mk
7£dslj Ui prssnikov.
6»V
d»ily ozeopt • aod Holidaja.
slovenske narodne podporne jednotb
f UrodalAkl In
prostori, 1667 Bo. Lavmdalo Ato.
Offlfo of PafcUootlon: mi 80. Lavmdalo Avo. Trlrphono, Kockoroll 4004.
year xvra.

Jo $&.l>0
Knu-nti m mm4-c Um matUt •t Chicacu. Ilhuout. untW iU.
iu>>> J«. U10. »1 th, puat-of f le. 1 ol Cunirnu uf Mtrrh I. 117$.
Acceptanrr for mailing a| apecUl r«te of
mi
llisijo na raso a hitro
»vski posli ho ne večinoma ili na podlagi kredita, gija je nakupila veliko
ombaM. — Na drugim me u »o bili stroji. — Američa so pa kupovali kožuhovino razne pridelke.
Miington, D. C. — Trgovi-led Rusijo in Združenimi drli jc v prvih šestih mese-t. 1. dosegla skoraj 260 od-liov od trgovine v prvih še mesecih leta 1913. Bila je ij tako velika, kot za celo 1924. Tako poroča Hoorgin Inik Amtorg Trading kor-cije ruskemu biroju v Wash->nu. Stržilo se je v teh še-mesecih za $58,779,736. Ru-kupili za $52,610,645 bla-Američani pa $6,169,091. [upčije so se vršile na podla-tredita s pomočjo bank in a-ri&kih individualnih tvrdk. V kupčijah ni všteta mangana ruda, ki se pošilja direkt-|ameriškim tvrdkam, ravno-tudi ne kupčije ruskih 5kih zadrugarjev in zadruž-producentov mlečnih izdel-, ki imajo svoje organizaci-
trgovino z inozemstvom, tuši so največ kupili bomba-Kupili so ga za $26,479,500. jslan je bil v Murmansk.
in orodja za razvoj ru-industrije in poljedelstva so jili za 19,000,000. Moke so ku-v Ameriki za $17,822,395. Američani so pa zopet kupili 13,831,012 kožuhovine. Kupo-80 tudi ovčja čreva, sladke eninc, lan, konoplje in ka-
oorgin izjavlja, da je bom-tvoril 75 odstotkov od vsega upa, medtem ko je v letu 4 tvoril le 50 odstotkov. La-e Rusija kupovala le strojne in nadomestilne stroje, le-je pa kupovala glavne stro-Ti stroji se bodo vporabili v arnah za tekstilne, električ-kovinske in druge izdelke, s ne ho Rusija kupovala moker ima sama dobro letino, bo pa kupila več drugih pro-tov. Njen bombažni pridelek letos za H8 odstotkov bolj i od nkega leta. Ali njena vpora-bombaža narašča, zato ne bo s kupila manj bombaža, konomičarji v Washingtonu, študirajo te številke, priče-jo razmišljati o vesteh, da t«ki biznis podpira propagan-proti ameriškemu priznanju •kve. Argument se razvija ole: Hritanija mora biti Iju-iumni nasprotnik njene naj-in najmočnejše gospodar-t»'kmovalke v Evropi. So-Jt«ka Rusija se zelo trudi, da »tane gospodarska voditeljica rol«'. kar je bila pred vojno mčija, ki je pa v vojni izgu-1 voditeljstvo. Ce se britske-1 biznisu posreči, ki se zdaj h*ia v kaši in ki vidi v bodoČ-»ti [H)jK)ln polom, pridobiti ružene države, da zopet go-•dar^ko blokira Rusijo, tedaj rno^fKj. vziK)stavijo britski 1'ropaganda proti Ruaom mora vršiti v Ameriki in s po-J" |K»litičarjev, bankirjev in rHmkov, da ne reano ustavi >"l"<larxki razvoj Rusije. Kkonomičarji v Washingtonu dijo v zvezi n tem važnost iz-lv« v novi Trockijevi knjigi o >l'»mu britakega prvenstva v *"vini, da bodo ameriški ban-•rJi preje kot ruski komunisti «friJtli Britanijo v revolucijo b bankrota.
Chicago, III., pondeljek, 10. avgusta (August 10), 1925.	14 00 STKV.—NUMBER 186
postsc* providrd for In ooetion 1103, Aet of Oct. S. 1917. satkoriird on Jaoo 14. 1911.
Pregled d n a v n i h dogodkov
so-
Amerika.
Velik narastek trgovine s vjetske Rusije.
Dogodek, ki dokazuje, da delavstvo ne imzabi kmalu dobrega čina.
M assac h uset ts k o delavstvo je nasprotno otroški sužnosti.
Po k vetu.
Francija ima opraviti z uporniki tudi v Siriji.
Kako fašisti z zavitimi obja vami prikrivajo slab gospodar ski položaj pod njih diktaturo.
Ječa v državi Venezueli se je odprla; nekateri jetniki so u-mrli veselja.
Socialistično gibanje v posameznih državah.
Ljudstvo i.a Ogrskem j< brei pravic.
MassaelratoHsko delavstvo proti otroiki sužnosti
Pričelo bo z veliko kampanjo za poduk. — Kardinal je s svojo izjavo precej pripomogel ne-direktno k zbeganju volilcev. — Petdeset let že traja boj za odpravo otroške sužnosti.
Lovvell, Mass.—Massachusett-sko delavstvo bo vodilo podučno kampanjo za odpravo otroške sužnosti. Tako je sklenila Mas-sachusettska državna delav. federacija na svoji konvenciji, ko je sprejela rezolucijo, ki jo je predložil Frank H. McCarty, organizator Ameriške delavske federacije v Novi Angliji.
McCarty je v daljšem govoru vtemeljil, kako potrebna je pod-učna kampanja, da se sprejme u-
trok. Naglašal je, da bi bilo ljudstvo v državi Massachusetts glasovalo za ustavni amendment, da ni neki človek (najbrž James Curley, bostonski župan, ki je sledil vodstvu kardinala) napravil izjave, da sprejem amend-menta ogroža pravice države. McCarthy je povdaril, da jc človek, ki je podal tako izjavo, vedel, da govori neresnico.
"2e več ko petdeset let se bije boj za postave v korist otrokom raznih državah, in zaradi finančnih sil v teh državah nismo imeli nikdar uspeha. Posledice tega boja so bile, da smo šli nazadnje k najvišjemu sodišču, ki je kongres," je dejal McCarthy." Zdaj je odvisno, da postavimo Massachusetts tje, kamor spada, na čelo borcev za otroke na-ta način, da pričnemo z bojem in da izvojujemo zmago."
Thomas Nolan iz Bostona je priporočal, da se konvencija izreče, da brzojavne in telefonske naprave postanejo vladna lastnina. Kot vzrok je navedel, da je komisija za javne potrebščine dovolila privatnim družbam i>o-višati pristojbine tako visok«), da so jim vrgle osem milijonov dolarjev. Charles J. Hodson je priporočal, da bo moralo organizirano delavstvo dobro opazovati delo državne postavodajne zbornice, kajti tekstilni tovarnarji se bodo potrudili, da se prekliče postava, ki določa osem in štirideset ur dela v tednu za Ženske in otroke.
DEIAVCI NE POZABIJO DOBREGA cisa
SE DESET MINUT NI VZELO ZA VSOTO $1,200.
Delavska žrtev je bila seveda zastonj.
VVashington, I). C. (F. P.) — Tam iz Needlesa, Cal., kjer reka Colorado reže svojo strugo skozi puščavo Mojavo in kjer ima santafeška železnica svoj okrajni stan, prihaja veat o zadnjem poglavju povesti, ki je začela z obrambno stavko 'železničarjev poleti 1922.
Jim VVest, policijski načelnik, je hotel aretirati tatu, ki je u-kradel avto. West je bil pri železniških delavcih v dobrem spominu še izza stavke. Bil je težko ranjen in le hitra operacija, bi mu mogoče otela življenje. Treba je bilo najeti izredni vlak, ki ga popelje v San Bernardino. Izredni vlak je stal $1,200, denarja zanj pa ni bilo. V tem kritičnem trenotku so pa železniški delavci nabrali v manj ko desetih minutah potrebni denar in izredni vlak je odpeljal VVesta v bolnišnico. V bolnišnici je umrl prihodnji dan.
Zakaj so železniški delavci nabrali tako hitro denar, pa pove povest, ki sega nazaj v leto 1922.
Takrat je bila stavka železniških delavcev. Stavka je bila v polnem zamahu in strojevodje, kurjači, sprevodniki in zavirači so se pritožili, da promet ni varen. Kompanija je importirala krdelo pobojnikov, ki so se vozi-i z vlaki in strahovali železniške uslužbence, da opravljajo dok)
železniških delavcev.
želesnl-
stavm amendmflnt-Zft zaSčtto V "Čarji niso hotntl opravljati take-
<»l KPftAtNA POVEST.
(	III. — Harry I>
n»«-hfi,-M, bivši predsednik Oil " 1 R<-newal kompanije, je "Hemnajst nadstropij v prostoru, v katerem dx,Kalo gori in doli. Policija ' Pr,'pnčana, da je neareča, mr-"glednik Wolff je pa takoj IMil preiskavo.
NOCl POSTAJAJO HLADNE.
Brezposelni delavci trpe.
ga dela ali če so sprevodniki vprašali pobojniko za vozni listek, tedaj so pobojniki pritisni-i samokresovo cev na sprevodnika in grozili, da mu bodo že 'pokazali". Železničarji so izvo-11 i delegacijo, ki je šla k okrajnemu vodstvu santafeške železnice se pritožit proti takemu nastopu pobojnikov. Tu je pa slabo naletela. Pokazali so ji vrata. Odločili so se, da ustavijo delo, dokler ne bodo umaknjeni pobojniki in bo njih življenje varno. Dve sto prometnih uslužbencev je prenehalo z delom. Obvestili so potnike v Needlesu, da so dobrodošli gostje na njih domovih, ali pa lahko obedujejo na račun atavkarjev v finih kompanijskih restavracijah, dokler ne bo spor izravnan. Potniki ao stvar sprejeli za dobro in niso godrnjali, toda santafeška železniška družba in takratni justični tajnik I>augherty sta zakričala popolnoma po nepotrebnem, da ae Je izvršila kriminalna zarota, da se ostavi v puščavi število invalidov, ženskih in otrok, poleg ae pa ustavi šc'|>ošta Združenih držav. I)augherty je poslal trdo-srčnega javnega tožitelja v Los Angeles, povzročil je zvezno obtožnico proti osmim voditeljem, od katerih je bilo šest spoznanih krivim In obsojenih v ječo. Zadnji teh šestih je bil že izpuščen iz joče.
železničarji se niso vdali. I)augherty je nato hitro odposlal 192 izrednih zveznih maršal-skih deputijev v Needlee. Ko m bili ti v Needlesu, je kompanija umaknila svoje pobojnike. Nato ho pričeli stavkarji delati. Depu-tiji so pričeli svoje o|>ere< ije na ta način, da vt podili stavkarje z
Vtnezuelska bastilja odprla tvoja vrata
Izpuščeni no bili politični jetniki. — Nekateri jetniki so u-mrli od "veselja". -- Drugim so morali razbiti okove a dletom za železo. — tiomez se čuti varnim.
Wa»hington, I). C. (F. P.) — General Vincente Gomez, vene-zuelaki diktator, ki vlada deželo skozi zadnjih osemnajst let, je vedno trdil, da ni res, da je za Venezuelčane svoboda omejena. Zdaj je pa naenkrat pomiloatil skoraj večino političnih jetnikov, ki jih je imel zaprte v trdnjavi "Castel San Carlos" ob jezeru Maracaibo. Več ko dve sto žrtev je zadobilo prostost, ko so se odpfla vrata te venezuelske ba-stilje. Bili so ubiti na duhu in telesu. Poročilo, ki je dospelo v Was|hlngton o pomilosčenju teh političnih jetnikov, pripovoduje, da ao nekateri jetniki, ko so jim z dletom za železo razbili okove in so jih privedli na solnce, u-mrll od "samega veselja".
