'»Trffrriiniiim
SPOMNITE SE
SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM!
UXZXXXXXXXXXIIIXiJ
AM®S 'fr? / "TXKIT—FOREIGN
TXT	Wo. " miT.v
IN W/>/«*Se I ONLY
SKA
DOMOVINA
AMERICAN HOME
slovenian morning newspaper
NO. 186
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, SEPTEMBER 23, 1946
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
WALLACE JE
MORAL ITI OD VLADE
Jugoslavija je izgubila zahtevo po Trstu
"Rusija je pustila. Jugoslavijo rta cedilu
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Resigniral je na zahtevno predsednika Trumana v petek
Washington. — Predsednik Truman je včeraj odslovil od vlade trgovinskega tajnika! Henreya Wallacea. Eno uro I Potem, ko je predsednik Tru-'nh
PARIZ. — Poskus Jugoslavije, da bi dobila vso Julijsko Krajino proti kompromisnemu predlogu velikih štirih, je bil poražen pri glasovanju in sicer s 13 proti 5 glasovom.
Rusija je glasovala proti Jugoslaviji, kakor je bilo pričakovati.
je
zahteval njegovo odpo-Ved, je Wallace izstopil iz vla-z izjavo, "da se bo še na-Prej boril za mir."
, S tem je Mr. Truman na ce-^ črti podprl državnega tajnika Byrnesa in njegovo zadržale z ozirom na ameriško inozemsko politiko.
S tem je šel od vlade zadnji "novih dealerjev," ki jih je ^enoval predsednik Roosevelt.
Rusija je stala pri sporazumu šti-glede jugoslovanske-italijanske
meje ter glasovala proti jugoslovanski zahtevi. Države, ki so glasovale za Jugoslavijo so bile: Jugoslavija, Bela Rusija, Ukrajina, Poljska in Češka. Belgija in Etijopija nista glasovali. S tem glasovanjem je bil potrjen
predlog ali priporočilo velikih štirih, da bo meja med Jugoslavijo in Italijo po francoskem načrtu.
Poraženi predlog Jugoslavije se je pa glasil, da se izroči Jugoslaviji vso Istro razen tistega dela, ki bo vključen v avtonomno tržaško državo. Po francoskem načrtu dobi Jugoslavija vso Istro razen ene tretjine na zapadu, to je ob Jadranskem morju.
Proti priporočilu velikih štirih so bili stavljeni razni predlogi v prid Jugoslavije, ki so bili pa vsi poraženi in sicer:
Predlog Jugoslavije, da naj obse-
ga svobodna tržaška država samo mesto Trst in neposredno okolico, je bil poražen z 13 proti 5 glasovom.
Predlog Bele Rusije, da se poveča jugoslovanski teren v Julijski Benečiji, je bil poražen z 13 proti 5 glasovom.
Predlog Južne Afrike, da se priključi vso Istro tržaški državi, je bil poražen z 12 proti 6. Anglija je glasovala tukaj za.
Po glasovanju se je oglasil k bese d i podpredsednik jugoslovanske vlatle, Edvard Kardelj, ki je že tretjič svaril, da Jugoslavija ne more podpi-
,.. v ... v . Izgubljena masna knjiga sati pogodbe z Italijo, ce vključuje to ( v soboto je Ma nft pot. v
nepravično mejo.	1 cerkev sv< Vida jZKubljena ma_
Rusija je glasovala proti Jugosla- gna knjiga (plava)- £dor
viji in proti vsem jugoslovanskim do- je našel, je prošen, da jo
datkom.	■ ci v našem uredništvu.
Čehoslovaška je skušala prepre-'	. ,
v... j, ... , i . , T, ... "'idile na shod— citi odločitev glede meje med Italijo ...
' Jutri zvečer bo v SND na St
Clair Ave. shod hišnih
jo izro-
in Jugoslavijo s tem, da je predlagala "ustvaritev posebne komisije, ki naj bi zadevo preštudirala ter rešila v zadovoljstvo vseh. V tej komisiji naj bi bile: Bela Rusija, Kanada, Kitajska,
posesf-
I riikov in sicer onih, ki imajo posestva med 55. in 71. cesto ter , med St. Clair in Superior. Ti naj pridejo poslušat razgovor
Etijopija in Jugoslavija. Predlog je,,lede rezoninge te naselbine ki bil pa poražen z 10 proti 7. S slovan-
skimi državami je glasovala samo Indija.
Tr
Wnan je imel Wallacea v via-
DROBNE VESTS iZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
SLOVENSKI KNJIŽNI TRG
Na Slovenskem so sedaj sle-
dl> hoteč s tem pridobiti tako-jdeče knjižne založbe: Slovenski
Zvane levičarje ' " --------u— 1
sk'ih volitvah.
pri november-; knjižni zavod OF (izdal 58 del), Državna založba Slovenije (izda-Splošno se sodi, da je pred- la 14 del), Cankarjeva družba sednik Wallacea pognal na za-j (Izdala 22 del), Mladinska knji-htevo državnega tajnika Byr- ga (izdala 29 del), Tiskarna nesa, ki je baje rekel, da mora ^ družbe sv. Mohorja (izdala 19 Predsednik izb.irati med njim del), Družba sv. Mohorja (izda-
111 Wallaceom.
Predsednik je pri konferen-
C| s časnikarji izjavil, da ne bo
^Mtej uubth njegovih uradni kov
iiuutn njfcgovm
zapravljal kakih izjav z
la 6 del.) Od tega je 15 sloven skih klasikov, 9 tujih, raznih avtorjev 22, čistih komunističnih avtorje«, pa je—"It/i. i o. jfe pat jasna slika, kako hitro hočejo
czirom na inozemsko politiko.1 partizani spremeniti Slovenijo v "Inozemska politika, kot io vo-: popolno komunistično dranjo. če di
k dodamo, da so od vseh 148 knjig samo trije katoliški avtorji, je slika še bolj jasna.
KRITIKA. — Zanimivo za kulturno življenje Slovenije je to, da si nihče ne upa kritizirati nobene knjige. Kako bi tudi kri i tiziral komunistično knjigo,, če pa je v nevarnosti, da ga zato
pograbi OZNA. Tako ugotavlja ta čudni pojav, da ni nikake kritike književnih del, celo komunistični pisatelj Tone Potokar v Slovenskem poročevalcu. On ugotavlja, da slovenska vodilna revija "Novi svet" v sedmih dosedanjih številkah ni imel niti ene kritike. Ta smrt kulturnega življenja pod komunistično knuto celo komuniste skrbi. Ni pa Tone Potokar povedal, če si on upa napisati kritiko o komunističnem delu.
