunimi de lagat i in delegatinja-mi. gt. odborniki ia drugimi, toda nikdo mi ni rekel šal beeerie. Obljubim vam, da vaših prt Jasnih eestitk ne bom pozabil, tudi u» bura zanemarjal dela. katere« «a ml nalaga naša dobra mati
SNPJ. Delal bom le naprej za našo vrlo Jed noto, za Prosveto in Proletarca ter vse druge de-lavske liste, katere je odobrila I. redna konvencija. Živeli delegatje in delegati h je, ki ste z železno roko branili ¿ast naše matere SNPJ in poskrbeli, da se niso lemonterji vrinili v njo! 3tqjte še v bodoče tako trdno cakor ste stali na konvenciji! Anton Zldanlafc, zastopnik.
Spomini na konvencijo bilke rt. Minil. — Bil sem ns
konvenciji SNPJ kot delegat društev 182 In 211. Zborovanje ae je pričelo 17. maje in se zaključilo 28. maja. Slovenska narodna podporna jednota Je bila ustanovljena na delavskih načelih in svobodnomiselnl podlagi. Taka bo ostal* tudi v bodoče, kajti njena načela ao najboljša za naše Ijudatvo. Nobena sovražna sila Je ne bo premagala. To je jasno pokazala delegacija na enajsti konvenciji.
Začasa konvencije sem se v metropoli sestal in seznanil z mnogimi prijatelji in rojaki, ki so prišli iz raznih držav. Spoznal aem se s Frankom Barbi-itom, ki je upoalen pri tramvaj-akl družbi v Clevelandu in vozi uJičao po St. Clair ave. On je namreč Še pred konvencijo po-zvedoval za podatke o mojem pokojnem očetu, ki Je postal žr tev v Clevelandu pred 48 ali 49 eti. Kot je razvidno zi Barblče-vega poročila v Prosvetl, se je potrudil in se zavzel z vso resnostjo, da dobi zadevne podatke. Toda vse je bilo zaman. Vzrok je, ker ae ne ve natančnega datuma nesreče in pri kateri korporacij ali družbi se je pripetila, Kaši prvi naseljenci niso vselej povedali svojega imena dovolj razločno, pa so ga Američani zapisali po svoje in tako se je zgodilo, da so bili mnogi označeni pod napačnim imenom. Takrat tudi niso zapisali delavčevega poklica ali del^ in tudi ne Vzroka nesreče in vzrok je bil na atranl delodajalca. Varnoatnih naprav takrat ni bilo nobenih In vladala je glede dela in uposle-vanja prava anarhija. Sedaj državni zakoni zahtevajo drugače. Barbič al je veliko prizadeval, da dobi omenjene informacije in vae to brezplačno, zakar se mu Iskreno zahvaljujem.
V soboto popoldne 22. maja delegacija ni zborovala, temveč se je odpeljala k umetnostnemu muzeju, kjer ae je tudi dala slikati. Vozil sem se s Jankom Rogljem v njegovem avtu. Janko mi je razkazal marsikaj zanimivega, Česar ne bom nikdar |x»zabil. Videl sem tudi tisti kul turni vrt, v katerem imajo razne narodnosti avoje parcele in spomenike, tako tudi Slovenci o-ziroma Jugoalovani. Tam ata spomenika Barage in Gregorčiča in proator za Cankarjev apomenik. Videl sem tudi apomenik slovaškega avljatika MIlana Stefanl-ka, ki se Je ponesrečil na poti iz Italije na Češkoalovaško. Boril se je na strani zaveznikov. Njegovo letalo je namreč eksplodiralo 17. maja 1919. Dalje mi je
Janko razkazal zanittlivtoati mu-ja in pred muzejem vrt ter malo jezerce, v katerem je vse
polno zlatih ribic, na drugem koncu pa ste mimo plaval« dva velika laboda, kakor bi bila gospodarja Jezera. Pokazal mi je tudi solnčno uro. Videl sem razna drevesa v parku, ki ao importirana iz raznih delov sveta, največ iz Japonske. Se mnogo drugih zanimivosti mi je razkazal, nazadnje pa me je povedel na najdaljšo cesto v Pevelandu, na zngno Euclid avenue. ¿oglju se iakre-no zahvaljujem za uljudnoat in trud, ki ga je imel z menoj, da mi je razkazal stvari, ki ao me zelo zanimale. Rad bi bil prišel še enkrat z njim v dotiko pred no aem odpotoval iz metropole, toda ni bilo mogoče.
Med potjo nazajgrede sem se ustavil v Milwaukeeje pri mojem sinu Tonyju in njegovi družini, dalje pri hčeri Francee in pa pri mojem starem znancu Mattu Mu-sichu, ki se je začasa konvencije pečlal, kajti tudi njegova ¿ena je bila kot delegatinja na konven ciji v Clevelandu. Obiskal sem tudi Fritzove. Iskrena zahvala vsem skupaj za postrežbo in gostoljubnost, ki aem je bil deležen. Pozdrav vsem delegatom, delegatinjam in odbornikom!
Anton Zganjar, 182.
sobni reševat probleme, kakršne e imela pretaUa konvencije.
Dokler bo čHbstyo tako razsodno in bo poMjeSo take kandidate na naše konvencije, ae ni treba bati pred volkovi, ki zro na našo pošteno in delavsko organizacijo.
te prvi dan, ko sem se sestal raznimi delagati, mladimi in starejšimi, sem bil gotov, da sovražne želje so le nestrpne po-dedovalnost iz dobe svete inkvi-
PoročiU» in zahvala Waukegan, M. — Dobro se apominjam 17. februarja, ki mi bo ostal v spominu vse moje življenje. Kajti tega dne mi je nogo zlomilo na dveh krajih pri nakladanju materiala, zraven pa še odtrgalo en prst na roki. Tudi ne bom nikdar pozabil dolgih ur v bolnišnici. Toda vse se prestane. Najiskreneje se zahvaljujem vsem, ki so me obiskali v bolnišnici. Nisem mislil, da imam toliko prijateljev. Posebno pogosto ata me obiska vala Ignac Jene in John Zeleni. Prišla sta skoro vsaki dan k meni.
Glede dela je tukaj kakor drugod. Pri Fansteel družbi so de lavci še na stavki, tovarna pa obratuje s skebi. Zadeva je sedaj pred sodiščem. Na stavki je tudi več Slovencev, Upam in želim, da kmalu zmagajo. Pri Chi cago Harvester Foundry so delavci imeli volitve, h kateri unij hočejo spadati. Z veliko večino 600 proti 92—so odglaaovali za CIO. Nekateri delavci se niso udeležili glaaovanja. Kompanija je priznala unijo.
Najiskreneje se zahvaljujeva najinim prijateljem, ki ao nama dne 30. maja priredili presenečenje ob 25 letnici najinega zakonskega življenja. Nikdar nisva mislila, da imava toliko prijateljev. Prinesli in preskrbeli so vsega dosti. Veselili in zabavali smo ae do petih zjutraj. Iskrena zahvala za darila in požrtvovalnost vsem skupaj.
Frank In Alojzija Mivšek, 14.
zidje. Se c
enkrat poudarjam, da gre vsa čast in priznanje vsem članom in članicam naše ponosne jednote, kajti kakršno je članstvo, taki so tudi delegatje.
Glede mladine, ker je ne poznam, aem bil precej naiven in si nisem mislil, da se tudi mladina zanima za razredni boj. Pa saj vendar čas in potrebe to zahtevajo. Že moj 12 letni deček mi včasi stavi kočljiva vprašanja. Na primer, kaj je Španija storila slabega Italiji, da danes tam ljudi pobijajo? Zakaj se v Evropi vedno "fajtajo"? Zakaj tukaj kompanije pobijajo svoje delavce, ki vse življenje delajo zanje? Ce ae 12 letni fantek zanima za to, zakaj bi se mi ne? Delavec — posebno naš :— je bil od nekdaj suženj. Mi smo sužen stvo podedovali. Ali naj tudi mi vzgojimo našo mladino v tem čr nem auženstvu? To je odvisno od vas, očetje in matere. To je odvisno od staršev, ali naj naši otroci dosežejo boljši kos kruha in Človeške svobode, ali naj tudi oni podedujejo naše trpljenje, vojne in pomanjkanje.
Ko pišem te vrstice, je tukajšnja zrakoplovna družba Great Lakes Aircraft na delu z vso svojo zrakoplovno močjo, da pobija stavkarje v Warrnu in Nilau s tem, da dovaža vse potrebščine stavkolomcem. Mestna zbor nlca zahteva preklic permita letališču. Tu je dokaz, da ameri Ški kapitalizem je pripravljen podvzeti isto akcijo kot italijanski fašizem.
Želel bi, da bi lemontaki kapu-cini izdali še eno brošurico in povedali, kaj je razlika med katoliškimi ali druge vere kapitalisti, ki danea delavce vaeh ver morijo! Dokler tega odgovora ne dajo, jim postavimo v obraz vprašanje: Zakaj ljudstvo v sveti Italiji in Španiji, ki je bilo vzgojeno z njihovimi frazami, danes najbolj trpi? Ce imajo le-montski patri količkaj poštenja v sebi, naj to raztolmačijo.