Gomez je svoječasno priredil svečanosti generalu Pershingu in mu podaril meč, ki ga jc nosil preje eden venezuelskih narodnih junakov.
Pomiloščeni niso bili lo i>oli-tični jetniki, ki niso umrli v celicah ali pa od "veselja", ko so jim odvzeli okove, temveč vsi politični beguni in pregnanci se lahko vrnejo v deželo, ki žive v tujezemstvu. Mod jetniki, ki so umrli od "veselja" Je bil tudi general Augustin Fossi. On je presedel več ko sedsm let v trdnjavi, ker je bil osumljen, da hoče vzpostaviti zopet ustavno vlado.
Gomez se Čuti zelo varnim, da je pomiloatil svoje politične na-sprotnike. Nedavno je prisilil nenadni kongres, da je sprejel postavo, ki mu daje moč, da on imenuje governer je za vse države. Nato Je imenoval svoje podpornike, na katere se lahko zanese, governerjem. Na ta način je dobil vojaško oblast čez vso deželo.
Glavna politika Gomeza gre za tem, da ne dovoli ustanoviti nobene delavske organizacije. Ljudje, ki so na sumu, da nameravajo ustanoviti delavsko organizacijo, so takoj aretirani in )k>-slani v ječo. Včaal se jih pa reši tudi na drug način. V svojem nagovoru na governerje, ki Jih je sam izbral, je pa rekel, da morajo vedno Imeti pred svojimi očmi "zaščito delavcev". Ker Je Gomez ustvaril železno diktaturo, kakeršna je bila v navadi le v absolutistični monarhiji, ao njegove besede o "delavski zaščiti" povzročile le smeh.
DELAVCI PLAČUJEJO H HVO-JIM ZlVIJENJEM GRADNJO MOSTOV.
( amden, N. Y. — Zopet sta dva delavca smrtno |>onesročlla pri gradnji mostu čez reko I)e-lavvare, ki bo vezal Philadclphijo in ( amden. Dozdaj je pri gradnji U-ga mostu že devet delavcev izgubilo svoje življenje. Zadnja nesreča se je pri|x*tila na ta način, da se jim zmuznil velik železen tram in je padel z delavcema vred na železniški voz.
Vzrok, zakaj ho K. II. elementa in še |h*t ali šest drugih nj«govih tovarišev odslužili kazen, ker so branili svoje življenj« proti naritafeAkim j»obojni-k"m, je pa ta, da Je njih lokalni odvetnik, preden Je nastopila
St. i/ouia, Mo.
Či v tukajšnjem mestu hladne, kar Je izredna prikazen o tem
l^etos /U) no- zemljišč, ki jih je lantovala še- Umirala njih organizacije, spre-
leznica. Podili ho Jih tudi iz železniške restavracije, ki Je v
stopil naprej policijski načelnik VVest in je bil pripravljen braniti pravice ljudstva v Needlesu, da sme hoditi v svoj p»rk. Prisilil je deputije, da ao se u-
m< r
Mx,ko
času. V mestu je okrog MK» brez- mestnem parku. Takrat Je ^ pa poselnih delavcev, ki nimajo o-kroglega v žepu in morajo zara di tega prenočiti na prostem, j Nesrečniki prihajajo pred ob-, činska prenočišča in prosijo za
prenočišče. Toda prenočiš/« o- maknill. I>okler Je trajala obo-stanejo zaprta do meseca okto- rožena Invazija, je Jim West va-bra Neki stari brezposelni dela- roval pravice stavkarjev.
vee* le prosil- "Nimam deset.ee,, To je bil vzrok, zakaj je očr- justični Ujnik, preneha z opo da olačam im prenočišče. Pro- nolisten sUvkar vzel klobuk, pa titi jo proti dovoljenju za novo dela vor.
sim pustite me prenočiti tukaj", Je hitro nabral potrebno vsot*, obravnavo. Ooolldg* so Je stri- -
Njegova prošnja Je bila zaman, j ko je bil
gi<dal majhno legalno tehnično napako pri prvi obravnavi, Prizivl na višja sodišča in na predsednika niso Imeli u-*l*ehn. RoberUon, prwlaednik organizacije kurjačov, in Grlf-fing, predsednik organizacije strojevodij sta |>odpj*ala apel tiA predsednika Coolidga dne 1. oktobra 1924. Priporočila sta, da Harlan Htone, ki Je bil takrat
0PET0VANE VSTAJE PROTI FRANCU
V Siriji ima frnncosko vojaštvo zavratne boje. 200 ubitih, 680 ranjenih.
NA MAROŠKI FRONTI JE MIR
Pariz, 8. avg. — Kakor bi se Sirijci sporazumeli z Maročani, so pritisnili na Francosko okupacijsko armado ravno v času, ko Francozom najtrša prode v Afriki. V Siriji, teritoriju med Malo Azijo in Arabijo je imložaj za Francoze skrajno nevaren. Po širnih pustinjah tega francoskega mandata ao združujejo vataške č*te, ki ponovno dokazujejo Živahnost panislamskega gibanja.
Francozi so izpraznili južni del sirijskega teritorija in peša Atrač, načelnik plemena l)ruz, ki iteje kakih 60,000 moških je ravno pričel napadati mesto Suediah, kakih šestdeset milj južno od Damaska, katero je glavno mesto plemena. Ali mestece Suediah se šo stavi napadalcem.
Kolikor so Francozi dovolili v javnost uradnega naznanila, so imeli 200 ubitih in 600 ranjenih. Neki francoaki oddelek, ki Je bil l>oslan iz Ezre v Suediah na pomoč, je bil v pustinji nenadoma napaden in maaakriran. Ko ao se francoske čete zbirale v Beiru-tu, da se prepeljejo v Maroko, jih je bila tudi napadena in večinoma pobita cela kolona.
Vstaši so zaplenili Francozom precej atrojnle, poljskih topov ln kakih sto kamel, obloženih s strelivom. Is zraka so Francozom Izstreliti že lepo 'število zrakoplovov.
Ko je Hriand včeraj govoril pred kabinetom je jtovodal mnogo neprijetnih vesti iz Sirije, ki I>a so bile za časopisje ustavljene. Pokrajine, kjer prebiva pleme Druzov ni bilo nikoli popolnoma ir.čiščeno. To jo i»ozorišče neprestanih revolt, tako da ima general Sarrail precej (»osla, ki je tam nastavljen z močnim vojaštvom.
Vstaje v Siriji so ponovno začelo 26. julija, o čemur pa so bile zatrte vsake vesti. Tudi v Damasku, starem mestu s ,'100,000 prebivalci se neprestano kuhajo zarote, kjer pa imajo Francozi samo dve stolniji vojaštva, ker vse drugo Je na frontah. V Alep-pu Je aamo bataljon vojaštva, ki se mora neprestano braniti pred organiziranimi napadi raznih čet arabskih bedulnov. Po Siriji je vsepolno turških agentov, kateri baje jKKipihuJejo mohamotlance k odporu. Druži pa niao Moha-medanci, tudi kristjani ne, oni imajo svojo vero.
Fez, Maroko. 8. avg. — Na maroški fronti Je vse mirno. Vrhovni francoski poveljnik Naulln Je pregledal fronti čete, ki so zelo potrebne odmora in jih Ik> polovico tudi |*>slal za prihodnje tri tedne v zaledje, ko ni pričakovali napadov z nasprotne atrani.
Francoske čete so napadle maroške pontojanke pri Fez el Bali ju. Nasprotnik je bil dobro zadelan v hIrelsklh jarkih, a se Je vendar moral umakniti. Več Ki-fljancev je bilo ujetih. Pri napadu ae nino |*>*iu*lll drugega kot bajonetov, s us|h»II h/i ravno vsled tega, ker ho napadli nepričakovano.
Potres v Mehiki.
Mehiško mesto, 8. avg. — V državi Guerrero Je bil včeraj potres, ki je trajal dvajset minut. Tudi Mehiško mesto s«- Je streslo, kar je povzročilo veliko zmešnjavo m«d prebivalstvom. Potres j< uničil brzojavno zvezo s Chll|i«»iirigom, glavnim mestom države Guerrera. Par hiš je v razaulu, a ubit Je samo neki
Laiki faiisli so bojo rotiloo
Zato pa ne izdajajo proračunov, kakor m> to vrši pri drugih vladah.
Pariz, H. avg. — Dvomi ae porajajo v glavi človeka, ko bere razno fašistične objave in finančna |>oročila. Fašiatovaki eksperti v VVashingtonu pravijo Američanom, da Italija ne more plačati. Italijanski fašistični listi v Rimu zalagajo čitatelje z vestmi, da ne bodo plačali niti rjavega centezima. Fašiatičnl jmlitikaši pravijo svojim ptivr-žencem, kako lepo je bilanciran narodni proračun in isti časopisi hvalijo finančni in goai>odarakl preporod imnI Mussolini Jem.
Treba pa je pogledati samo v številko, |m vidimo, da so vsa fantovska poročila zavita ter niti napram Ameriki 110 napram italijanskemu ljudstvu resnična. Dva angleška in ameriški oks-pertl so sestavili številko, katere resnično razgaljajo dejstvo. Prodno jo nastopil Mussolini je bil finančni pološaj še kolikor toliko ugoden v Italiji v primeri z drugimi državami. l«cta 1022, ko ae Je Mussolini vsilil zs ministrskega predsednika, Je bilo 21 lir za dolar, danea Jih je 27. Italijanski notranji dolg so Jo pomnožil za eno miljardo.
To številko prihajajo is fašističnih virov, a Še večje bi bile, ako bi bile odprte vso faAlatov-ake knjige ali če bi bilo v knjigah tudi vae vknjiženo.
Pri nekem slučaju je država potrošila pol miljardo na konstrukcijskem projektu. V fašistični bilanci pa Je bilo vpisanih aamo sto miljonov lir, V prvem letu fašizma ju Italija Imela kaki dve miljardl zaostalih plačil, v drtnvnem proračunu leta !M4 je bilo petnajst miljard lir zaostalega.
Ta dejstva ao znana tudi mednarodnim bankirjem, zato je rekel ameriški bankir čaanikarake-mu poročevalcu v Rimu t Na su-naj izgleda, da jo obzorje v Italiji jasnejše kot kdaj poprej, toda |M> proračunu ni ničesar zaupati, kar pa ne Im* radi drugega kot nasilno diktature.
namignili so mu nsj gre dalje
ko Je jen.
VVest nevarno obatre- nja! a Htonom. Daughertyjem ln
»antafeiko železnico.
AfHkaJto za "Protvolo"!
Straiao zatiraajo IJadtklh pravit aa Ogrsko«
Tajna glasovnim Je v tej državi nepoznana.
Z_ >
London. — (od soc. internacl-Jonale.) — Po tednih diskusije je ogrska reakcija prišla a svojo volilno reformo. To |x>meni, da v času, ko ata celo Japonska ln Turčija uvedli splošno volilno pravico, ostaja Ograka brez splošno volilne pravice. Pa kakor bi to še ne bilo dovolj. Ogrski mogotci se lK>je, da bl mali posestniki In poljedelski delavci vendar le prekosili njih kliko, zato so se (»oslužili najgršega goljufanja z glanovi ter volilnega terorja. Ogrska jo In oatane e-dina država, katera v veliki večini svojih volilnih okrožij sploh ne pozna tajne glaHovnlee.
