ftaliaha & kuho trumam ponucnA italiaha & htlako Osemdnevna bitka sa Krete in Nemčija sta z letalskimi in pomorskimi silami zasedli več važnih krajev, okrog katerih m Grški kralj in vlada sta Ze zapustila Italijanskih Vojnih Sil je ob-*avU dne 26. maja naslednje službeno vojno Nade letalsko In pomorske sile se v tesnem sodelovanju z nemškimi «Ji<*^nj že od noči na 20. maj bore v bitki na vzhodnem Sredozemskem morju za Kreto. Naši terpednf čolni, ki so zmagovito prestali spopade, kakor so bili obeleženi v 352. In SSS. vojnem poročilu, so prizadejali sovražnemu vojnemu brodovju hude izgube. Skupine bombnikov, torpednlh, lovskih in tsvkmlških letal so bile neprestano v borbi. Ponovno in uspešno so bili bombardirani objekti na otoku Kreti. Mnogokrat so napadene angleške vojne ladje, ki so braniti otok. Prizadejane so jim bfle Izgube, kakor je bilo navedeno v 350. in 352. vojnem poročilu. Angleško vojno brodovje je bOo zaradi velikih izgub, ki so jim jih prizadejale oborožene sile osi, prisiljeno umakniti se na svoja oporišča. V severni Afriki ni bilo ™nr»fcn» novih posebnih dogodkov* Pri operacijah na vzhodnem Sredozemskem morju smo zgubili en rušilec in eno torpil jarko. Posadki sta bili skoraj v celoti Na osrednjem Sredozemskem morju je neka sovražna podmornica skušala napasti Baš konvoj, naše torpiljarke pa so prešle v protinapad in so jo potopile. Meka naša podmornica je pod poveljstvom korvetnega kapetana Karla Fecie di Cos-sato na Atlantskem oceanu potopila tri tovorne parnike s skupno okrog 21.000 tonami, med njimi tudi neko veliko petrolejske ladjo, ter torpedirala neko sovražno vojno ladjo, verjetno neko kri žarko. V vzhodni Afriki je bil sovražni napad ▼ severnem predelu Gale in Sidama odbit ter je sovražnik imel izgube. V TJogidi v Amharl je bil neki naš izolirani oddelek pod poveljstvom polkovnika Maraventana po dolgem junaškem odporu spričo pomanjkanja živeža In streliva prisiljen, da se je so mu bile vojaške časti. Nemško poročilo Berlin, 25. maja. NemSko vrhovno vojno poveljništvo je popoldne objavilo naslednje padalci ki letalske izkroevalne so od zgodnjih jutranjih ur 20. maja, je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, v boju s deU angleške vojske na 4*> Neapotu 1 K L 7^» Ar**? ▼ tli um in napada Im —ta so osvojile, podpirane od lovskih, rušilnih, bojnih in ■sin bojnih letalskih oddelkov, taktično vaene točfee na otoka. Po nadaijnem oja-čenju s oddelki vojske so nemške čete prešle na kopnem k napadu. Zapadni del otoka Je že trdno v nemški posesti. Boji potekajo v sodelovanju padalcev, letalskih izkrce-vahrih čet m oddelkov vojske nadalje po orožje je razbOo poizkus angle-brodovja, da bi poseglo v odločitev •a Kreto ter ga je pregnalo z morskega področja severno od Krete, pri čemer Je potopilo in poškodovalo večje število sovražnih vojnih ladij In doseglo premoč v zraku nad Vnem bojnim področjem. Italijanske pomorske m letalske bojne sile so v boja za Kreto tesno sodelovale z nemškimi bojnimi silami že od 20. maja ter so pri dosedanjih uspehih v veMki Včeraj je poseglo nemško letalsko orožje Sapet s velikim uspehom v boj za otok Kreto. Za ojačenje so pristale nadaljnje Sete padalcev pod varstvom lovskih letal. Bojna letala so bombardirala z dobrim učin- kom postojanke sovražnih baterij in stroj- | niška gnezda, lope, taborišča in zbirališča I čet. Uničila so več angleških postojank protiletalskega topništva ter naprav za brezžično brzo javljen je, dve letali na tleh in potopile južno od Krete trgovsko ladjo s 1000 br. reg. tonami. Kakor je bilo že objavljeno s posebnim poročilom, je zadel oddelek nemškega vojnega brodovja pod poveljstvom Lotjensa na morju pri Islandu na močne angleške pomorske sile. Po kratkem hudem boju je potopila bojna ladja »Bismarek« angleško oklopnico »Hood«, največjo bojno ladjo angleškega brodovja. Nadaljnja bojna ladja najnovejšega angleškega razreda kralja Jurija je bila poškodovana ter je bila prisiljena, da je opustila borbo. Nemške pomorske vojne sile nadaljujejo brez izgub svoje operacije. V boju proti angleškemu otočju so bombardirala nemška bojna letalal včeraj in v poslednji noči tvornice oboroževalne letalske industrije in pristaniške naprave ob angleški južni in južno vzhodni obali. Potopila so dve trgovski ladji s S500 br. res;, tonami In hudo poškodovala dve tovorni ladji. V severni Afriki so uničili izvidniškl oddelki nemškega afriškega zbora pri Tobru-ku med drugim dva angleška oklopna vo- Sovrafna letala niso priletela niti podnevi niti ponoči nad Nemčijo. Poizkusi napadov na nizozemsko in norveško obalno področje so imeli za posledico sestrelitev dveh sovražnih bojnih letal po nemških lovcih. Pomen Krete Rim, 26. maja. s. »Evenang Star« je pisal, da predstavlja Kreta samo prvo* stopnjo v bitki za Sredozemlje, toda počasi so morali tudi stevernoaraeriški llisti priznati res-nxa »Chrisitian Science Monitor« trdi v uvodniku, da se Nemci ne bodo več ustavili ne glede na potrebne žrtve. Prva poročila iz Londona pričajo, da so angleški vojaški in pomorski krogi v resnir skrbeh ker se zavedajo, da pomeni napad na Kreto mnogo več kakor pa samo zasedbo važnega sredozemskega otoka. V Londonu odkrito ^javljajo, da bo imela zasedba Krete težke posledice za položaj angleških čet v Egiptu in Palestini. V Londonu smatrajo, da bi imel nemški uspeh na Kreti naravnost prevraten vpliv v državah, ki so še nevtralne. Grški kralj in vlada zapustila Kreto Atene, 26. maja. ir. Kakor se doznava, sta grški kralj Jurij in bivša grška vlada, ki sta se po kapitulaciji Grčije zatekla pod zaščito Angležev na otok Kreta, včeraj sjapzsjBBi Kreto na krovu angleške vojne ladje ter se preselila nekam na Bližnji vzhod, najbrže v Palestino aH Egipt. V po«ftlw»em proglasu se je kralj Jurij poslo-vfi od zapuščenega grškega naroda. Svoj besi ki beg vlade v tujino je utemeljil e italijanskimi ki nemSdmi napadi na Kreto, Id da onemogočajo vsak stik med kraljem ki vlado ter z oboroženimi silami, ki branijo Kreto. Grški narod naj se bori dalje in če mu bo sreča nula, se bo kralj že zopet vrnfl. V Atenah ki ostali Grčiji Je izzval kraljev proglas ogorčenje, ker beže vsi oni, ki so pognali grški narod v nesrečo, na varno v tujino. Berlin, 26. maja. s. Lasti, ki objavljajo posebno poročilo vrhovnega povelj ništva o zmagovitih operacijah na otoku Kreti, opozarjajo na nekatere okoliščine, ki lahko povsem jasno osvetlijo novo fazo bitke na Sredozemskem morju. Predvsem opozarjajo na beg kralja Jurija in njegove vlade s Krete. Zbežali so že pred nekaj dnevi. To jasno kaže, da so od vsega početka smatrali položaj za posebno kritičen. Drugo dejstvo, ki ni nič manj značilno, je naraščajoča zbeganost angleške službene propagande, ki je prisiljena polagoma priznati resnost položaja. Odmev v Angliji Angleški Usti sodijo, da pomeni Kreta samo začetek novih Rim, 26. maja. a Val pesimizma je zajel 'Anglijo in se širi tudi proti obalam ZedL-rrjenih držav. Potopitev »Hooda« je pre-tresla ljudi, ki so sanjali o bitki za Atlan-tžk, ki naj bi se končala, kakor hitro bi to zapovedal ChurchilL Angleški listi obžalujejo, da je javnost bolj pod vtisom izgube »Hooda«, kakor pod vtisom dogodkov, ki se odigravajo na Kreti. Listi opozarjajo, da je napad na Kreto resen opomin Angliji. Istočasno priznavajo, da so Nemci napadli prav tako s sposobnostjo kakor z drznostjo. »Sundav Chronicle« svetuje Angležem, naj zelo pazljivo čitaj o poročila o bojih na Kreti in naj mesto besede »Kreta« čitaj o »Anglija«, mesto zaliva Suda pristanišče -šesto Malee CatOfl airj. ttd. -J-"J" I dss/ Times« in - *--—» — —— dogodki na Kreti za Angleže taktična ki tehniška lekcija. Lista obžalujeta, da so angleški lovci zapustili Kreto v najbolj dramatičnem trenutku In zahtevata od vlade, naj pojasni zadevo in pove resnico. Ni res, da ni bilo letališč, kajti če bi bila manjkala za Angleže, bi jih ne bilo niti za Nemce. Res je le, da ni bilo letal in za to je odgovorno angleško ministrstvo za proizvodnjo. Številni hsti opominjajo Churchila, naj ne zapira oči, kajti drŽave ost se nedvomno ne bodo zadovoljile z uspehi na Kreti. »Ohserver« rase, da puinenj ****** j etno razočaranje. Ust sodi, da je treba presojati položaj z mrzlim realizmom. Tudi severnoameriški listi obtožujejo Anglijo zaradi dogodkov na Kreti in zaradi izgube »Hooda«. Listi pripominjajo, da so Američani bolj iznenađeni nad dejstvom, da se je mogla Bismarek toliko oddaljiti od nemške pomorske baze in da je mogla skozi mrežo angleške pomorske straže. Dopisnik »New York Timesa« iz Washingtona pravi, da se more nesreča, ki je zadela angleško pomorsko silo, meriti po velikem molku, s katerim so ameriški pomorski krogi sprejeli vest o izgubi »Hooda«. Prevladuje mnenje, da bodo protiin_ tervencionistični krogi izkoristili to nesre- čo ▼ borbi proti ameriškim konvojem. V Washingtonu menijo, da bo Roosevelt znova preložil svoj napovedani govor. Časopisje Zadinjenih držav sodi, da je usoda Krete odvisna od moči angleške vojne mornarice. Ključ položaja niso gore na otoku, temveč vode okoli otoka. Listi poudarjajo, da bi bila z odhodom angleškega brodovja s Sredozemskega morja zapečatena tudi usoda Anglije v Sredozemlju. Bukarešta, 26. maja. s. Rumunski tisk piše z velikim poudarkom o pomorski in kopenski bitki na Kreti Rumunski Hsti podčrtava jo znatne izgube angleške memarice in ugotavljajo, da so trditve angleške propagande neresnične, medtem ko so zadevno vesti držav osi zelo resne. Turška sodba Carigrad« 26. maja, a »Tasvir Efkar« objavlja članek generala Ahsana