40. številka. Ljubljana, vtorek 18. februarja. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD: Iztiaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti pn-jeinan, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol le M 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo teto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja zniiana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri« Btopno petit-vrste 6 kr. če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški ceBti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila t. j. administrativni- reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. V l,Jiil»l.juui. 15. februarja. — Začel se je po slovenski deželi, posebno po Kranjski lov na tisto, ki hočejo peticijonirati do cesarja. Eno žrtvo imamo že zaznamovati. Jošt Čuk v Kranji je od c. kr. glavarja Dcrbiča obsojen na 40 gld. globe ali na 8 dni zapora, ker je adreso na prostovoljno podpisovanje po Kranji nosil. Živio ! Upamo, da bode pritožba, katero je vložil, prvo obsodbo ovrgla. Sicer pa nij čuda, da tako postopanje c. k. organov ljudi straši. V tacik razmerah je veliko, da se naš narod še tako možato vede in da se še toliko podpisov zbira. Vsakih sto bi lehko veljalo za tisoč. Samo ob sebi se torej obsodi, kar še-prtlja organ ljubljanskih nemškutarjev in vlade, „Tagblatt" od zadnje sobote o neuspehu, „našku" in pobitji našega prizadevanja glede podpisovanj peticij. — Isti organ se zvija in opravičuje, da nij slovenskega naroda sramotil, temuč samo njegove voditelje. Dalje zagovarja absolutistične in protiustavne naredbe e. kr. okrajnih glavarjev in doželne vlade proti nam ter sc hoče s tem umiti, da take naredbe nijso sicer lepe, a proti nam, ali proti voditeljem ljudstva so za to, ker delamo terorizem na ljudstvo, ter ga strahujemo, da mora z nami hoditi. Ali — kje imamo mi in naši voditelji sodnijo in upravo na razpolog, da bi terorizirali vaše Jošt Čuke s 40 gld. globe ali 8 dni zapora, kakor vi v Kranji? Kje Naše narodno nemškutarstvo. (Nekaj za: „sram nas bodi" in poboljšajmo sol) Te dni mi je slučajno prišel v roke poljski, v ruski Varšavi izhajajoči, popularno-znanstveni časopis „Niwa", v katerem je že pred par leti prof. Broni slav Grabovvski priobčil interesanten sestavek: „Slovenci. Dežela in zgodovina." Naletel sem v tem časopisu v štev. 17, 18, 21 in 22 od pre-tečenega leta na zanimiv potopis, v katerem nam neznan poljsk popotnik priobčujc svoje opazko o Slovencih. Med drugim v št. 17 opisuje tudi Ljubljano in ljubljansko Čitalnico. Pravi, da je v Ljubljani , v naši stolici, po ulicah slišal več nemškega nego slovenskega in potem popisavši osnovo in namere slovenskih Čitalnic nadaljuje: „liilo je zvečer v čitalnični restavraciji. V eni sobi so sedeli pri dveh mizah sami Slovenci, da, celo odlični možje, ki stoje na čelu naroduega živeuja v Ljubljani. In kakov jezik so govorili ti gospodje med soboj V Se ve, da nemški! Samo s točajem in to-Čajkami rabijo narodno govorico. Pristopim imamo komisarje, da bi dajali vaše časopise s terorizmom konfiscirati? Kje žandarje, da bi nam terorizirali in strahovali, kakor vaši? — — Istega dne prinaša