Poleg tega velikega odrekanja pravic so š« druge umazane reforme, s katerimi mi tlači ljudstvo. Celo zakone imajo proti ne|H>kornlm izselnikom, ki žive v tujini. Vae osebe, ki ao bile v zvezi z ogrsko sovjetnko vlado, so izgubil« vsako pravico. Ta toska v novih |xmtavah Je zlasti usmerjena proti demokratom I11 socialistom, ki ho imeli kaj o-pravitl z bolševiškim med vlad Jem na Ogrskem. Ustanovljen Je nekak reakciJonarnl mlnisterl-jalni koncil, ki Ima v rokah va« te zadeve z "nelojalnimi" Izsel-niki.
Ampak kljub umorom In nasiljem, kljub vsemu odreksnju pravic, vstaja tudi ogrsko delavstvo, in sicer odločnejž« kakor kdaj prej. Tako so vsaj ftovnda-II delegati, ki «> prišli h kongresu so< islistične internacijo-nale v Mar sel ju na Francoskem. > Kongres prične 22. avgusta.
Hivnvi

am
š '.^TMjf

PROSVETA
OLAMLO ILOTBai NARODNE PODPORNE JEDNOTB
^RTNIN^UJVENaER NARODN^agrOBJt^BPljOTP P® 4of9tom.
Kompanijske delavske organizacije ae bodo
preživele, kakor ao * kočije in ie marsikaj drugega, kar so mislili ljudje, da ae nikdar ne odpravi, ker je po njih mislih bilo 'trajno." Te organizacije se krhajo že aedaj, dasi ravno so bile komaj pred nekaj leti ustanovljene z ve-ikim krikom in reldamo.
Naročnin*: Z.rtiaJaoo drUr, pol lota in |1 U 1a tri ■mu; Chka*o ia Si Ji ca tri 111111» ia aa
) SS JO m SI JO iu lato. SS JS aa pol
AH bi radi dcUi za Irl
-PROSVETA"
AVMNH
msTje »
-THE ENLIGHTENMENT1
Orraa wi tkm Sloroak Natioaal
Ovaod h
Adrartlain« rata« oa
Bahaške mezde neunijskih rudarjev na polju premoga v Zapadli i Virginiji ae nikakor noče-o pokazati v plačilnih zalepkah mož, ki nakladajo premog. Ko so odvzeti od mezde običajni od-
Uaitad Stataa (oseapt Chicago) y«er; Ckkaoo $6M, aa4 foreiga eoontrtaa HJO par
MEMBER of Tka FEDERATED PRESS"
t oklopaaie 0* P»
______ de vaai )a a tem
da ea ve« ea satovi liat.
DELAVSKE STROKOVNE ORGANIZACIJE
Delavci so se lahko prepričali že večkrat, da so se ob času velikih stavk ustanovile kompanijske organizacije, če je biio večje število delavcev pripravljenih prelomiti delavsko solidarnost a stavkujočimi. To se je tudi dogajalo, kadar je večje število dalavcev stopilo v mezdno gibanje, da je prišla zmeda v delavske vrste^
To so lahko delavci opazovali v Coloradu v Rockefel-lerjevih podjetjih, na pennsilvanjski železnici in drugje. Naloga takih organizacij je pripraviti stavkokaze, ako j>ride do sporov med podjetniki in delavci Delavce združujejo pod vodstvom delovodij in preddelavcev, ki določajo organizaciji smernice. V teh organizacijah je vedno precejšnje število nezavednih, ki so pripravljeni potegniti s podjetnikom, ko pride do sporov, ako jim tako svetujejo delovodje in preddelavci. Zato take organizacije podpirajo kapitalisti in jih hvalijo, da tvorijo vez med podjetniki in delavci za "harmonično delo in sporazum."
Kako je bilo mogoče ustanoviti take organizacije? O takih organizacijah ni bilo dosti slišati, dokler niso ru darji zastavkali v Rockefellerjevem kraljevstvu v Coloradu in je prišlo do znanega masakra delavskih žen in otrok pr! Ludlowu. Ves civilizirani svet se je takrat zgražal nad tem masakrom. In brihtni podporniki kapitalizma so takrat rekli, da je treba hitro nekaj izumiti, kar prepreči zmago rudarjev, obenem pa delavske izkoriščevalce prikaže pred »vetom kot človekoljubne ljudi. In tako se je ustanovila prva večja kompanijska organizacija da služi namenom kapitalistov. Ta je dobila kmalu po-snemalce drugje.
Organiziranemu podjetništvu ni preostajalo drugega, da se navali z vso silo na prave delavske strokovne organizacije, jih razbije in se poslužuje neorganiziranih delavcev pri tem v svojo korist, ali pa ustanovi svoje de lavske organizacije, čigar naloga je ovirati prave delavske strokovne organizacije.
Podjetniki obljubljajo delhvcem, ki so organizirani v organizacijah pod njih kontrolo, razne koristi. Najbol, priljubljena je seveda obljuba o trajfiem delu. To je vada za katero rad primfeinezavedeB delavec, ker ne ve, da ka takega sploh ne pošto j i v kapitalističnem gospodarstvu kot trajno delo. Dokler ima industrija naročila, delajo delavci. Kadar pa poidejo naročila, jih podjetnik odslovi Tista pest delavcev, ki jih včasi podjetnik obdrži za popravljanje strojev ob času gospodarske krize, je kaplja na razbeljeni kamen. Izigravajo se tudi verski, plemen ski, poltni In narodnoatni pred«odki. Obljube se navadno ne uresničijo in govorance o harmoniji med delavci in pod jetniki prikrivajo navadno le brezvestna stremljenja nik dar aitega in požrešnega kapitalizma.
-a ;--------------—----!—
Te organizacije bi kmalu umrle naravne smrti, ako bl oblasti ostale nepriatranske ob času sporov v industri ji. Ako bi
se dleavske organizacije lahko normalno razvijale, tedaj bi podjetniki ne mogli izvajati takega terorja kot n. pr. pri Ludlowu. Rockefeller in drugi bi ae lepo pogajali z rudarsko organizacijo in se tudi kmalu pogodili. Tako so se pa Rockefeller in drugi odločili stret rudarsko organ izučijo, ker so vedeli, da jih podpirajo oblasti.
Delavske strokovne organizacije so naravna poaledi ca socialnih in gospodarskih nasprotij. Te organizacije bodo obstale. Bojevule se bodo in zmagovale, dokler sedanjega gospodarskega sistema ne bo nadomeatil socia listični. Kompanijske delavske organizacije so pa nenaravni produkt razrednega boja in zato bodo kmalu tud izginile. Razredna zavest »e bo sčasoma tako razvila med delovnim ljudstvom, da postanejo kompanijske delavske organizacije nemogoče, ker podjetniki rasen par neza vednlh podrepnikov ne bodo dobili nikogar, ki se jim pridruži.
kompanije, rudarju ne ostane nič več. "Visoke" mezde so bsj-
UL
Kako bi radi delali za tri cente gotovega denarja skozi dvs tedna?
Za tako plačo je delal Edward Dunegan, neunijski rudar, ki ga vposluje Hudson Coal Co. v Rey noldsvillu, W. Va. O tem pripoveduje liat "West Virginia Fede-rationist", kako se je Dunegan u zgodil u. Čeprav ni možak posebno bistrega uma, je toliko ven dar vedel, da se mu godi krivica, zato pa je zapustil neunijske silo in se pridružil stavkarjem. Na kompanijskegs upravnika pa je naslovil pismo, v katerem je vrnil ček za tri cente, katerega je dobil od kompanije kot plačilo. Pripomnil je, naj si kompanija obdrži ček, ker bo mogoče prišla potrebe. Pismo je napisal takole:
Najbolj spoštovani ml gospodje 1 — Besed mi primanjkuje, da bi izrazil globoko sočustvovanje, kako jaz Edward Dunegan, eden izmed vaših bivših stavkokaških žrtev, čutim do vas ob tšj žalostni uri radi čemernega padca Vaše uspešno obrstujoče msjne Lewis pod
v a TA
bitki in plačani računi v »tacuni Janimlva pojasnila o sovjetski
lilt f Mvftkki liliji
Profesor vseučilišča v Borde-auxu dr. Portmann se je mudil dalj čaaa v sovjetski Rusiji, da se prepriča o možnosti sodelovanja ruskih in francoskih učenjakov. Dr. Portmann jo pred kratkim zapustil sovjetsko Rusijo in podal domačemu tisku sledečs
Sydaey, Avotralija. — F. P.
verne Kalifornije. Državi niča soc. stranke je v Kalifo mrs. Lena il; Lewis, ki z 1 mi sodrugi vodi propag«
— Angleški kapitalisti, ki še ai- di v južni Kalifom,j
prosvetni politiki:
"Največjo pozornost sem posvečal proučevanju na učnega in prosvetnega pokreta. Bil sem v mnogem oziru prijetno iznena-den. Veliko število dijakov po-seča vseučilišča, oeobito medicinske fakultete. To veliko število medicincev odgovarja potrebi, kajti revolucija in svetovna vojna sta zahtevali največ žrtev ravno v vrstah zdravnikov. V Leningradu obstoja vojaška a-kademija, ki igra vlogo medicinske fskultete ter izdaja diplome za vojaške in civilne zdravnike. Tu predava veliko število profesorjev, ld so službovali še pod carskim režimom. Izpremembe je le glede Volitve dekanov. Dekane voli sedaj cela fakulteta, profesorji, dijaki in ualužbenci.
Pravnih fakultet v pravem smislu besede ni več, ker so stari zakoni ukinjeni. Na filozofskih fakultetah se predavajo največ mrtvi jeziki. Ves teoretični pouk je eliminiran. Bolni ce za medicinske vežbe so ponekod slsbe, drugod pa opremljene i raznimi modernimi instituti. | Nsj večjo pozornost vzbujajo v Rusiji delavske fskultete, ki ftnajo nalogo, da pripravijo v 2
ZSSSmSSJZ-*TuTt »JE-
gospod, sem kakor Vi izrabil svoje duševne zmožnosti, fizično sposobnost in besednjak pri po-skušnji za prodretje neslavnega Waterloo. Ampak vendar vidim, da bodo neizogibni zakoni pravice in poravnave obratovali vzlic mene in vas, zato, odločen v tej žalostni uri bolestnega padca, ko Vas je zapustil vsaj ed«n lojalni suženj, si vzamem velijo, da vam svobodno, radostjo in brezpogojno posodim svoje zadnje tri cente, ki mi jih izkazuje bilanca, kar je zadnji ček, ki sem ga prejel od Vašega plačilnega urada in nakazan na Clarksburg Trust kompanijo, katerega najdete v pismu.
"Moj dragi gospod, nihče se ne moro tako zavedati gaganja po Škornjih, ki ga gotovo preskušate ob tem času, in jaz ne morem trpeti slabe vesti, ki mi tiho šepeta k na ta način nesebični finančni pomoči, kolikor je zmorem, da ponudim vam pri tem pomilovalnem trenutku padca obratovanja vaše odprte Lewisove majne. Tako Vam, visoko spoštovani gospod prlporo-čsm, da sprejmete to finančno pomoč, da se rešite bobna, ki vam preti uničiti najslajše sanje vašega življenja. Poslužite se mojega zadnjega Čeka kot rešitve, ki je gotovo dovolj velik, kar ga še nisem vnovčil v strahu, da bi nosil s seboj toliko gotovine, ki sem jo zaslužil pri Vašem odprto-delavniškem sistemu. Tsko zsključujem. Prosim Vss, gospod, bodite zsgotovljeni o globokem spoštovsnju ln pokorščini v luči preteklih odttoša-jev med gospodarjem in hlapcem. Vaš najponišnejši."
Gornje je bilo naslovljeno ns Mr. J. M. Orrs, c. o. Hudson Coal Co. Clarksburg, W. Va.
imeli več kam vlagati s denarja na Angleškem, so
invadirali Avstralijo. Kot prvo potezo so določili pol mfljona angleških delavcev, da gredo v 'Avstralijo tekom desetih let. To bo začetek, da angfe4ki kapitalisti investirajo ogromne vsote.