Sabiba, ki komentira nemške operacije na otoku Kreti. Pisec pravi, da gre za vojne dogodke, kakršnih ne pozna zgodovina. Angleži ne morejo z ničemer omalovaževati uspehov nemških čet. kolikor je zasedba Egejskih otokov vodila do akcije proti Kreti. Pisec razpravlja o pogojih, pod katerimi so bile izvedene te operacije in zatrjuje, da je nemški uspeh zagotovljen, ker Nemci neprestano pošiljajo ojačenja. Po zasedbi otoka Krete bo nastal v Sredozemlju popolnoma nov strateški položaj. Tudi poslanec Inus Nadi se bavi v »Džumhurietu« z dogodki na Kreti m se čudi, da so angleška letala zapustila otok zaradi »pomanjkanja letališče. Člankar se vprašuje, če so bila letališča zgrajena nalašč za Nemce. i Smela dejanja italijanskih torpiljark in čolnov Rim, 26. maja. a Mornariško ministrstvo objavlja: Po naknadnih podatkih o smotrn operacijah italijanskih torpednlh m brzih čolnov na Sredozemskem morju v dneh od 20. do 22. mja je mogoče objaviti še naslednje podrobnost i : V noči na 21. maj je esfcadrilja torpednlh čolnov na svoji nočni vožnji opazna sovražno brodovje, sestavil j eno iz križark im rušilcev. Brzi čolni so brodovje takoj napodili in od blizu sprt žili proti njemu 10 torpedov. Pet izmed njih je prav gotovo zadelo dve kozarici m verjetno še neko tretjo. Kljub hudemu odporu in manevrom sovražnih 'ladij so se vsi brzi čolni nepoškodovani vrnili na svoje oporišče. Poveljniki teh petih čolnov, ki so sodelovali pri napadu, so mornariški poročniki Anton March, Anton Ix>mbardo in podporočniki Karel ErooJessi. Guido Cosudich ter Karel Grifon. V noči na 21. maj je torpedovka pod poveljstvom fregatnega kapetana Franca Mim-bellija, ki je spremljala večji kenrvoj malih ladij, nalletela na sovražno vojne* brodovje, sestavljeno iz 6 križark in rušilcev. Prišlo je do »redno hudega spopada, v katerem je torpedovki uspelo pognati svoje torpede preti dvema križarkama. Ena izmed njih je popadala razredu 5450tonek!h križark »Dido«. Kri žarka se je nagnila m vnela, tako da se lahko smatra z vso gotovostjo, da se je potopila. Torpedovka je bila ponovno zadeta, teda k sreči na nebi- stvenih točkah, in se je vrnila na svoje oporišče. Spravila je na varno dober dei konvoja, ki ji je bil zaupan. Naslednjega dne okrog 9. zjutraj je bila torpedovka pod poveljstvom kapetana Josipa Cigaleta Fulgosrja, ki je prav tako spremi jala konvoj manjših ladij, napadena od sovražnega vojnega brodovja treh brv žark in nekaj rušilcev. Torpedovka so jo takoj skrtla za oblak umetne megle m je nato nemudno z veliko smelostjo napadla sovražnika, ki je odgovarja? s silnim ognjem, Križanka tipa »Leaoder« s 7270 tonami je bila zadeta v sredo od torpedov itn italijanski mornarji so opazili, kako se je preklala v dva dela m se naglo potopila. Druge križarke so se tedaj odstranile, ne da bi več obstreljevale italijansko ladjo. Ladja je ostala k sreči nepoškodovana. Tudi konvoj, ki ga je rtaBjauska torpedovka spremi jala, je ostali ceL ManjSinski spori na Finskem Helsinki, 26. maja. s. Med Finci in švedsko manjšino vlada že dalje časa napetost zaradi znanega ukrepa, s katerim se begunci iz Sovjetske Karelije in iz okolice Viborga naseljujejo na posestvih v strnjenem švedskem jezikovnem ozemlju. Da se pomiri ta spor, je ministrski svet imenoval poseben odbor, šesto ječ iz odličnih predstavnikov obeh jezikovnih skupin ter mu naročil, naj izdela primerne predloge, sprejemljive za obe strani. Največja angleška vojna ladja potopljena V spopadu v islandskih vodali je bojna ladja WrHood" zle-tela v zrak zaradi eksplozije manicijskega skladišfa Rim, 26. maja. s. Kakor poroča nemško vrhovno poveljstvo, je prišlo v islandskih vodah do spopada med oddelkom nemškega in angleškega vojnega brodovja, V kratki bitki je nemška vojna ladja »Bismarek« potopila največjo angleško bojno ladjo »Hood«. »Hood« je bila zadeta v skladišče municije ter je eskplodirala. Od vseh 1.300 mož posadke se verjetno ni rešil nihče. Druga enako velika angleška bojna ladja, »King Georg« je bila prav tako zadeta in se je morala umakniti iz boja. Potopljena bojna ladja »Hood« je bila zgrajena leta 1918 ter najmoderneje oborožena. Imela je 8 topov po 38.1 cm, 12 topov po 14 cm, 8 topov po 8 cm kalibra ter 20 protiletalskih strojnic in 4 cevi za torpede. Ladja je bila zgrajena tako, da je le krov molel iz vodi, a je bil zaščiten s posebno močnim oklepom. Leta 1930 je bila »Hood« modernizirana in opremljena tudi s katapultom za letala. Spadala je v skupino 24 največjih vojnih ladij angleškega vojnega brodovja in bo njena izguba za Angleže posebno hudo občutna. Berlin, 26. maja. s. Posebno poročilo nemške admiralitete javlja, da je poveljnik nemške mornarice, ki je potopil v Islandskih vodah oklopnico »Hood« potopil tudi neko pomožno križarko in dvaindvajset parnikov v skupni tonaži 116.000, Boji v Sredozemlju Vsi pMfcuri sovražnika so se izjalovili — Obstreljevanje . 26. maja. s. V severni Afriki skuša I sovražnik nekoliko popra vati svoj položaj, vsak zadevni poskus pa je odbr s krvavima žrtvami. Tako se je ponesrečil tudi sovražnikov poskus napada proti postojankam divizije ■Oiescis«. Italijansko topništvo jo prisililo k mostu sovražno baterijo m je zadelo m katastrofalna* u&nfcom skladišče municije. Tudi le-Močni oddefid Poskus sovražnega napada na neko letališče v Cirenaikf je ostal brez rezultata v vojaškem pogledu. Bilo je le nekaj civilnih niuslimanov ubitih m ranjenih, med njimi dve žensk?. Prav tako negativen je bn napad na nemške postojanke v odseka pri Soilumu. Sovražnik je imel izgube na motoriziranih vozilih in topovih. Vojne operacije večje valnoati so le nekaj dni v teku v vzhodnem Sredozemlju. -Ji Zalivala Kralja in Cesarja Visokemu Komisaria V odgovor na liraro adanega poklona, kl jih je poslal Visoki Komisar Ekse. EloU Nj. Vel. Kralju ln Cesarju, je Komisar prejel naslednjo brzojavko: »Ekscelenca, zelo se vam sa pozdrav, ki ste ml ga poslali tnal v imenu slovenskega prebivalstva v trenutku, ko ste prevzeli službo Visokega Komisarja. — Viktor EmanueU Zahvala Princa Prestolonaslednika Na brzojavko vdanostnega poklona, kl mu jo je poslal Visoki Komisar Grazloli, je Njegovo Kr. VTs. Princ stoiouaslednlk takole odgovoril: »Z velikim veseljem sem prejel ntve Izraze, ki ste ml jih poslan tudi v imenu slovenskega prebivalstva Ljubljanske pokrajine. Vam osebno moje čestitke in želje. — TJmberto di Savoia,« URADNI RAZGLASI Sprejemi pri Visokem Komisarju Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine je določil urnik za sprejem funkcionarjev fes občinstva. Sprejemal bo vsak dan rasen ob sredah po naslednjem redu: od 8. do 10. funkcionarje Visokega Ko-misariata, ooa 10. do 11. zastopnike obiastev ki drage vodilne osebnosti, od 11. do 12. ostalo občinstvo. Zastave na zasebnih hišah Sklicujoč se na svojo odredbo glede uporabljanja nacionalne zastave objavlja Visoki Komisar Ljubljanske pokra-jsne, da morajo biti takoj snete vse zastave, ki so izvešene na oknih prfvatnlh stanovanj in javnih uradov, rasen onih na vojaških uradih. Zastave smejo brU Uveseue od zore do mraka le na osnovi odredbe Visokega Komisarijata. TI ukrepi veljajo tako za mesto Ljubljano kakor sa vso ostalo Ljubljansko pokrajino. Postavitev Ttrjsko-promefne »Potnik« pod sekvesier Visoki odreja: Vse ln vsakršno poslovanje Tujsko-pro-metne zveze »Putnike, s sedežem v Beogradu, tako s premičninami kakor tudi s ncprcnilcnhianil, na osemljn Ljubljanske pokrajine se postavlja pod sekvestar hm as Imenuje za sekvestra g. Ivan Baptist La-ghi. Ta odredba je takoj itvilna fei so objavi v Službenem listu sa Ljubljansko Ljubljana, 16. maja 1941-XIX. Visoki Komisar Emfflo Postavitev Slovenskega avtomobilskega kluba, sekcija Ljubljana, pod nadzorstvo Visoki Komisar sa Ljubljansko jino odreja: Slovenski Avtomobilski km h, Ljubljana, se postavlja pod nadzorstvo Visokega komisarja za Ljubljansko jmo, ki ga bo izvrševal po sve jem slancu. Bros odobritve kotnlsarlatskega slanca se smejo opravljati le upravni posti. Za komisaria takega ndpuslsnra ss pasta vi ja g. gr. url. Guido OosuBeh, ki je pooblaščen, da al po potrebi postavi namestnika v osebi g. dr. Lmgija De MlnWs. Ta odredba je takoj Izvrsna ln se objavi v Službenem listu sa Ljubljansko pokrajt- LjuMjana, 20. maja 1041-XIX. Visoki Komisar Emfflo le Angleže % vseh eveopsldh postojank. Angleži se morejo prosto flfcsti le is nekoliko med Kreto m Ciprom Ta kritičen položaj sMi sovražnika k vedno večji sfc-tnrnosti in ogroža njegove najsolidnejse postojanke na Bližnjem vzhoda. Gmenje angleško mornarice v teh dneh kaas le mrzličen poskus za okrepitev obrambe otoka Krete, ka varajo egpe*D obalo m ps> 26. maja. a V poročilu na dated Prese« v London iz Amba Alagl se čita z dne 21. maja: Vojvoda d*Aosta se je podal danes k poveljstvu indijskih čet. Vojvoda je sel najprvo na malo pokopališče v bližini obzidja utrdbe ToseUi, kjer sa je poklonil padlim Italijanom med obleganjem Amba Alagl. Vojvodov obraz je nfll truden m žalosten, ko se je ustavil pred grobom svojega osebiiejra prijatelja generala VolpMLVL Vojvoda se je prisdoniL as dotaknil z roko abesinake zemlje, posled-njlč pozdravil ln nato vstopil v avto, ki Je > T Stran S ■afv.