graška „Tages-postu članek z naslovom „aufgaben der kraini-8chen liberalen", v katerem se nekdo iz Ljubljane (?) oglaša ter pravi, da zdaj ..ko so Mladoslovenci v pota starih prišli" jo pravi čas, da se liberalci (pod tem zaznamkom „Tgspst." misli tisto svojat in tujad na Kranjskem, ki se Bachovih ordonanc veseli, konfiskacije, globe in zapore odobrava in žandarm-ske bajonete za zaveznike ima) — da se liberalci vzdignejo na delo in najprvo ustanove nov nemškutarsk časopis v slovenskem jeziku, in sicer, da bi menj stalo, naj bi se štajerski „Dorfbote" prestavljal. — Kolikokrat so usta-vaki že napovedali, da pojdejo tudi med slovenske novinarje, pa še zdaj nijso nič storili. Pač so se bili v Mariboru že enkrat zaleteli, ali njih „Svobodni Slovenec" je imel, ko je v svojem zenitu stal, 13 naročnikov, med katerimi jih 7 ni slovenskih črk nij poznalo. Taka osoda bode tudi kranjski „Dorfbote" imel. Saj nemaj o reveži moči. Ko bi jim njih mati policija uredila list, potem bi ga že izdajali; sicer pa so za svoja dva nemška organa na Kranjskem morali naroČiti si urednike iz rajha, kateri še dandenes študirajo slovenske politične razmere iz dunajskih nemških, listov. k enemu teh gospodov, in ga nagovorim po slovensko. Tudi on je govoril z menoj slovenski, menda zarad tega, ker nij som bil Slovenec. Tedaj materin jezik rabi tem gospodom samo zato, da se porazumevajo s točaji in tujci. Kazen tega se rabi slovenski jezik pri raznih slavnostih, kadar je potreba javno pokazati, da nsmo" Slovenci in da nam je drag materin jezik. Iz kratka : ma terin jezik se rabi za demonstracije, za sluge in tujce, ki ga morejo govoiiti" . . . „Temu se ne moremo (?) čuditi, ako pomislimo, da Slovenci imajo do sedaj samo uemške šole, da ves razvoj njih uma se vrši v nemškem jeziku, in da slovenski jezik se razlaga po srednjih šolah samo kot učni predmet. Nemško omikani starši govore se svojimi otroki prevladuo po nemško, vsled tega se navadijo od prve mladosti ob vseh bolje abstraktnih predmetih misliti po nemško itd. Skoro noben omikani Slovenec ne račuui drugače, kakor v nemškem jeziku. Samo nekateri se privadijo, da ujih dušne moči tudi v materinem jeziku mislijo. K temu pripomaga še ta okolščiua, da slovenščina nema (?) za dosta abstraktnih pojmov za mišljenje. Prcudarivši vse lo, moremo si pred- Prošnja do cesarja. — Iz %*lg£01*jti na Notranjskem 15. februarja: V vseh vaseh ziigorNk<> in U n«Kž&i*li4* županije je vsakatcii, ako je le pisati znal, z velikim veseljem peticijo do cesarja podpisal. — Tudi na našega župana je došel ukaz od c. kr. okrajnega glavarja v Postojni. Koliko uspeha je imel, priča priloženih 135 lastnoročnih poupisov. A. D. (Prejeli Ur.) — Iz Dobrove pri Ljubljani 10. februarja: Tudi naša občina je pristopila k peticiji druzih slovenskih rodoljubov in to potrjuje s 171 podpisi. Živela sloga! (Podpise prejeli. Ur.) — Iz lloli iiijit na Gorenjskem 12. feb.: Naš občinski odbor in vsi večji posestniki so podpisali prošnjo do cesarja, katero Vam pošljem z 81 lastnoročnimi podpisi. (Prejeli Ur.) — Iz £«povnil» na Goriškem 13. febr. : Naša občina pristopi po podpisih g. župana in odbornikov in drugih