Kapitalisti na Angleškem so do dna prepeičani, da bo Avstralija v bodoče raj sanje. Oni računajo tako-le: V Avstralijo bomo poslali veliko število angleških delavcev, ki bodo priprav-Jjeni delati za prav nizka mezde 4>o industrijah, v katere bomo mi vložili denar. Tako bomo tam doli zdrobili unije in mogoče še delavske vlade, uvedli pa bomo |vsepovsod odprto delavnico. Tako bo Avstralija ena sama delavnica, ki bo delala za naa in mi bomo imeli zlate dobičke.
To ni rečeno kar tjavendan! Angleški kapitalisti v resnici mislijo tako narediti. Saj ao tudi sklenili na gospodarski konferenci v Londonu meseca ok? tobra 1928, da tako store. K temu jih vodi duh federacija vseh angleških industrij, organizacija kakih 18,000 kapitalistov, katerih skupni kapital znaša okoL petindvajset miljard dolarjev Za tem gibanjem trdno stoji tu-'di zveza angleških bankirjev in pa Zveza za razvoj britanskega imperija.
Kapitalisti izgubljajo na Angleškem in niso zmožni doseČ; vojnih postojonk. Zdsj na;
novih klubov. Peaasjlvonia. Čeprav »o
razmere po industrijah je niziranje boljše kot nekajl sem. Agitatorji poročajo o lih.
Nori lokali so bili organ«
K> državah Nove Anglije istični govorniki gladijo ustanovljanje novih klubo« pridobivanje članov.
_ _ Ravno pretep tedna sta bila v tej državi novi jena dva nova kluba, tej državi je ženska tajni cialistične strsnke, kateri] velika .zasluga za poživi jen o.
Ugodna poročila o delov organiziranju novih lokalov] dobivanju članov kakor tud ročnikov na socialistično pisje so poslali tudi agitat New Jersejrja, New Yor Michigana.
pred $x> A
šče profitarjev iz Britanije.
SocialifUtao gibaij* 'HI I
sobne za univerzo. Vlada želi u-atanoviti poseben razred intelektualcev, ki bo izšel izključno iz proletarskih vrst. Ti delavski otroci bodo v nekaj letih tvorili neko vrsto "sovjetske buržoazi-je". Kar se tiče osnovne in srednje šole je povdsriti, da so one sšmo predmet eksperimentiranja. Stremi se za tem, da. se odstrani teoretičen pouk fn nadomesti izključno s praktičnim."
IZ
NIKARAGVE, PA NE 8 HAITIJA.
Lloyd Georgeva prošnja.
London, 8. avg. — "Za božjo voljo, ljudje, pustite Ameriko in ne zapustite Evrope, ne spuščaj-te požarnih zastorov tako, da plameni ne seigejo še vas." Tako je apeliral Lloyd George na ameriške obiakovalce pri narodni angleški zvezi za ligo narodov. "Kar se je pripetilo v sadnji vojni ni nič napram tistemu, kar bi se pripetilo, če pride do vojne danes." Nasadnje je Lloyd George še izrazil upanje, da se Amerika pridruži velikemu bratatvu, kl bo zacvetelo v ligi narodov.
k zaključku je rekel: "Dokler
Waahlngton, D. C. (F. P.) — V krogih državnega, armadne-in mornariškega departmenta ni najti prav nobenih zagotovil, da predsednik Coolidge I ali državni tajnik izpolni Borahove obljube, po katerih ameriška vojaška o-kupacija na Haitiju kmalu preneha. Pomorska pehota se je u maknila iz Nikaragve po pogodbi, sklenjeni lsni, ko so pričakovali, da bo po umaknitvi mornariško pehote izvoljena nazadnjaška vlada. Washingtonska uprava meni, da to dejstvo ni preoe-dent za Haiti. Vprav narobe je. Armadni in vojaški častniki sodijo, da mornariška pehota ostane na Haitiju do leta 1936, ako no bo preje vzpostavljene pro-gresivns vlada v Washingtonu.
Pa tudi umaknitev iz Nikaragve ni še popolna. Ameriški o-ficirji nadzorujejo novo nika-ragvaško orožniško četo, kot a-meriški oficirji nadzorujejo ta-kozvano hsitsko orožništvo.
JOHN8TON se NI OBUPAL.
Wsshington, Dr C. (F. P.) — Wm. H. Johnston, predsednik Mednarodnega društva strojnikov in predsednik Odbora za ns-predno politično akcijo, ki je bil ustanovljen z namenom, da se u-stanovi nova stranka delavcev in farmarjev, ni obupal, ker se je eksekutiva Ameriške delavske federacije izrekls za nestrankarsko politično akcijo.
Proti poročevalcu Federalizi-ranega tiska se je izrazil, ds mu jo všeč, sko ostanejo trdno ns stališču nestrankarske politike, ker bo nestrankarska podpora naj bolj ih kandidatov logično u-stvarila novo stanko.
Ni pa komentiral napram zastopniku Federaliziranega tiska izjavo eksekutive glede napada na gibanje za ustanovitev tretje stranke.
Gjuro Božanič je prišel goalavije junija 1912, kj pustil nevesto, da bo njim, kakorhitro bo zašluifll volj denarja. Radi vojne je[ Katji mogoče priti šele ji 1920. Po neznosnih vojnih merah je gotovo Katji zelo jalo v Ameriki, kjer je pi Gjuro s trdim delom in vari njem prihranil primerno vm
. A . . d* ai je ustanovil udoben Avstralija osrečena kot lovi- umeu sta dva otroka, De«
ln Dušanko. Srečna sta bila, dar se je Kstji stožilo za don srcu so ji šli spomini na n kraj, zbolela je in zbledi ji je. Gjuro je bil dober i obiskoval jo je v bolnii Hčerkici je Izročil v oskrbo jim ljudem, ki so ga radi i kot dobrega očeta svojih ol Vsak večer ju je po delu p obiskat, se jima smehljal, i ma igral in jima izročil kak Tornado jo prišel li. md Gjuro je videl, kako je pot helo nebo, planil je k otro^ jih dosegel in umrl z Dufcu r 'V žepu Gjttovega nedelji ga jopiča so našli izjavo o meri, da postane ameriški dri ljan. Ti papirji pa niso veiji za mrliča, ne za njegovo d nelo ženo, ki stoka v bolnik kako je njen mož dober ii more zapopaSti, kako da ji pride več obiakat
.Štiri leta etara Deaanki ja dobila dober dom. Mnogo mov je bilo, ki bi radi vzeli darjeno in lepo malo Dem Njen ata Gjuro pa leži na Hi soaovem pokopališču v oh Franklin v Illinoisu.
Amerika s svojim rastočim vpli-
T IA L • J«, IL i a U vr ,	I vom, ki je že aedaj akoraj nopre-
To pride, ako je podjetnikom všeč ali ne. Nauk v raz-j računi ji v in bo čes leta gospodu-
voju to potrdi, proti kateremu je Bryan lomil kopja
DVA LETALCA BE UBILA.
I)ayto«i. O. — Lajtnanta Leo .. ,	- . .L. Burch in James Tilton Jr
- . _______V j* vpliv, ne stopi v nekako brat- sta smrtno ponesrečila ko jj
državah Tennenae* in Florida, da dokaže, da je vedno na 2?	10,1,10 P*dlo letalo doli. Tilton je bil na
»vetu Uko bilo in tudi vodno ostane.
obupujem nad motnostjo d vili. zacije v bodočnosti.
! mosta mrtev, Burch je po umrl dan kasneje.
Na Francookem je socialistična stranka v zadnjih par mesecih beležila lep narastek v članstvu. Koncem zadnjega leta je štela aktivnih članov 73,000, danes jih šteje že nad 100,000. Pri kongresu v Toursu leta 1920 je socialistična francoska stranka štela že 180,000 članov, kateri pa so se razdelili v dve struji ravno pri dotičnem kongresu. Med komunisti in socialisti na Francoskem ni več tistih sovražnih na-sprotstev, vendar je soc. stran ka rastls, dočim je komunistična nekoliko manjša po številu kot je bila; sedaj šteje .50,000 članov.
V	Braziliji je socialistična stranka izdala manifest, ki je bil objavljen v njenem glasilu Rjo de Janeiru. V manifestu so osnovni principi in cilji stranke v vseh sferah javnega Življenja Manifest določa, da je glavn vzrok nepokoja v Braziliji "pre-zidentalizem", to je vladni a stem, ki je izposojen od Združenih držav, kateri posameznika vodi do osebne oblasti in mu od pira vrata do nepremostljive av-tokracije. Stranka zahteva ustanovitev kabinetne vlade z enako odgovornostjo in skupščinsko avtoriteto. Stranka zahteva samovlado za province in mnogo drugih sprememb poleg zahtev za izboljšanje delavskih razmer.
Soclaliatična stranka na Ogr skem ni orgsnizirana kakor je bila nekoč, ker javne organizacije pod sedsj tiranskim sistemom sploh ne more biti. Socialisti so organizirani tajno, in sicer ne slsbo. Ns kongres, ki se vrši 22. avgusta v Marselju na Francoskem, so poslsli svoje za-alrtpirthf,	♦
Jugoslavija ima socislistično stranko pocepljeno, vendsr je o-pažati nekoliko gibanja za združitev. Vesel je pojav protestov, ki so se vršili v Jugoslaviji proti neznosnim razmeram, v katerih se je delavstvo združevslo in so se obdržavali skupni protestni shodi komunistov in socialistov.
židovske socialistične organi sadje. Te dni zborujejo židov-ki socialisti na Dunaju in sicer imajo konferenco židovskih socialističnih delsvskih organizacij. To je začetek zborovanj in priprav za mednarodni socialistični kongres kakor tudi za zio-nistični kongres, ki se bo vršil v svrho kolonizacije Palestine.
ZDRUŽENE DRŽAVE.
V	Kaliforniji se vrši organizacijsko delo. PH Deboovem shodu v Ssn Franciscu jo bilo 25,-000 udeležencev, ki so po shodu imeli demonstracijo in nato velik banket. Debs jo napravil s svojo živshnostjo dober vtis in
8MALL je PARDONIKJ
Sest delavskih vo
DITEUEV.
Sprlngfiald, IU. - Govs Small je pardoniral Thed Vinda in pet njegovih to« šev, ki so bili lets 1922 pi obsojani zaradi kriminalne s te. Drugi njegovi tovariš 8tanley Waltsak, Frsnk Aal ski, a K. Blevim, Edward» man in mrs. Emms Por ter It
Vind, socialist, je bil tt mojster v South Chicagu. Ni so privatni bizniški interesi U najbolj na piki. ker je Ml zi njegovo prizadevanje * novljen javni trg v Soutk I cagu. Tega mu privatni bia interesi niso mogli odpustiti.
Vind je bil tudi predid centralo delavskih strokovna ganizacij v South Chicagu. V
tu 1021 in 1922 je bilo več sti Stavkali ao tudi restavrata uslužbenci. Ustreljen je bil stavracijski uslužbenec ia « nik roetavnfcije, katerega « kar je ubil stavkarja, je Pj* blagajno organizacije t <<* larjev sa nakup spoim-nika i temu stavkarju. To priliko * rabili privatni bianiški iotern so obtožili Vinda in njeTJ* variše, da so sprejeli H«^ no za Izravnavo stsvke.
George Vind je sdaj tff*£ prod odborom Ss pomilo^" ds je trgovska zbornica v ** Chicagu svetovsls. da * mejo denar sa spomeni* W žrtvi	_
ab žoBS sneti prarSee j In Utaž angleške? Nsrrf •
P**
Fm

DELAVSKE KOVNE
t
(Federated
>
Stavka «a pHBMjt »rije.
New Haven, Conn. — Opekar-« in lončarji vodijo stavko po pralnem Konektikutu, radi kstereje moral ustaviti ves ob-do tovarnah in opekarnah v Urožju Berlina. Več kot «00 de-2vcev je v stavkL V North Ha-Lu je proti stavkarjem nasto-_ila policijo, katera je določno Ji strani tovarnarjev.