-ftB Resen opomin Ameriki lajava poveljnika nemške mornarice: Vsak ameriški konvoj v AngUjo bomo smatrali m nclaatnn sapul Vse slovenske umetniške generacije so se uiile pri italijanskih mo strih Jakopičevem Tokia, 26. maja. s. Ce M se Amerika oficielno odločila pošiljati b konvoji vajni material v Anglijo, bi bilo to vojno dejanje in neizzvan napad na Nemčijo, je izjavil velik admiral Erich Raeder, poveljnik in šef nemške pomorske sile v razgovoru, ki ga Je dovolil zastopniku agencije Domei v Berlinu. Admiral Raeder je razen tega izjavil, da bi bile nemške pomorske sile v polni upravičenosti, če bi kaj ukrenile proti takim transportom s konvoji, katere je smatrati po pravilih pomorske vojne za tihotapstvo. V tem primeru bi bilo potrebno uporabljati orožje. Raeder je pripomnil, da ni dvoma, da tako zvani sistem patrol že predstavlja napad in efektivno pomoč Angliji. Veliki admiral, ki je opozoril vlado v Washinr-tonu, naj ne razširja tega sistema, je potem poudaril, da patroliranje ameriških pomorskih edinic v Atlantiku ne more biti samo defenzivnega značaja. To patroliranje služi samo Angležem. Številne nemške trgovske ladje, kakor npr. »Columbius«, so bile žrtve tega sistema in zaradi tega noben poveljnik nemške vojne ladje ne bo držal rok v žepu, med tem ko vojne ladje Zedinjendh držav dajejo obvestila o položaju nemških ladij angleški admiralitetL Tako zadržanje so mora Berlin, 26. maja. s. Berlinski tisk zabel ezu je novi govor polkovnika Knoxa kot najbesnejši bojni krik, ki se je doslej oglasil onkraj Atlantika. »V dneh, ki prihajaj o,c je med drugim rekel Knox, »boste, če ne nastopi kaj nepričakovanega, poklicani kot možje današnjega pokole-nja, da vzamete nase žrtve, enake onim, ki jih je doprineslo v preteklosti katerokoli drugo pokolenje Američanov. Borba ne bo ne lahka ne kratka, marveč bo trajala dolgo in terjala strašno ceno, enakovredno temu, za kar gre.« Knox je potem dodal, da je predmet borbe oblast nad morji. »Ako si hočemo ohraniti spoštovanje do sebe, moramo braniti to, proti čemur smo se že dvakrat borili: svobodo morij.« Berlinski tisk predvsem opozarja, da je govoril Knox podobno kakor Churchill, ko je spomladi L 1940 prevzel oblast; »Nič drugega vam ne morem obljubiti kakor solze, kri in žalovanje«, je rekel Churchill takrat Danes izjavlja ameriški mornariški minister, da bo terjal boj proti osi »strašno ceno«. V Berlinu se vprašujejo, kaj neki mislijo o tej mračni perspektivi ameriške ljudske množice, ki so jim od kraja pripovedovali, da bo pomoč Angliji v vojni proti Nemčiji izvrstna kupčija, pri kateri bo dežela izvedla svojo lastno oborožitev, hkratu pa z vojnimi dobavami Angležem dosegla velike dobičke. To, da naj ameriške množice in z njimi vred tudi manjšina poseduj očih, ki podpirajo Roosevel-tovo hujskaško politiko, plačajo »strašno ceno« za hudo in dolgo vojna, je povsem novo. i »Zakaj Rnox sedaj tako govori?c vprašuje »Nachtausgabe«. Roosevelt doslej ni imel sreče s svojo intervencij onistično Povratek italijanskega mornariškega atašeja iz Amerike Madrid, 26. maja. s. V Madrid je prispel italijanski mornariški ataše, ki je bil dodeljen italijanskemu poslaništvu v Wa-shingtonu admiral Lai in ki ga je ameriška vlada iztirala iz Zedinjenih držav. Kakor znano, ie bil admiral Lai kasneje od Angležev aretiran ter zadržan na Bermu-dih. Zdaj je admiral Lai na krovu parnika »Marques de Commilas« dopotoval z Ber-mudov. ker so ga Angleži izpustili v zamen^ za bivšega angleškega poslanika v Beogradu. Obsodbe pristašev generala de Gaullea Vichy, 26. maja. s. Vojaško sodišče v Clermont-Ferrandu je obsodilo na smrt dva častnika, ki sta se pridružila de Gau-lleu, tri nadaljnje častnike v ječo po 20, tri podčastnike pa v ječo po 5 let. Vsi so bili obenem degradirani. Novi španski visoki komisar v Maroku Teiuan, 26. maja rs. Semkaj je dospel nov?, špan Siki visoki komisar v Maroku general Orgaz, ki je slovesno prevzel civi4ne in vojaške dolžnosti protektorata. Po paradi čet je bil na visokem komisarijatu sprejem, katerega se se udeležili zastopniki osmih držav, kakor tud; italijanska vojaška misija v Maroku. Silni požari v Londonu Lizbona, 24. maja. rs. Uradna britanska agencija poroča, da je bilo v eni sami noči izbrizganih na požare v Londonu 540 milijone v litrov vode. Očitno je tisto noč divjalo v angleški prestolnici mnogo velikih požarov. smatrati za vojno dajanje in namilri poveljnik bi bil popolnoma upravičen v takem primeru ravnati se po pravilih pomorske vojne in prisiliti predmetno ladjo, da ne izvaja več sovražnih dejanj. Admiral Rader je izjavil nadalje, da ni govora o vojni nevarnosti od strani Nemčije proti Zedmjenim državam in je podčrtal, da vojna ni naperjena proti Ameriki, toda ameriški vojni hujskači hočejo razširiti vojno daleč od svoje domovine in iščejo nevarnost v oddaljenih vodah, da bi izzvali incidente. Glede na vsa dejstva Je veliki admiral opozoril na te, da bi odgovornost za morebitni konflikt med Nemčija m Zedinje-nimi državami padla izključno aa tiste, U so nalašč prezrli ponovna nemška opose-rila, kakor tudi zadržanje večine ameriškega prebivalstva. Glavna skrb ameriških belicistov je v tem, da ne bi uspeli pri izzivanju incidentov, ki bi povzročili konflikt. Rader je pripomnil, da Zedinje-ne države delajo vse mogoče, da bi zabrisale razliko med nevtralnostjo, napadom in vojno. Nemška admirali teta smatra ameriško ravnanje za skrajno hudo. Celo ameriški tisk ni v dvomu glede agresivnega značaja od sprejetih ali predlaganih odredb vlade, s katerimi se odkrito krši mednarodno pravo. gonjo. Prihodnji torek bo imel govor; najbrže je hotel, da pove Knox več, nego misli sam povedati, ker bo tako veljal za manjšega hujskača. Zato je ukazal Kno-xu, naj pretirava, da bo mogel potem v svojem torkovem govoru pokazati svojo »modro vzdržnost«. Kajti resnica je, da ima ameriški predsednik proti sebi močno opozicijsko gibanje. V vseh mestih Zedinjenih držav se prirejajo, kakor je znano, ljudska zborovanja proti vojni, ki silijo rooseveltovce k previdnemu ravnanju. Ameriški vojni hujskači se morajo dobro zavedati, da je os že davno pripravljena na vsak udarec, ki bi ji ga hotela zadati Bela hiša. Zato jo puščajo govori Knoxa in njegovih tovarišev hladnokrvno. Isto velja tudi o napovedanem Rooseveltovem govoru. Italijanski protest v Washingtonn WaShington, 26. maja. rs. Kapitan Giu-seppe Ferrera, poveljnik ladje »Conte Bian-camano« ter častniki Luigi Rosato, Salva-tore Picoaluga ki Eusebio Ceccarelli so bili prepeljani v Cristobal v Panami, kjer se bo proti njim vršil proces zaradi domnevne poškodbe italijanskega parnika, ki so ga ameriška oblastva zasegla. Italijanski poslanik Coionna je pri ameriški vladi vložil oster protest proti temu ravnanju. Poslanik je v svojem protestu s pravnimi dokazi pobijal ameriško stališče kakor tudi nezakonitost tega postopka. Istočasno je opozoril ameriške oblasti na žalostne okolnosti, v katerih morajo živeti mternirani italijanski častniki in mornarji, ter je zahteval zboljšanje njih položaja tako glede hrane kakor glede bivališča. Iraški ministri v Teheranu Teheran, 26. maja. rs. V Teheran so dospeli iraški zunanji minister Musa L. Sha-bender, finančni minister Nadji Asvajdi, bivši ministrski predsednik Sabin Najd in bivši obrambni minister, ki so se sestali na važno sejo, kateri pripisujejo v iraških krogih poseben pomen. Najvažnejše angleško pomorsko oporišče Rim, 26. maja, s. V vojaških krogih pripominjajo, da je Kreta ena izmed najbolj znanih točk angleške admirali tete. 2e v mirnem času se je angleška vlada izredno zanimala za utrjevanje otoka in je dala v ta namen atenski vladi velika finančna sredstva na razpolago. Angleži so praktično zasedli otok že v začetku novembra 1940 in so imeli torej dovolj časa, da ga utrdijo. Na Kreti niso brezpomembni angleški oddelki, pač pa velika redna angleška vojska. DrŽave osi so napadle Kreto kot najpomembnejšo angleško pomorsko oporišče v Sredozemlju. Po angleškem begu s Pelo-poneza se je vojaška moč na otoku zelo pomnožila z angleškimi, grškimi in imperialnimi četami. Ostavka rumunskega ministra Bukarešta, 26. maja. s. Minister za narodno gospodarstvo general Potopeanu je podal ostavko. Njegov naslednik je dr. Marinuscu, strokovnjak za gospodarska vprašanja, sedaj glavni ravnatelj petrolejske družbe »Concordia«. Sprememba v romunskem ministrstvu za narodno gospodarstvo bo povzročila radikalno reorganizacijo na gospodarskem polju po načelih, ki jih je general Antonescu sporočil v svojem zadnjem govoru. Zdravstvena kolena ▼ Metliki Metlika, 25. maja Italijanska f na *r**m^i je nedavno pričela delovati v Ljubljani in je svoje človekoljubno poslanstvo razširila tudi na deželo, je v petek dopoldne ob 9 prispela v Metliko in se ustavila na trgu pred šolo, kjer so vodstvo in zdravnike pričakali in pozdravili mestni župan gosp. Ivan Malesič. zdravnik in šef Zdravstvenega doma g. dr. Omahen ter Šolska mladina. V Metliki je sanitarna kolona že dobre pol ure po svojem prihodu pričela delovati s preiskovanjem šolske mladine in je bilo že do opoldne preiskanih nad 100 šolskih otrok po zdravnikih specialistih. Deoa se je ob tej priliki hitro iznebila škrbin. ki so brezpogojno morale iz čeljusti, druge diagnoze pa so se zabeleževale na zdravniških listih. Takojšnjo pomoč je nasla tudi neka obupana mati, katere triletna hčerka si je med igranjem natrosila v oba sluhovoda polno prosa, ki pa ji ga je zdravnik vešče iz sluhovodov odstranil. Namen sanitarne kolone je prvenstveno ta, da prouči splošne zdravstvene razmere posameznih krajev Ljubljanske pokrajine, posebna pozornost pri tem delu pa je posvečena zlasti zdravstvenemu stanju šolske mladine. Drv je dovolj Ljubljana, 26. maja Nekateri so se več ali manj upravičeno bali, da bo trg premalo založen s kurivom. Mislili so, da bo dovoz drv slabši, ker so kmetje izgubili mnogo vprežne živine in ker ne