posestnikov peticiji do cesarja. (Podpise prejeli. Ur.) — Iz zgornje iiiMkc doline 16. februarja: Občinski zastopi v JIo-zlrjl, na lt«»4'i<*l ino na XJu1»liem so adreso proti volilni reformi enoglasno sprejeli in podpisali, ter jo Nj. Veličanstvu odposlali. Tukaj je vse ljudstvo proti tej nameravani volilni reformi. — Iz topllftl&e občine na Dolenjskem 16. februarja: Naš občinski odbor staviti, koliko truda stane v začetku vsacega Slovenca pisariti v slovenskem jeziku in kakove ovire mora skušati samostalno razvitje slovenske literature, katera se vendar vedno Širi, razovita in množi. A ta literatura upliva z eno strani samo na prosto , malo omikano ljudstvo, z druge strani pa prevladno na izobražujoČo se mladino ali bolje: samo na moški del slovenske mladine. Omikana ženska, ki rada čita in se rada razgovarja po slovensko, je redka izjema. Skoro vse omikane ženske in velik del omikanih moških so toga mnenja, da govoriti po nemško ali po italijansko je veliko več „nobel", no govoriti v jeziku, kateri jo bil pred nedavnem izključivi jezik ubogega kmeta. Domači jezik mnogo omikanih družin in društev je nemški, na italijanski meji laški. Patrijarhi in prvaki slov. naroda, kakor Koseški, Bleivveis, Gosta i. dr. govore doma po nemško. Kdor bi pa bral njih spise, bi se ve da tega ne mislil, nego bi bil prepričao, da trdoglavuo in brezozirno rabijo samo materin jezik. Govor v materinem jeziku do sedaj se pri mnogih nij izgubil demonstrativnega teatralnega značaja. Moglo bi se to šteti za nenaravno pri- t g. županom in vsi posestniki in volilci kakor sploh vsi veljavni možje iz topliške županije so pristopili s 121 glasovi peticiji do cesarja proti krivici, katera nam žoga dragi biser narodnosti požreti. (Podpise pre jeli. Ur.) — Od ni'. JI I■■<-■» v Mali pristavi 16. februarja: Vsa naš« plavna županija z g. nadžupanom na čelu je pristopila proš nji do cesarja. (Podpise prejeli. IV.) — Iz E£«»l'0«4kani in (flliltjl'aili po Roloji dolini. Slava jim! Slava tudi vrlim kmetom in fužiuarskim delavcem na HlMtriC'1 in v Biljfi&Slli; slava hrabrim narodnim posestnikom na Žili pol jula. v rok-ftl&ftill in v fet»lž«»l 23 Koruško 1 4 4 9 Kranjsko 2 3 5 10 Bukovina 3 3 3 9 Moravsko 9 It) 11 3f 8lle«IJa 3 4 3 10 riroljsko 5 5 8 18 Vorarlberiko l 2 3 C miHM 111 iradiska Istri j a Trat 85 180 130 851 Poslanci v kmetskih skupinah se volijo o volilnih možeh in v drugih skupinah po volilcih neposrednje. Volitev se vrši pismeno n tajno: vendar pa v skupini kmetskih občin v deželah, kjer se pri volitvah za deželni bor ustno glasuje, tudi zanaprej ustno glasovanje ostane. (V Čem tedaj se razločuje ta volilna reforma od dozdaj veljavnega volilnega reda? Volitve na kmetih ostanejo ustne u neposreduje. Je-li to liberalno?) Voliti sme vsak državljan, kdor je vsaj 24 let star ter ma vse lastnosti, katere terja volilni red za "ržavni zbor. Tudi odločbe glede pravice izvoljenim biti, ostanejo nespremenjene. Državni poslanci se volijo na šest let. (Kakor nekdanji Schmerlingovi.) #*«//.«#.