H koncu tega dopisa apeliram na vse članstvo SNPJ, da ne bo od zmage pretekle konvencije o-stalo opojeno z mislijo, da je vse pridobljeno, ker še ni. Skupno agitirajmo za razširjenje Proave-te in Mladinskega lista. To je največje delo, ki ga moramo vršiti do prihodnje konvencije.
Tone Skapln, 812.
PONDEIJP* 1.
Srce je čudovita rec
Medicini in naravoslovni znanosti „ i j kot črpalna naprav, za kri. ¿f^ je vae to, kar imenujemo v živaLČ? srce , dovolj čudežno Srca nam^T
samo eeaaki in ptice ali ribe, ne 4. kuščarji, temveč utriplje tudi v vjI3 vsakem deževniku in celo v vsakem k čeprav se nam z^i to zavoljo neznatno *iyali k*r neverjetno. Delovanje ^
6 ?lJ,iOEOrnih Ovalih, «fcfc-jUi In jezerih. Pri .
Po konvenciji Collinwood. — V tem mojem dopisu ne bom hvalil delegacije 11. konvencije SNPJ, ker to so že storili drugi, boljši dopisovalci, pač pa bom dal pohvalo in Častno priposnanje vsemu članstvu In vaem društvom SNPJ, ker so bili toliko zavedni, da so izvolili delegate, ki ao v resnici bili spo-
Odkod govori?
Komar sedi pri zajtrku in lista po Časniku. Tedaj mu pa iz-nenada zastane grižljaj v grlu. Na zadnji strani zagleda avojo lastno osmrtnico.
Ves prestrašen skoči k telefonu in pokliče svojega prijatelja Smolca:
"Halo, Smolec—ali ai bral v listih mojo osmrtnico?"
"I, seveda, Komar. Odkod pa prav za prav govoriš?"
Jemo najbolje
Žive n. pr. v mm-jm m jezerih. Prj opisujemo delovanje vseh notranjih * In "kedTUjmi 8r?lf w j, prav Uk() «orno, kakor celotno bitje.
Aljetomiftio je »tc% y najpreproiteiiil merih cevka, ki ae od drugih krvnih vodo ttkuje samo po tem, da se "peristaltične trahira", to je, da ae na nekem svoje* atleqe in potuje potem stisnjeno mesto vse njegove dolžine ter iztiskava tekočino vi. Znana oblika area torej nikakor stvena, je samo poaledek zamotane vifo nje area. Cevnata area nahajamo prt pri razmeroma primitivno organizirani jih. 2e z navadnim povečevalnim stekl dimo pri deževnikih, kako se rdeča t njih periataltično atiaka in širi, torej je srce. Podobna srca imajo gosenice, m činke, mnoge vrate rakov in stonog.
"Napredek" pomenijo skrčene obli sposobnost, da ae lahko ritmično «tis Širijo Imajo potem le kratki deli krvnih Dočim se pri zgoraj omenjenih cevnih « lesni soki pogostoma poganjajo izmenoi v to, zdaj v drugo smer (oscilirajoči dobe krvni toki pri višje razvitih srcih močjo ventilnih zaklopk določeno Kmer. letimo na nešteto "konstrukcij". Ena prostejših je tista pri povodni bolhi, kj zinto okroglo vrečico s tremi odprtinami vsaki strani je po ena odprtina, gkozi kn kri pritaka, proti glavi je iztočna odprti! katero ae priključuje "aorta", to je gla la. Zaklopni ventili skrbijo za to, da samo v eno smer. Včerica se z veliko stiska in širi, vsak dan skoraj milijonk in vse to se da pod mikroskopom opazovi živi živali.
Neke živali imajo tudi po več src, na sipe, ki so sorodnice polžev. V nanprotju časnimi polži pa ao te roparice, gibčne, rej čudno, da imajo tudi živahno preos da jim krvni obtok potrebuje krepkega njala. Poleg pravega area, ki sestoji i preddvorov in enega prekata, pomagal obeh straneh dve pomožni srci, da se kri z naglico skozi ozke jarke razč škrg.
Toda če se nam vidi nenavadno, da ii eno srce za veliki obtok in dve srci za tok v dihalnih organih, bi morali pomiti deluje naše laatno srce v bistvu enako! imamo prav za prav tudi ljudje srce, ki buje pljuča a krvjo, in drugo srce za osUl nI obtok. Leva polovica area oskrbuje a krvjo, in drugo srce ziTORtali krvni obu va polovica area oakrbuje a krvjo namn iz telesa prehaja kri v desno polovico a tod v pljuča, iz pljuč v levo polovico « leve polovice apet v telo itd. Srca toplol živali in aip ter hobotnic so z anatomske« dišča najbolj komplicirani krvni črpali temi, kar jih poznamo. Seveda pa se "p na area" dobe tudi drugod. Tako imajo tere vodne atenice na avojih dolgih, tenk gah ritmično utripe joče membrane, ki j ramo po njihovem delovanju smatrati u Delo, ki ga morajo opravljati srca ram ti j, je različno po avoji velikosti in «e rai življenjskem načinu. Pri živalih, ki « zaaidrane na nekem meatu (n. pr. Školjk« ae leno gibljejo (n. pr. deževniki), je p va aeveda tudi neživahna, zato deluje t počasneje. Močerad ima nekako d manjše arce, nego isto tako velika ptica, jedalci brez laatnega gibanja ah p» tako ne živali, da ae aokovi v njih prenašajo gibanju drugih teleanih mišic, srca ne po® jejo mnogo in ga zato v večini primerov nimajo.
Največje absolutno delovsnje «res mo pri orjakih živalstvs, pri kitih. * z dolžino 80 m in več kilometrov do^a Ijem, ima v svojem srcu vsegs vredno črpalno in sesalno naprsvo, w poganjati več hektolitrov krvi i tiskom dolge lete brez vsekegs pre<taa motnje skozi orjaško telo.	■
Kako morejo te mnogovrstne črpsli* ve v živalskih telesih opravljati rjsw delo, je vprašanje, ki ga šs sls« pep*T5 čiatili. Pri nekih arelh P®v»,Kj)°J^ aebni živci, pri drugih dajej« 'itrm "Vr J no srčne mišk* aame. Razen U*a * zveze z osrednjim živčevjem In is-ste. ki delajo iz človeškega »res us« zrcalo čuvstev. A tudi te zveze »o ae raziskano področje.	^ ^ j j
I Protestne demona!racije v Ne« Yoria proti odstavitvi tirnih projektov.
delavcev, ki ae
il pri gradnji re-
j	Pr«d dv^irtfa^
(Iz Proavete z dne 14. jumj. Doatače ventl. V Madisonu » " Mary Jerčinovič, članiee SNPJ.
Delavske vesti. V So.	> ^
je v tekatilni tovarni ustH«i « ^
Svetovna vojna- Nemški napad na l>ondon ia t bombam.
Hmkm revolncija-	m y Zi
atvom Borisa Bahmetije^a je prtila
države. Misije ima 40 članov
UnriJEK LlJlj-i
t redna konvencija SNPJ
IAJSTA SEJA—26. maja 1937 dopoldne
(Nadaljevanje.)
Dediči
Kdo Je 'ahk0 dedW: V zavarova,nem certifikatu, ii Jnote »o kot dediči ali koristniki lahko navedene le * »časuizdaje certifikata: člani družine, otroci, krvni ^S mož tast, tašča, zet, ainaha, avak, svakinja, očim, * t rki polbrat, polsestra, zakonito adoptirani otroci, • ni redniki, zarqčenec, zaročenka, oseba ali osebe, odvisen, oseba ali osebe, ki so odvisne od člana, 1 i ..»nnikom v izrecno korist osebe ali oseb, ki je lahko
HUZaSIM"»	____________XI-J.1L« alrn i« Alo« »»»In/^
HJU" ~ .
«♦»ronti popolnoma
Tkhko i odobrenjem jednoto določi avojo smrtnino kake-' delnemu zavodu, zaupnemu zavodu, jednoti ali krajevne-vu katerega član je, ali kaki drugi osebi ali osebam, s ji katerimi napravi sporazum (pogodbo), ki ga odobri u-ILk in je napravljen na liatini, predpisani od upravnega ¡Tv katerem ai>orazumu se nameravani koristnik izjavi, Mei za prizadetega člana; v slučaju, da «lan nima ne žene in ne otrok, ki bi bili odvisni od njega, ima pravico z o-jednote določiti v zavarovalnem certifikatu, da je smrt-fiučaju njegove smrti kot del ostalega njegovega premože-^ da je dedič kak dobrodelen zavod; zavarovalni certifikat trii slučajih lahko izdan vkorist oaebi, osebam ali ustano-vodom, dokler je v soglaeju z določbami zakonov države ki so sedaj v veljavi ali ki še bodo uveljavljeni in katere uveljavi po potrebi upravni odsek za jednoto. Dobrodelni ii ustanova, ki naj bi bil v certifikatu, izdanem od te jedno-nfen kot koristnik, pa mora biti v Združenih državah ali teritorijih, ali v Kanadi. Iz smrtnine sme jednota izplačati pogrebnih stroškov vsoto do dvesto dolarjev. -leta soglasno kot čitana.