POVSOD RUSI. — Da je Jugoslavija čifeto odvisna od Moskve, ve danes ves svet. Govorjenje o kaki neodvisnosti je prazno. O tem najbolj priča to, da so ne samo v armadi, ampak tudi drugod nastavljeni na vseh važnejših mestih ruski uradniki
Tako zanimivo poročilo o ruskih uradnikih je bilo podano na seji odbora za gospodarski načrt
(Dalje na 2. strani) _
Zed. države so poslale Jugoslaviji odločen poziv, naj sodeluje pri meji
Washington. — Zed. drža- ski Krajini, ve so poslale Jugoslaviji noto, v
državni tajnik Byrnes, ima Vso mojo podporo," je izjavil Predsednik. "Naša inozemska Politika, kakor jo je določil kongres, predsednik in državni tajnik, ostane v polni veljavi brez vsake spremembe," je iz-Javil dalje Mr. Truman.
Kabinetne uradnike pred-sednik nastavlja in odstavlja svoji volji, torej Wallace ni lrtlel druge izbire, kot da je st°Pil iz vlade, ko je to zahtevi predsednik.
^a izjava predsednika, "da v »asi inozemski politiki ne bo kateri zavračujejo kot lažnjive Nobene spremembe," izpodbija 1 in pretiravane obdolžitve, da vsako upanje, da bi bila ame-ise je z jugoslovanskimi častniška politika napram Rusiji *aj mekhejša v bodoče.
"Ameriški narod lahko go-Vori in sodi o vsakem vprašaju, tudi o inozemski politiki, toda vlada Zed. držav mora
8tati kot ena celota v svojih od-1 ,	.... . „ T„i;.
no«Q,vu	; ,•	, ,, . 'anglesko-ameriski zoni v Julij
,10»ajih z ostalim svetom," je ._
^hvil predsednik.	!
-o- Slovenec je bil med
a in Argentina prvimi, ki SO dosegli imata zveze	ponesrečene ootnike
Buenos Aires. — Argentina je ^	V	sprejeti zastopstvo za Ameriško
^Postavila diplomatske zveze z VceraJ s0 z helikoptrom (leta- j noninvl-nn Tn ota. ,TnVl„ m1q_ Jngoslavijo zadnji petek, poroča lo, ki se dvigne navpično v zrak)
ki nepravilno postopalo. 1 Istočasno pa zahtevajo Zed. države od Titove vlade sodelovanja v naporu, da se zaustavi oviralne in teritoristične aktivnosti slovenskih elementov v
Zed. države poudarjajo, da se ne bodo umaknile od svoje smeri ter bodo obdrževale pošteno in nepristransko upravo v zoni, ki je pod njih oblastjo "Istočasno je treba ponovno in v najmočnejšem tonu poudarjati, da jugoslovanska vlada ni vršila svoje dolžnosti za sodelovanje, do katerega se Zed. države smatrajo upraviče nim," gov-ori nota Titovi vladi.
Dva nova zastopnika
Posrečilo se nam je dobiti dva vrJa moža, ki sta pripravljena
drž
avni oddelek.
Domovino. To sta: John Mla kar, 1925 W. 22. Place, Chicago
6th
&orza je oživela, ko je wallace
°dstopil
New York. — Delnice na
, rešili prvih 8 potnikov ki so se,^ Frank Laurich S1Q i nahajali v prevoznem letalu, ki gt chisholm> Minn> je treščilo zadnji teden v pušča- Qba tamog -im rojakom t lo vah na Novi Fundlandiji. Leta-' lo je bilo na poti iz Belgije v
priporočamo, da jima gredo vseh ozirih na roko. Oba imata
NOVI GROBOVI
Catherine Kovalec*
V petek popoldne je umrla v bolnišnici
Ml OSTANEMO PRI SVOJI BESEDI
Takoj, ko je trgovinski tajnik Wallace v javnem govoru izjavil, da se ne strinja z inozemsko politiko, kakor jo izvaja
i naj bo v protekcijo posestev tu-I kaj okrog. Sestanek za posestni-! ke od 71. do 79. ceste bo pa en-| krat pozneje. Mestni odbornik Kovačič nujno apelira na vse hišne posestnike te okolice, naj pridejo jutri večer ob 8 v avditorij SND, ker bo zanje zelo koristno.
akeside bolnišnici Catherine državni tajnik Byrnes, ki je glasnik za predsednika Zed. dr-Kovalec, rojena Matkovic v sta-'žav> smo mi napisali odločen uredniški članek, da mora pred- Poroka— rosti 29. let. Stanovala je na sednik Truman trgovinskega tajnika takoj odsloviti, sicer boj » V soboto 28. sept. se bosta po-14126 Sylvia Ave. Pokojna je dežela v posmeh vsemu svetu, ko naši vladni uradniki trdijo ročil* v cerkvi sv. Lovrenca ob bila rojena v Clevelandu, ter za- yaaj{ SV0j0
Ko je imel potem predsednik Truman razgovor z Wallaceom ter izjavil, da ga ne bo odslovil, ker je obljubil, da bo poslej molčal, smo napisali drug članek, v katerem izjavljamo, da imamo v Beli hiši človeka, ki si ne upa pokazati vrata svojemu porednemu uradniku. Ta članek je priobčen danes, torej potem, ko se je predsednik vdal splošnemu pritisku naroda in brcnil trgovinskega tajnika iz vlade.
S tem činom nam. predsednik dosti ne dm.poniva, k',-v tejra ni storil iz svoje proste volje, ampak vsled pritiska javnega mnenja. Predsednik bi se bil izkazal v vse drugačni luči, če bi bil to storil prej, predrio ga je narod k temu prisilil. Tako mi še vedno ostanemo pri tem, kar smo napisali v današnjem uredniškem članku.
Predsednik je spoznal, da dveh konjičkov nobenkrat ne more jezdariti, ali da na dveh stole'h obenem ne more sedeti.
Mr. Wallace, ki je, kakor veste, nekoč ukazal farmarjem, da morajo pobiti vse mlade pujske, da ne bo preveč mesa in ki je izjavil, da delavci lahko dobe do 25% zvišanja v mezdi, i.e da bi bilo treba industriji zvišati cene svojim produktom, kar se je vse pozneje izkazalo kot največja bedastoča, pa naj živi poslej srečno in zadovoljno na svoji farmi v Iowa. Ahve-riški narod ga ne bo prav nič pogrešal.
pušča žalujočega soproga Wil-liama, tri sinove: William, John in Thomas, dalje mater, sestro Frances in tri brala Martin, Steven in E. M. 1-c Frank, ki se nahaja na otoku G m m.
Pogreb se bo vršil v- torek z j tiraj ob 9 uri iz pogrebnega zavoda August F. Svc K-k, 478 E. 12. St. v cerkev Marije Vnebo-vzete in na Calvary pokopališče.
Louise Verhotz
V soboto zjutraj je po dolgi aolezni umrla Louise Verhotz, rojena Gorsek, v starosti 76 let. Doma je bila iz Maribora na štajerskem, odkoder je, prišla v Ameriko pred 50 leti. Stanovala je pri sinu Henriju na 19650 Lockerie Ave., poprej pa na 15218 Holmes Ave. Tukaj zapušča hšer Mrs. Agnes Yakos in štiri sinove: Joseph Korošec, Frank, Felix Korošec in Henry. Bila je članica dr. Sv. Jožefa št. 169 KSKJ, dr. Waterloo Grove št. 110 W. C., podružnice št. 10 SŽZ in Oltarnega društva Marije Vnebovzete.
Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob devetih iz August F. Sve-tek pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na Calva ry pokopališče.
Frances Tavčar
Po dolgi bolezni je preminila v Mt. Sinai bolnišnici Frances Tavčar, rojena Malenšek, soproga obče poznanega John Tavčarja, tajnika S. N. Doma na St. Clair Ave. Bila je stara 51 let, stanujoča na 903 E. 73. St. Poleg žalujočega soproga Johna zapušča sedem otrok: Frances, Pauline omož. Debevec, John, Thomas, Margaret, Dorothy in Lawrence; brate: Louis v Burton, O., Fred v Chicagi, 111. in Vincent v Solon, O.; sestre: Mary omož. Owen v Kenosha, Wis., Rose omož. Lausin v Los Angeles, Cal., Matilda omož. Huber
9 Miss Helen Jaon Perk© in Mr. Anthony F. Tomšič. Nevesta je hči uglednih staršev, Mr. in Mrs. Frank Perko iz 5119 Miller Ave. Maple Heights, O. ženin je pa edini sin poznanih Antona in Ana Tomšič iz 1193 E. 61. St. Starši mladega para se poznajo že od mladih let. Vsi prijatelji ■-•o vabljeni k poročni maši. Svatba bo zvečer ob 8. v SND na 80. cesti. Po kratkem poročnem letovanju se bo mladi par naselil na 1410 Addison Rd. Mnogo sreče jima želimo v novem stanu.
policaj obstre- | Silen vihar je bil ljen v euclid j preko otoka Guam beach parku ;	01 +
j Guam, 21. sept. — Nad to V soboto je prišlo zopet do ameriško bazo n,a Pacifiku je pretepa med belimi m crnci^ka-jdiyja] daneg gilen vihar> kj je
napravil po otoku ogromno ško-
kor je bilo to že večkrat zadnje1
čase. Obstreljen je bil Cleveland- ^	^^ ^ ^^
ski mestni stražnik Lynn Cole- 8tojankaini otoku pretr£a_
man, zamorec. On in njegov to-	. , . , .
bila ' se 111 mogl° se ^vedeti, ce je bilo kaj žrtev med ameriškim vojaškim osobjem. Tajfun pa ni zadel otoka
variš, tudi zamorec, ki sta izven službe, sta šla v parku na plesišče, odkoder so ju hoteli ljudje vreči, češ, da je tam samo za bele.
Med prerivanjem se je sprožil stražnikov samokres in kro-
si
vso silo, ker je šla glavna sila kakih 50 milj severno od otoka. Sodijo, da je zadela glav-
I Odideta v samostan—
i Jutri odideta v samostan k . ss. uršulinkam dve dekleti iz I fare Marije Vnebovzete in si-icer Evelyn Rakar in Dolores iZagorc. Kdor se mogoče želi jod njiju posloviti in jima žele-j ti srečo in stanovitnost v no-! vem stanu; to lahko stori &e da-Jnes zvečer na njiju domovih.
j V Wisconsin—
Včeraj so se odpeljali iz Cle-i velanda: Rev. Fr. Gabrovšek, i Anton Grdina, Frank Jakšič in j naš urednik Debevec. Sinoči so ' prenočevali v Lemon tu pri oo. frančiškanih, danes zjutraj jo udarijo v Milwaukee, kjer bodo pozdravili Rev. Antona Schii'frerja, [sošolca našega urednika, od tam odrinejo pa na Willard, kjer bodo za nekaj dni pri slovenskih farmarjih,1 pri sorodnikih in sorojakih. Naš Jaka je rekel, da si bo na
tem potovanju nabral toliko
gla ga je zadela v nogo nad ko-j na sila viharja otoke: Rota, Ti- ;gradiva za sv0j0 kolono, da ga lenom. Nekateri pa pravijo, da nian in Saipan. Ker so vihar )bo dovol- za j let> seveaa, če je stražnik, ki je bil v službi v pričakovali, je poveljstvo po-,bo tol[ko časa dihal< v soboto parku, vzel stražniku samokres slalo ven na morje vse ladje in [jridejo pa že domov. Želimo
in ga obstrelil.
Ustanovitelj Goodyear tovarne umrl
Akron, O. — Tukaj je umrl C. W. Seiberling, ki je leta 1898
vsa letala Palau.
so poslali na otoka
SLOVENSKI begunci vas PROSIJO POMOČI!
b
dal
New York. Danes bodo rešilil 10 lnQ icQ izdajati nage i in vnuke ter veliko sorodniko* ustanovil največjo 'tovarno za nadaljnih potnikov. Nekateri ^^ 2a naročnino in vse> kar - - .....
potniki so tako poškodovani, daj	področje, želimo
^ s,° ves zadnji tede" Pa"	jih niso mogli prenesti drugače,
dle, zlasti še, ko se je slišalo,	kot da s0 jih takoj na mestu 11a-,ljinU mn°k° USfhd-
, a bo trgovinski tajnik Wal-
ace še naprej ostal	„ pci	-----------„_.
^abin^i-ii T^ria tn io nriši« v	i I rstu demonstrante
Carniola Hive št. 492 T. M. in podružnice št. 25 SŽZ.
Pogreb se bo vršil v sredo z.fu-
ložili na letalo, zato so se mora-	. v	. .
v vladnem	H pa poslxxžiti helikoptra, last	Vojaštvo je razgnalo V
metu. Toda ko je prišla v	Mrežne straže. 1
j tek vest iz Washington?!, da	Med 14 vojaki, ki so prvi zad- Trst. — Na trgu Piazza de traj ob 8:15 iz Jos. Zele in Sino-
e Predsednik tajnika odšlo-	Hjj četrtek dosegli kraj nesreče,	Popolo se je zbralo k demonstra-1 vi pogrebnega zavoda na 6502
"> si je borza takoj opomogla	je bi| tudi Pfc. Alfred Pogačnik,	cijam kakih 3,000 jugoslovan- St. Clair Ave. v cerkev St. Phi-
cene delnicam so vidno rast-	jjj Mrs. Leo Pogačnik iz skih in italijanskih komunistov, lip Neri na E. 82. St. in St. Clair
zgrudila se je
Rojena je bila v vasi Tacen pod	kavčuk na aVetu,Godoyear Tire PRED mesnico po
Šmarno goro pri Ljubljani, kjer	& Rubber Co Leta 1921 je pa dolgem čakanju
zapušča več sorodnikov Tukaj je	organiziral Seiberling Rubber Cleveland, O. — Mrs. Vinia
bivala 40 let. Bila je članica dr.	Co> Qb smrti j^e bil star 85 let Laster iz 6206 Qnincy Ave., je
šla v petek večer ob 10 v vrsto
in znan kot vodilni meščan v
Akronu.
sa, ko bo mesnica v soboto ob 5
le.