bo tako kmalu obnovljen v vsem obsegu železniški tovorni promet Strah, da bo primanjkovalo drv. se je pa izkazal prazen. Cim so kmetje končali najnujnejša pomladna dela, so začeli zopet živahne je dovažati drva, a tudi trgovci s kurivom so dobro založeni z drvmi. Preteklo zimo so kmetje pripravil tudi mnogo več drv. kakor pred letom, V dolenjskih gozdovih, pa tudi v PolhograjsM dolini so pripravljene velike skladovnice suhih drv. Lani spomladi je bilo v gozdovih zelo malo drv, zlasti je primanjkovalo suhih. Kmetje pripeljejo na Grudnovo nabrežje vsak delavnik vsaj po nekaj vozov bukovih drv. Nekoliko večji je dovoz ob sredah in sobotah. V resnici je pa precej povpraševanja po drv ah. pač zato, ker so ljudje zdaj v splošnem porabili zimske zaloge. Nekateri se pa tudi zdaj zalagajo z drvmi, ker mislijo, da ie spomladi in poleti najugodnejši čas za to ter najprimernejše cene. Vendar drva zdaj niso nič cenejša. V splošnem jih prodajajo po 180 do 190 din m3. Na tem trgu za kurivo je zdaj naprodaj tudi mnogo fižolovk. Prejšnja leta kmetje niso do vazali toliko prekelj v Ljubljano, ker ni bilo takšnega povpraševanja. Meščani so letos posadili izredno mnogo fižola, tako da se bodo v tem pogledu skoraj povsem osamosvojili. Kmet i e bodo prodali zaradi tega tem več prekelj. ki so seveda tudi dražje kakor prejšnja leta. V soboto je bila naprodaj cela vrsta vozov prekelj na Grudnovem nabrežju. Preklje dovažajo na trg za kurivo predvsem Ižanci, Ponujajo jih po 1—2 din. Kmet izkupi po nekaj stotakov za en sam voz fižolovk. Kmetje dovažajo drva na Grudnovo nabrežje največ šele med 9. in 10. uro. Ob 8. pogosto še ni naprodaj drv. Naše gledališče DRAMA: Začetek oh 19- ari. Ponedeljek, 26. maja: zaprto. Torek, 27. maja: Trideset sekund ljubezni. Red torek. Sreda, 28. maja: ob 19.30.: Kovarstvo in ljubezen. Izven. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Zadnja abonma predstava Benedettijeve veseloigre »Trideset sekund ljubezni« bo v torek 27. maja za red torek. V tem delu je konflikt zapopaden v vprašanju, ali bo trpela rodbinska morala, če izplača lepa Gra-zla, ki je povozila pešca z avtomobilom, odškodnino, ki znaša poljub, trajajoč 30 sekund namesto 150 tisoč lir. Opozarjamo aa začetek predstave, ki bo ob pol 20. url. OPERA: Začetek ob 19 url. Ponedeljek, 26. maja: zaprto. Torek, 2/. maja. Baletni večer. Red B. Sreda, £8. maja: Faust. Red sreda, * Za »Baletni večera, ki obsega tri dele, sta ustvarila koreografije šef baleta ing. Peter Golovin in Boris Pilato. Prvi del obsega Griegovo lirično suito, v kateri bodo plesali solo: Bravničarjeva, Pilato, Rem-škarjeva, Carman, Brcarjeva In Japljeva in bo sodeloval baletni zbor. Druga točka bo odlomek iz baleta Novaka: Signorina Gio-venti s solistoma: Moharjevo in Golovinom. Drugi del obsega znani Gluckov dramatični balet »Don Juan« s solisti: Moharjevo, Pilatom, Japljevo, Remškarjevo, čarmanom, Pogačarjem, Brcarjevo in Bedračevo, s njimi sodeluje tudi baletni zbor. Ta balet bo izvajan prvič pri nas In sicer je koncipiran po Labanovi kompoziciji »Don Juan«, ki jo je ta postavil v Nemčiji. — Tretji del obsega: Pastirski ples in menuet iz Novakovega baleta »Nikotina«, v teh dveh plesih bodo nastopili solisti: Japljeva In Carman ter Bravničarjeva in Pogačar. 6. točka večera bo Ravelov »Bolero«, Izvajan po dramatični kompoziciji Ide Rubinsteinove v Parizu. Solisti: Moharjeva, Pilato, Carman. Zadnja točka sporeda pa bo učinkovita In znana druga Liaztova rapsodija, v kateri bosta plesala solo Bravničarjeva in Golovin ter baletni zbor. Koreografije za Grie-ga, Novaka in Liszta je zamislil Ing. Golovin, za Glucka In Ravela pa B. Pilato. Dirigent: A. Neffat. Pri klavirju: dr. Avara. »Baletni večer bo Izvajan v operi v torek. 27. t. m. ob 19.30 za red B. Opozarjamo aa začetek, U bo ob 19.30. P. a. gledališke obiskovalce opnssrjsina, da be od torka 27. t. m. dalja sečeten vseh itttralh predstav v drami te operi aa laH Začetek predstav, Id trajajo preko tri ara, pa be ob 1»., ta be te vsesaj posebej pa. »snijnai v gledalskem lupuinaija ta aa- Paevaa blagajna v eperl (prodaja vstopnic za operne In dramske predstave) posluje vsak dan dopoldne ob pol 11. do pol 13. ure In popoldne od 17. do 19. ure. V drami je odprta blagajna vedno ■srn n psi Ljubljana, 26. maja. Pomemben kulturen dogodek je bila včerajšnja otvoritev razstave moderne slovenske likovne umetnosti v Jakopičevem paviljonu. Razstavili so svoja najnovejša in najboljša dela slikarji Olaf Glo-bočnik, Gojmir Anton Kos, Stane Kregar, Miha Malei, Zoran Mušič, Nikolaj Omer-sa, Marij Pregelj, Evgen Sajevic in Ma-ksim Sedaj ter kiparji France Gorie, Boris Kalin, Zdenko Kalin, Karel Patrih in Frančišek Smerdu. Teh štirinajst slovenskih likovnikov je s svojimi deli častno predstavilo odličnim zastopnikom italijanske Civilne oblasti in italijanske Vojske, kakor tudi ostalim za slovensko kulturo se zanimaj očim Italijanom, ki so bili ob otvoritvi navzoči, umetniško tvorno moč slovenske likovne generacije, ki se je uveljavila že pred leti. Posebno svečana je bila otvoritev te razstave zaradi tega, ker jo je po svojem zastopniku o tvoril Ekscelenca Visoki Komisar g. Emilio Grazioli. Zastopal ga je prof. Umberto Urbani, odlični poznavalec naše kulture. Posebno vzradoščeno je bilo občinstvo in razstavi j alci zaradi navzočnosti Ekscelence Generala Maria Robotti-ja, Komandanta Armije in Divizijskega Komandanta Generala Orlanda, Id sta prišla v spremstvu več višjih italijanskih oficirjev. Tiskovni urad Visokega Komisariata je zastopal comm. gospod Carlo Tigoli, vneti obveščevalec italijanske javnosti o kulturnem in gospodarskem razvoju Ljubljanske pokrajine. Navzoč je bil tudi direktor Italijanskega kulturnega instituta prof. dr. Evel Ga-sparini. Slovensko javnost so zastopale številne osebnosti v posebno častnem številu. Med občinstvom, ki je napolnilo glavno sobo, so bih gg. predsednik Narodne galerije 1r. Fran VVindischer, zastopnik mestne občine prof. Janko Pretnar, tajnik Akademije znanosti in umetnosti prof. dr. G. Krek, upravnik Narodnega gledališča akademik Oton Zupančič, predsednik Društva slovenskih književnikov prof. dr. Koblar in mnogi drugi predstavniki in tovariši umetniki z Rihardom Jakopičem na čelu. Ob otvoritvi je spregovoril nekaj pomembnih uvodnih besed prof. Saša Santel v imenu Društva slovenskih likovnih umetnikov, potem ko je pozdravil navzočne osebnosti. Mnogi med vami spremljajo delo slovenskih likovnih umetnikov že dolgo vrsto let, je izjavil med drugim, in ste stalni gostje naših razstav že od L 1908., ko ^,o se prvič odprla vrata Jakopičevega paviljona. Prav blizu tega paviljona, ki ga kljub njegovi obrabljenosti spoštujemo, pa že stoje zidovi bodočih lepših in Donosnejših prostorov Moderne galerije, kjer se bo naša likovna umetnost lahko razkazovala v lepši in razkošnejši obliki. Ljubljana, 26. maja. O veliki noči je Ljubljana začela zopet živeti svoje mirno življenje; vojne je bilo konec ln ljudje so se začeli seliti iz kleti v stanovanja. Vendar je še na vseh ležala nora prejšnjih dni in meščani niso mogli še dolgo priti v svoj stari tir. Ostajali so doma in nekaterim se je zdelo že junaštvo, če so napravili sprehod v Tivoli. Le redki so prihajali ob nedeljah na Rožnik in Grad. Običajni sprehodi ob nedeljah na periferijo so bili kakor pozabljeni. Živahnejše so pa tile ulice in vsako nedeljo, tudi ob najlepšem vremenu, so bile polne kavarne kakor sredi zime. Meščani so pozabili na pomlad. Sele zdaj prihajajo nazaj v svoj tir. To se je poznalo včeraj že dopoldne na ulicah. Bilo je manj živahno, kakor prejšnje praznike ln niti posebno mnogo se ni zbralo ljudi v Zvezdi, ko je bil promenada! koncert. Iluzija nekdanjih mirnih ljubljanskih nedelj je bila popolna, ko se je razlegala vesela godba po Zvezdi. Sonce in godba, mla-d'na — samo starih kostanjev ni bilo več. Meščane je pa sonce vabilo mnogo bolj v naravo, že dopoldne je bilo izredno živahno v Tivoliju. Tudi na Rožnik so meščani začeli zopet romati kakor prejšnje čase. Nekateri so šele zdaj odkrili, kako srečni ure pred začetkom predstave. V operi se dobe vstopnice za vse operne in dramske predstave že dan prej v zgoraj navedenih poslovnih urah in cen j. občinstvu priporočamo, da si nabavlja vstopnice že tedaj, da se tako Izogne čakanju ln navalu pri blagajni pred pričetkom predstave. K O I* K D A B Danes: Ponedeljek, 26. maja: Filip Nerij. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Glas v viharju Kine Sloga: Junaške pustolovščine Klao Union: Poslednji udarec Kino Moste: Klic planin in Skrivnostna jadrnica Kenceri alttstke ge. Franje Golubove ob 20. v veliki Filharmonični dvorani Razstava moderne slovenske likovne umetnosti v Jakopičevem paviljonu D I I V B N K LEKARNE Daaes: Dr. Kmet, Tvrseva cesta 43, — Trnkoezv ded., Mestni trg 4, — Ustar Selenburgova ulica 7. Napad mm Malto Berila, 26. maja. rs. Posamezni nemški oddelki aa Sredozemlju so dosegli včeraj poseben uspeh z napadom na letališče La Veneste na otoku Malti. Manjši oddelek je preti poldneva razpršil ta obstreljeval številna sovražna letala. Deset letal je bilo zažganih na tleh, druga pa so bila poškodovana. Vsa nemška letala so se vrnila nepoškodovana v ovoja oporišča, t tem poslopju, ki vliva v srca slovenskih umetnikov nove nade, Čimprej nadaljevalo in dokončalo. Stirinajstorica slovenskih umetnikov se je na pobudo umetnostnega kluba »Trojice« zbrala, da pokaže svoja najnovejša dela. Po večini pripadajo našemu že dobro znanemu klubu »Neodvisnih«, vsi so na člani naše velike organizacije DSLU. Veže jih predvsem doba, v kateri so začeli orati na njivi umetnosti, to je doba od 1. 