61.	V «lučaju, da koristnik (dedič), ki je imel pravico valnine na podlagi določb točke 60 in določb, ki še bodo
, umrje istočasno kot član, ali ako je umrl pred članom, ni pred svojo smrtjo napravil nobene določbe v svojem zadeni certifikatu kot določeno v točki 62, ali ako koristnik, od člana, ni kvalificiran po določbah točke 60 in Član ni dolgega koristnika po določbah točke 60 odnosno določb toČ-in jednota zavarovalnino prizna kot svojo obveznost, tedaj takem slučaju izplača smrtni na onemu koristnik u, imenova-vcertifikatu, ki je še pri življenju; ako ni noben koristnik i j« bil naveden v certifikatu, tedaj pripade smrtnina moteni; ako od teh ni noben živ, tedaj so upravičeni do smrt-groci umrlega člana in sicer v enakih deležih; ako je pa ka-otrok umrl, tedaj dobijo otroci takega otroka delež; ako «i »pustil nobenih otrok^ Jii-OtTOCi jie svojih otrok, tedaj i pripade očetu in materi člana; ako oče ali mati nI več aj pridejo v poštev bratje in sestre v enakih deležih, njih ako je kateri od bratov in sester umrl, do enakega deleža, pa ni nobenega od navedenih oseb, tedaj taka smrtnina pri-jainoti. Pod besedo "starši" ali "otroci" so smatrani tudi lo priznani redniki in zakonito adoptirani otroci, ijeta soglasno kot čitana.
62.	Sprememba dedičev: Kadarkoli želi kak reden član iti dediča ali dediče v zavarovalnem certifikatu, to lahko
, da izpolni predpisano listino, s katero prekliče prejšnje glede dedičev in navede novega dediča ali dediče, sorodstvo k katere določi vsakemu posameznemu dediču, se popiše Krtino »kupno s certifikatom izroči tajniku svojega društva listino tudi on podpiše kot priča te spremembe in odpošlje u tajniku. V slučaju, da je članu vsled preoddaljenosti «a nemogoče izpolniti predpisane listine v navzočnosti taj-tahj mora pravilno izpolnjeno listino in lastnoročno podpi-navzočnosti dveh prič, ki morata tudi podpisati to listino, iti javnemu notarju ali kakemu drugemu javnemu uradni-ima pravico zapriseči, v podpis in nato poslati to listino a tom tajniku svojega društva, ki odpošlje glavnemu taj-glavni tajnik prejme prošnjo in certifikat z navedbo de-v soglasju ? določbami točke 60, prošnjo odobri in odredi priloge certifikatu, v kateri so nove navedbe ali označbe detli dedičev. Sprememba dedičev je upevljavljena šele od *koje glavni tajnik prejel certifikat in prošnjo za sprejo dedičev. Vsaka druga sprememba dedičev ali koristnikov ™almne, določitev, prenos, predaja ali karkoli že, ki naj ■"»Malo na izplačilo smrtnine po zavarovalnem certifikatu, *wna in nima nobene obveznosti za jednoto. Istotako ■"«Javna vsaka pogodba, ki naj bi določala, da član ne bo
dedičev v zavarovalnem certifikatu. JWa Hogla«no kot čitana.
l/.gubljen ali uničen certifikat: Ako član izgubi svoj P"-Je bil uničen, uli da ga radi kateregakoli že vzroka tt,(1*j ima pravico vložiti prošnjo za izdajo novega . ' 1 Izpolniti in podpisati mora predpisano listino izdano l**Jnik». h katero prekliče prejšnji certifikat in tako |Fwvedbe in priloge v dotičnem certifikatu; nevede lahko M bi,i v l,rejšnjem certifikatu, ki Je bil izgubljen g* -lma tudi pravico določiti popolnoma nove. Ta prošnja ¡¿77" f,rtifikata ™>ra biti podpisana od člana v na-KiiKL f*1*' fKl kaU?r«h J« en» lahko tajnik njegovega ' ]» javni notar; ta prošnja pa mora biti podpisana kak1	društva ali pa zapriaežena od javnega no-
iko	Javnega uradnika, ki ima pravico zaprise-
gi v l*j prošnji za nov certifikat sprememba dedičev, ta (i '«	»ko je novi certifikat izdan od
«44*1,1 7'1 **** ž,v,Jenja priaadetega člana In v sogla-«h.,,	K" i tega časa pa oaUnejo v veljavi vse
-oglasno kot čitana.
(ta

Sporne dedAčine
mna "luraju' i,M vloženih več kot ena tirjaUv za a zadeva predložena sodišču. Ima jodnota ,M,lne VBot* zavarovalnine vsoti» vseh sodnij-
*	"to*ke "ipr*vif*nlh pravnih (odvetniških) stroškov in vse
itL u' Ml4"U,i VlJ*d ^^'tve in ugotovitve pravnih F»ii«a ,VU|-n« t v, katerim se po izravnavi tirjatve Izplača ki,	^'»«tku vseh naaUlih stroškov kot navedeno
^aju d.
^ ali d,,	M!orm' ki si lastijo prsvico do zavaro-
.	' kake druge podpore, v različnih državah in
•	proti Jfdnoti ali kaki drugi sporni stran-IU)	,,,f*aJ ima jednota pravico zahtevati od dru-
Hnt^ j	svoje tirjatv^ sodišču, pri katerem Je te
■Hi
Hpnr» ali smrtnine. ki Je Mlo k ršeno po uver-SCi m tJpr,Vn#*a	da so hiti dediči aH korlst-
N*«matrT^ h Uniht	teksti prarl hi «pravi-
' ** » Uko izplačilo tirjatve na zavarovalni
" PKOSTitg -
certifikat in v popolno likvidacijo vseh lirjatev na podlagi zadevnega certifikata in jednota nima napram pozneje prijavljenim morebitnim koristnikom nobene obveznosti na podlagi certifikata, katerega obveznosti so bile likvidirane. Pri določitvi, komu naj jednota izplača, naj se upošteva zaprisežene izjave aorodnikov člana ali kakega dediča in izplačilo tako izvršeno popolnoma odveie organizacijo od vsake nadaljne obveznosti.
Sprejeta soglasno kot čitana.
Bolniška podpora
Točka 65. Ko Član, ki je zavarovan za bolniško podporo, zboli ali ae poškoduje po preteku devetdeset dni po aprejetju v razred bolniške podpore v toliko, da mora biti v zdravniški oakrbi najmanj enkrat na teden in sicer od priznanega zdravnika, in ako da ima plačane vse redne in izredne asesmente jednoti in društvu, in ako je vsled bolezni ali poškodbe popolnoma nesposoben opravljati kakršnokoli delo, tedaj jednota izplača bolniško podporo v vsoti določeni v teh pravilih in v soglasju z dalje navedenimi določbami teh pravil. Clan je upravičen do bolniške podpore četrti dan po prijavi zdravniku in ako se je prizadeti član pravilno javil tajniku svojega društva. Oni Član, ki je prestopil iz mladinskega oddelka v oddelek odraslih in bil sprejet v razred bolniške podpore, je upra-! vičen do bolniške podpore četrti dan po prijavi zdravniku le za one bolezni, za katere je zbolel po prestopu iz mladinskega oddelka v oddelek odraslih; ako je zavarovan v razredu za $1.00, tedaj dobi celo bolniško podporo, ako je pa zavarovan v razredu za $2.00, dobi polovično bolniško podporo, celo pa po preteku devetdesetih dni po aprejemu v razred za $2.00 bolniške podpore.
Br. Karte poroča o spremembi, za katero se je odbor zedinil pod točko 66. Razredi bolniške podpore v $1.00 razredu in $2.00 razredu:
Raaredi bolniške podpor«
Točka 66. Bolniški sklad sestoji iz različnih razredov in bolniško podporo se članu izplača iz sklada, v katerem je zavarovan in v katerega plačuje svoj asesment. Clan je upravičen le do one najvišje vsote bolniške podpore, ki je določena za vsak posamezni razred;
Br. Gradišek zagovarja osnutek pravil, kot je predložen po glavnem odboru. Poroča o času, kdaj prično plačevati bolniške podpore razne druge jugoalovanske podporne organizacije. Jugo-slovanaka bratska federacija je določila gotov standard glede izplačevanja bolniške podpore, katerega so zavzele vae bratske organizacije, ki so spadale k JBF, in ne bi bilo prav, da ae SNPJ prva izneveri dogovoru. Gre tudi za odpravo simulantov.
Br. Mrmolja priporoča, da se prične z izplačevanjem bolniške podpore drugi dan za sklad $1. Za $2 in $3 razred pa peti dan. Podaja primero pri avojem društvu štev. 142 koliko več bi bilo izdatkov v teku enega leta bolnikom, ako bi sa bila podpora nakazala od četrtega dne, kar znaša sorazmerno malo in jednota lahko vzdrži.
Br. Latin se strinja in podpira predlog odbora, istotako br. Schweiger.	,
Br. Calnkar pojasni, zakaj je bilo predloženo, da se plačuje podpora šesti dan. Prvih par dni bolezni ni take važnosti. Bolniška podpora je namenjena za resne bolnike in priporoča, da se sprejme originalni predlog glavnega odbora.