Cepičarjl so »msgpH York. — Vsi podjetniki
-run dveh, ki isaaU delavnice f Torontu, so se podali stavkarjem mednarodno unije čspičar-
Zy in klobučarjev. Stavko so vodili vsepovsod za dosego unij-gkega standarda. V New Yorku je kampanja uspela, da je bilo organizirano delavstvo po več ^jih tovsrnah. Medte« ko se je vršilo organiziranje stavka-jodih, je unija izplačevala malo podporo vsled nezaposlenosti, plačevati je pričela julija, ko jo bile dosežene zadostne vsote, k ge sklad prehitro BO izčrpa.
40 krznarskih podjetnikov se Je pobotalo s unijo.
New York. — Z unijo krznsr-j#v, ki so sklicali stavko po številnih delsvnicfth se je pobotalo štirideset podjetnikov. Pogodbe dovoljujejo podjetaikom ostati v trgovini do prihodnjega 1. januarja, po kateri dobi pa bodo primorani v krznarski stroki sami dovrševstl izdelka in ne pošiljati jih drugim, neunijskim kontraktorjem. Več kontraktor-jev je pustilo svoj posel med stavko. Unija se je zoperstav-ljala pogodbenemu delu.
DUHOVNOV SIN UMORIL OČETA.
Obstrelil je tudi mater.
novoodkrito Človeško pleme.
Moskva, 8. svg. — Novo, dosedaj nepoznano pleme, je bilo odkrito v osrčju zapadne Sibirije. Znanstvenica V. P. Mitusova, Iti jo je poslala na proučevalno pot Ruska akademija znanosti, je odkrila novo pleme in opazovala življenje in običaje čudnega ljudstva, katerega je opisala, ko se je vrnila med civilizirane ljudi.
Novoodkrito pleme, katero se imenuje "gozdno ljudstvo", še ni nikdar prišlo v stik s civiliziranimi ljudmi, dokler ni prišla do njega Mitusova s svojo raziskovalno ekspedicijo. Njih dom je v bližini reke Pura, a njih število je malo, le 600, Njih način življenja jih izdaja, da morajo biti preostanek kakega plemena, ki je bilo že doseglo višjo stopnjo civilizacije.
"Gozdno ljudstvo" ostaja vedno v deviških šumah, le v jesenskem času se napote vsi k reki, kjer ribarijo, dokler se z zadostnim plenom zopet ne povrnejo v svoja bivališča. •
********
t " *— * —
STARA
GARDA van
STRAHOVE.
SBOPET
FORD BO PRlCJEL S PRODUKCIJO KOVINSKIH LETAL.
Detrošt, Mich. — Ford Motor kompanija naznanja, da je kupila Stout Metal Airplane kompa-nijo, ki ima svoje podjetje v Detroitu. Kupna cena je bila blizo milijona dolarjev.
"Letala spadajo prihodnji generaciji," je rekel Ford po izvršeni kupčiji. "8toril bom vse, da se rszvijejo, tods izvršiti je tre-bs še veliko, da pride navdušenje zanje."
Po njegovem mnenju je letalo sedaj še preveč odvisno od letalca. Letalec mora opraviti 90 odstotkov dela, letalo ga izvrši pa samo deset. On meni, da mora biti narobe, da bodo ljudje segli po letalih.
Parkersburg, Iowa. —- 17-letni Waren Vandervoort je priznal, da je ustrelil svojega očeta rev. R. J. Vandervoorta, metodistov-skega župnika, nato je pa ifl obstrelil svojo mater.
Po zločinu je zbežal in prijeli so ga ob dveh zjutraj v Kein-becku, Ia. Zdravniku, kl ga je našel dve milji proč oid mesta, je pripovedoval, da je nekdo ustrelil njegovega očeta in nato mu je ukazal peljati se proč od doma v očetovem avtu. Zdravnik Je pozval šerifa in fant je kmalu priznal dejanje.
Čevljarski delavci niso
zadovoljni z novo pogodbo.
ali pride DO SPORAZUMA na ANTRACITNEM POUU?
Atlantic Cltjr, N. J. — Tukajšnji listi so zopet polni vesti, da mogoče pride do sporazuma na antracitnem polju in da ne bo rudarske stavke. Premogovniški podjetniki so postali baje bolj voljni in ne zavzemajo več tistega trdovratnega stališča kot na konferenci.
Lewis, predsednik rudarske organizacije U. M. W. A., je izjavil, da premogovniški podjetniki prav lahko povišajo mezdo, ne da bi se podražil premog, Idjub-tomu bodo pa njih profiti le tako visoki kot drugih industrijalcev.
Iz Swampscotta, Mass., poročajo, ds predsednik Coolidge meni, da bodo zopet pričele poga-janja med zastopniki rudsrjev in premogovniških podjetnikov.
Kmslu se pokale, koliko je resnice na teh vesteh, kajti dnevi beže in dan prvega septembre bo kmalu tukaj.
Haverhlll, Mass. — Čevljarski delavci organizirani v organizaciji Shoe Workers Protective Union obdržavgjo shode', na katerih razprsvljsjo o pogodbi med orgsnizacijo in haverhill-skimi čevljarskimi tovarnarji, klavci niso zsdovoljni s pogodim. Nova pogodba določa, da rszsodiščs, kateregs odloki so obvezni zs obe strsnki. Vsaka stranka mora devetdeset dni pred potekom pogodbe obvestiti drugo stranko, da želi izpremem->e v pogodbi, če ne. je pogodba zopet veljavna za tri leta, ko mine leto 1926. Nobena stranka nI zadovoljna in najbrž bodo priče-I sestavljati novo pogodbo.
I.INČANJE ZAMORCA Z OBI
Čajnimi divjaškimi
PRIZORI.
Kxcelaior Springs, Me. — U
^na drhal, broječa okrog pet »to glav, je privlekla iz meatne-Kh zapora zamorca Walter Mi fchella, ki je bil obtožen, da je napadel belopoltnega dekleta Ko so ga privlekli na cesto, gs J* drhal pričele biti s pestmi in raznim orodjem. Neto Je drhal pričela korakati proti mestu, se Je imelo vršiti linčanje. "fcrog frtve so šli moški, žen W in otroci. Na poti eo pa su v»!i in bili zamorca.
Mogoče bo zavržena.
WaeUniMm. D. C, (F, P.) -Nasproti senatorju Jonesu is Seattla, Waah., bo kandidiral Brovvn, župan v Seattlu. Stara garda dvomi, da bo Jones zmagal napram Brownu, ker je Brown priljubljen pri delavstvu.
Napram senatorju Stanfieldu v Oregonu bo kandidiral bivši governer OswaW West. Stara garda vidi v VVestu nevarnega kandidata. Oba protikandidata sta demokrata. •
Vut iz Jnpslivij«
V lepem Sremu je polno samostanov, kakor v Sloveniji. Nič manj jih ni, kakor 16 in eden je 'jogavejši od drugega. Najbogatejši pa je nedvomno samostan v Grgeteku. V vseh ssmostanih je sevede staro adobno samostansko življenje, brezskrbno in brezbrižno. Božje kspljice ne dobiš nikjer tako izvrstne, kakor tam-ksj. Čeprav ne vlada več tako razkošje ln izobilje, 'kakor nekdaj — kajti agrarna reforma ni prizanesla niti sremskim samostanom — vendar p* dobiš tamkaj vsegs, česar ti poše}f srce.
' Marsikateri prior pa je pričel v zadnjem času nekoliko skopariti, kar seveda menihom ni prav po volji. Saj so že tako dovolj občutili duh novega časa, duh reformacije. In vsem tem nadlogam naj bi se sedaj pridružilo še slaba hrana T
Prior samostana v Grgeteku, najbogatejšega in najlepšega izmed lg samostanov na Fruški gori, je pričel vprčevatt pri mesu, vinu in kruhu. Počasi, toda sigurno je zavzemalo varčevanja vedno večji obseg, dolftfer ni končno pričel zalagati svoje redovne brate celo s pokvarjeni mi stvarmi. Tu je bil ogenj > strehi. Pobožni menihi sorVlošili takoj pritožbo na oblasti. Obla-so izvršile v resnici te dni preis-kavo, ki je dognala, da jI prior dejanski hrsnil svoje redovne brate s pokvarjenimi jedili.
kluse, dobro ve, da sedaj ne dobi prsv nič več zanj kakor bi bil lansko leto.
Dva bušlja ovsa za buftelj koruze. Za govedo je to dvoie približno enake vrednosti Ce dva bušlja ovsa staneta manj kot bušelj koruze, tedaj kupi oves, ker z njim boš cenejše hranil živino. Za govedo, ki je težje kot 800 funtov pa je oves Še boljši.
Mlekarnarjl. ki bi radi vodili svoje račune res gospodarsko, delajo i>ametno, če naroČijo to-sadevna pojasnila, kl jih dobijo buletinu št. 182 pri VVaahing-ton Experiment Station, Pullman, Waah.
Mleko sa zdravilo. (To nI patentirano!) Nekdo is Franklin okraja v Vermontu piše: "2e cela leta sem trpel vsled nepre-bavnoati in narejanja kislin v Želodcu. Iz tega so se mi končno razvila uljcsa v dvanajstniku. Svetovali so mi, naj ae podam k operaciji, ampak neki špocijalist mi je rekel, naj poskusim kozje mleko. Pet meaecev som torej šivel na kozjem mleku in sem absolutno ozdravil. M&slim, da bi sedaj sopet lahko pil kravje mleko, pa mi ne diši tako kakor kozje."
Kurje uši. — Farmar piše: Predvčerajšnjim sem počistil kurje korito, katero ie $1 bito posnaženo celi mesec, torej je bilo v strašno slabem stanju. Pod koritom je bila praznina, kamor so se hodile hlsdit kokoši. Premaknil sem korito ln našel, ds je ležišče vse pokrito s kurjimi ušmi. Prijel sem lopato, počistim. Ker Ima lopata zelo kratek držaj, sem s pestjo ene roke dosegal konec lopate in tako se mi je na mah nalezlo cele stotine te grde golazni na roko, da je bila vsa pest kar naenkrat pokrita z ušmi. Kar žgati me je začelo, kakor bi se drobna golazen naravnost vjedla v kožo. Polil sem pest z vodo, pa nI nič pomagalo. Vzel sem malo petroleja in si zribal roko do lahtov, kamor so bile uši že dosegle. Vse uši so takoj pocrkale.
Kako as goje purani? — Večkrat nas je Že kateri farmar vprašal sa Informacije, kako naj postopa s mladiči, da zredi pu
a. d. f. proti REVIzfll na-seljeniskega zakona.
Wsshingtoo, d. c. — Ekseku-tivni svet Ameriške delsvske fe-derscije je sprejel resolucijo, kateri obsojs sile, ki se trudijo za rsvizijo naseljeniškega zakona. Rezolucija pravi, da bi "gotovi interesi" radi uvedli tudi japonske izseljenike v zakon, ki določa kvote is£ljenlkov, ki smejo priti Is vsake dežele. Dalje žele ti interesi, da se prekliče dva-odstotns kvots, ki sloni ns štstlstiki izseljevanja v Združene države v letu 1890.
Green, predsednik Ameriške delavske federscije, je rekel, ds želi še bolj ostre naseljeniške postave, ds postane "Amerika a-meriška". Vsem unljsm. ki so združene v Ameriški delsvski federaciji, bodo razposlane o-krožnice, v katerih Jim bodo priporočali, da naj branijo sedanjo naseljeniško postavo.
PRIPRAVE ZA DELAVSKI PRAZNIK.
AyTO JE ZDRSNIL Z 2BLEZ-MftKEGA MOSTU.