1919. naprej. Ta doba — prej smo jo imenovali povojno, morda jo bo zgo-dovna krstila za medvojno — je dala evropski umetnosti svoj poseben pečat. Bila 'e doba novega iskanja, novega hotenja n lahko rečemo tudi novih dognanj. Marsikaj, kar je imelo samo videz napredka, a je bilo le poizkus, je odpadlo. A kar ie ostalo, je uspeh izbire in pomeni napredek. Razstava kaže dela štirinajstih umetnikov, ki so vsak zase zaokrožena individualnost Slovenska likovna umetnost se li mogla razviti tudi v tej dobi brez vzorov. Predlanskim je slikar Stane Kregar poudaril, da so člani kluba Neodvisnih črpali svojo umetnost predvsem pri romanskih narodih. To je zanimiva trditev, ki si jo upam izpopolniti z ugotovitvijo, da so se vse slovenske generacije neposredno ali posredno po zgledu drugih evropskih narodov učile pri nedosežnih italijanskih mojstrih. Zadnja leta, ko smo imeli priliko videti dela najslavnejših italijanskih mojstrov v Italiji sami, smo se še bolj kot kdaj prej zavedali, da je za vsakega slovenskega umetnika nujno potrebno, da išče nadaljnjega napredovanja ob izvoru likovne umetnosti, to je v Ita-iji. Naš geografski in naš novi politični položaj bo v tem pogledu tudi v nadalje elo koristen za napredovanje in razcvit slovenske likovne umetnosti. Predsednik prof. Santel je prečital glavne misli svojega uvodnega govora še v italijanščini, nakar je prosil zastopnika Eksc Visokega Komisarja prof. Urbanija, naj blagovoli odpreti razstavo. Prof. Umberto Urbani je izjavil, da je Eksc. Visoki Komisar že prejšnji dan prav za prav otvoril razstavo, ko je spremljal prosvetnega Ministra Eksc G. Bottai-ja na obisku v Jakopičevem paviljonu. V imenu Visokega Komisarja Eksc. Emilia Graziolija želi zaradi tega razstavi j al cem kar največ uspeha v prepričanju, da se bo slovenska umetnost pod vodstvom in zaščito italijanske umetnosti v bodoče še lepše razvijala. Besede prof. Urbanija so navzoči sprejeli z odobravanjem. Predsednik prof. Santel se mu je zahvalil, nakar so vsi predstavniki in občinstvo ogledali razstavljena dela in so izrazili svoje odobravanje in priznanje spričo kvalitete razstavljenih likov. Trdno upamo, da se bo započeto delo pri smo, da imamo tako krasna izprehajališča v neposredni bližini mesta. Ce ne hodimo na izlete na deželo, to ni tako velika nesreča, saj v samem mestu, na periferiji, najdemo, kar smo prejšnje Čase iskali v oddaljenih krajih: senčnate gozdove sončne travnike in tekočo vodo, poljske poti, pa tudi prasne ceste, ki jih sicer nihče ne išče. Za Večno pet jo se meščanom zdi, da so ure in ure daleč od mesta, čedalje več ljudi odkriva sedaj ob nedeljah samotne gozdne poti, prijetne sončne kotičke med gozdovi in trav-» nlkJ, najlepša nedeljska sprehajališča na zahodni strani Rožnika, kjer je prejšnje čase odkrivala lepoto narave samo mladina. Nedeljski beg iz mesta se je zopet začel. Popoldne so hiteli ljudje v procesijah v naravo, ne le gnetiln na periferiji. Prejšnje čase je bil ob koncu meseca slabši obisk izletniških postojank na periferiji, včeraj so pa bili gostilniški vrtovi povsem zasedeni. Mnogo meščanov je bilo v Podutiku, na Rudniku ln v Mostah, številni so se napotili tudi proti Brezovici in Dobrovi. Veselja jim ni skalil niti dežek, ki je proti večeru porosil prašne poti in ceste. Trava je še tem bolj zadišala, barve so postale bolj sveže, srca so pa ostala vedra, ko so se ljudje vrnili med mestno zidovje. Zadnja pot Slavka Osterca Ljubljana, 25. maja. Včeraj popoldne se je zbrala pred Žalami ogromna množica občinstva, da spremi na zadnji poti prerano umrlega slovenskega skladatelja prof. Slavka Osterca. Na Žalah so po blagoslovitvi krste zapeli pevci Glasbene Matice in Akademskega zbora pod vodstvom g. Franceta Mar o i ta ganljivo žalostinko »Človek glej«, potem je pa spregovoril pokojniku v slovo rektor Glasbene akademije g. prof. Anton Trost globoko občutene poslovilne besede. Z Zal se je razvil po govoru proti pokopališču dolg žalni sprevod, v katerem so bili vsi profesorji Glasbene akademije in vsi vidni predstavniki umetniškega sveta, predstavniki gledališča ter zastopniki raznih kulturnih društev in ustanov. V kapelici, kamor so najprej prenesli krsto, so po molitvah zaigrali slušatelji Glasbene akademije žalni koral, nakar so krsto prenesli do grobnice slovenskih skladateljev, kamor so položili truplo zaslužnega pokojnika k večnemu počitku. Na grobu so zapeli pevci pod vodstvom g. Marolta žalostinko »Blagor mu«, potem sta pa spregovorila Slavku Ostercu v slovo skladatelj g. Fran Sturm in zastopnik Slovenske šahovske zveze, katere vnet član je bil pokojnik dolga leta. Ob grobu so spet zaigrali slušatelje Glasbene akademije mogočen žalni koral, občinstvo pa je še dolgo stalo ob svežem grobu zasluženega moža. Isatertraj v »Slov. Naroda*4 Nemški tisk o Kjioxovih izjavah Države osi so pripravljene na vse Nedeljski „Nazaj k naravi" Nekateri meščani so iele zdaj spoznali« kako srečni smo, da imamo v neposredni blizini mesta tako krasna izprehajališča It« Med črno vasjo in Borovnico Povsod živahna delavnosti pofo iageY kodo se gozdov dovažajo les poka, ta Ljubljana, 26. maja. Zdaj se naši pogledi vedno bolj obračajo na ;cg in zdi se celo, da tudi Ljubljana dobr a svoje težišče na južni strani, medtem ko je prej težila proti severu. Na severni strani je mnogo manj prometa kakor na južni. Tržaška cesta še ni bila nikdar tako prometna kakor je zadnji meset. Tudi na Dolenjski in Ižanski cesti je bolj živo. Ni čuda, če bomo zdaj v Barju odkrili poseben čar in pomen. Barjanske vasi so bile že sicer prej vključene v mestno občino, tako da se mesto pristopno izgublja v morju travnikov — malo da ne do samega Krima; a ko zdaj iščeš sredi Barja južno mejo mesta, se šele jasneje zaveš, kako srečni in bogati smo, ker imamo tako veliko — žitnico. zemlja, ki sele začenja roditi Pri barjanski šoli se od Ižanske ceste cepi na desno dolga, skoraj povsem ravna cesta, ki drži do Podpeči. Prereže veliko površino Barja z vsemi njegovimi značilnostmi. Vzdolž ceste se vrste hiše Barjanov, »konkvistadorjev« te še vedno premalo cenjene zemlje. Ze hiše same po svojem neenotnem slogu izdajajo, da je to barjansko naselje, kakor vsa druga, ki segajo daleč od vznožja hribov na Barje, še sorazmerno mlado. Prav tako niso tu še dolgo tudi naseljene nekatere kulturne rastline. Sele zadnje desetletje se Barjani bavijo s sadjarstvom. Sadno drevje prodira na stara jezerska tla, kjer prej ni bilo niti mnogo jelš. Med nepreglednimi travniki je čedalje več črnih peg, zorane zemlje, ki bi menda rodila vse, a doslej ni bilo mnogo niti poizkusov. Ta zemlja je šele začela roditi; doslej so ljudje živeli v nekakšni slepi veri, da tu rase le kisla trava, toda črna zemlja je začela dajati čudovite kapusnice, ogromne zeljna te glave, razne vrste stročnic, korenja, krompirja, repe, koruze, tu in tam so pa posejali tudi žito ter se prepričali, da bi tu lahko vzvalovalo zlato klasje pšenice. Z BLATOM GNOJIJO Seveda mnogo poizkusov ni bilo uspešnih- Razen tega so poplave večkrat uničile večino pridelka. Crna, šotna zemlja, če je niso pognojili, ni mogla dajati mno- go več kakor je dajala prej — kislo vo; toda uspehi so bili naravnost čudoviti, če so zemljo vsaj pobelili s cestnim blatom. Barjanski zemlji namreč zelo primanjkuje apna, a naše ceste so posute z apnencem. Cestno blato je za barjansko zemljo izvrsten gnoj, česar Barjanom seveda ni treba več dopovedovati. V začetku sicer niso verjeli, a zdaj lahko vidiš skoraj povsod z apnenim blatom pognojene njive in vrtove. Crna vas bi zaradi tega že lahko spremenila ime v — Pobeljeno vas. Čedalje manj je travnikov s kislo močvirno travo in preslico. Sicer travništvo še ni vzorno, kajti mnogo ogromnih travnikov je še zanemarjenih. Vendar je vedno bolj očiten duh napredka, zlasti v neposredni bližini naselij. Vera v bodočnost se ti utrdi, ko pogled obema to zeleno prostranstvo, ki se lahko prerodi po načrtu in pod vodstvom strokovnjakov v pravo ljubljansko žitnico. Barje nam bo lahko dajalo vse, od mleka do kruha, od sadja do zelenjave, od masti in mesa do krompirja. Pa četudi bi ti travniki služili le umni živinoreji, bi blagoslov blagostanja bogato rosil na Barje in Ljubljano. Optimizem ti lahko zbude že zdaj manjše in večje Črede goveje živine pri številnih hišah. Priliko imaš tudi, da tu in tam posežeš po klobuku ter pozdraviš okroglega gospoda — pt. $iča, ki požrešno hlasta po travi in orje z rilcem po mehki barjanski zemlji Kdo bi se ob takšnem prizoru ne razveselil, zlasti ob misli, da te kmečke hiše spadajo pod mestno občino! HISE BREZ HIŠNIH ŠTEVILK Za Crno vasjo se vrsti ob isti cesti naselje Lipe in še nekaj kilometrov, pa se približamo vznožju Krima, Podpeči, kjer se s kmetijstvom druži tudi industrija. Ob cesti pod hribom med Preserjem in Tomišljem se vrste kamnolomi. Nekaj je starih, kjer so najbrž že Rimljani lomili skale za svoje ceste in utrdbe, a čedalje več je novih, ki dajejo apnenec za apno, drobljenec za posipanje cest, kamen za zidavo. Od časa do časa zabobni v tem ali onem kamnolomu in eksplozija vrže od živega skalovja odtrgano grmado kamenja. V neposredni bližini kamnolomov se kadi iz apnenic, starinskih peči, v ka- kršnih so menda tudi ze Rimljani žgali apno, a ki prav dobro služijo svojemu namenu tudi dandanes. Okrog 40.000 kg apna da taksna peč hkrati, a treba je kuriti po 6 dni. Tu je toliko apna, ki ga je Barje tako žejno, tu na robu