Br. Kluclk soglaša s predlogom odbora in njih dodatkom, istotako tudi br. Jelenič.
Br. Vider priporoča, naj se upošteva priporočilo br. Cainkarja. Poroča, da je pred illlnoiško zakonodajo predlog, ki bo najbrie sprejet, kateri bo mnogo spremenil naše stališče glede bolniške podpore. Bolniška podpora bo morala sloneti na. »lični lestvici kot sedaj smrtninski razred in prispevki bodo mnogo višji od se danjih. Vsled tega se ni vredno veliko pregovarjati, ker bodo spremembe v tej točki najbrže že po novem letu nepotrebne. Ako bo zakon sprejet, se bodo morali tudi za bolniško podporo izdajati posebni certifikati kot sedaj za posmrthino.
Sledi glasovanje, pri katerem je točka 65 sprejeta z dodatkom in spremembo odbora za pravila, z veliko večino glaaov. Glasi se (popravljena):
Točka 66. Razredi bolniške podpore. "A" $1.00 razred: Za prvo leto zavarovanja v tem razredu je član upravičen do cele, t. j. po $1 na dan petindvajset (25) dni, in do polovične, t. j. po 50c na dan pa štirideset (40) dni. Po preteku enega leta zavarovanja v bolniškem razredu je član upravičen do nadaljnjih petindvajset (25) dni cele in štirideset (40) dni polovične za vsako nadaljnje leto zavarovanja v bolniškem skladu; vsota bolniške podpore iz razreda "A" pa v nobenem slučaju ne sme presegati najvišje vaote $1,260.00, in v nobenem letu, t. J. dvanajstih mesecih, ne more član dobiti več kot devetdeset dni cele, dokler nI zavarovan \ tem razredu celih petindvajset let. Zgoraj navedena vsota bolniške podpore v razredu "A" se pa zniža za vsoto, katero je član prejel po 1. januarju 1916.-—Dodatek:
10—15 letne dobe zavarovanja v tem razredu—110 dni; 15—20 letne dobe zavarovanja v tem razredu—180 dni; 20—25 letne dobe zavarovanja v tem razredu—150 dni cele bolniške podpore v teku enega leta. Isto velja za ostala dva razreda.
Br. Perpich protestira, ker se mu je s črtanjem govornikov vzela prilika povedati avoje mnenje o točki 65. priporoča, da nI potreb-no, da bi bolnik imel stalnega zdravnika, ako Je bolan za Jetlko, revmatizem ali lumbago.
$2 razred: V prvem letu zavarovanja v razredu $2 dnevne bolniške podpore je član upravičen do ccle, t. j. po $2 na dan petnajst (15) dni, in polovične, t. J. po $1 na dan, pa štlrideaet (40) dni. Po preteku enega leta po zavarovanju v razredu $2 bolniške podpore je upravičen do nadaljnjih petnajst (16) dni cele in štirideset (40) dni polovične za vsako nadaljnje leto zavarovanja v razredu $2 bolniške podpore. Najvišja vsota bolniške podpore, do katere je Član upravičen v tem razredu, znaša $2,170 in v nobenem letu, t. J. dvanajstih (12) mesecih, ne more dobiti več kot devetdeset (90) dni cele bolniške podpore in vsa vaota prejete bolniške podpore po 1. januarju 1916 se odšteje od zgonU navedene najvišje vsote bolniške podpore, do katere Je Član upravičen.
$3 razred: Člani zavarovani v tem razred«! m) upravičeni za prvo leto zavarovanja za $3 dnevne bolniške podpore do deset (10) dni cele In štirideset (40) dni polovične, po preteku enegs leta ao I« upravičeni do nadaljnjih deset (10) dni cele, t. J. po $il ns dsn, in štirideset (40) dni polovične, t. J. po $1.50 na dan za vsako nadaljnje leto zavarovanja v temu razredu. Najvišja vsota, do katere so upravičeni, znaša $3,150 in v nobenem letu, t. J. dvanajstih (12) mesecih ne morejo dobiti več kot devetdeset (tt) dni cele in vsa bolniška podpora, prejeta po 1. januarju 1*16, se odšteje od najvišje določene visite.	*	_
Br. Medved v Imenu poverilnega odbora poroča, da Je potrebna ožja volitev med štirimi kandidati za gospodarski odbor, Izmed ka terih ae imata izvoliti še dva. V ožjo volitev pridejo: l^trleh, Malgai, Zupan in Benedikt.
Br. (Nlp se zahvali za izvolitev In pravi, da bo tudi v bodoče de lal po svojih najboljših močeh r korist HNPJ, priporočal dobr«' investicije In če se ne ho tu ali Um atrfnjal g ostalimi odborniki.
bo tudi fiorodal zaksj nt.
Br. Petrovič odredi n|Jo volitev med navedenimi kandidati, Ht med katerih ae Imata voliti še dva. Ko delegacija odglaauje, zaključi br. Petrovič dopoldsnsko sejo oh 12. uri opoldne. MATT PKTEOVICH,	KRAKMUH GORMIE.
fconvenčnl predsednik	taplanlkar
DONALD J. LOTJUCH, konvenčni tajnik.
SEDEMNAJSTA SEJA 26. maja 1937 popoldne
Br. konvenčni predsednik otvori sejo ob 1. isipoldne.
Br. Vidrich poroča v iiuenu poverilnega odbora, d» ao navzoči vsi glavni odborniki in delegatje; skupaj 236.
Br. Zupan prečita zapianik 16. aeje, ki je sprejet kot čitan.
Br. Lotrich prečita prošnje zastopnikov združenih mladinskih zborov v Clevelandu in Barertonu za finančno pomoč. Ti mladinski zbori so nastopili na prireditvah tekom te kohveftclje, tako da so zbornici znane njih smernice in stremljenja ter uspehi. Brez pomoči pa je ogrožan obstoj teh mladinskih zborov, kajti finančno stanje je jako slabo.
Br. l,okar predlaga, da jednota povrne združenim mladinskim zborom vse njih stroške v zvezi s konvenčnimi prireditvami ter da nakaže vsakemu zboru po $50 lz konvenčnega sklada. Sestra Candon podpira predlog. Dostavi še, da se naj pozove
članstvo teh zborov, da vsi pristopijo k jednoti, kateri Še niso.
ich predstavi blagajnika skupnih mladinskih zborov, brata Jos. 2eleta, ki na kratko opiše delovanje in težkoče ter finančno stanje teh mladinskih zborov ter izraža upanje, da bo jednota priskočila na pomoč v tej vredni stvari.
Br. Somrak tudi opiše razmere In priporoča predlog v sprejem. —Govorita tudi brata Trebeč In Crnkovlč.
Br. Kaferle predlaga dodatek k predlogu, da se vključi tudi Slovensko šolo SND.—Br. Lolutr sprejme dodatek.
Pri glasovanju je soglasno sprejet predlog brata Lokarja z dodatkom brata Kaferle.
Br. Medved poroča za poverilni odbor, da so pri oftjtm glasovanju za mesta v gospodarskem odseku prejeli :
Malgai 123 glasov, Lotrich 128 gUsov, Zupan 125 glasov, Benedikt 59 glasov. Vsega skupaj je bilo oddanih 230 glasovnic.
Br. Petrovlch naznani, da sta na podlagi tega izida dobila najvišje In obenem nadpolovično Število glasov brata l^otrlch in Zupan.
Br. Klanšek vpraša, Če je br. Zupan kvalificiran za kandidaturo v glavni odbor.
Br. Vidmar obžaluje, da je društvo št. 1 dalo potrdilo bratu Zupanu, katerega ne smutra upravičenim, da bi bil izvoljen v glavni odbor, radi česar predlaga, da se glasovanje razveljavi. Slišal je namreč, da se br. Zupan ni udeleževal društvenih sej kot predpisujejo pravila, ki morajo pa biti za Zu|>ana baš tako veljavna kot za Vidmarja.
Br. Trojar, ki je zapisnikar in delegat društva št. 1, pravi, da kar se tiče aktivnosti in kvalifikacij brata Zupana, ne more opore-kuti, dejstvo pa je, da se redno ne udeležuje Že dolga leta društvenih sej.
Br. Zaltz omeni, da je predsednik društva št. 1, četudi tu ne zastopa tega društva. Nato podrobno pojasni, kuko so prišle do-IpČbe glede kandidatov izven delegacije v pravila, kajti sam je predlagal določbe, du mora pismeno prijavo za kand^lature podpisati društvo, tako da se nI izrabljalo pravice nečlanov do kandidature, kot se je to dogodilo v Waukeganu. Nato citira določbe seduj veljavnih pravil, ki določajo, da se kandidat za delegata mora udeležiti predpisanega števila sej v predkonvenčnem letu, dočlm nI nikake take določbe za kandidata v glavni odbor, ki nI delegat, torej v slučaju kot je ta.
Br. Kumtr pojasni v angleščini pravila, ki so v tem ozlru sicer nedosledna, vendar pa je tehnično na |>odlagi sedanjih pravil br, Zupan upravičen do kandidature v glavni odbor in Je bil pravilno Izvoljen.