Maae. — Pet oseb se » ubilo, ko je svto podel s mo-"tu Boston k Maine trlorniro
»deset čevljev globoko, fttlri "Ive so bili
Weahingtee. D. C. — Ekseku-tivni svet Ameriške delsvske federacije je razpravljal o velikih demonstracijah, ki se nsj prirode ns Delavski praznik po vsej deželi. Predsednik Green bo govoril v Detroitu in tam kritiziral tovarnarje avtomobilov in njih taktiko proti delavskim strokov nim organizacijam. Tajnik Mor-rieon bo govoril v St Petersbur-iru. Fla. T Je bodo povabljeni zastopnik i delavstvo Iz vse države. Drugi člani eksekutive bodo govorili na strategičnih mestih
[5
Izvrševalni odbor:
[ UPRAVNIODSR&i Predsednik Vlaeeat Cslaksrt podprrd»««dnlk
Vidri*. 1. P. D. V, Bos 1SS, Jekastova. Ps.| gL ta]aik Mattkew Turki taialk bolailkoga edMa Blas Novak; gL blogajaik Joka Vogrlck; aredalk glasila Jaše Zavortalk. upravitelj glasila MUe Godtaa.
POROTNI ODSKKi Martla tolesalkar, predsodalk. Bos 17«. Barbertoa, Okloi Praaees A. T*oekarn UIT t. Rtdgevrajr Are., Ckksgo. IIL: Joka Krlšaaaašll. 11111 Be-oiogtea, Ave« Wesl Park. Oblo; Mart Udovlrh. MM B. Ridgevai Ave* CM-caga, IlLi Jeka Teršoli. Bos M. Btrahaso, Pa.
B0LN1&R1 ODSKKi 0SR8DNJB OKBOAJIi Blas Novak, prodaodalk, MIT-M B. Uvalsls Ave*
Ckleago. IIL
Jacob Ambrolič. Boi IM, Mooa Baa, Pa. Josepk Žarko. RFI>. t. Bas 114, Weet Nevtea, I*.
ZAPAJDNO OKROftJBt Antoa šulor, Bos 104. Groes Ksaa* aa |i
Fraak Klas, Boi Ml. Cklskolas. Nlaa* de sov. sa* Roek Bar tegs, ,Wj
VZHODNO OKBOftJB)
Joka Golob, Bos 144.
Ifidsorni odbor:
■priags. ,Wje.
predoedslk. MM B. Uvrndsle Ave* Ckleago, IlLi Bloka* IlLi Fraak Zaje, SMS W. Mtk Bt, Od-
Paal Berger, »roSaedsik. ism J, Zavortalk, R. No. 1. Hlnsdolo, cago, IIL
Združitveni odbor:
PreMaiki Fraak Aleš, tIM Be. Crswford Avo* Ckleago, IlLi Ovoa. MM W. Mtk Bi* Cklegge, IlLi Joka 011», I4M Be. CUftoa Park Ave*
p. J. Sera, mm Bt Osšr Ave,
Chicago, UL
VRHOVNI SDRAVNKi Dv.
POtORI - Koressoašoaea s glsvahal odboralkt kl Maje v gtet uradu, se vrši takole i
VOA PISMA. M ee uaaaŠele aa posk gL sodalštve B. N. P. J* MIT-M Bo. Lsvadaie Avo* Ckšaage, IIL
VBB EADBVB BOLN1ŠKB PODPORB BR NABLOVBi štvo B. N. P. J« 1487.fi9 Bo. Uwadale Avo* Ckieage, IIL
DINARNB POftlUATVB IN BTVARI. M ae tlšo)o gL ndbora le jodnoto voMe se aaalovei Tsjailtve B. N. P. J* MIT-M Be. Uff dale Ave* Ckleago, IIL
VRB EADBVB V ZVEZI B BLAOAJNIAkIMI POBU se peW|s|e os oo slo v i Blsgsjnlštvo B. N. P. J* MIT-M Bo. Uvadale Avo* Ckkege, IB.
Vse pritožbo glede poolovsajs v gL Isvrlevslaiei bdkare s« asj pešl|e|o PSsl Berger|a« »rodoodalka asdsoraogs odbora, Rgat nealov )s ageraj.
Vsi prlslvl as gL peretal odsek se saj pošiljale ae eiksr, Bos ITI, Barbertoa. Okle.
▼sl dopisi la drag« sptsL ssaasslls, oglasL aai v svesl ■ glasilo si ledaoto. aa| se polil |s as MIT-M Bo. Lawa4sle Ave. Ckleago. IIL
samostanski kleti so našlj okoli rane. Našim ljudem nI dosti sna-
50 črvivih gnjatl ln 10 sodov žaltave masti. Upor menihov je prlorja sicer silno razkačil, ven-ar pa jim ni mogel do šivega. Videč, da ni drugega izhoda, jim obljubil takojšnje izboljšanje tirane. Toda menihi nočejo odnehati in sshtevsjo takojšnjo premestitev priorja. V nasprotnem slučsju groze, da odlože meniške dalje in se povrnejo v zapeljivi svet.
- /
Nalogo v svgustu.
Posej alfalfo. Poeej travo v starejšem ssdovnjaku.
Preorjl polje zs ozimlno, čimprej tem boljše.
Odpelji pod streho vse poljedelske in mlstllne stroje. Ijle pu-Ščsj plstns ns vezslnlkih, odvzemi gs, zvij ln shrani.
Ko spraviš fižol v shrambo, je* pozdravi z ogienčevira bisul-fldom (csrbon bisulphid), a čemur preprečiš, ds se ae ziuadijo V njem črvi.	M
Dve stvori, prsvsaprav tri so, katerih ge farmarji nlkdfr dovolj ne poslušujejo. Te so kreo-sot, cement ln barva Kako to? Tako: Kreosot napravi ^oeene stebre zs ograjo dolgo nesegniji-ve; letni stroški za stobfo pri ograji so običajno zelo visoki. Cement je potreben radi svoje trpežnoeti sa pod, stebre, žlebo-be, vodnjake in vse polno drugih reči. Barva pa ohrani površino in mnogo pomore, da farmska posiopja lepo isgiedajo. Je še mnogo drugih potrebnih reči, pa te so najgiavnejše.
prebarvati poslopje dobite ps dobre informacije zastonj, sko pišete ns Department of Agriculture v Washington, D. C.> po buletin št. 1462, ki se imenuje 'Pelnting on the Farm'. Pišite senatorju sli representan tu svojege okraja. V buletinu dobite vse podrobnejša navodils glede barvanja. Pišite po kopijo takoj.
•no negovanje te perutnine, radi pa bi se oprijeli, Če bi znali, ker kakor vidijo, nekateri ameriški farmarji z njo naredijo ob sezonah že lep denar. Kdor se zanima, mu torej priporočamo, da piše po knjižico v VVashington, D. C., ki se imenuje "Turkey Rais-ing". Naslovite na Department of Agriculture, Washlngton, D. a in vprašajte za "Farmer's Bulettin 1409, kateregs dobite ssstonj.
NAROČNIKI POZOR!
Znamenje (July 80,-1926) pomeni, da vam Ja naročnina potekla U dan. Ponovita Jo pravočagno, da van lista na ustavimo. Ako lista na prejmeta, Je mogoče vstav ljen, ker nI bil plafrn. Ako i Je vaš list plačan in ga ne " prejmete, Je mogoče vstav ljen vsled napačnega našlo-va, pišite nam dopisnico In navedite stari In novi na-
tako vzklikajo mnogo preeene čeni farmarji. Vladni izvedenci so menda dognali, da je premalo konj. zato da so vlaoke cene. Teto napovedujejo še dolgo časa. o farmar, Id ima aa prodaj kako
Naši zastopaiki bo val društveni tajniki In drugI *a-stopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. '
Naročnina za celo leto Je $5.00 In za pol leta pa %tA0. Člani 8. N. P. J. plačajo za pol leta $1.90 in za celo leto
Za mesto Chicago in C! eero za leto $6.50, pol leta $8.26, za člane $6 JO.
Za Evropo stane za pol late $4.00, za vee lete pa $840.
Tednik stene za Evropo $1.70. Člani doplačajo 50c za potteino.
Naročnino lahko tudi ml pošljete na naslov:
UPRAVNI8TVO
"PROSVETA"
2657 & Uwndale Ave.
CHICAGO, ILL.
•s aokb vse ksr » "PBOSVBTA",
SEZNAM PBIBRDITRV BLOVRN. SKIH ORGANIZACIJ V CHICAGU.
8kupaa pevsks društva. — Koncert v prid sklodu doms slopib v Ljubljani, v nedeljo 0. septombrs v dvorsni B. N. P. J.
Skupna' društvo B. N. P. J. — Veselica dno 11. septembra v dvorani 8. N. P. J.
DruStvo Jugoslovan, Štev. 104, J. 8. K. J. — Vinsko trgatev v soboto M. septombrs v Narodni dvorsni, W. lltk Bt. a Bo. Rsclae Ave.1
Drultvo Nada, štev. 102, S. N. P. J. — Viaaks trgstov v soboto I. oktobra v Nsrodai dvorsni, 8o. Kacine Ave.
Društvo Narodni Vitesl, šibv. SO, g. N. P. J. — Vinsks trgatev v ao, koto 10. oktobrs v Nsrodnl dvorsni, Bo. Racine Avo.
Pevsko društvo Triglav, t- Kon-eert v Ho. Chlesgu, v nedoljo 11. oktobra.
Svess slovenskih orgsniasolj. — Vinska trgatev v nodoljo 11. oktobrs Nsrodni dvorsni ns Bo. Rastne sv. Boc. klub štev. 1, J. H. Z. — Dram-sks prodetsvs, v nedoljo II. oktobrs, v dvorsni Č8P8, UM W. llth Rt.
Društvo Sosedje, štev. 440 B. N. P. J. — Vbselics v soboto 11. oktobrs v dvorsni HNPJ. na Bo. Lawadale la W. K7th Bt.
Pevsko društvo Blovan. — Koncert v nedeljo 1. novembra.
Pevekl sbor Bsvs. — Koncert v nvdeljo 11. novombrs, v dvorsni B. N. P. J.
Pevski sbor Lira. — Koncert v nedeljo M. novembre v dvorani BNPJ.
Boc. klub štev. 1. J, B. Z. - Dramska prestava v nedeljo 10. novembra v dvuranl BNPJ.
DA SKUHAŠ DOBRO PI-VO, PIŠI PO NASE PRODUKTE.
v salogl slad, haaeU, sladkor la vse druge n se peepri kuhani ved
»• pot
in se prepričajte, da ie dosu pil aas,
to asjboUšI
aeJšL
Groeerljsm, sladšlšarjem Is f dajalae Mesnine damo prlSMrea popust pri vetjih nsrošlUk. Pišite M Informseljo aai
FRANK OGLAR,
Mil Beporlor Avoaso. Clevelsad. O,
I Tiskarna i lil. P. j. I
•
i
i $
l a
a
a
t g
a
e g
B •
a g
e g
g
a a a a
s •
a
6 ■
s a
B g
g
a g
g
s
i ■
B ■
■ ■ ■
a ■
a
B g
B
B ■
B B
I
g
4 g
g g
S S
i
0 a
VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TI- \ 8KARNE. Pišite po informacije na naslovi S.N. « P. J. Priaterjr, 266749 Sovth Lawndale AvaMM, ■ Chicago, DL	J
TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA UST- J MENA POJASNILA.	a
i
OBRT SPADAJOČA DEIA
Tlaka vabila aa veeelice In shoda, visltelca, časnike, knjiga, koledarja, bteka Itd. f elovan-ekem, hrvatakem, Blovaškem, češkem, nemira, angleškem Jezika In dragih.
VODSTVO TISKANE APEUM IA tlAKTVO S. L f. J, M TISKOVINE UMOM V SVOJI
m
IM
CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE VRSTI«

Dr. N. Km«:
Senati Iveje!
r	_
Ko Mi jo pokazala rokopis Ur
mi to la ono razložila, som ga za-M prepisovati.