.To znači, da ameriški denar-
trg nima zaupanja v apizar-
?ko politiko, kot jo uči Wal-»ace.
Civilist je ubil vojaka na Dunaju
Dunaj. — Nek ameriški civi- žei}s.k je stalo v vrsti vso noč.
jim srečno in veselo potovanje j z vsemi amendmenti, v kolikor j jim nismo nevošljivi.
' Velika atrakcija—
| Norwood gledišče, 6210 St. ; Clair Ave., bo začelo to sredo z novo atrakcijo. Vsako sredo bo namreč oddana po ena prosta vožnja z busom: v New York, Washington ali v Chicago. Kar si bo hotel dotič-ni izbrati. Drugega vam ni treba, kot da kupite vstopnico in greste v sredo v to gledišče. Eden izmed navzočih bo dobil to prosto vožnjo. To bo vodstvo zjutraj odprla vrata. Kakih 50 giedišča nadaljevalo 12 tednov,
vsako sredo. Pred glediščem
Mrs. Lester je pa ob 2
pred Ohio Provision Co., 2254 W. 61 St., da bo dobila ka^j me-
13421 Highlandview Ave., star Pripeljalo se je 4 truke ameri-	Ave. ob 9. uri in na to na Cal-j list je ustrelil ruskega vojaka v	Lester je pa ob 2 zju- bodo na ogled busi, ki vozijo v
20 let. V armadi služi 19 me- ških in angleških vojakov, ki so	vary pokopališče.	angleški zasedbeni zoni na Du- traJ onemogla in omedlela, se gori imenovana mestia.
secev in sicer je pri vojaški po- pomagali policiji množico raz- Bodi pokojnim ohranjen blag ,naju. Ameriška vojaška policija zvalila s platforme in padla na^	-0--
liciji v Fort McAndrew, Nova gnati. Ljudje so vojake psovali spomin, preostalim pa naše glo- trdi, da je hotel ruski vojak železniško tračnico, kjer se je1 slovenski izgnanci so si
Fundlandija.	! s "fašisti."	boko sožalje.	, ukrasti avto tega civilista.	močno pobila.	>
rešili le golo življenje. pomagajmo jim!
'4 lili«
t
" AMERIŠKA DOMOVINA/SEPTEMBER 23, 1946
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; na Cleveland In Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland In Kanado po počtl pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.60; aa Cleveland In Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po raznaialcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00. Cstrt leta $2.50. Posamezna Itevllka »tane 5 centov.
SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. 0. S. $4 00 for 8 months. Cleveland and Canada by mall $4.60 for 8 months. O. 8. $2.50 for S months. Cleveland and Canada by mall $2.78 for 3 months. Cleveland and suburb« by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 8 months. $2.60 for 3 months. Single copies 6 cents each.	_
Entered as second-class matter January 8th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.	_
I*'83
No. 186 Mon., Sept. 23, 1946
Bilka v Beli hiši
V Beli hiši imamo danes bilko, ki jo maje politični veter sem in tje ter nagne tje, kjer je manjši odpor. Od predsedstva Hjirdinga še nismo imeli tako šibkega človeka v Beli hiši.
Dan za dnem kupiči polomije, eno bolj neumevno kot drugo. Velika polomija je bila ta, ker ni prečital govora trgovinskega tajnika Wallacea, predno ga je ta govoril. Druga polomija je bila ta, da je rekel, da je govor čital in ga odobril. Tretja polomija je bila ta, da je potem rekel, da govora ni čital in da besed ni odobril, ampak samo pravico do govora. In največja polomija izmed vseh je bila pa ta, ker ni Wallacea takoj pognal od vlade* ko je videl, v kakšno zagato ga je spravil. Neodpustno je namreč za kakega kabinetnega uradnika, če spravi svojega gospodarja v zadrego. Dober minister bo vsako pogreško predsednika sam spravil. Wallace je pa namenoma spravil predsednika v zadrego, ker je tekom svojega govora izjavil, da je predsednik njegov govor že vnaprej odobril. Mr. Truman je njegov govor res videl, prečital ga pa ni, kakor trdijo dobro poučeni krogi. Zanesel se je pač kot pošten človek, pa močno naiven zraven da ga njegov kabinetni uradnik ne bo spravil v zadrego.
Kaj takega bi se nikdar ne primerilo bivšemu predsedniku Rooseveltu. Prvič bi se ga nihče ne upal tako postaviti "na dilco," drugič je bil pa Roosevelt star politični lisjak, ki bi že od daleč dišal vsako tako prevaro. Kar bi bil moral predsednik Truman storiti zdaj, bi bilo to, kar bi storil vsak, količkaj trden predsednik, da bi namreč pognal "od hiše" takega ministra ter s tem ojačil ameriško mednarodno stališče ter ojačil diplomatsko roko državnemu tajniku Byrnesu
Toda predsednik si Wallacea ne upa pognati in tako je dobil narod zopet dokaz, da ima zel'o šibkega izvršnega uradnika, kakor ga ni bilo v Beli hiši že od Hardinga sem.
Kar je dobil Mr. Truman od Wallacea je bila samo obljuba, da ne bo govoril o politiki toliko časa, da bo mirovna konferenca v Parizu zaključena. Tako se je predsednik podal svojemu uradniku in s tem nehote dokazal, da izvajamo apizarsko politiko napram Sovjetski Uniji. Zdaj ameriška diplomacija in ameriški narod nervozno čakajo, kaj se bo zgodilo, kadar bo Wallace zopet odprl usta. S to svojo akcijo je predsednik pokazal, tako si vsaj nekateri razlagajo, da se strinja s politiko, kakor jo priporoča Wallace napram Rusiji, samo ne mara, da bi se zdaj o tem še govorilo.
Vzpričo tega nerazumljivega koraka, ali kar je že, predsednika Trumana, se ne bomo čudili, če bo državni tajnik stopil iz vlade. Lahko je tudi mogoče, da bo podala ostavko vsa ameriška delegacija na mirovni konferenci. Predsednik ji je dal namreč nezaupnico, ker ni dal klečat svojega kabinetnega uradnika, ki je kritiziral politiko .ameriškega dr žavnega tajnika in njegove delegacije.
Po ameriški ustavi narekuje predsednik Zed. držav inozemsko politiko, a njegov državni tajnik jo izpeljuje. Zdaj, ko je predsednik Truman dovolil trgovinskemu tajniku, da je kritiziral inozemsko politiko državnega tajnika, ergo: predsednikovo, je dal predsednik svetu razumeti, da ne ve, kakšna naj bo inozemska politika Zed. držav in da hoče slišati trgovinskega tajnika za mnenje. Morda si pa predsednik misli, da lahko poveri izpeljavo inozemske politike nekaj časa državnemu, nekaj časa pa trgovinskemu tajniku, potem bo pa sam razsodil, kateri ima prav.