Br. Petrovlch pozove v Imenu zbornice brata Zujmna, du poda svoje mnenje,
Br. Zupan pojasni, da se je v letu, ko se je vršila 10. redna konvencija, preselil iz Chlcaga v predmestje, u je s svojo ženo ostal iz sentimentalnih ozirov pri društvu št. 1, in tako se dejanako nI redno udeleževal sej, ker Je preveč oddaljen In so prenerodne prometne zveze. Aktiven pa je bil vedno za jednoto in Je tekom zad njih štirih let žrtvoval več svojega prostega časa za Jednotlno propagando kot znaša Čas vseh društvenih sej tekom istega časa. Na podlagi pravil se smatra sevodu upravičenega do kandidature, kajti ni njegova krivda, če pravilu ne določajo Istega v tem alu-čaju kot določajo glede delegatov. Bilo hI nepravično, da bi se njega kuznovalo z odvzetjem pravice do kandidature, ako Je slučajno v pravilih dvojna mera.
Br. Kosela povdarja, da je tu edino vprašanje, če Je br. Zupan v smislu pravil kvalificiran kandidirati v glavni odbor.
Br. Medved obžaluje, da se prihaja s takimi stvarmi na dan potem, ko so volitve ^vršene. Br. Zupan je bil pravilno Izvoljen. In ako hoče zbornica ovreči to glasovanje, mora seveds z dvetretjinsko večino v tem smislu glssovati.
Br. Boštc predlaga zaključek debate. Podpirano in z zadostno večino sprejeto,
Br. Vider povdarja, da nima nlčessr proti brstu Zupanu. Vendar pa smatra za nepravično, du je taka razlika med delegat) In zunanjimi kandidati v glavni odbor. Kajpada krivda nI na nikomur osebno, temveč je napaka le v pravilih.
Br. Petrovlch proglasi brsta l<otrlcha Izvoljenim za člana go-apodarskega odseka. In ker je bilo ugotovljeno, da pravila niso bils kršena, in Jt konvencija dognala pravilno izstopanje in izvolitev, proglaša izvoljenim v isti odsek brata Zupana.
Br. Zajec (16) predlaga, da se tolmačenja In proglašenjt, kot podano po predsedniku konvencije, vzsme ns znanja In odobri.— Predlog je podpiran in z zadostno večino sprejet.
Br. I^otrleh se zahvali za izkazano zaupsnje In obljubi veatno delovati v najboljše interese Jeduote. Knsko se zshvali In obljubi vostno delovanje br. Zupan.
Br. Malgai se zahvali In Izjavi, da bo vedno sodelovsl z Izvoljenimi v najboljšo korlat Jeduote.
Br. Ilolka želi, da bi se tu sedaj ksj ukrenilo, da ae kaj takega ne ponovi,
Br. Kerže pojasni, da po novih pravilih, sprejetih na tej konvenciji, zunanji člani ne bodo mogli kandidirati v glavni odbor, se torej kaj takega ne bo moglo ponoviti.
Br. Petrovlch odredi, da Je ns dnevnem redu nominacija za mesto predsednike glavnega porotnega odseks.
Nomlnlranl so bratje In sestre: Goršek st., Homrsk, Vratarlč, Candon, Alesh, Podboj, Klune, Aulsr, Zsjec, Tre»** In Bsrblch.
Nominacijo sprejmejo brstje Goršek, Vrstarlč In Homrak.
Poverilni odbor |K»bere glasovnice In se odpravi na štetje glasov.
Dostavljen Jt krsstn šopek svežih nd v počast konvtnčnemu predsedniku Petroviču, ki se dsrltelju Ignaciju Slapnlku ml., flo-rfstu na 6102 Rt. (Halrave., Iskreno zshvali In |*M»tavl rože na predsedniško mizo.
fDtlJe prihodnji*.)
HM KJ A 1,1 HK KMMTR
Dalmatine? i» omH
Dalmatine o je umrla iena. Bil le seveda zelo reven In nI imel nič drugega kakor suhega osla. Nekega dne, ko ga je ravno raz-tovoril, ga Jt pričel objemati In trepljati:
"O. ti moj edini osel! Drv» mi nanoeiš, vode ml naoosid, mieks mi nanoslš, o, ko bi znal še pur«
pitati, bi se nlkdsr ne sfiomnil avoje atare!"
t
Njegova alefca nt rs«
MVaŠ nečak Je torej v A meri-ki?" se tariima stari učitelj.
"Ds. to as pravi: nef llotel Je
v Ameriko, pa ml Je ondan plaal It Južne Afrike!"
"Da. dar zaskrbljeno prlkl-ma učitelj, "zemljepis Je bil rom njegova slaba stran T'
Obsojeni organizatorji dobili pomoč
Priziv vložen prt državnem vrhovnem todiiču
Le wist on, Ht,—(FP)—Odvet-niki Ltwisovega odbora CIO so vložili priliv pri državnem vrhovnemu sodišču proti obaodbl šestih organizatorjev unije ¿ev-Ijarskih delavcev. Ti so dobili šest mesecev zapora vaak na obtožbo kršenja injunkcije in taljenja sodišča. OUspdbo je izrekel sodnik Harry Manser, ki jo tudi Izdal Injuukcijo, ki je prepovedovala pikotiranje in druge aktlvnoati v stavki čevljarskih delavcev v distriktu Lewiston-Auburp.
Peticija naglaša, da jt todnik Manser prekoračil meje avoje ob-laati, ko jt obsodil organiaatorje v upor. S to obsodbo Jt kršil tudi ustavne ura v ice obtuAenctv.
Federalno dela v ako rasaodišče »daj vodi zaslišanje proti čevljarskim tovarnarjem, ki so odklonili koltkUviui pogajanja z unijo in jih je ta potem obtožila kršenja Wagnerjtvtga delavskega zakona. Zaališanjt vodi dr. John A. Lapp, |>okrajinaki direktor delavskega razsodišča.
Unija za ameriška civilne svo-bodščine Jt tudi priskočila na pomoč obaojenim organizatorjem. Pozvala Je kongres, naj odredi preiskavo zatiranja civilnih avo-bodščin ameriških državljanov v središču Čevljarake industrije v državi Maint. Dolavaka federacija v Bostonu je sklicala maa-ni shod, nu katerem je bila sprejeta resolucija, ki zahteva takojšnjo izpustitev organizatorjev iz za|>ora. Nadaljnja resolucija urgira bojkotlranje blaga, ki jt producirano v tej drftavi.
Wall str. se zai za Sovjetsko unijo
Priporoča utrdiUv trgovskih odnolajav
New York. — (FP) — Wall Street je končno priznal Sovjetsko unijo. To dokaiujt posebna priloga, vsebujoča HO struni, ki Jo J t prinesel Journal of Commerce, glusilo ameriških finančnikov. V prilogi Je 76 člankov in vsi ae nanašajo na trgovino med Ameriko in aovjetako Rusijo.
Dr. Jules I. Bogen, uradnik wallstreelakega glasila, v uvodu poudarja, da vae kaže, da bo trgovina msd Združenimi državami in Sovjetsko unijo kmalu dosegla najvišjo točko, zaeno pa «vari, da napredek, ki ga izkazu* Jt Sovjetska unija v razvoju svojega gosisnlarstva in produkciji blaga v zadnjih letih, kaže, da J« že na j>otl ekonomske neodvisnosti. Ako bo šlo v tej smeri na-prej, ne bo KuslJa odvisna od uvoza strojev in drugega blaga iz tujezemstvu. Producirala bo lahko vse, kar potrebuje.
Henstor James P. Pope, član senatnega odseka za zunanje zadeve, Ima tudi članek v glasilu ameriških finančnikov. On hvali Hovjetsko unijo, ker Je krenila na pot, ki vodi v demokracijo, graja pa fašistično Italijo in na-cijsko Nemčijo, ki ograiata mir v Kvropi s svojo intervencijo v španaki civilni vojni. "Borba Je med fašizmom in demokracijo In valed tega je treba pozdraviti gibanje v Kuaiji, ki Je na|s'rJeno proti fašističnim diktaturam," pravi senator.
Tiskarji re vol tir ali in $9 postavili na čelo gibanja CIO
Dallas, Tez. — (FP) — Tukajšnja tipografična unija je odprto revoltlrala (»roti reakcionarni |x>litlki Ameriške delav» ske federacije. Izstopila Je iz centralne unije kot protest proti Izključitvi krajevnih unij CfO In se |Mistsvlls ns čelo gibanja za formiranje lokalnega Indus trljnkega sveta CIO. Slltno Je atorila tudi tipografična unija v B«'«umno!u, ki jt za tO. junija sklicala državno konferenco Za uatanovltev drltmtf Ii trij'kega sveta < U> Konf« ee ae udeleže Izključene unije, med katerimi so tudi oljni delavci, ki predstavljaj« največjo 4t-lavsko skupino v državi.
f108VET*
PONDEUR 14
F. M. DOSTOJEVSKI J:
Bratje Karamazovi
IUiom v Mirih dolih s epilogom Fori——11 FUUr Leo«44*
"Cemu bi jo uničevali?" je vpraial Ivan.