Naalov to j noveli je bil: "Do smrti tvoja T V njej jo pisateljica v fantastnih bojah in prekipevajočih besedah opisovala nekakega imaginarnega ljubčka svojega ter mu z brezštevilnimi ahi in ohi razodevala svoja Iju-bazensks čuvstvs; refren pa je bga prisega, da hoče ostati dp smrti njegovs.
Ko sem tole stvar prečital, al jo ogledal in premislil, ss me jo polastila ženialna, pa kakor jo pokazala prihodnost, uaode-polna ideja. Domislil sem si: Omlade, zdaj je prilika kakor nikdar več! Glej, tole novelo lahko uporabiš, da odkriješ ba-ronesi Urzi svojo ljubezen!
In takoj sem uravnal po tem načrtu svojo prepisovanje. ^ Epiteta, katera jo Urzi dala svojemu namišljenju ljubčku, ki pa očividno niso bila lastna ma-
ni -— tako naprimer je on imel vloge, navzgor svihane brke, jas pa še nisem imel niti njih sonea; on je imel ko oglje črne oči, jas pa plave ko vedro nebo itd. — sem nadomestil s takimi, ki ao so Ishko "nnnfnlff name. Sicer pa moram reči, da mi v tej točki ni bilo treba mnogo izpreminjati; ker js bil Urzin imaginarni Uubček lep kakor Adonis, jas pa kajpada tudi, tako se je pretežna večina toga, kar je bflo njemu lastnega, moglo prensati tudi na mojo osebo.
Nadalje se prihajalo mojemu početju vprid tudi to, da jo bilo v noveli vse polno pik ln pomi-šljajev, zavzemajočih mestoma kar po več vrst, ki so so pa lahko brez vsako škodo izpustili. Te vrzeli sem uporabil, da sem namesto pik in pomišljajev, Če je bilo ostali vsebini prikladno ali ne, napisal Iz svojega to, kar ae mi jo zdelo najpripravnejše za odkritje mojo ljubezni. Naprimer v rokopisu se jo zbralo: "Ah, ali je res, da mo ljubiš, in ss li smem zanesti na tvojo zvestobo --.,. r

mej«.

Jaz pa sem izpustil te pomi-iljaje in pike ter na njfli kratkomalo napisal odgovor na zgornje vprašanje: "Oh, neznansko te ljubim in ostal ti bom zvest čez groba vrata!"
In to je šlo tako naprej, dokler nisem rokopisa popravil po svoje.
Tako popravljenega sem ps potem kar najlepše prepisal, četne črke tudi umetno okrasil, in ko sem uničil Urzin rokopis, da bi onemogočil kontrolo, aem zavil svoje v svileni papir, pove zal zavitek z zelenim, plavim in rdečim povodcem ter ga oddal strežarju, da ga je ponesel ba-ronesi.
Nato sem pa šel na vrt in aem se izzs rožnega grma z utripajočim srcem oziral proti oknom Urzinega salona, koprneč radovednosti, bo li ona razumela sladko skrivnost, katero som ji razodel na način, Id bi ne mogel biti izvirnejši.
Kmalu pride strežaj in mi pravi: "Gospod Omlade, baronesa Urzi vas kliče."
"Hvala Bogu," ai mislim, "ra-
MEDVLADJE
SOCIALEN ROMAN. Spisal Jele Pahor.
(Dalje.) Iljipt	IS. 1
Ona tajinstvena ženska, ki jo je bila Grudnovka srečala v mesečini, je prišla k Slakovim. Bilo jo lopo dekle, nekoliko drobnejšega telesa, s izredno krssnimi očmi, ko bi v njih ne plapolal nemiren ogenj. Prišla jo s negotovimi koraki, da so se delavci na dvorišču ozirali za njo, in šla v kuhinjo, kjer ja nekaj izpraševala osor-ao gospodinjo. Komaj je odšla, jo stopila Grudnovka, ki je sedela pri kameniti mizi pod košato murvo, v hišo ln poprašala, kdo jo neki.
—	SlužIla jo pri nas, — je pojasnila s ostrim, šo osuplim glasom Slakovka, — dokler nl odšla v mesto. Zdaj se večkrat vrne, kakor bl bila brez sjužbe.
—	Po kaj Je pravzaprav prišla?
—	Kdo ve? Po sinu jo vprašala — je dajala ln hkrati zardela. Čutila J*, da se je sa-govorila. — Kdo vo, kaj hoče! Ce reva ne misli, da jo sin rad vkll, ker sa jo včasi ž njo kaj pošalil!
Grudnovka je pozorno glodala starki v obraz In marsikaj se ji je gjasnilo. ,
—	Prestrašila me Je, tako čudna ženska! — je klepetala Slakovka.
So nl bUa neznanka daleč, ko se je začul s poti prepir, ne da bi se razloge poedlne bo-Poall na dvorišču so se zgledoval
II in posmehoval! tar se lotili dela šele tedaj, ko jo mladi Slak stopil na dvorišče, vos razjarjen, da je a treskom zaloputnil vrsta za seboj."' Ukazal je nekaj hlapcu, a ko se Je U izgovarjal, Jo zakričal nad nJim, da ao je kaj potuhnil. Poznal je, da je gospodar nasilen ln da se ril šaliti i njim.	|
No sluteč, da je notri Grudnovka, jo šal v hišo in razumel takoj, da jo 4ospa vso videla in
—	Ca sem trenutek proč, pa jo vse v narodu —> so jo skušal isviti iz zadrege in'se srdil.
—	NIČ več nočejo delati in vsako plašUo jim je premajhno. Človek al ni nikdar v s vesti, da mu na smikajo in skrivaj prodajajo, vaa strogost nič več ns salsše!
Grudnovki je bilo mučno. Miriti ga ni mogla, kar Jo čutila vao laž v njegovi Jasi, pritrjevati mu šo manj.
Mladi gospodar Je utrujen od rasburjenja •edol, uprl glavo v dlani ln zrl topo v tla prod
r. Gospo se je saamilil ln odšla je Is kuhinje, protvoso, da mora k Igu. Koj zatem J« začela Slakovka pritajen pogovor s razburjenim, onemoglim sinom.
—	Torej si vao izklepetala! — so jo Jezil Slak na mater. — Ali Jo ros bilo treba?
—	Kaj pa naj rečem, če mo vpraša? .
—	Molčala bil Saj jo menda prav radi Grudnovko vso to! Ljubosumje ali kalil
—	Kaj bl ae razburjal radi tega, saj ni vredno besedo! — ga Je mirila mati — Kaj to njej marl?
—	Pa mani toliko bolj! — ao Ja srdil, vstal In stopil h krodond. NatočU al jo žganja, iapil In zopet na točil. Bila jo to njegova navada, kadar ga ja kaj do sk rs j nos ti raaburilo. Pil je In potem šol na polje In so isdlvjal.
Tako jo atofil tudi danoa. Ko aa je pod večer vrnil, jo našel gospo Grudnovo v uti na vrtu. Iskal jo ja. Čutil je, da moaa govoriti ž njo, dasi sam ni vedel kaj. Bolelo ga Jo, kor jo moral biti ves njegov ponos ln ugled po vaeh dogodkih zadnjih dni v očeh odlična letoviščni-ce popolnoma uničen. In to mu ni dalo miru.
—	Torej vendar enkrat nekolika počitka,
—	Jo pozdravila Grudnovka a svojim lepim smehljajem. — Preveč delata, sato vaa potem vse razburjal 8aJ ao že čaal sami neprijetni!
—	Ne. delo ms ne razburjal Ali bolje; razburjanje jo aamo ob aebt umevno na takem promotonju In človek ae mu privadi kallor vsakdanjemu kruhu. Nskaj drugega Je..»
Postal Jo In naglo premialil, aH govori prav ali naj bl rajši aamolčal Grudnovka Jo pričakovala tn so pota j tla. Mladi moš J« opazil njeno bole obleko, ohlapno in prnsorno, v kateri je bila kropkoataaa iona vaa mtkavnejto, vabiji-
tIMv	._
.; T" -----—
Saj se ne zlaga z možem! mu jo blisnik) skozi možgane. On je tam, ons tukaj! Poredko mu piše, oajem pa sphh ne govori. Saj ni ta zakon nič drugega kot običajna konveneionalna laž. Ali morda ne?
Naslonil se je na mizo, vzel cigareto in jo tudi gospe ponudil.
—	Tešlio Je mlademu človeku! — Jc nadaljeval. — Vse kipi v nJem kakor v nevihti, trže se, lomi, najlepša čuvstva so blodijo % najbolj živalsko strastjo! Kakor v gostem mraku tava! Glejte, misli; da je ljubesen, globoka, nepremagljiva, ipiali, da ni življenja brez ljubezni; ali ko se zave, ko se iztrezni, vidi, da je samo omama, nagnjenje, brez trajnosti in stalnosti, da sploh ni ljubezen!
—	Vi menite, gospod Slak, da ljubezni sploh ni? — Je vprašala Grudnovka in dvignila glavo.
—	Ne, tega ne mislim! Reči sem hotel le, da smo obsojeni v prevsro, v zablodo, v blatno močvirje; saj som jasno govoril! Sele zablode nam oči odprejo, polagoma, da so ustrašimo vsega, kar jo za nami...
Beseda mu je pošla, začutil je, da govori
Btetično, in bal so je, da no bi gospa zasledila ti. Grudnovka ga je že zavračala.
—	Po razočaranjih človok otrpne. Hladen postane, računa, tehta! Prelevi so v racionali-sta, kakor pravimo. Čuvstva ne potrebuje več, smešno so mu zdi, mladostna solzavosti
—	Ah, saj nl res, kar govorite! — proseče mladi moš, da se Grudfaovks začudi.
—	Dovolite, da končam! Moški seveda, za-kaj žensko vlada najprej čuvstvo in vedno le čuvstvo!
—	Torej moški ni zmožen veliko ljubezni, pravite, živi lahko brez nje? — ugovarja temperamentno Slak.
—	Da! — odgovori trdo gospa. Cigarete nl prižgala, Slak je opazil, bila jo še vedno na m$itu, kamor jo jo položila.
—	Veliko krivico delate! AU nl čovek izči-ščen šale v bridkih razočaranjih? Ali ni zmožen velike ljubezni šele takrat, ko jo skozi zmota prišel do resnice? Ko je dosegel zenit spoznanja?
Govoril je naglo, strastno, razgrel se jo, a ni b|la povsem naravna njegova toplina, sam j« to čutil. Ves čas ga je maiplla krepka toplo-ta dosegata žene in se mu gnala v miali in be-sode.	*
Grudnovks gs jo sasmehljlvo pogledala.
—	Zenit spoznanja! — je dejala počasi in s poudarkom. — AU ste ga žo dosegli?
—	Posmehujete se mi in no verujete! AU naj dokažem, kar govorim? — so Je razburil. — Kako naj dokažem? So 11 ds dokazati? Po-glejta, so trenutki, ko sem vos bolan od samega nerazumljivega hrepenenja, kl mo hoče zadušiti. In že davno nisem več osamnajstletni mladiček 1 Kaj jo to? RedU mi, kaj jo? V Ukih dneh bi bil vsega zmožen, tudi ponuditi pocestnici roko, če. bi lo rekla, da mo ljubi, in bi ji v očeh ne bral laži I
Sedel Je bliže, glas mu jo bil mehkejši, iskronojši. Zagledal sa je v bujno gospejine laso in polastila so ga Je želja, da bi jih božal.
—	In ona, ali vas ne jubi — je zavračala zbadjivo Grudnovka, — ona, kl vaa išče?
—	Saj to ravno pravim 1 Nikdar ni bfla lju-besen, samo vzklpenje krvi, mladostna zabloda. ..