samega Barja! No, podpeški kmetje gnoje tu in tam na svojih barjanskih njivah z apnom, Zdi se, da v podkrimskih vaseh doslej se ni bilo tako živahno. Ljubljana zdaj ne kupuje zagorskega apna, ne do-aeža kamna in peska iz kamnolomov na severni strani, preusmerila se je proti Krimu. Razen tega pa tudi gre zdaj mnogo več drobljenega kamenja za ceste, za naše doslej tako zapuščene ceste. Na cesti je zelo živahno; drve težko obloženi kamioni, s krimskih cest se spuščajo z lesom obloženi kmečki vozovi, ob žagah se vrste ogromni skladi krasnih jelkovih debel. Vse se je nekako spremenilo in ozreš se skoraj v dvomu, ali si res v Podpeči, po hišnih številkah. Toda številke ne zaslediš nikjer. IZREDNO ŽIVAHNA KUPČIJA Z LESOM Kakor da je šele zdaj prišlo do svoje veljave lesno bogastvo krimskega pogorja, so zapele vse žage ob vznožju Krima in po vseh cestah po pobočjih hribov škripljejo težko obloženi, zavrti vozovi. Zage delajo s polno paro. Les prevažajo k> cesti med Borovnico in Podpečjo tudi široki, težki kamioni. Tu najbrž ni bilo še nikdar tako živahnega prometa. Mnogo lesa bodo potrebovali pri popravilu borovniškega viadukta. Precej lesa gre proti jugu in ker vlaki ne morejo voziti, dokler ne bo popravljen viadukt, vozijo tovorni avtomobili les proti Logatcu. Povsod se pozna, da je oživela trgovina z lesom. Delo so dobili vsi domači delavci v gozdovih, na žagah, pri prevažanju lesa, tako da jih ni mnogo niti iskalo zaposlitve pri borovniškem viaduktu. Da se bližamo Borovnici, spoznamo že po tem, da srečujemo čedalje več vozov, naloženih z opeko starega viadukta. To opeko, ki je še precej dobro ohranjena, vidimo tudi pri posameznih hišah ob cesti v Preserju in na Bregu. Kako je v Borovnici, se bomo pa prihodnjič pomenili. ališče S. K. ILIRIJA otvorjeno EVNE VESTI — Trume izletnikov na Dolenjsko, Kdor se je peljal včeraj na Dolenjsko, je mislil, da smo že v pozni jesni, ko hodijo vsako leto trume Ljubljančanov v Belo Krajino po grozdje in vino. Ze jutranji dolenjski vlak je bil poln izletnikov. Se več se jih je odpeljalo na Dolenjsko s prvim opoldanskim vlakom, ko so ljudje videli, da ne bo dežja. Mnogi potniki so morali stati v vagonih, ker ni bilo prostora. Ljubljančani so se razkropili po vsej Dolenjski, zvečer so se pa vračali s polnimi nahrbtnika in košarami, da je vlak težko sopihal pod tolikim bremenom Kar no dva nabasana nahrbtnika ali polni košari so imeli nekateri živil. Zlasti mnogo so peljale v Ljubljano jajčarice jajc. Ena jih je imela štiri velike košare, toda vsa že naročena. Pozna se pa, da je vina na Dolenjskem razmeroma že malo in da je tuđi precej drago. Sicer smo posebno v jeseni vajeni, da pripelje dol en j ec v Ljubljano zvečer toliko sladko gin j enih cvičkarjev, da se vagoni kar gugajo, zdaj pa ne najdeš v vsem vlaku nobenega pijanega potnika. Nekaj jih je bilo sicer tudi včeraj malo bolj korajžnih, kakor so sicer, pa tudi ti redki prijatelji cvička niso nikogar motili. Na Dolenjsko bodo zdai pač hodili na izlete tudi tisti Ljubljančani, ki jim Dolenjska ni bila pri srcu. ker so mislili, da ni dovolj lepa. — Seme člnkvantina in rudninski super-fosfat. Kmetijska družba v Ljubljani je preskrbela za svoje Člane primerno količino semena člnkvantina, kakor tudi rudninskega superfosfata. Oboje bo razdeljevala v svojih skladiščih v Ljubljani in Novem mestu, dokler zaloga traja. Clnkvantin se sme uporabljati samo za seme ter se mora ista količina semena vrniti v jeseni od pridelka. Kmetovalci bodo morali podpisati zadevno obvezo. — Ne®reče. 11 letni posestnikov sin Janez Kratelar iz Iške vasi je predvčerajšnjim pasel ob Išči krave in našel pri tem ob bregu potoka vojaško granato. Granato je vzel v roke in z njo nekajkrat udaril ob drevo tako, da je eksplodirala in mu raz-mesarila obe roki, poškodovala pa ga je tudi po obrazu. — Vojaško granato je našel tudi 8 let ni posestnikov sin Anton Pavli šič iz Vidma in mu je ta pri eksploziji poškodovala levo roko. — V bolnico so prepeljan tudi 31 le t nega posestnika Franca Grudna iz Zaloga, ki ga je konj brcnil v desno roko in mu jo poškodoval. — Za nesrečne ižanske P°g°relce je daroval odvetnik dr. Fran PoČek 300 din. Iskrena hvala! — Prijetna, živahna nedelja, na Polževem. Polževo, že prej splošno znano in priljubljeno, je stopilo zdaj v ospredje zanimanja vseh izletnikov, ki ob nedeljah in praznikih zapuščajo Ljubljano, da se nadihajo svežega zraka. To se je videlo tudi včeraj, ko zjutraj sicer ni kazalo, da bo vreme lepo, temveč nasprotno, ko smo mislili, da bo zopet deževalo. Kljub temu je prišlo že z jutra jim vlakom na Polževo precej izletnikov. Potem so pa prihajali ves dan. eni s kolesi, drugi iz bližnjih krajev peš, tretji zopet a popoldanskim vlakom, tako da je bilo v domu ves dan živahno. Že v opoldanskih urah je posijalo sonce, da so se izletniki lahko tudi malo sončili Vsi so bili z izletom in s postrežbo v domu izredno zadovoljni. Dolenjska je prav zdaj v najnujnejšem cvetju in zelenju, tako da je pravi užitek preživeti nekaj ur v naročju njene krasne narave. Po lepih bukovih gozdovih je polno šmarnic, po livadah pa drugega pomladnega cvetja. Iz Ljubljane —lj Tenorist Slavko Lukman, ki bo nastopil na dobrodelnem koncertu v soboto 31. t. m. v frančiškanski dvorani, nam bo po daljšem presledku zapel izbrane arije in pesmi iz povsem na novo sestavljenega programa. Priznani pevec bo med drugim zapel arije iz oper Tosce, Afrikanke in Rigoletta, samo po sebi pa je umljivo, da bodo zastopani tudi naši skladatelji. Pevca, ki se je šolal pri znanem profesorju M. Lozziju iz Trsta, bo spremljala na klavirju gdč. Erika Špec, ki bo nastopila tudi s tremi samostojnimi točkami. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici. —lj živahna Dolenjska cesta. Težišče prometa v mestu se je včeraj preselilo na Dolenjsko cesto. Zaradi verskih obredov v cerkvi na Rakovniku so že dopoldne jeli prihajati verniki od vseh strani, zlasti pa z Dolenjskega, mnogi pa so prišli tudi že na predvečer in prenočili v cerkvi. Pred cerkvijo so se ves dopoldan zbirale velike množice, ki so se razhajale in spet strnje-vale v pravi veletok romarjev. Ljudje s cekarji in zavitki so se razšli seveda tudi po gostilnah, ki so bile nabito polne od Rudnika pa do kaxlovsega mostu. Se večji pritisk množic je sledil popoldne, ko se je vse zbralo k impozantni procesiji in drugim obredom. V slikoviti procesiji so bile tudi številne narodne node zlasti iz Trnovega pa tudi iz mesta samega in lz okolice. Procesijo so tudi filmali, žal pa se je kmalu jelo pripravljati k dežju. Nebo se je po* oblačilo in so jele padati deževne kaplje, kar je svečanost nekoliko motilo. Po zaključku se je velika množica romarjev zgrnila na dolenjski kolodvor, od koder so se romarji odpeljali z vlakom, veliko jih je odšlo domov v bližnje kraje peg in na kolesih. Po cesti proti Dolenjski pa so se pomikale seveda tudi cele kolone kmečkih voz. Velika množica je pritisnila tudi nazaj v mesto, da &o bili tramvaji s poletnimi priklopnimi vozovi nabito polni. —lj Cestna dela. Delavci mestnega cestnega nadzorstva so zdaj zaposleni tudi na Mir ju. Mir je se je v zadnjem desetletju razvilo v veliko stanovanjsko četrt, ki se je na nekdanjih velikih travnikih ob Tržaški cesti že začela spajati z Glincaml. V zadnjih letih je nastala cela vrsta novih ulic, a ceste v njih so urejene šele začasno. Cestišča niso primerno utrjena tudi v nekaterih starejših ulicah. V eni izmed njih, v Verstovškovi. zdaj utrjujejo cestišče s parnim valjarjem. —lj Huda prometna ovira- ž> svoj Čas smo pisali, da je nastala na Tvrsevi cesti med pekar i jo Piskar in trafiko huda prometna ovira. Tam teče tramvajska proga tik ob hodniku. Postavljeni si sicer stebriči z verigami, da se je zmanjšala nevarnost, da bi prišel pod tramvaj, toda s tem prometna ovira sama nikakor se el odstranjena. In odstraniti se tudi ne bo dala, dokler ne bodo porušene stare hiše od palače banke »Slavlje« tja gor do Figove*. Zlasti zadnje dni je ta prometna ovira se posebno neprijetna. Ljudje, Id hodijo po kruh v pekarno Piskar. morajo vsak hip skakati na to ali eno stran ceste, da se Izognejo tramvaju aH avtomobilu. Vedno bolj se vidi, kako nujno potrebno bi bilo, da pade se blok starih hiš med Figovcem in palačo »Slavijo«. —lj Jarke kopljejo. Ob koloniji novih mestnih stanovanjskih hišic ob Cesti v mestni log, ki so jih postavili jeseni in čez zimo, so jeli kopati, ker je svet tam izredno močviren — globoke jarke, in sicer ob obeh straneh. Ko bodo jarki izkopani, se bo voda laže odtekala in bo postal svet, na katerem stoji okrog 30 hišic, bolj suh in ploden, že zdaj so vsi stanovalci hišic obdelali številne vrtičke, na katerih so zasadili krompir, fižol in seveda tudi zelenjavo. —lj Zadruga Dom učiteljic v Ljubljani vabi svoje članice in vse tovarišice na V. redni občni zbor, ki bo na binkostni ponedeljek 2. junija L L ob 9. dopoldne v prostorih Učiteljske tiskarne. u— Dat* Rdečemu križu. Uradnistvo Pokojninskega zavoda v Ljubljani poklanja Rdečemu križu, socialnemu odseku, zneseic 1.255.