"Da bi reanica preje zasijala, evo zakaj."
"A de ta reanica zašije, tedaj bodo vaa prvega najprej oplenili in nato ... uničili."
"Oho!" Sicer pa, nemara da imai prav. Oh, jaz oslica!" se je zdsjci zdrznil Fjodor Pavlo-vič in se lahno udaril po čelu. "Nu, pa naj stoji tvoj samostan, Aljoika, če je tako. Toda mi, ki smo pametni, bomo rsjii sedeli na toplem In ae krepčali s konjačkom. Ali veA, Ivan, da je to menda te Bog sam nalašč Uko uredil? Govori, Ivan: ali je Bog aH ga ni? Stoj: po pravici povej, govori reano! Zakaj se spet smeje!?"
"Smejem se tistemu, ksr ste prejle sami tako bistroumno pripomnili o SmerdjakovlJevi veri v to, da sta na svetu dvs starca, ki moreta premikati gore."
"Mar sem rekel zdaj kaj podobnega?"
"Zelo podobno je bilo."
"Nu, tedaj sem pač tudi jas maki Človek in imam rusko črto—in tudi tebe, ki si filozof, bi utegnil kdo na ta način zasačiti na tvoji črti. Ali hočei, da te zassčim? 8taviva, da te zasačim le jutri. A vfidar povej: je Bog ali ga ni? Toda resno! Zdaj potrebujem resne besede." '	. —
"Ne, ni Boga."
"AlJoŠka, aH je Bog?"
"Je Bog."
"In nesmrtnost, Ivsn—sli je? Nu, kakršnakoli, nu, vsaj majhna, majcena?"
Tudi nesmrtnosti ni."
"Nlkake ne?"
"Nlkake."
'To Je najpopolnejša ničla. Morda Je pa vendarle nekaj, karkoli? Prav nič vendar ne more biti!"
"Popolna ničla."
"Aljoika, ali Je nesmrtnost?" "Je."
"A Bog In nesmrtnost?"
'Tudi Bog in nesmrtnost. Bai v Bogu je neamrtnost."
"Hm. Bolj verjetno Je, da Ima Ivan prav. Boie moj, če le pomislim, koliko vere je človek dal in koliko vsakrinlh moči je zapravljal za to utvaro—In to te toliko tisoč let! Kdo je tisti, ki se tako horčuje iz človeka? Ivan! Posled-njič in z vso odločnostjo: ali je Bog ali ga ni? Poslednjlč te vpraiam!"
'Tudi poslednjlč ga ni."
"A kdo se norčuje is ljudi, Ivan?"
"Menda vrag." se Je nasmehnil Ivsn Fjodo-rovič.
"A vrag jer
"Ne, tudi vraga ni." -
"Skoda. Vrag me vzemi, kaj bi po tem takem napravil s tistim, ki si je prvi izmislil Boga! Premalo bi bilo, če bi ga obesil ns grenko trepetliko."
"Nlkake civilizacije ne bi bilo. da si niso izmislili Boga."
"Ne bi bilo? Brez Boga. misliš?"
"Da. Niti konjačka ne bi bilo. A konjak vam bo vendarle treba vietl."
"Postoj, postoj, postoj, drsgec, ie čaiico. Aljoio sem uftslil. Saj menda nisi hud, Aljo-ia? Ljubi Alekseljček ti moj, Alekaejček!"
"Ne, nisem hud. Poznam vaie miali. Va&e srce je boljic od glsve."
"Moje srce da Je boljie od glave? O Gospod, in kdo pravi to! Ivan. ali ti ljubiš AlJoško?"
"Ljubim ga."
"I* ljubi ga (FJodoru Pavloviču Je pijanost nsglo udsrjala v glavo). Cuj. Aljošs, tisto, kar sem preje nsprsvil tvojemu starcu, Je bils surovost. Tods rszburjen sem bil. A ta starec je menda tudi bistroumen, kako meni* ti, Ivan?"
"Nemara da je."
"Je. je, 11 y a du Piron la-dedans. Jezuit je, ruski jezuit. Kakor v vsakem plemenitem bitju, vre tudi v njem pritajena nejevolja nad tem, da se mors pretvarjati . . . delati se svetnika."
"Saj vendar veruje v Boga."
"Niti za petico ne. Ali mar nisi vedel? Nekaj mefistovskega je v njem, ali bolje, nekaj iz 'Junaka naiega časa'... Arbenin, ali kako mu je ie ime ... se pravi, vidii, hotljivec je, doto-rej hotljivec, ds bi ae ie danes bal za svojo hčer ali ieno, če bi ila k njemu na izpoved. Vei, kadar jame pripovedovati . . . Predlani nas je povabil k sebi ns Čaj in to z likerčkom (dame mu poiiljajo likerje), in ko je jel opisovati stare čase, smo mi kar pokali od smeha ... Posebno tisto, kako je osdravil neko oslabelo žensko. *Ce vas ne bi noge bolele,' pravi, 'bi vam nekaj zaplesal.' A, kakien se ti vidi? 'Poiteno sem ae nasvetogorfl svoje dni/ je dejal. Trgovca Denidova je olajial za iestdeset tisoč."
"Kako, ukral mu jih je?"
"Prinesel mu jih je bil kot dobremu človeku: "Spravi mi jih, brat, pri meni bo jutri preiakava." In ta Jih Je res spravil, čei: "Za cerkev si jih irtvoval." Rekel sem mu: lopov si, sem mu rekel. Ne, pravi on, nisem lopov, iirok sem . . . sicer pa, to ni bil on . . . Bil je nekdo drugI. ZsmenJal sem ga s nekom drugim ... in niti nisem opazil. Nu, evo, ie to čaiico pa bo dovolj; odnosi steklenko, Ivan. Gobezdal sem, zakaj me nisi ustavil, Ivan . . . zakaj me nisi opomnil, da gobesdam?"
"Vedel sem, da boete sami prestali."
"Lažei, iz hudobije si molčal, iz same hudobije zoper mene. Preslrai me. K meni si pri-ie! in zdaj me preziral v moji hiil."
"Saj poj dem. Konjak vam leze v glavo."
"Za Krista Boga sem te prosil, da bi se peljal v Cermainjo ... za dan ali dva, pa se ne peljei."
"Jutri se popeljem, če vam je toliko do tega."
"Ne pojdei. Ti bi rad tu oprezal za menoj, da, hudobna duia, zato pa nočei iti!"
Starec se kar ni hotel uneeti. Njegova pijanost je bila doeegla tisto mejo, ko nekatere, dotlej mirne pijance mahoma obide trdovratna potreba, da se utogotijo in rasrepenčijo.
"Kaj me gledai? Kakine oči imai? Tvoje oči me gledajo In mi govore: "Spaka ti pijana!" Sumljive so tvoje oči, prezirljive so tvoje oči... S poeebnlmi mislimi si priiel k meni. Vidii Aljoiko, kako gleda on in kako se mu svetijo oči. Aljoia me ne prezira. Alekaej, nič ne maraj Ivana <. ."
"Ne jesite se na brata! Prestanite ga žaliti," Je zdajci s poudarkom rekel Aljoia.
"Nu, prav, pa ne bom. Uh, glava me boli. Daj konjak proč, Ivan, v tretje ti pravim." Zamislil se je in se zdajci nekam zategnjeno in zvito nasmehnil: "Ne jezi se, Ivan, na starega kllavca. Vem, da me ne maral, a vendar se nikar ne jezi. Saj me tudi nimai za kaj ljubiti. Le pojdi v Cermainjo, sam se pripeljem k tebi in ti prinesem darilo. Pokažem ti tam neko dekletce, že davno sem si jo zapomnil. Zdaj hodi ie bosa. Ne plsii se bosih, ne preziraj jih — to so ti biseri!. .."
In cmoknil se Je ns roko.
"Zame," Je mahoma ves oilvel, kakor da se je za trenutek iztreznil, kakor hitro je priiel do svojega omiljenega predmeta, "zame . . . Eh vidva, otroka! Otročička, praiička moja mala, zame ... vse moje življenje zame ni bilo ženske, ki bi se mi gabila, evo. to je moje pravilo I Ali me moreta razumeti? A kje bi vidva to razumela: v vaju dveh se pretaka ie mleko namestu krvi, nista se ie izluičila!
(Dalje prihodnji!.)
Umrla aa zastrupi jen jem. -'učil pri mojstru Titu in končal V mariborski porodniinici je itudije z odliko. Na končni rai-umrla mlad? profesorica Ver. stavi je dobil-kot prvi noze-Novak-Dostalova, Žena prof* mec—prvo nagrado. Nato je sorja Vilka Novaka in hči ljub- mnogo popotoval po Italiji, molj anskega učitelja Rudolfa Do- ral k vojakom in aluiil pri mor-stala Poročila se je pred pič- narici 10 let, objadral mnogo molim letom. Ko je pred nekaj rij, njegov pogled ae je učil ne-dnevi rodila v porodniinici, je|preatano in aUkar je slikal ne-
(lavtrne »«rečlU la Ljubljane.)