#* delegacija še zmirom nij izrekla svoje poslednje besede ministerstvu. Manjšina hoče vsakako stopiti iz državnega zbora, kadar pride volilna reforma na posvet. In potem bode tudi za večino težko ostati v zbornici. Viiiiiij nastopili častno pozorišče v obzorji lepe naše domovine? Iz Ti urcitlM-i šIil^^u okraja na Štajerskem 12. febr. (Izv. dop.j Dolgo časa že, blizu pol leta, bodi po našem okraji nekakov mož, trdeč da je opravnik nekega graškega zavarovalnega društva. Omenjeno društvo v tem okraji itak ima svoje zastopnike; in zarad tega se nam v tem okraji precej sumljivo dozdeva, je-li njegovo izpo-vedanje istinito; ter ne razumemo, kaj ta človek tako dolgo brez vsega posla tukaj okolo postopa in ljudi nadleguje zopetova-nim nagovarjanjem, da naj se pri njem zavarujejo, in seveda plačujejo zavarovalnino. Je-li mu kdo zato zaupal kakov denar, nam nij znano, a to znamo, da sc mu ne godi kaj dobro ; Česar gotovo ne bi bilo, ako bi tako važen posel imel. Dobro bi bilo zatorej , da se reč razjavi, da posebno društvo, od njega zastopano, kakor pravi, svojo po zornost nanj obrne; pa tudi drugi svet, ker ta mož, okolo postopajc agitira zoper „Slovenije", in zdaj zopet zoper podpisovanje slovenske prošnje do presvitlega cesarja. Nij bilo še mogoče našemu ljudstvu na nemško-slovenski meji osloboditi se teškega nemškutarskega jarma, kar se je videlo pri nabiranji podpisov za prošnjo, kako sumljivo so nekateri, katere nemškutarji v žepu imajo, prošnjo pogledovali, češ da mi Slovenci jim hočemo nemško „špraho" odpraviti, tako, da se je nobeden ne bo smol več učiti! Svojim prijateljem, ki so rodoljubi, ne verujejo; ako pa kak nemškutar, ki ne zna niti visoko čislane nemščine, tem menj slovenščine, kaj reče, to verujejo, kakor Turek svoj koran. Vsi pn, ki pridno hodijo k zborom našega slovenskega političnega društva, ali pa so društveuiki Mohorjevega društva, so brez iz-jemka z veseljem se podpisali, znamenje, da se je pri nekaterih že začelo daniti. Pravilno slovenski pisati, tudi brez malo izjem-kov naši popolno slovenski kmetje ne znajo, čemur je krivo naše šolstvo, ki je vtem okraji sila nemškutarsko nekdaj bilo in še zdaj jo, ker narodnih učiteljev manjka in šolski za-stopi z vso močjo podpirajo nemškutarstvo. To vidimo tudi v uekterih župniknvinah, posebno spadajočib v vladikoviuo sekovsko u. pr. pri sv. Lovrenca na Radia, kjer so v celi fari menda le dve Čisto nemški bili j zaradi katerih župnik, sam ne umeč slovenskega, celo leto nemško pridigajo. Sobota, pred malo leti popolnem slovenska, je zdaj do Čista ponemčeua; imajo tam že od nekdaj starega školnika, seveda nemškega; tudi v cerkvi je vse nemško. Mu ta je čez polovico ponemčeua, kjer se tudi v šoli nič slovenskega ne uči razen krščanski nauk, katerega slovenski učiti je začel prejsni g. farni oskrbnik, za kar mu slava!, upamo, da bo to novi g. Župnik nadaljeval. Veliko truda je tedaj treba, tukaj na nemški meji, da nas nemčurska pošast uc zaduši; posebno pa duhovniki in učitelji ne bi pmeli rok križem držati, tem manj pa temu nasprotovati. Iz Vozen ao<- na Št a j c r 8 k e m 12. febr. [Izv. dop.j Naš mnognzasluženi g. dekau in nadžupnik Anton Galuf bil je od knezoškofa labodskega imenovan za konsi-storijalnega svetovalca zarad svojih velikih zaslug kot šolski nadzornik in