—	XI traja do danes! — j« izpodneala Jj| ter ga gledala poaorno, da se je,
JMpmil.
—	Ki me saaledujo ie danes! Prskaano sem' spoanal. da Jo no ljubim. ZaU je sdaj bič, ki me» Ups!
—	Bič? Tako lepo dekle? — je presekala spet
—	Bič, kaj pak? AU vesta, kdaj ao pojavf: za menoj? Kakor hitro sumi. da ji hočem is-; begalti, da iščem resnično ljubezni!
—	In vi radi takole uhajate?
Mlad Slak jo jo osuplo pogledal, ona pa se je smehljala, prijazno, materinsko, a njena beseda je bila vsa strupena.
—	Posmehujete se mi? — jo vpraša grenko.
—	Izdajate so samit
—	len* k I sumi ao sttnajit od naifh strasti^
—	Kdo pa jo sdaj kriv, da jo spet sa varal?,
—	AU si ns mislita?
Pogledala ga jo neverjetno.
Ali si ros aU ae mlatite? — Jo ponorfl Slak. rasgrtt od njenih oči.
Zdaj pa
odgovor •
Toda lepo sem naletel. Pre-metavala je UsU po mizi, da so letett kosčeki od njih, in sikala
Vrata. Antoifio jo preudarjal, fcončno je atopil proti vratom. "Za Boga, ne odpiraj!" ga je
Je kakor razjarjena kača, ne da OsUvila žena.
bi se vame ozrla. Slednjič pa zahohni:
"Une telle impertinence! O-mlade, kje imate moj rokopis?"
"Premilostna baronesa, ko sem ga prepisoval, se mi jo razlilo črnilo po njem in zato sem ga vrgel v ogenj," zajed jam s tresočim glasom.
Zdaj je pa vzrastla! Ze itak dol4s?<suha in ploaka, je postala še daljša, bolj suha in bolj ploska. Lica so jI ©zelenela, oči orumenele, lz njenih pozlačenih
ust pa se je ulila name, ubogega Omlade ta, ploha raznih priimkov, U je v mojem srcu namah pogasila ogenj ljubezni.
Kakor polit kužek sem Uval nekaj časa ob potoku. Vendar v naglici premotrivši novi položaj, v katerega me je pognala Urzina besnost,. sem se kmalu spet otresel.
"Hudič r sem zaklel, potem pa nadaljeval: "Peklensko je U ženska grda, kadar se ujezi! In pa kako jo vražjagadja! To bi bU lop zakon! Hu, hu! Bog mo varuj in sveti križ božji! Je žo rwjla se je^ljubimaka
je 0a jas ne hotol; tudi ne, ko bi me prosila na golih kolenih.
Maram za njo in njena suha kolena!"
Nato potegnem iz žepa listek, Id sem imel na njem napisano svojo pindarsko odo, ga raztrgam in pomečem kosce v vodo. l Pa tudi za žaloigro v verzih nisem imd več tistega navdušenja, Id je za tako delo potrebno, in tako je ostala nedovrien o-snutek še do današnjega dne.
In to je v resnici Škoda t KONEC
jima je zdd sumljiv. Za- lodovati je še močnejši udarec
AdrlaaddValle:	/
Strah
<
•, • •'
Sedeča kakor navadno v udobni jedilnici, sta molče tratila čas, ki je Še preosUjal do ure, ob kateri Sta običajno legla spat. Don Antonlo jo čital, njegova žena je šivala; oba sU pa od časa do časa pokimavala, ker ju je pre-dremota. Tiho je vsto-postavila na mizo Hbo, iz katerih se je kadi lo, in rekla:
"Gospod, prinesla sem čaja!" ' "Dobro, dobro! Ali si ga osla-dUa?"
"Seveda! AH ždiU še česa?
"Ne, lahko greš spat."
2eleča lahko noč so je Ivana oddaljila; nekaj časa je bUo ie slišati pjene izgubljajoče se ko-rakd po lesenih stopnicah, vode-čih v podstrešje.
Antonlo jo vzel skodelico in srknU nekoliko čaja, nato se je udobno zleknU v naslanjač, si po-pravU naočnike in začel zopet čitati. Nenadoma se ja obrnil svoji ženi in je zaklical: "Marto 1 MarU!" ,
žena, ki jo bila znova nekoliko zadremala, se je sunkoma stresla, preplašeno so je vzravnava-la: "Oh, kako si me prestrašil!"
"Veš, kaj sem čital?"
"Gotovo zopet kako laž!"
"Ne, ne; to je zdo važna stvar. Namreč o tatovih in roparjih."
"Za božjo voljo, o tatovih!"
"Vse kaže, da so klati cela tolpa po naši okolici. Sinoči so vlomili v Mlgudovo vinarno; ukradli so ves denar, rasne malenkosti, na Še konja so mu Odpdjali
"Jezus Kristus! To je strašno!" "v
Govorila sta ia nekaj časa tej stvari, dokler nisU snovi popolnoma Izčrpala; potem sto zopet nekdiko zadremala. Pa je Marta nagloma odpria oči. Odlo-ifla Ji šivanje rasdehala, pomen-cala ii oči ln poklicala moža "Pusti žo novine!" Antonlo ni 1 brado, na prsi pove-rokama, prskrižanima na šaaopiau. Jo spal, kakor da Je v
Marta ga Jo atresla. "Zbudi so človek, čas je, da greva v posteljo r
"Kaj?... A tako, malo iwm zadremal... Res, čas js, pa pojdi va! Ali so vrata saklenjena? Jo zapora zapahnjena T "Dar
"Dobro, vsemi torej luč!"
Marto je segla po svetilki, ali ie proderf jo Je dosegla, jo nekdo krepko udaril po vratih.
Mož in žena sta se preplašena ogledala. Njuna hiša je atala i samoti ln Jo bila oddaljena od glavne edfte. Poeet v tej nočni
"Saj ne odprem. Vprašati pa vendar moram, kdo tako razbija."
Po prstih se je prikradd do vhoda; zadrževaje dih je prisluškoval. Tretji udarec na vrata ga je tako prestrašil, da jo odskočil in zakričal: "Kdo je?"
Globok, nekoliko zamolkel mo-dki glas mu je odgovoril: "Popotnik, ves zmučen in bolan, ki je zgrešU pot... Prosim Vas, da i privoščite prenočišče za no-jšnjo noč!"
Zena, vedno bolj preplašena, mu je poiepetala: "Ne odpiraj, prevariti naju hoče, tat je!"
Antonio je odgovoril glasno: "Človek, tu ni gostilna!"
"Vem, sato pa prosim prenočišča kot milost, ki sem jo pripravljen nagraditi"
Mesto ni več daleč, kvečjemu pol milje/'
"Ne morem več stati na nogah." "Le poizkusite!" "Bolan sem... Mrzlica me trese. Za božje usmiljenje) odpri U!"
~ "Zaman se trudite. V tej nočni uri ne odprem nikomur.... Tujec se ni odstranil, bilo je dišati njegovo težko dihanje. Antonij u in Marti se od strahu spa-£i obraz In nista od groze str-mečih oči odmaknila od vrat. Na ponovna in pretrgane udarce sta preplašeno odskočila.
Ze zopet? Kaj hočete?" je klical Antonio, trudeč se, da bi Viodal svojemu glasu odločnosti.
"Usmilite se me, imejte sočutje z bližnjim! Dajto mi vsaj po-žirok vode, strašna žeja me muči"
Vf ...
"Nimamo vode! V mestu dobite vse."
\ Nova tišina, včasih pretrgana s šepetom nerazumljivih besed, ki jih je izgovarjd trdovratni popotnik. Nato je začel iznova klicati in prositi. Ko je videl, da mu na noben način neodpro, je začel udrihati z vso silo in kričati kakor blazen: "Odprite! Odprite!"
Zakonca sta bila skoraj ob pa-et od samega strahu. Postavila za durmi celo barikado miz in stolov; nato sta se oborožila, on z lovsko puško, ona s sekiro.
"Spravite se odtod, ako nočete, da vaa ubijem kakor psa!" je rjovd Antonio. Zena pa je kričala: "Poberi se, poberi se, postopač, razbojnik, tat!"
Ali neznanec je začel iznova, daai s slabothejšim glasom mo-
AVGUJ
samo
"Vode,
vode!"
Naposled Jo prestal . Bilo je dišati, kako odhaji potekajočimi se koraki...
Zakonaka ata prebila z bo noč. Vaak sum ju je Z izbuljenimi očmi sta povsod same grozne priki, tresla sta se kakor listje trn.
Bleda svetloba vzhajajo dne Je prinesla neksj miru Fnim razdraženim mislim; žarki solnca pa so jima prer poslednje ostanke blazne in strahu. Odločila sta se, d Vidno odoreta vrata. Ko st odpria, sta zagledala na debelo listnico. Antonio jo
r al in je pogledal vanjo, l njej neki papirji in precejl narja.
"Cegava je neki U listi je vprašal ženo.
"Bržčas jo je pustil tat," odgovorila žena.	1
j Medtem sta prijezdila mii njune hiše dva orožniks.
"Dobro jutro, don Antosk je pozdravil orožnik. "Ali vea kaj jo novega?"
"Prav ničesar ne vem," je ( govoril Antonio nekoliko prep šen. ,,
"Prav blizu tukaj smo m truplo nekega reveža, a brez a manjšega znaka nasiljs."
"Kaj mi poveste? Pa je v r nid mrtev?"
"Prav gotovo — ker je pop noma pozabil dihati... Pa 11 gom!"
Ko ata se orožnika oddalji je rekel Antonio ženi, kazaje < narnico: '"Kaj pa napraviva temle?" -
"I kaj? Bedak!... Obdrži jo!"
S'
Severa'8 Sldn Soap
Idealno, fino in čisto milo za toaleto, kopelj, šsmpu, britje. Izvrstno ss kopanja otrok tn malčkov.
Vsaki dan raUU
E
veraa ttlsepsol
ET.JMit
n hala sobe In utrdi
■■■■■■■■
GROZDJE
i ■ ■ ■ i
GROZDJ
Pošiljam najboljše cattfornljsko grosdje sa H Za nadaljne informacije obrnlU ao saapas svojega rojaka. PlšiU aH brsojaviU
LAWRENCE MAUTZ,
4301 So. Main Str.	Las Angelea, C
'■■■■■■■■■■■■■■■■■a
ALI CITATE
dobre knjife?
Tedaf saročHe knjige Književne mati« S. N. P. J.
Človeku Je potrebna duševna hnu& kakor telesna. Naj-
večje slo sa delavca Jo neznanja. Cimbdj je ddavee Umbdj ga izkoriščajo od vaeh strani. Dobra knjiga jo asj-včji sovražnik nevednosti In duševni Ume. Ddavee se mori učiti; vzeti d mora sam, šasar mu ni dala ravna šola. Citati mora dobra knjiga.
Ako sU ukaždjni, še hrepeniU po laobrasbl fe dušet-nsm razvedrilu, ako ŽdiU čitoti povesti Iz doUvsksgs šiv-Usnja, spoznati nekatera naravne reentoo inčoso hočeta ss-njimUtl s temeljnimi pogoji angleškega Jedka, naročite d sledeče knjige:
fflsvmafc u-aagleška slovnica________«100
Zajedale! ,„,	. u, «■,,. >MM 1*75
Zaka® biogenerije _______L50
Jlaiaiie Higgisi »**•....« . .. UMI P»tm Malaveotnra _ rrr,-, IM
Kdor naroči Zajodalco in Zakon blogmisdjo skupaj, doM oba knjigi za tri dolarje.
Vaa U knjige ao Učno In trpeino veaana. Poštnlns jI ta. Naročilu prOožlU denar. Naročila sa vso gori omenjeno knjiga prajoma
KNJIŽEVNA MATICA tHf.l
MS7 So. Uwwlah £ymm
CHICAGO, OL.