Toda za vsem tem je čisto nekaj drugega, namdeč—domača politika ali politična kampanja. Zopet igrajo tisti ne srečni glasovi vlogo pri naši vladi. Ko bi že vsaj dobili enkrat na vlado človeka, ki bi vladal za narod in ne za glasove! Nihče ne more zanikati, da se Mr. Truman boji pognati svojega trgovinskega tajnika od vlade, ker bi to lahko škodovalo demokratskim kandidatom jeseni. Pri tem pa predsednik pozablja, da ameriški narod ne mara fakta, da ima predsednik pro-komunista v syojem kabinetu in prav lahko se zgodi, da bodo volivci jeseni glasovali proti vsakemu kan didatu, ki se strinja s trgovinskim tajnikom in njegovo komunistično politiko:
Ako bi bil predsednik Truman zahteval resignacijo tajnika Wallacea, bi to odobravala ogromna večina v deželi, ki bi se ji dopadla njegova odločna volja. Prav zdaj, ko dežela tako potrebuje enotno fronto in ki se je tucji pokazala, če pogledamo ameriško časopisje, pa jo zagalopjrajo v Beli hiši, da, ni nikomer podobno in ameriška zunanja politika je v zasmeh vsemu svetu.
Tako vidimo, kako skuša naš predsednik nositi vodo na obeh ramah. Dočim tako rad pozivlje ameriški narod k slogi in skupni fronti za svetovno vodsvo, pa trpi v svojem kabinetu tako nesoglasje. Kako naj bodo Zed. države voditeljice sveta, če pa v vladi sami ne vedo, kaj prav za prav hočejo in če drug drugemu nasprotujejo.
Mi smo za to, da govori za vlado samo eden. Kdor ima pa drugačno mnenje, naj izstopi iz vlade, si najame kako dvorano ali javni forum in tam pa potem lahko govori po mili volji, naj bo čez vladno politiko, ali kar hoče. Ustava daje pravnico narekovati inozemsko politiko samo predsedniku in ta jo lahko govori potem potom državnega tajnika. Tudi predsednik mora spoštovati našo ustavo.
Pa je bilo kar zanimivo in celo skoraj ganljivo, ko sta se oni dan srečala Henry Wallace, naš državni tajnik za trgovino, in gospa Marie Prisland častna predsednica Slovenske Ženske Zveze. Oprostite, da sem dejal njega na prvo mesto, njo pa na drugo. Toda tu ne gre za kako častno priznanje, ampak le za zgodovinski potek te stvari.
Prav za prav se pa Henry Wallace in Marie Prsiland nista srečala, ampak sta si skočila v lase. In po mislih tega kolonarja gre v tej reči veliko priznanje — ne Henri ju, ampak Mrs. Prislandovi.
* * *
Henry Wallace, so pravili, je govoril pretekli teden v Madison Square Gardenu v New Yorku in je med' drugim zinil nekako takole:
"Bodimo že enkrat odkriti in si priznajmo, da gre Sovjetiji njena sfera v celi vzhodni Evropi in v obeh Amerikah."
Seveda je Henry še mnogo drugega takega rekel, kar ne gre skupaj z delom za svetov-, ni mir in za prijateljstvo med narodi. Zato je pa tudi naletel na velik odpor vseh pametnih ljudi ne samo v Ameriki, ampak tudi drugod po svetu. 41i se splača, da sedi skupaj neka pariška "morivna" konferenca, ako naj se priznajo "sfere" in se med njimi enkrat za vselej uradno potegne "že^
lezna" zavesa?
* * *
Prav nekako tiste dni, ko je Henry bleknil svojo neverjetno besedo, je upravnica "Zarje," glasila Slovenske Ženske Zveze, razpošiljala v svet sep tembersko številko. In prav ti ste dni, ko je tako šumelo in brnelo po radiu o Henri ju Wat laceu, je prišla dotična "Zarja' v roke temu kolonarju.
In v tisti "Zarji" je ta kolo nar bral na strani 258 članek izpod peresa Marie Prislandove pod naslovom: MATI GOVORI.
In tam pravi med drugim gospa Prislandova:
"In zdaj? Sedanji mir je ne-gotovejši in strašnejši od vojne! Med vojno smo vsaj upale, da se prikaže mavrica miru in svobode — a kaj imamo zdaj ? Pričkanje za nadvlado, za večje "sfere," za oblast, in še več
oblasti, pozabljajoč na mir ».•j
In proti koncu članka:
"Že se formirajo nove armade, seveda iz vzroka za "vzdrževanje miru." Formirajo se "sfere," ki bodo prinesle novo vojno. Še je čas za res pravi mir. Mi, ki naša mlada življenja po vsem svetu trohnijo, Vam kličemo: Spametujte se! Odložite pohlepnost po oblasti, če ne bo Vaša usoda strašnejša od naše . . .!"
* * Hi
Odločna in odlična beseda, vsaka zase in vse skupaj! Seveda pa Mrs. Prisland, ki je te besede pisala pač precej prej, preden je Henry Wallace svoj govor napravil, ni mislila, da odgovarja Henriju. Mislila je pač, da je treba zapisati odločno besedo na naslov Jožeta, Wjačeslava, Tituša in še marsikaterega drugega. Saj je res precej veliko število takih tam v Evropi in, Aziji, ki hočejo na vsak način imeti "sfere' 'in med njimi železno zaveso. Vsa čast Mrs. Prislandovi, da se je oju-načila in tem možakarjem napisala svojo lepo materinsko besedo!
Ni pa mislila, da bo to, kar je zapisala, pri'šlo tako zelo prav tudi za Henrija in za vse tiste, ki mu zdaj ploskajo. Sliši se, da je precej takih tudi tu v Ameriki, ki Henriju ploskajo. Zdi se mi celo, da Henriju na ves glas ploskajo tudi vsi tisti, ki sklicujejo zborovanje "vse-slovanskega kongresa" tja v
New York za dni med 20. in 22. septembrom, torej prav ta teden. Katoliški tednik AMERICA imenuje ta kongres naravnost takole: STALINOV VSE-SLOVANSKI KONGRES V A-MERIKI. In poleg drugega tudi to pove, da sta Adamič in Balokovič med največjimi agitatorji za ta kongres. Za oba ta dva vemo, da sta vsa vneta za "sfere" ki naj stric'u Jožetu dajo zaenkrat nekako pol sveta, jutri pa še ostalega pol — kakor je kričal Hitler: Danes
Evropa—jutri pa celi svet . . . # # *
Ponosni smo >na Mrs. Prislan-dovo, da je tudi Adamiču in Ba-lokoviču povedala, kar jima gre, kakor je povedala tudi Henriju Wallaceu — čeprav menda na to ni mislila.