dekan, katero slednjo službo že več od 2G let opravlja. Rojak pokojnega slavnega vladike Slomšcka, ki je pred njim bil tukaj dekan in nadžupnik, bil je ravno tako iskren njegov prijatelj. Priletni mož je prav vedrega duha in dobrega srca: spoštovan od vseh, ki ga poznajo, od svojih duhovnih sobratov pa ljubljen kot oče. V nemških šolah, izučen vendar je goreči domoljub, in ker so mu oči zarekle čitati časnike, kaže srčno sočutje za rvojo ljubljeno domovino in narod slovenski, ter rad posluša pripovedovati o narodnem gibanji Slovencev. Ze davno želeči, da bi mu priznali njegove zasluge ter ga ovcselili kako poslavitvijo, smo to zdaj dočakali, čeravno v pičli meri. Izvirni telegrami „Slov. Narodu". Mx St>tt»ntftt 17. febr. Denes je imel ustavni odbor državnega zbora sejo, v kateri je bilo posvetovanje o volilni reformi. Poljaki, kateri so udje tega odbora, izstop i jo. — Španjska republika od strani Avstrije in Nemčije nij še priznana. — Garibaldijc nevarno zbolel. IiPeeitftJft 17. febr. (Oddan dve uri kasneje, od drugega našega poročevalca.) V ustavnem odboru izreka G r o h o 1-ski, da je volilna reforma prelomijo n j c u s t a v c (v c r fu s s u n g s b r u c h), d a se je Poljaki ne bodo udeležili. Poljaki na to zapuste sejo. Domače svtari. — (Iz Scnt Vida nad Ljubljano) sc nam poroča, da so te dni žandarji v čitalnico prišli iskat „Slovenski Narod", da bi ga konfiscirali, a želene številke 84, nijso dobili. Potem so šli v Vižmarjc v privatno hišo ravno po tistem poslu. Zdi se, da je nemško-liberalna vlada naročila žandarmom in o. kr. oblastni jam po vsej deželi naš list proganjali, kar je za nas najboljše spričevalo in morda še — reklama za dobro stvar. Torej le na noge g. policaji ! — (Ples v čitalnici) ljubljanski v nedeljo nij bil posebno obiskovan; a marljivi plesalci in plesalke so veselo rajali do jutra. — (Mraz.) Prav nepričakovano — vse je kazalo na Zgodnjo poinhul — nam je burja prinesla snega in mraza. Termometer kaže po noči in v jutro — 8° do — 10° li. .mraza na veliko radost krčma rje v, ki so že obupali, da bodo letos svoje lcdeuiee napolnili. Denes gre voz za vozom ledu. Pijaca, to je pivo iu vino, bode tedaj po leti lebko hladna, samo da bi bila tudi dobra in ne taka žlobudra, kakor sc po raznih krčmah toči, V Ljubljani posebno je nemogoče dobiti niasclc poštene pivc. — (Adresa na cesarja) je tudi na Goriškem naletela na ovire, kakor kaže sledeči dekret, ki je bil po goridkem glavarstva razposlan na vse županije : Slavnemu županstvu v.....Politično društvo „Soča" sklenilo je v zadnjemu splošnemu zbirališču obe prošnji za napravo narodnjih srednjih šol in proti vpeljavi neposrednjih volitev na župan* stva razposlati, da bi ona taiste podpisala in podpise vcljavniših občinaijev preskrbele. — Ker je od eno strani društvo „Soča" presto pilo meje pristojne društvene delavnosti, ker zamorejo prošnje le od njenih udov ne pa prošnje od občinskih Brado* ali od privatnih in družbi nedotifnih oseb in od druge strani bi županstvo svoja lastna področja presto pilo, ko bi se udeleževalo politiškib agitacij, je povabljam, da se o zadevi teh namenov družbe „Soča" tesno drži postavno pripu-ščenih