DVA NA DOSMRTNO ROIII JO, KDKN NA 20 I.ET .
Morilci upokojenegs finanrsrjs Strajniaka v Mariboru pred sodniki
Lani 8. Julija je bil v Mejni ulici v Mariboru ubit In oro|t«n upokojeni finančni stražnik Ivan StraJniak. Kmalu nato je policija izsledila morilce: ao to 23-letni Kari Stern, 29 letni brezposelni trgovski pomočnik Ivan Koller in S9letni bresposel-ni ključavničar Franc Belak. Po njih Izpovedih niso le sasnovall in isvriili Strajniakovega umora. ampak so snovali tudi druge umore, da bi priili do denar j s
Vsi ti trije so se seznanili lani nekaj .mesecev pred um»r»m fitern je bil poprej delavec v neki tekstilni tovarni, toda Koller in Belak sta mu govorila, da je neumen, če dela, ko se da tudi brez dela dobro živeti. Strm jima je verjel in je res pustil službo. Potem no se dogovarjali, kje bi lahko vlomili in kje bi priili— jpafari i ujnorvm—do denarja
Kollerjcvi so bili svoj Čss sosed« je Strajniaka in Koller je trdil, da bi bil vlom v Strajniakovo stanovanje vreden truda. Strajn Ask je bil aicer kronski upokojenec, tods oženil se je precej dobro in kupil hiio z velikim vrtom, s ksteregs je žene prodajala zelenjavo na marilmrskem trgu. Dogovorili so se tako, da bodo vlomili In oropali Strajniaka zjutraj, ko odide njegova žens ns trg prodsjst. Ker Šterna so-s««dje niso posneli, je moral Stern ns oprezovsnje s tem. ds bi lel k Strajnšeku izpraievat. sli bi dobil stanovanje v njegovi hiii. Dne 8. julijs lani je Stern res stopil v Strajniakovo hiio. blizu nekje pa je čakal Belak. Stern se Je pogajal s Strajniakom glede stanovanja, nato pa je stopil v kuhinjo Belak in nspadel Strajniaka od sadaj in ga pobil na tla. Nato ata ga oba zadavila in mu ie zadrgnila brisačo mrtvemu okrog vratu. Nato sta vlomila v neko skrinjico in odneela 4HOO Din gotovine, dva prstana In «»kro« 2 kili starih avatrij* skih kron.
Belak ni hotel vzeti nič od plena, češ, da Je premajhen, izgovoril |>a si je. da ga zaradi tega tudi ne smeta izdati. Koller In Stern |>a sta se odpeljala z avtobusom v Celje, od Um z železnico v Zagreb In nekaj dni veselja- ______
čila, dokler jima ni ostalo denar-j ¡^j Italijo.
priilo do aastrupljenja in itiri dni nato je umrla. Baje se zadnje čase pogosto dogsjsjo za-strupljenja v mariborski porodniinici in so temu vzrok pač naie mizerne bolniinične raz-mere.
Umrl dr. Ivan Prijatelj K naiemu kratkemu prvemu poročilu o smrti naiega literarnega zgodovinarja dr. Ivana Prijatelja naj doetavimo ie nekaj besed
Ko je po lest tedenski bolezni in nekajletnem prostovoljno samotnem življenju umrl dr. Ivan Prijatelj, amo se vsi zavedli, da smo izgubili moža, kakrinega nismo imeli pred njim in kakrinega bomo težko kmalu spet dobili. Vse raziskovanje naie literature od Preierna dalje je tesno povezano z imenom dr. Prijatelja. Doraičal je skupaj z naio Moderno (Zupančič, Cankar, Murn, Kette) ter bil občinstvu tolmač njene umetnosti, hkrati pa neumorno raziskoval razvoj naie književnosti od Preierna dalje. Bil pa ni suh znanstvenik, marveč sta se v njem družila v čudovito enoto znanstveni raziskovalec In lite-rat. Kdor je bral le en Prijateljev članek, bo pritrdil, da je bilo v njem mnogo pisatelja, kar je tudi vzrok, da so njegovi eseji dostopni vsakemu bralcu, kar o veČini drugih znanstvenikov in univerzitetnih profesorjev težko trdimo.
Biti Uko marljiv delavec, poznati toliko gradiva, imeti literarni okus in zmotnost, povedati vsako stvar z njeno pravo besedo — to daj« Prijateljevemu delu Uko vieoko ceno, da nam je bila druga misel ob njegovi smrti vpralanje: Kje imamo koga, ki bi ga lahko nadomestil? Odgovora na<to vpralanje nI.
Njegovo'délo predsUvlja nekaj sto člankbv in esejev in več knjig, uredltVie »branih spisov Kersnika, Jurčiča in Tavčarja, uvodi v razne zbirke in knjige, članki v tujem jeziku o slovenski literaturi, prevodi iz ruske literature, med njimi Puikino-ve povesti "KapiUnova hči" in epos "Jevgenij Ognjegin" itd. Tudi zadnje njegovo delo je bilo posvečeni ruski literaturi: prevod velikega romana "Glo-bel" ruskega klasika Gončaro-va, ki ga izda Slovenska mati ca. Važno pa je tudi njegovo vzgojno delo na univerzi, kjer je vzgojil lepo Itevllo slavistov na katere je imel tudi na sploh velik vpliv.
Dr. Ivana Prijatelja Ime bo osUlo zapisano z zlatimi Črkam v zgodovini slovenske literature kot enega najboljilh tolmačev in vodnikov v svetu leposlovjs.
Jubilej primorskega elikarja
AlberU Sirka Dne 26. maja je znani sloven ski skademski slikar Albert Sirk dopolnil svoje 60. leto. Po rodu je od Sv. Krila pri Trstu.
Ob tem jubileju umetnike, ki ga je rodila tržalka zemlja, se snovs človek zave, koliko smo izgubili s Primorjem, ki je ostalo Ta lepi kos sloven
utrudno. Gnala ga ja strast po izpopolnjevanju, morje ga je kot preizkuina vseh slikarev izzivalo k naporom, dognati svoj čopič do zadnje popolnosti. Po vojni je naatopil službo učitelja risanja na italljanaki gimnaziji. Ker ni stopil v fai i stični sindikat, je bil odpuičen, poučeval nato na Ciril Metodovi ioli pri Sv. Jakobu, ko pa ao tudi to lolo ukinili, je moral pobegniti čez mejo v Jugoslavijo, ki ga ni sprejela tako, kakor bi ga morala: bil je nameščen pogodbeno kot učitelj riaanja in dodeljen melčanski ioli v St. Lenartu v Slovenskih goricah, kjer je le danes, daai bi njegovemu delu mnogo koristilo, da bi priiel kam v mesto in da bi bil sprejet v stalno službo. To je slikar zaprosil že leU 1929— toda proinja le danes nI rešena.
S prihodom v Jugoslavijo se je polje njegovega slikarskega zanimanja razširilo: zelo rad tiodi v južno Srbijo, kjer ga ori enUlska barvitost mika in ustvaril je že lepo vrato akvarelov in olj iz Skoplja, Bitolja, Ohrida itd. Pa tudi v Slovenskih goricah je našel zase dovolj motivov, ki jih je prenesel s svojim sigurnim čopičem na platno. Njegovi akvareli cvetja so znane lepote.
Znan je tudi kot dober ilustrator mladinskih listov in raznih knjig, priredil več kolektivnih razsUv in se udeležil mnogih razaUv doma in v Inozemstvu.
K njegovemu jubileju mu želimo, da bi ie dolgo Uko zdravo in krepko delal kakor doslej!
M. K.
Američan povocil dekle do smrti Blizu 2alca se je pripetila 26 maja huda nesreča, katere žrtev je posUla 26-letna Marija Ku-drova iz Vrbja pri 2alcu. Po veliki cesti so iz Ljubljane proti Celju drveli na dveh motornih kolesih itirje Američani in Norvežani. Njih pot jih vodi preko Budimpelte proti severu na Nor-velko. V drugem motociklu sU se peljala ameriiki državljan John Harry Wikam In Norvežan Olaf Holvig. Tik pred Žalcem so prehiteli skupino ciganov, ki je tamkaj razkazovala svojega medveda. Ob cesti je stala 26-letna Kudrova iz Vrbja ter se tako zagledala v medvedjo igro, da je presliiala signale vozača Wikama, ki je z motociklom za-vozll vanjo In jo podrl. Kudrovi je počila lobanja in izstopili so ji možgani. Vendar pa je imela !c toliko moči, da se je sama dvignila, ila k bližnjemu studencu in si oprala roke, ila nato sama k zdravniku, ki pa jo je nemudoma poslal v celjsko bolniš nico. Že med prevosom pa je izgubila zavest, iz katere ae ni več zbudila. Naalednji dan je v bolnišnici umrla.