Kljub vsemu se pa utegne zgoditi, da bo Mrs. Prislandova lepega dne zvedela, da je postala častna podpresednica vsesiovanskega kongresa za A-merikance. Saj v Ameriki je res prav vse mogoče. Ce je mogoče to, da Wallace in Byrnes sedita skupaj v enem iji istem kabinetu, zakaj bi ne bilo mogoče, da Mrs. Prisland pozna eno "policy" za "Zarjo," drugo pa za — Stalinovo slo-vanstvo v Ameriki in drugod po svetu ? In s Stalinovim slo-
vanstvom — sfere . . • * * *
In ko smo že pri Zarji in Ženski Zvezi:
Velja poudariti, da se novi "duhovni svetovalec" pod svojimi članki podpisuje: DUHOVNI VODJA.
To je na vsak način napredek — če bo res in ne bo samo
tako zapisano . . .
* « *
Tistim,,, ki se pohujšujejo nad onimi, ki niso posebno navdušeni za prispevke v prid "o-troški bolnišnici v Sloveniji," bi znal dati nekoliko pojasnila neki Nick Žunič, 89-43, 118 St., Richmond Hill, N. Y.
Nick Žunič je bil med vojno v ameriški zračni armadi. V Ameriki ima prijatelje v osebah Mr. in Mrs. Becker, 91-55 97th St., Woodhaven, N. Y. Ta dva sta prišla v Ameriko leta 1939, pa sta morala iz neznanih razlogov pustiti tam svojega otroka Henrika, starega takrat okoli pet let. Med vojno je ta deček prestal vso grozo vojne v Jugoslaviji.
* * *
Temu kolonarju ni znano, kako se je zevd'elo, da je bil deček Henrik pod Titom v koncentracijskem taborišču. Znano pa je, da se je Nick Žunič odločil, da ga pojde iskat. Iz Amerike je odšel sredi julija letos in je potoval v Belgrad. Ko je prišel tja, je bil Belgrad sredi velike proti-ameriške demonstracije in Žunič je moral več dni čakati, da se je jugoslovanska "oblast" ponižala do razgovora ž njim.
Ko se je to zgodilo, je Žunič počasi in s "primerno" podkupnino dobil dovoljenje, da je šel iskat Henrika, zdaj 12 let starega, v koncentracijsko taborišče. Ga je tudi res našel — pa
v kakšnem stanj u!
* * *
Henrik je živel v sobi, nastlani s slamo, skupaj z drugimi tiiečki in deklicami. Soba je Tbila. dolga 30 čevlj.ev, rišoka 18.
THE TABLET v Brooklynu piše o tem takole:
"Henrik pravi, da so Titove ječe strašnejše kot nacijske. Tudi v nacijski ječi je namreč prebil eno leto, potem pa dve leti v Titovi ječi. Ničesar niso dolžili Henrika, nič pojasnila ni dobil Nick Žunič, ko je policija izpustila Henrika. Otroci so dobivali zjutraj kupico mleka in dve inči širok košček kruha, opoldne malo juhe in kruha, zvečer enako. Nobene zelenja-
ve. Vseh 63 dečkov in deklic je ležalo na slami. Žunič pripoveduje, da so vse osebe nemškega pokoljenja, ki se niso vpisale v komunistično stranko že leta 1939, sedaj v ječi, razen tistih, ki so se odkupile z visoko podkupnino jugoslovanskim uradnikom. Henrik je tehtal ob času osvoboditve iz ječe 63 funtov, ko je dospel v
Ameriko, jih je imel 73." * * *
Nick Žunič menda ne ve, da niso v ječah samo ljudje nemškega pokolenja, ampak tudi tisoči Slovencev, ki niso in nočejo biti komunisti. In med temi je tudi veliko število — otrok . . .
Vrabca vendar — kako da ima Tito dovolj denarja za ječe, v katerih v eni sami sobi jemlje konec 63 dečkov in deklic — OTROŠKO BOLNIŠNICO naj mu pa zgradi DOBRODELNOST AMERIŠKIH SLOVENCEV!!!
No, saj bi človek kljub vsemu nič ne rekel — toda ali res morete TAKEMU režimu zaupati, da bo nabrani denar uporabil za bolnišnico v prid otrokom, ne pa za JEČE, v katerih OTROCI konec jemljo? * * *
Konvencija KSKJ je bila vsaj v večini svojih delegatov toliko modra, da tega zaupanja ni imela. Zato pojde tisti ti sočak tja šele — "kadar to bolnišnica postavljana."
Gospa Erjavec Josephine še zmerom prav nič ne dvomi. Od vsote $600.45, ki jo je bila dobila iz leadvilla, je dala $100 za bolnišnico. Tako stoji zapisana v "Zarji."
Gospa Josephine je pripisala v "Zarji":
"Ker je ta vsota tako sijajna in nabrana za plemeniti namen, za naše otroke v Sloveniji, ki so v največji potrebi,
naj izrečem na tem mestu kot blagajničarka tega sklada, mojo naiskrenejšo zahvalo." # * *
No, kdor je bral istočano Žuničevo poročilo in zgornje besede gospe Josephine, si je moral napravti čisto svoje mnenje o možnosti pomoči tistim otrokom v Jugoslaviji, ki so v največji potrebi. . .
PODPIRAJTE' LIGO SLOVENSKIH KATOLIŠKIH AMERIKANCEV!
iSaj je glasom zapisnika celo v Ženski zvezi dovoljeno, da:
"Posamezne odbornice in članice kot podružnice, se pa naj
udejstvujejo, kjerkoli želijo." * * *
"Kjerkoli želijo." Ha! Slovenska Ženska Zveza se postavlja s "pismi, polnimi priznanja" od NATIONAL CATHO-LI C WELFARE CONFER-ENECE in od NATIONAL COUNCIL OF CA THOLIC WOMEN . .
Njene odbornice in članice, pa še podružnice 'zraven, naj se pa "udejstvujejo, kjerkoli želijo" ... *
Takih DVOŽIVK pa res ni veliko dandanes med katoličani po širokem svetu!
PODPIRAJTE LIGO SLOVENSKIH K A T O L I ŠKIH AMERIKANCEV! — Zaplot
Fight Polio
Avoid chills. Don't stay too long in cold water.
Elektrarna Fala, Tovarna za eelktrotehniko in fino mehaniko "Iskra" v Kranju, Tovarna kovin Zugmayer in Gruber v Slov. Bistrici, Tovarna "Zmaj" Ljubljana, Elektrotehna Ljubljana, Rudnik Velenje, Kranjska industrijska družba na Jesenicah, Jeklarna Guštanj-Ravne, Cinkarna Celje, Industrija aluminija Strnišče-Ptuj, Motor Oil Ma-ibor, Trboveljska premogokop-na družba, Rudnik in železarna štore, Svinčeni rudnik Mežica in Državni zavod za medicinsko proizvodnjo v Ljubljani.