— Din v počastitev spomina gospe Marije Vrančičeve, matere direktorja Pokojninskega zavoda g. dr. Janka Vrančića. Vesti iz Hrvatske — O neodvisni hrvatski državi. Prejeli smo prvo številko vestnika hrvatskega ustaškega osvoboditeljskega pokreta, ki ima naslov- »Ustaša« in ki je v njej na uvodnem mestu pod naslovom »Neodvisna hr. država Hrvatska« objavil svoj prispevek tudi hrvatski poglavnik dr. Paveiić. V uvodniku pravi med drugim: »Zdaj, ko je hrvatski narod dosegel svojo narodno svobodo in svojo državno samostojnost, ne more nihče izven meja hrvatske države razpolagati z njenimi davki in z njenimi sinovi. Neodvisna država Hrvatska ne pripada nikomur več, ampak je le hrvatska; ena je premoženje hrvatskega kmetskega naroda. Hrvatski sinovi, ko služijo zdaj svoj vojaški rok, služijo samo svojemu hrvatskemu narodu in le njegovo grudo bodo branili, kadar bo potrebno. Ze prvi mesec svojega življenja je pokazala svobodna hrvatska država, da je minil čas praznih in nikoli izpolnjenih obljub, prišel pa je čas dele, skrbi in naporov za hrvatsko vas in za hrvatske domove. Toda to je šele začetek. Bodočnost bo pokazala, da bo vlada neodvisne Hrvatske Izpolnila vsa pričakovanja svojega naroda in da bo zanj dosegla kar največje blagostanje.« Poseben poudarek: je dal poglavnik dr. Paveiić svojim besedam: »V tem trenutku je najvažnejša LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Pretresljiva ijsi GLAS*V* VIHARJU Laareace Olive* — Marto Obcroa — David Nivea (t slovenskimi zapisi) KINO MATICA — Tel. 22-41 Samo ob IS. uri KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes poslednjič JUNAŠKE PUSTOLOVŠČINE Gmry Cooper, Andrea Leed* Jutri: HADAME BUTERFLT POSLEDNJI UDAREC Attlla Horbiger, Camilla Hora in Ludwig Schmitz Film je opremljen s hrvatskim besedilom Predstave ob 16., 19. In 21. uri Kino Union Telefon 22-21 naša obljuba, da bo hrvatski narod v svoji neodvisni hrvatski državi sam svoj gospodar in sam gospodar svoje usode. Državna oblastva bodo služila samo interesom hrvatskega kmetskega naroda«. — Zanimanje sa poglavnlkeve .severe. Po poročilih »Hrvatskega Naroda« in drugih hrvatskih listov vlada po vsej kraljevini Hrvatski za govore poglavnika dr. Paveli-ča največje zanimanje. Sobotni »Sarajevski novi list« celo poroča, da je bila vsa naklada njegove posebne izdaje, ki je v celoti objavila dr. Paveličev govor na Markovem trgu v Zagrebu, v trenutku razgrabljena. — Vojskovodja Kvaternlk e vzgoji hrvatske mladine. Urednik novega tednika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja »Za dom« dr. Teodor Uzorinac je v najnovejši številki tega lista objavil svoj pogovor s hrvatskim vojskovodjo Slavkom Kvaternikom o vzgoji hrvatske mladine in o organizaciji hrvatske armade. Vojskovodja Kvaternlk je zlasti poudaril, da bo moral v bodoče vsak mlad Hrvat leto dni služiti v »delovni službi«, da bo tako iz lastnega doživljanja spoznal delo kot edino pravilno merilo življenja in doumel sorodnost med zemljo in duhom naredne skupnosti. »Delovna služba« bo trajala leto dni in bo podrejena vojaškemu poveljstvu. Ko bodo mladeniči doslužili v tej »delovni službi«, bodo nastopili službo v redni armadi, ki bo trajala dve leti, v nekaterih strokah 3 do 5 let, pri podčastnikih pa 12 let Hrvatska armada bo opremljena z najmodernejšim orožjem. Ce bo kdo hotel dobiti tudi najnižjo državno službo, bo moral najprej odslužiti določen rok v »delovni službi« in v redni armadi. — Hrvatsko-nemiki koncert. Na Vnebo-hod je bila v veliki dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda prirejena zanimiva manifestacija nemško-hrvatske kulturne vzajemnosti. Prirejen je bil namreč skupni koncert nemškega vojaškega pevskega zbora »Feldkomandanture« in zbora hrvatskega Glasbenega društva intelektualcev. Pokroviteljstvo nad zanimivim koncertom je prevzel poveljnik nemškega vojaštva v Zagrebu. Koncert je bil zelo dobro obiskan. Med drugimi so bili prisotni tudi ministri hrvatske vlade dr. Ivo Petrič, ing. Ivica Frković in Mirko Puk. — Številne aretacije Židov. Po poročilih zagrebških listov je bilo te dni ugotovljeno, da razširjajo neresnične vesti o dejanskem položaju na Hrvatskem predvsem židje. Policijsko ravnateljstvo v Zagrebu je izvršilo najstrožjo preiskavo in je doslej zaprlo že več kakor 50 zidov. Pravijo, da bodo aretacije sledile v še večjem številu, če ne bo v najkrajšem Času konec razširjanja takšnih neresničnih vesti. — Za predstojnika bolnice usmiljenih sester, ki je ena najbolj znanih zagrebških bolnic, je bil te dni imenovan znan zagrebški zdravnik dr. Vladimir Bazala. Dodeljen mu je bil oddelek za Ženske bolezni, hkrati pa je dobil naslov primari j a. — 86»/t dravinjske doki ade v hrvatski lesni industriji. Po sklepu predstavnikov hrvatske lesne industrije bodo vsem delavcem v tej industriji, ki so zaposleni v _ . ___ z veljavnostjo od T, maja zvišali plačo za M odstotkov. To povišanje bo veljalo kot izredna draginj ska doklada, kot osnovo pa bodo upoštevali plače, kakršne so delavci imeli 3L oktobra 1939. Delavstvo v hrvatski lesni industriji je te sklepe vzelo na znanje z največjim zadovoljstvom. Aforizmi o sporta Grki niso delili ljudi v plava če ln nepia-vače, temveč v plav a če in — analfabete, V sportu sta enakost in svoboda nasprotuj oča si ideala. Težnja po enakosti pomeni povprečnost, težnja po svobodi pa prinaša rekord. Smatrati borbo za eksistenco tuca za sport in voditi jo z resnično športno vnemo, je najvišja življenjska umetnost. Ce ga gojimo športno, mora biti tudi lov spori Nesportno gojeni sport je pa samo lov. Rokoborbe se dajo reproducirati po radiu komurkoli. Dokler se na ne dajo po radiu kamorkoli prenašati rudi boksarski udarci, nima ta prenosna možnost prave privlačnosti. Fižol je zelo redilen Fižol ima, kakor je znano, mnogo hranilnih snovi, ki lahko popolnoma nadomesti hranilne snovi mesa v prehrani človeka. V fižolu so maščobe, fosfor, žveplo, apne ir. mnogi vitamini. Za fižol se lahko trdi. da je nekakšno dovršeno prehranjevalno sredstvo in v resnici je kemično ugotovljeno, da vsebuje 100 gramov suhega fižola toliko hranilnih snovi, kakor jih ima 300 gramov volovskega mesa ali 331 tramov telečjega mesa ali 259 gr svinjskega mesa, ali 207 gramov polenovke, ali 494 gT kravjega mleka ali 92 grama testenin, ali 479 gramov krompirja, ali 4 kurja jdj-ca. Kemično je ugotovljeno, da ima 10C gramov fižola 321 kalorij, oziroma razvije 100 gramov ižola kot zaužito hran Ivo toliko kalorij v človeškem organizmu. Prebava fižola traja navadno dve uri ln pol. V Italiji predelajo povprečno na leto 1,850.000 stotov fižola, celoten konzurn, oziroma celotna potreba tega važnega hraniva pa je preračunan na povprečno 2 milijona stotov na leto. Potreba je sedaj torej skoraj krita. Za vsakega prebivalca Italije je na razpolago povprečno 4.75 kg fižola letno. Zaradi velike hranilne vrednosti skušajo sedaj v Italiji povečati pridelek fižola, ki lahko nadometl številna hraniva, katera bi bilo treba uvažati. Hod letalski napad na Sueski prekop Beirut, 26. maja. s. Egiptsko notranje ministrstvo je objavilo komunike, v katerem javlja, da je bil v noči na 24. maja izvršen močan letalski napad na področje Sueškega prekopa. Komunike pravi, da ni bila povzročena niti gmotna škoda niti ni bilo človeških žrtev. Po semkaj dospelih vesteri so angleške oblasti v Jeruaaiemu odredile, da se ukine tamkajšnji francoski generalni konzulat Francoski konzul je bil pozvan, naj zapusti deželo. Pospeševanje rojstev na Japonskem Tokia, 36. maja ra. Da se pomnoži šterv?Io japonskega prebivalstva, se proučuje zakonski načrt po katerem naj bi poročenci dobili dru&msko pxjf*jjria. katerega ym ne bo treba vrniti, ako bodo imela v desetih letih zakona najmanj štiri ctroke. Proučuje se tudi zakoffstki naert za podeljevanje mesečnih podpor družinam, ki imajo več kakor pet otrok. Za smeh m kratek čas V si tDtent zakonskem prepiru je žena zalučala možu v obraz: >T>an za dnevom ti kuham, cvrem in pečem — a kaj imam od tega? Nič!« »Tedaj si pa srečna,« je odgovoril mož, »jaz Imam od tega prebavne motnje!« ZAHVALA Za vse izraze aožalja ob smrti dragega očeta, deda m p rad eda ter strica, gospoda IVANA TOMAŽIČA ljubljanskega meščana. se iskreno zahvaljujemo. V prvi vrsti izrekamo zahvalo gospođu županu dr. Juru Adleaiču na čelu zastopstva mestnega sveta in uradov ter mestnih poklicnih gasilcev, kakor tudi prostovoljni gasilski četi Ljubljana-mesto, deputaciji italijanskih gasilcev, k rižanski moški kongregaciji in vsem, ki so dragega pokojnika spremili, darovali vence in cvetje, ali kakorkoli počastili njegov spomin in nam s toplo besedo lajšali težko boL LJubljana, dne 24. maja 1941. Žalujoče rodbine: TOMA2IČ, PESTOTNIK, ZAJEC MALI OGLASI 00 par, davek posebej. Preklici, izjave ooseda din L— ČM odgovore glede malin oglasov j« crebe priložit) » Popustov as male oglase oe priznamo RAzno Najmanjši Davek posebe> i.— din KAU6E nove modele po nizkih cenah dobita pn tapetništvo E.ZAKKAJ6EK e M ........IIMtll KLIŠEJE vt.':t>.Nt JUGOGBAfIKA KRVNE ULICE NA NOSU in licu niso znak pijanca. So le posledice nečiste, zastarele in strdele krvi. Da odpravite te mučne in odurne znake, presnovite to prečistite kri m rednim pitjem »AMBROŽEVE MEDICE«. Uspeh ne Le pristno dobite v Medarni ▼ Ljubljeni, »dovska S. Kolesarje — kolporterje za Vič, Rudnik, Moste, Siožice in Dravi je i S č e m o . Oglasijo naj se samo sposobni mlajši moški. Uprava ,,5/ov, as Preskrblte at pravočasno POTREBNO KURIVO! Bokova drva dobavlja takoj — samo vagonske pošiljke — Tvrdka >EXPORTLES, Ljubljana, Tvrseva cesta 15. Sli LK Najmanjši din, davek posebej. 15.— din Večerni tečaji, oddelki od 6. ure ure zvečer dalje za začetnike tat Isffnspns — Pouk tudi po diktatu. Nori tečaji se prleno 2. Junija. — Vpisovanje dnevno. Chrlstofov učni zavod. Domobranska 15, telefon 43-82. KUPIM Beseda L— din, davek posebej. Najmanjši znesek 15.— din STROJ ZA SKOBLANJE ' širina 50 cm, kombiniran s vdelanim motorjem — kupim. Tajner, Črnomelj. 