Ker so vse priče potrdile, da Američana ne zadene nobena krivda, je Američan odpeljal dalje, poprej pa je še pustil za de k leto ve sUrše večji znesek de-narja.
ja le še za vrnitev v Maribor, j Hkp Mm|je j* dal slovenski kul kjer sU se oglasile ns domovih turi toliko mojstrov In gradl-svojih staršev, nato pa pobegni-, teljev, da je človeku hudo ob sa-
la čez mejo v Avstrijo, kjer pa ao ju aretirali in izročili našim oblastem. Aretirali so tudi Be-laka
Preiskavs je dognala, da je laU družba hotela ubiti in oro-pati tudi upokojenega šolskegs nadzornika Ivana Koropca in upokojenca Bogomira I.aaba-cherja. Glede obeh so se informirali po svojih priležnicah aH
vesti, ds je v fašističnem Pri-morju doraščajoča mladina v rokah italijanske šole in ds je talentom pot do zorenja pač zelo ovirana, če ne aploh onemogočena.
Albert Sirk je naš najbolj znani sliksr morskih in obmorskih motivov. Sam izhaja iz ribiške družine in je od mladosti morje' v njegovih očeh. Ps ribiške ko-|
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tuinega srca naznanjam/ «wa sorodnikom. ariistei. c«« ialootno vest, d. je po dolfotrajal ia »urni bole.ni ' dne 24. suja 1M7 aaia ljuba hčerka in aeatra
MARIE BABN1K
Rojen, je bila 2. jalija ltll v Waakcgaau, III. pOEr,b ~ dne 2S. maja t. L n. Ascension pokepaUiiu. Obrede U ODr* M. J. Butala, sa kar nia lepa hvala. Pokojni» je bil. L.T. L Marije Pomagaj it. 7t in Samoetojnega dr uit v«. N. . * isrekamo arčno hvalo ¿lanom obeh druitev ta obiake u "J bolezni in sa obilen aprejem ob amrti pri pogrebu. ter hviU * 1 vaae ji vence, ki ao jih poloiili v zadnji pozdrav. uko . M Ji tudi draitvama 8v. Joiefa ia Sv. Ane za udeleiitev pri D.,rr?" najlepia hvala vsem. ki ate jo tolaMU ia obiakali ob ia vaem. Id ate ao adeleiili sprevoda na mirodvor. Srčna h>.i vaom. U ate dali na razpolago avoje avtomobile, ie poaebno hv.ul »r. Joseph Nemanichu za Uko lepo erejeai pogreb, ter xa «j,, liki toplo priporočamo rojakom. Upa hvala tudi vnem ki -i ' is Kenoahe, Wia., in jo obiakali ko je leiala na mrtvaiki m «dr« u. Ia darovalcem za maie in aicer: Mra. France« Zupec it BarbertJ mra. Johani Kirn. mr. in mra. Jakob Smole. mr. in ara. Krnil mr. In mra. Frank Petri* ia družini, mr. in mra. Frank Govekar Frances Debevc, mr. John Heraver ia familiji, mi** A*n«» miaa Emily Bergant Iz Kenoahe. Win., nr. |n mra. Frank Foil, mra. Agneo Poglajen, mr. In mra. Charles Mneller, mra. Mary Kr mra. Johani Variek, mra. Katariai Variek, mr. Joseph Slan« j Girla of the Grieoa Pfleger C«. Nadalje srčna hvala ca darovane v« In c veti j ice in sicer sledečim: Mr. in mrs. Jakob Babnik Jr., m mrs. Thomas Trohe, mr. in mra. Frank Jereb, mr. in mra. Anw* palec ia druiini. mr. in mra. Jakob Mivftek in družini, nr. Mi Miviek, mra. Petkovsek in aina, miaa Mary Smole, mias S-jphie s« mra. Rone J ur ko vac, mr. in mra. Andrew Ogrin, mr. in mra Ji Draaler, mr. in mrs. Joseph Neman ich. mt. in mrs. Steve I> druiini, mr. ia Ura. Johm Owe* is Kenoslff, Wis., mr. in mr. Skerbec ia druiini, mrs.Afaaa*£oetlsha, mr. Jakob Koahir ia dru mra. Jooephine Moilna, MMo M dry Hibel, American Steel t Wir» i Galvanising Dept. Girls of Grloaa "Pfleger Co., in Grieaa Pfleger fare Clubu.
Torej še eakrat najlepša hvala vsem skapaj in zs vae karkvk | nam dobrega storili in nam pomagali v uri ialosti.
Tebi draga in Ijaba hčerka naia pa ielimo, počivaj v miru ia Ia naj TI bode žemljica. Žalujoči oatali: Mary Miviek, mati, Fraak iek, očem, ter Jacob In John Babnik, brata la Frances Babnik Waakegan, III.
-r-rr----------------------------------rrri-r--rrrrrrm.,,,,JA
Predolgi mesec
Ravnatelj: "Ali shajate z va !o plačo?"
"S plačo že, z mesecem pa ne Na koncu mi zmerom nekaj dn preveč hodi ..."
o
Uhki pomoč
"Da. stanovanje ima to napa ko, da se silil sem hrup s posU je. Ampak to vaa moti aamo prvi dve ali tri noči, potem pa privadite . . ."
"Dobro, bom pa prve noči epa pri bratu."
NAROČITE SI MEVRIK PROSI
Pe sklepu 1#. redno konvencijo ao lahko naroči na Hat Prav priiteje eden, dva, tri, itiri aH pet članov iz ene druiiae k eni nini. Liât Proavota stane sa vaa enako, za člane ali nečlane $6.1 eno letno naročaino. Kar pa člani ie plačajo pri asesments ti.: tednik, ae jim to priiteje k naročnini. Torej sedsj ai vzroka, je llat predrag za člane S Ji .P J. Liât Prosveta je vaia gotovo je v vsaki druiini nekdo, ki bi rad čital Ust vssk daa. listu Proavets Je:
Za Zdrei. države in Kanado.M^i Za Cicero la Chicago je...
1	tednik In..............4.80 1 tednik ia..............
2	tednika in.............3.S0 2 tednika in.............
3	tednike In.............2.40 3 tednike in.............
4	tednike in............. 1.20 4 tednike in.............
5	tednikov in............ nié 5 tednikov in............
Za Evropo je..............$».00
Izpolnite spodnji knpon. priloiite potrebno vsoto densrjs ali Mi Order v pismu In al naročite Prooveto. liât, kl je vaia lastnina.
Pojasnile:—Vaa le J kakor hitro kateri teh članov preneha biti SNPJ, ali če aa preseli proč od druiine in bo zshhevs! asm ivoj tednik, bode moral tisti član is dotične druiine, ki je tako aka naročena na dnevnik Prozveto, to takoj naznaniti uprsvniitvu in obenem doplačati dotično vsoto listu Proavets. Ako tega ne i tedaj mora upravniitvo sniiati datum sa to vsoto nsročniku.
' i»
1)
PROSVETA. SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave., Chleafs, HL
Priloieno pošiljam naročnino za Hat Prooveto vsote 9......
Ime....................................čl. draitvs
Naslov ...................................................
Ustavite tednik In ga priplilte k moji aaročnini od sledečih moje druiine:
...........................................čl. draitvz it...
...........................................Čl. draitvs it...
4).........................................čl. draitvs R...
...........................................Čl. draitvs it. .
Mesto
.Driava
Nov naročaik..................Star naročaik...........
'.jj<iii»"'ffff f ...........................................
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA VSA
sîuik i n jah ' venda r^pe so poprej ribítí-l>Ärkt' »«v¡hl«	POZOR RUDARJI Î
isvriili umor nad Strajniakom, dasi sts Stern in Belak že bila v lasbacherjevem sUnovanju na ogledih. Izdala sta se za mestns uslužbenca, ki morata pregledati hišo glede popravil In prestdave
Sodišče Jih je obsodilo: Ster-na In Belaka na dosmrtno robijo. Koller ja pa na 20 let roMje. Be-lak Je sprejel obsodbo jok a je in aatrjujuč. da je nedolžen Nje-fov odvetnik je vloill pritožbo
ju—in vsemu temu je ne le ostal zveet kot slikar, marveč je to skoraj izključno zanimanje njegovega čopi£a. Pridobil si je s svojimi slikami sloves nsšegs najboljšrira marinista, ki pozna in ume naalikati morje v vaeh prizorih: nevihU in sonce ne morju, solnlhl vzhod in mesečina. ribiški lov in portiči z barkami.
Oblakova) je Obrtno šolo v Trato, nato pa odšel na slikarsko akademijo v Benetke, kjer te je
I)elo dobijo rudarji, izkušeni v srebrnih in zlatih rudnikih. Pogoji ao nsjemnine (leasing); stslno delo in ugodna prilika saaluiiti denar. Pridite ali piiite takoj na Come-Back Mining Company. Pioneerville, Idaho.
y tiskarsko obrt spadajoča
Tiska vabila sa veeelice In shode, v,xitnicVd-knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, n™"* slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jeziku w
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA
B.NJ>J^ DA TISKOVINE NAROTA V SVOJI TISKARNI
Vse pojasnila daje vodstvo Uskama Ceno zmerne, enljsko dele prve
C LAN*
Plilte po Informacije na
S.N.P.J. PRINTER
2*ft?-ftf Sa LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904
CHICAGO. ILL.
M Mia esm
AH ste ie naročili Prive* ali tel ja aH naroda lk« v domoetae? Te je edini dsrtr.£
-(Adv.; ki gaza mal denar lahka poèljete svojcem v