/f -^iiiiilllllllllllll"1 Če
/ verjamete
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
(Nadaljevanje z 1. strani)
in finance, ko se je razpravljalo o proračunu. Na sedmi seji 11. marca je bil v pretresu proračun ministrstva za rudarstvo. Na strani 17. in 18. tega poročila stoji sledeče: Aleksander Tomič je vprašal, kdo so rudarski strokovnjaki, za katerih stanovanja je v partiji 551 svota 170,000 dinarjev. Tomič se je čudil, zakaj se nekaterim posebej plača stanovanja, drugim pa ne. Odgovarjal je minister Bane Andrejev in povedal, da imajo 19 honorarnih uradnikov iz Sovjetske Rusije. Za te da so se obvezali, da jim plačujejo dvakratno plačo jugoslovanskih ministrov in da je ona svota 170,000 dinarjev za stanovanja ruskih uradnikov.
Iz tega odgovora sledi, da so v Jugoslaviji ruski uradniki plačani s 24,000 dinarji na mesec. Ministri imajo namreč 12,000. Ta minister je povedal, koliko Rusov dela v njegovem ministrstvu. Znano pa je, da je v vsakem ministrstvu več desetin visokih ruskih uradnikov, ki v resnici vladajo Jugoslavijo.
AKORDNI SISTEM. — če prebirate slovenske komunistične liste, opazite kmalu eno, da namreč skoro pri vseh delih spet uvajajo akordni sistem. Tako beremo na primer v "Slovenskem poročevalcu" z dne 7. avgusta, da so vpeljali pri delih na cesti Ljubljana — Ježica tak akordni sistem pri delu, ker se je pokazalo, da tako delavci več narede. a pojav je zanimiv iz dveh razlogov. Prvič dokazuje, da je vse tisto vpitje o navdušenem delu v "osvobojeni" domovini larifari komunistične propagande, če bi ljudje iz navdušenja delali, ne bi bilo treba iskati sistemov, kako se jih z boljšo plačo pripravi do dela. Ljudje delajo v Jugoslaviji kot povsod ne iz navdušenja, ampak za zaslužek, ker pač morajo živeti. Drugič pa akordno delo kaže. da tudi pod komuni-! zmom ni ehakosti. če več izdelaš, več dobiš. Torej kot v vaši kapitalistični Ameriki.
PODJETJA OBČE DRŽAVNEGA POMENA. — Izšel je
ukaz o tako imenovanih podjetjih občedržavnega pomena. Teh podjetij je v državi 228; od tega v Sloveniji 52. Vsa ta podjetja so neposredno odvisna od Bel-grada. Zanimiv je ta ukaz iz dveh razlogov. Prvič se vidi, da je že skoro vse podržavljeno. Torej kolektivizem, da si ga noben socialist boljšega ne more misliti. Le kakih 10% manj pomembnih podjetij je še v privatnih rokah. Drugič pa kaže ta ukaz spet, da ima vso besedo pri vseh važnejših stvareh le Belgrad. Tisto govorjenje o federaciji v Jugoslaviji je samo humbug.
Naj v naslednjem naštejemo podjetja, ki jih je v Sloveniji Prezidij Narodne skupščine označil za take, da jih upravlja naravnost Belgrad:
Tovarna letalskih delov Mari-bor-Tezno, Splošna stavbna družba Maribor, "Titan" Kamnik, Tovarna verig Lesce, železoli-varna Muta, Kajetan Ahačič Tržič, Tovarna kemičnih izdelkov d. d. Celje. Tovarna za dušik Ruše, Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode v Vevčah in Goričanah, Tovarna papirja Bonač in sin v Količevem, Slad-kogorska tovarna lepenke in papirja, Bratje Piatnik Radeče, čeršaška tovarna lesnih izdelkov in lepenke, Tovarna lepenke A. Berger Misljinje, Tovarna lepenke Tržič/ "Celuloza" Videm, Združene steklarne Hrastnik, sv. Križ in Straža, Tovarne tanina
v Goričanah, v Majšp-erku in Sevnici, Pivovarna Union Ljubljana, Ornig Ptuj, Tekstilna podjetja Glazmann in Gassmann Tržič, "Inteks" Kranj, Hutter in drug, Maribor, Mariborska tekstilna tovarna "Mava" in Jugoslovanska tovarna tekstilnih izdelkov v Litiji in Preboldu, Tovarna gumijastih izdelkov Kranj, Tovarne usnja F. Wosch-nagg v šoštanju, E. Laurich v Slov. Konjicah, Knaflič v Kamniku, "Indus" v Ljubljani in'S. Kalin na Vrhniki, "Peko" Tržič, Državne elektrarne Slovenije
al' pa ne
miimiiiiiiiiiiii
Trgovec in njegov žena sta se podala v nedeljo popoldne na pesek ob jezerskem obrežju-Ne da bi šla v vodo, samo da
7	v
se malo opalita na soncu. Moz je bil bolj suhljate postavice* ženica je bila pa v kopalni oble* ki nekako taka, kot bi štruco deval v peč, kjer testo na vseh krajih visi čez posodo. Zato Je razumljivo,da je mož pazil na svojo ženico kot na punčico v svojem očesu.
Ko tako leži tam na pesku> se mu zazdi, da nek moški s f°' tografskim aparatom jemlje prav nju, če ne mar samo ženico na kontrofe. Takrat pa ti" govec pokonci in k tistemu moškemu, pa ga nahruli:
"Kdo vam je pa dal pravic" fotografirati mojo ženo? Kako si to drznete?"
"Motite se, gospod, saj je nisem slikal. Niti na misel m1 ne pride, da bi vašo ženo fotografiral," se brani tujec.
"Da je ne bi, pravite?" se tedaj namrdne trgovec. "Ra^ bi vedel, zakaj da ne? Kaj mislite, da je kakšno strašilo? Katera se pa da primerjati njeJ tukaj 1q okrog, vas vprašam-Alo, kar hitro jo slikajte, ce ne vam bom tisto škatljo oli
aparata razbil na tisoč kosov.' * -* *
Davkoplačevalec je šel v mestni urad vodnega registrarj3 in začel tam razsajati, kakor se to spodobi davkoplačevalcu i'1 volivcu:
"Moje ime je Janez Fržnia-ga. V mojo klet je prišla voda in rečem vam, da če mesto takoj ne popravi kanalov ali kar je že, da mi bodo vse kokoši P0' tonile, ki jih imam t,am. In kafl1 naj jih pa denem, če ne v klet-če ni pa pri hiši nobenega p0' štenega jarda, da bi človek i' mel tam kurnico. Klet mi P0' pravite, da ne bo zatekala voda, ali se bomo pa drugače p0' gledali, vam pravim."
Registrar za vodo je davkoplačevalca potrpežljivo poslušal, potem mu je pa rekel, da sam v tej zadevi ne more napraviti ničesar, da morjr iti ^ županu.
"Bom pa šel," je zagrozi' Janez Fržmaga, "kaj mislite« da se ga bojim? Saj je odvisen od mojega glasu. Ako mi ne popravi kleti, se bomo videli je' seni pri volitvah. Pa, zdravi."