mej in da ml na vsaki način o na ključbah poroči. Ces. kr. okrajno glavarstvo v Gorici 8. febr. 1873. C. k. namest. svet. I. R. Rcchbach 1. r. — (Pevčev humor in njegova pokora.) V „Soči" priobčuje znani slovenski pisatelj in prof. na goriški gimnaziji g. Fr. Leveč sledeče originalno „poslano" nekemu slovenskemu uredniku ljubljanskega časopisa. „V 2. št. svojega časopisa sto ponatisnili mojo pesen „Mlada mati", s katero sem se bil uže pred 11 leti v Nečaskovem „ Vencu" — pregrešil. Če ste uže v moje pesni tako zaljubljeni, da je brez mojega dovoljenja v svojem časopisu pouatiskujete, potem Vas uljudno prosim, bodite tako dobri in prizanašajte vsaj mojim mladostnim poetiškim grehom; ali pa, če se jih popolnoma ne morete ogniti, tiskajte je brez mojega podpisa, kajti neprijetno mora biti učitelju slovenščine, ako v javnem listu bere take pesni se svojim podpisom, zoper kakoršuc v šoli vsak dan zabavlja." — (»Koroško ob času nadvlada nj a Slovencev") je bil naslov predavanju, ki ga je imel gimn. profesor F. Jttger 24. preteč, m. v sobi historično-naravoznan-stveuega društva v Celovci pred obilno množico poslušalcev, večidel pripadajoča nemškemu rodu. Veselilo nas je, da je g. Jager, Čeravno Nemec, jako zanimivi predmet skoraj povsem Slovanom ugodno rešil ter brez vsake, tudi le najmanjše strasti pripovedal, kedaj, kako in kje da so se Slovani in posebno Slovenci naselili. Omenil je tudi Samota, njegovo kraljestvo in slednjič boje, ki so jih imeli poganski Slovenci z bavarskimi vojvodi. Potem je podal kratek opis značaja, šeg in vere starih Slovanov. Marsikdo bi bil sicer pričakoval bolj obširen popis zadnje točke, ker je o tej reči jako mnogo znanega in prav zanimivega. Konečno je še enkrat določeno dokazal, od kod da je beseda „Karnten", namreč od pervotno-slovenske besede Goratan, iz katere so zaporedoma nastale besede: Ca-rantanum, Carantinia, Cariutia, Karnden, Kamtcn. — Gospodje poslušalci so pač imeli priliko slišati iz ust pošteuega Nemca resnico in pravico. O predavanji bi sicer še marsikaj radi povedali, ali Hesedniku prostora primanjkuje ; izrekamo pa našo hvalo za volitev tega predmeta, ker so predavanja o slovanski zgodovini pri nas v Celovci le bele vrane. „ Besednik." — (D rnžba 8 v. Mohor a.) „Besednik" poroča: Prva letošnja seja družbiuega odbora dne 1. februarja jo bila namenjena konečni razsodbi o rokopisih, kateri so tekmecovali za razpisana družbina darila. Ne manje nego 30 veČih in manjših povesti in 25 podučnih spisov je bilo odboru v presojo izročenih. Žalibog, presojevalci so našli le malo dobrega zerna; izmed povesti nij bila obdarovana nobena. Nekatere 80 samo dijaške poskušnje, nekatere sicer izvirne, tudi zanimive a brez Izdatelj in za uredništvu odgovoren: 1 v podučivnega jedra; drugim zopet se pozna, da so skovane v naglici, brez da bi ae bili mladi pisatelji ravnali po zlatem Iloracijevem nauku: „Noniim prematur in anum". Sprejela se je zgodovinska črtica: nJanez So-bieski — poljski kralj," katera se porabi v Koledarji. — Bolj« in vrednejši so bili spisi in razprave podučnega zapopadka. Enoglasno so je prisodilo darilo po 35 gld. sledečim spisom : 1» „S p o m