807 KONJA ST. 1845 teman pram, zadnje noge do biclja bele, iščem. Dam nagrado 1000 din. —* Albert Rus, Logatec 49. S21 OGLAŠUJ »Slov. Naroda« ■tor. TT8 Spomini na Prule in šentjakobsko Saro I D«, m I Din, za. U veechio ponte di S. Glacomo e U letio del fimne non ancora sistemato. — Šentjakobski most nekdaj in neurejena struga Ljubljana, 26. maja. Ze derj časa sem se pripravljal, obuditi nekaj spominov z nekdanjih idiličnih PruL Kakor vsaka ptička rada poleti tja, odkoder je izletela, tako menda tudi vsak človek vsaj v poznejši dobi rad obiskuje kraj, kjer se je rodil ali pa preživljal svojo bodisi srečno ali žalostno mladost. Tudi mene zanese pot kaj rada v rojstno Šentjakobsko faro in ob takih prilikah vedno tudi na Prule, dasiravno je od mladosti minilo že precej nad 50 let Ko sem ogledoval podrt ine nekdanje staro-slavne (skoro 100 let stare) Samassove tovarne in videl zadnje ostanke nekdanjih dimnikov, iz katerih se je skoro neprestano valil dim in v katerem ozidju se je izučilo zelo mnogo mladih ljudi, ki so bili pozneje še kot očetje trajno zaposleni, sem premišljal, ali je bilo prav, da so podrli to tovarno. Ta tovarna (kakor tudi nekdanja Tonniesova) sta uživali do prevrata velik sloves daleč naokrog. Pri tej priliki sem se pa spomnil marsičesa n to iz časov, ko se še ni vila železna kača (električna železnica) po ljubljanskih cestah in ulicah in še preje, ko je voznik svobodno pokal po Ljubljani z bičem svoj pik-pok, pika-pok, da je kar šumelo po ušesih. Takrat so bili konji bogatejših kmetov opremljeni s komati »kakršne bomo kmalu videli le še v ljubljanskem muzeju. Ob sejmskih dneh so težki vozovi s širokimi kolesi — >pari-zarji« — vozili iz Ljubljane proti domu najrazličnejše blago, zlasti moko. Avtomobili in motorji se še niso podili po cestah, pač pa smo občudovali kolesarja, ki si je upal zlesti na bicikel, katerega sprednje kolo je bilo višje od marsikaterega človeka. Železni ptiči še niso frčali nad nami, pač pa smo vsi skupaj leteli, ako smo videli pogumnega zrakoplovca, ki se je upal spustiti v zračne višave s svojim, z dimom napolnjenim balonom. Pa tudi to je bila redkost. Tudi še ni takrat svetila prijetna elektrika po ulicah in doma, ampak svetilke. V mraku je šel možiček na delo, plezal je po lestvici, ter prižigal cestne svetilke. Izvošcki so bili takrat gospodje, ki so ob razndh prilikah v li vre j ah in lepih kočijah prevažali gospodo sem in tja ter mnogo zaslužili. V zimskem času so pa peli kmetski zvonci in gosposki kraguljčki pri konjih, vpreženih v sanke. Takrat se je dalo skoro po vseh cestah in ulicah do konca zime voziti po snegu, ker ga niso tako hitro spravljali s poti. Poleti pa so škropili ceste s pomočjo naprave, po kateri je iz dolgega soda prihajala voda, mož pa, ki je škropil ceste, se je počasi in samozavestno pomikal za sodom ter s pomočjo dolge vrvi in omenjene naprave škropil na deZaročencih« jih je pet TržaČank, tri iz Milana, dve Milan-čanki, ki bivata y Rimu, dve iz Rima, ena Iz Torina, ena iz Aleksandri je, ena iz Bologne in ena italijanska filmska igralka, ki biva v Švici. Ljubitelji filma v Italiji nestrpno pričakujejo izida preizkušenj. Mnogi menijo, da bo vloga Lucije podeljena eni izmed kan-didatinj Iz Trsta, ki so med tekmovalkami v večini. Slavni Verdi v filmu Nacionalni filmski zavod >Luce< pripravlja te dni kratek film o življenju slavnega italijanskega skladatelja Giuseppeja Verdija. Prve prizore tega filma bodo začeli izdelovati v začetku junija. Vsebino in scenarij sta obdelala Paolo Salviucci in Marto Costa. Mario Costa bo film tuđi režira!. Ta kratki film bo dostojna proslava velikega skladatelja Italije ob 401etnici njegove smrti. Film o junaštvu priDžerabubu Italijanska filmska družba A. P. L namerava izdelati velik film o epičnih borbah italijanske vojske v Džarabubu. Družba je pozvala vse vojaške in civilne osebe, ki razpolagajo s podatki in dokumenti v zvezi z junaškim odporom v libijski zelenici Džarabubu, naj se javijo družbi, ki ima svoj sedež v Rimu, via Arenula 29. češka filmska produkcija Po filmskih rubrikah v italijanskem tisku posnemamo, da je sodobni češki film zelo važen činitelj ne samo v kulturnem pogledu, temveč tudi v gospodarskem, ker je v filmski industriji zaposlenih zelo veliko število umetnikov in tehničnega osebja. Prt češkem filmu je po zadnji statistiki zaposlenih na 400 igTainev in igralk, 33 režiserjev, 7 arhitektov^ 24 operaterjev, 11 tehnikov za zvok. 30 inscenatorjev in 1264 statistov. V češkomoravskem protektoratu znaša zdaj filmska produkcija 30 do 40 filmov na leto. Barvani film v Nemčiji V Nemčiji se zelo prizadevajo, da bi spo-polnili barvni film, ki so ga ljubitelji filma tako vzljubili kakor nekdaj zvočni film, ki je izpodrinil nemega. Največje uspehe z barvnim filmom sta dosegli doslej Ufa in kemično podjetje Agfa. Ufa je izdelala že več tako imenovanih dokimieiitaričaiih barvnih filmov, na primer o življenju rib in reptilov. To so bili filmi, ki so jih v Nemčiji z navdušenjem sprejeli, predvajani pa so bih z uspehom tudi v drugih državah. Po sistemu Agfa ao bih* doseženi tudi že presenetljivi uspehi z barvnim filmom, toda odstraniti bo treba še neko tehnično nedovršenost teh filmov. Izdelani so namreč z inverzijo, ki ne da negativa, temveč takoj pozitiv filmskega traku. Zaradi tega ni mogoče izdelati v laboratoriju več kopij takega originalnega filmskega traku. Film o prijateljstvu narodov Tržaške >Le Ultime Notizie« poročajo, da so v kinematografskem središču Geor-gije te dni dokončali film z naslovom »Prijateljstvo narodov«, za katerega je napisal besedilo >tovariš« Beria, šef GPU, in sicer na odredbo samega Stalina. Sovjetski Usti poročajo, da kaže film prijateljstvo vseh narodov, ki žive v Sovjetski zvezi in da se ti narodi med seboj prav dobro razumejo, ker govore vsi isti jezik, to je »jezik genijalnega Lenina«. Agencija >Agi-nor« pripominja k temu, da je taka trditev tvegana, če se pomisli na različnost jezikov, ki jih govore v zvezi. Film se konča z napadom letalstva in rdeče armade v neznano smer. Bodimo disciplinirani in trezni! 57 Blodna ljubezen Roman Tudi v naročju mladega domačega ognjišča je bilo mračne je in otožne je kakor drugod. Misel na življenje brez vsake ljubezni, ki je veljala Jearme toliko solz in primerjanje njenega doma s srečo, obetajočo se Herrnini, je seveda ni mogla spraviti ▼ dobro voljo. Poroka naj bi bila 10. septembra. Rene de Me-jan naj bi prispel v Lorient prvega septembra. Ze prej ji je poslal poročno darilo, pravo čudo, izbrano in opremljeno z največjim okusom srečnega ženina. HeTrninini prijatelji in znanci so bili darila še bolj veseli, kakor ona sama. Niti zavistneži med znanci niso mogli darilu ničesar očitati. In odprtih ust so stali pred dragocenimi darili, razvrščenimi pored njihovimi zavistnimi očmi. Vsi so morali priznati, da je Rene de Mejane dobro opravil svoje delo. Enaintridesetega avgusta je Romaina presenetil Obisk, ki nanj nikakor ni bil pripravljen. Bil je sam doma, zatopljen v mračne misli, ko mu je prišla Jeannina komorni ca povedat, da ga pričakuje spodaj v salonu gospodična La Fougerave, ki bi rada govorila z njim. Romain se je ustrašil. Smrtni strah mu je stisnil Jearme se je bila že zgodaj poslovila od njega in odhitela k svoji sestrični, da bi ji pomagala pripravljat vse potrebno za poroko. Tistega jutra se mu je vsaj zdelo, da je bolj zadovoljna in mirna kakor sicer. Ce pa prihaja Hermina k njemu v času, ko ima polne roke dela, mora pač imeti za to važen vzrok. Morda mu prinaša žalostno vest, aH je pa prišla z namenom pripravit ga na nekaj ntrdega. Zato je odšel Romain dofi v salon v« prestrašen. Hermina mu je stopila naproti radostnega obraza in veselo žarečih oči. Podala mn je drobno Bočico v elegantnih rokavicah. — Ah, bože moj, — je vzkliknil nekoHko senečeno — kakšni pa ste Romain?, Saj st bledi. Romam se sploh ni potrudfl, da It jI vzrok svojega nemira. _ — Priznam, da sem se zelo astrasTI, ko sem slišal, da ste tu. — Vi ste se ustrašili? Jaz sem V4ss jsisfusUlsT S čim pa? — Malo nervozen sem, odkar sem bfl ranjen, — je odgovoril Romain otožno. Domišljujem si kdo ve kaj, za prazen mČ. Vedoč, da je Jearme danes pri vas, sem mislil, da prihajate k meni zavoljo nje. Hermina se je zasroejaJa. — Saj se niste zmotOL Seveda ptittafem nje. O bože moj... Kaj se je pa zgodilo? — Nič se ni zgodilo malodušni mož, — je nadaljevala Hermina smeje. Pustila sem jo doma, ker pripravlja mojo balo.. • Jaz pa leriuharim. Toda moj namen me opravičuje. Zbežala sem z doma ni nikomur nisem črhnila o tem niti besedice, ker bi rada govorila z vami med Štirimi očmi. — Z menoj? — Da, z vami, in to, kar vam hočem povedati, smete slišati samo vi. — In vi pravite, da ni to... nič... važnega... — Nasprotno, zadeva je zelo važna, toda ne v tem smkžn, kakor mislite vi. Ali mislite, da bi mogla prinesti slabe vesti, dragim prijateljem? — To je res, — je pritrdil Romain, kakor da prosi odpuščanja. — Saj bi bil moral takoj pomisliti na to, da prinašajo dobri angeli, kakor ste vi, radost in veselje povsod, kamor pridejo. — Tiše, tiše! Opustite poklone, zanimajte se raje za svojo ženo in prihranite jih nji Ona jih zasluži bolj kakor jaz. In če je sploh na svetu žena, ki jo je mogoče primerjati z angelom, je to vaša žena. O tem ste lahko prepričani. — Vedno skromna, — je odgovoril Romain naglo. — Ker pa gre za mojo ženo, spregovoriva torej o njL Kaj imate na srcu, prosim? — Najprej vam moram povedati, da ste zaslepljeni, če ne vidite, kako lepa in oboževanja vredna je. — Priznam,