i n i na N o t r a n-je-Kranjsko," spisal gosp. Jože Levi-čnik vŽeleznikah; 2. „0 zvezdah repa-ticah," spisal g. —m— v Celovci; 3. „Pa le ž, kaj jo to V" spis. g. Franjo K rako-vec; 4. „Pe t pl em e n čl o ve š k ega ro du," poslal g. Anton Leveč, osmošolec v Ljubljani in 4. „Vertnarica," kratek navod, pridelovati zelenjavo in oskrbovati cvetice, sestavil g. Peter Gross, učitelj v Gorjah. — Dopali so dalje sestavki: ^Naravoslovne črtice," spisal g. J. O. v Novem mestu; „Slovenskim fantom," spisal g. Fr. Z. v Gradci in „Kako sedela toča," poslal g. Franjo Krakovec; po nasvetu gg. presojevalcev odbor te spise prevzame in prisodi pisateljem na račun nagrade 15 gold.; kar bodo v natisu dajali več, to se jim doplača ob svojem času. — Glcdč obširnejšega rokopisa: „Zlate bukve slov. Vedeža," katere je g. Vincencij Podlaz prevodil po slavoznani Heble-novi knjigi: SchatzkUstlein des rheinisehen Hausfreundes," je obveljal predlog, naj družba rokopis prevzame in ga porabi za Večernice. — Temu namenu bode „Zlate bukve" popolnoma ustregle; kajti g. pisatelj jih je razdelil v večere in sicer tako, da obsega vsaki oddelek ali večer petero spisov. 1. Popis nebesni: bodi si zemlja, solnce, luna itd. 2. Eno šaljivo naučno povest in zraven nekoliko resnih. 3. Nekaj iz naravoslovja, zemlje- in narodopisja. 4. Koristne nauke in 5. tu pa tam kako zastavico. — Tako uredjena bode knjižica pridobila druž-bine ude za-se, da, večkrat jo bodo brali, tem lepša se jim bode zdela. Čestitamo g. pisatelju za te zares zlate bukve. Da bode količkaj mogoče, spravi jih družba že prihodnje leto na svitlo. Opomenica. Ekeekutlvne družbe t 20. febr. Kuglerjevo pos. 1974 gl., in Podgorškovo, 1110 gl., obe v Colji. — Suharjevo, 581 gl., 80 kr., na Berdu. — Kosovo, 2210 gl. in Žmavčovo, 1903 gl., v Brežicah. —- Ul-čirj^vo, v Litiji. — Vodopivčovo, 670 gl,, v Sniarji na 8iaj. Konhuni : Služba u.it.'ij i. cerkovnika in orglarja v Kamni Gorici, 880 gl., do 1. marca na okr. Aolski svet v Padolj i. XuJ.i vlji'li j a, zahvaljuje. Način Iečenja je vsakterniku razumljivo popisan od M. A u e r b a c h - a. WaI nMl Jen je Je prosto, stro&kl mali, povsod ranljivo, v*|M'li radikalen. Dobiva se na pošiljate v 1 tolarja 5 sreb. groŠev — 2 gl. — frank. 40 Cts. od (247—20) J. V. Albert-u Munchen, Maxindliansstr. Nr. 37. Tolažba in pomoč na plučih bolnim. Gospari dvomi založnik .lun. 11 o 11. glavna zaloga na ZHinaJi, ht. ;i laolo* rut lin«; 3, poprej: Karntnerring št. 11. \\.p/,8t°.>"i 28- novembra. Vaši fokoladni pruski »o ne jako dobro ukazali, prešini pošljite zopet 1 fant kakor hitro iiiogofe. Jak. Ogrinec, T . •'. kr. naddesetnik okrajne deželne brambo. L u din ilrau 29. marca 1872. Prosim Vas uljudno ho za 30 sklenic zdravilnega piva iz sladovih izločkov, in !i škatljice Hladnih bonbonov zn prsa, kakor navadno po postnem povzetji. Prosim, tole tnalo naročilo kmalu izpeljati, ker .s, m se Va-8U1 slailovih preparatov, kateri mojim bolehnim plačam lako dobro cinijo, ulj navadil, Franc Sedlacek. (9—2) Vencel Petrasek, kr. ogerski veliki založnik tobaka. Ant Dp »Sisu™ 80 PraV ° V ,,J,,b,Jani pri gl Mttrt (!o,lobn »» Ed- Makra, v Vipavi pti g. -o o