Cez nekaj dni ^ride pa Ja' nez zopet k registrar ju in m^1 pove, da je v kleti zdaj še vec vode in če mesto ne bo to takoj pofiksalo, se bodo videli na krvavi rihti.
Registrar mu je zopet rekel1
"Kaj vam nisem zadnjič p0' vedal, da pojdite k županu, da vam jaz ne morem nič pomag8' ti? Gospodar čez mesto je žu* pan in samo on more ukazat1 delavcem, naj popravijo to 111 ono."
"Župan je osel!" se razhud* , Janez. "Saj sem bil pri njem« 'pa nisem opravil nič."
"Kaj vam -je pa rekel?" ^ rad vedel registrar.
"Kaj mi je rekel? Veste, kaj mi je rekel?1 Janez, je reke} župan, Janez Fržmaga, zakaJ pa ne rediš v kletii rac? Da bi ... se reče, saj če se natančn0 vzame, saj to res ne bi bilo tako napek. Ti hudir ti, čakaj t® no, bom pa z racami poskusil-
V planinah
ZGODBA — Spisal Stanko Canjkar
AHERIgKA DOMOVINA, SEPTEMBER 23, 1946 ^
"Kaj se dogaja z menoj?" se izprašuje. "Ta ljubezen je mrtva. Vem to, tako gotovo Vem, kakor gotovo živim in mislim. Morda sploh ni bila ljubezen. Takih doživi človek dolgo vrsto. Nekaj mora priti, da se tega zave. Smešnost njegove j a početja se mu mora prikazati v živi luči. Kakor se je meni danes . . . Ali res šele danes? Ali se ni zgodilo že v vlaku? Morda pozneje na poti proti vrhu? Ob jezeru? Ali šele danes v tistem temnem in tihem gozdu? Kdo bi to vedel? Jasno je, da je nekdo umrl. V mojem srcu je nanj samo neprijeten s.pomin. Tega najbrž nič več ne bo moglo spremeniti. Ali pa je to vse? Nekdo je umrl . . Pa ni taka smrt navadno tudi novo življenje?
Kdo živi? In komu? Ali ni vse to samo kratka počitniška zgodba, ki bo čez nekaj dni samo še spomin? Zakaj moja misel ne more strpeti ob onem mrtvecu, ki me je prišel pozdravit, da se potem za vedno Poslovi? Ali bi ne bilo prav, ako bi ob tem mrtvaškem od-^u nekoliko bedela in mislila 0 sebi? Saj je moralo biti v moji glavi marsikaj znova misliti na človeka, ki ga pred nekaj dnevi sploh nisem poznala? Ali moreš v nekaj urah spoznati značaj in doumeti dednost tako tujega človeka? Od kod je sploh prišel? Ce je takšen, kakor ga gledam v svo-Jih mislih, je le neka neresnična in nemOgoična pravljica. Izjema, ki pa je ni mogoče pregnati v svet blaznih sanj, ker zivi^ govori, misli in se smeje, bodi z mano in me drži za roko. Izjema, ki nič ne zahteva, Pa bi mu človek vso svojo usodo položil v roke in bi se nič ne bal. Izjema, ki je kljub vsemu najbolj živa resnica.
v blag spomin
druge obletnice smrti dragega soproga, sina in brata
|RudoIf Koren
ki je dal svoje mlado življenje za domovina 23. septembra 1944
Dragi soprog, sin in brat, danes je dve leti kar si dal življenje za domovino. Daj Bog, da bi tvoja nedolžno preliltia kri Prinesla mir in blagoslov naši domovini.
Ljubi moj sin, kako prazno ln pusto je življenje brez tebe lla svetu. Edino tolažbo inia-da se enkrat zopet združijo kjer ni trpljenja ne ločit-Dragi Rudi, veseli se pri ®°gu in prosi Boga za nas.
Žalujoči ostali:
Mary koren, soproga; rose koren, mati;
,Rose mackenseN, ■
veronika potočnik, sestre.
Cleveland, O. 23. sept. 1946.

Morda ne žiyi zame . . Bilo bi prelepo. Tudi ne vem, če bi mu mogla prinesti dovolj sreče. Sedaj šele vem, kako sem uboga. Nič ne pomaga, ee si zakrivaš oči pred svojo lastno revščino. Mogoče nisva drug za drugega. Življenje vendar ni samo izlet,' sprehod in razgovor, ki se skrbno izogiba vsake zoprnosti, življenje je težko delo, vsakdanjost, razočaranje, trpljenje, očitek in molk
. A kljub temu ... Ne morem ven iz teh prijaznih vezi. Saj je smešno . . On spi in sanja Bog ve kaj. O mestu, ki je kakor paradiž, o tisti neznanki, ki mu je nekoč brez besede podarila en sam nasmeh, pa jo še danes išče. Kaj vem? Naj bo že, kakor hoče. Sedaj vem vsaj to, kakšen naj bi mlad moški bil, da bi se mogla do smrti zagledati vanj. Ta zavest je morda zelo dragocena. Tudi če bodo ostale te kratke počitnice samo vesel spomin, bom nekaj velikega rešila . . Kako/bo jutri? Bojim se slovesa, pa se ga hkrati zelo veselim. Zopet bova sama s sodnikom . . Toda potem bo tudij to minilo . . Ali bo res mini- j lo? Ne morem spati, pa tudi i misliti me je strah . . "
Zunaj je lepa noč. Tiho in zvesto bedi nad gozdovi in tratami, nad domom ni ljudmi. V njenem varstvu vse počiva ob vznožju božjega prestola. V njej se je umirila tudi gospodična Helena.
(Dalje prihodnjič)
-o-
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
SEPT. 1946
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
september
25.—Materinski klub fare sv. Vida, zabava v cerkveni dvorani.
oktober
4.—Orli	prirede ples v šolski dvorani sv. Vida.
5.—Euclid	Veterans Club plesno veselico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
5.—Velika plesna veselica društva Loška dolina v Slovenskem domu na Holmes Ave.
5.—Podružnica	št. 47 SŽZ priredi plesno veselico v SND na 80. cesti.
6.—Podružnica	št. 50 SžZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
9.—Mladinska Marijina družba, zabava z kartami v šoli sv. Vida.
nem domu na St. Clair Ave.
3.—Združena društva fare sv. Vida imajo zabavo v cerkveni dvorani, ob tretji uri popoldne.
9.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ ples v avditoriju Slovenske ga narodnega doma na St. Clair Ave.
10.—Pevski	zbor Planina iz i Maple Heights priredi svoj jesenski koncert v dvorani na Stanley Ave.
10. — Slovenski pevski zbor Euclid priredi pevski konfcert v SDD na Recher Ave. Zače\ek ob 4 popoldne; zvečer bo ples, za katerega bo igral Vadnalov orkester.
16.—-Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
16.—Kuhinjski odske Sloven-
Ijou Mttit Jlaue
Vitamins A and D
/You must have Vitamin A as an aid in protection against infections which are more likely to occur in the nose, throat, eyes, ears and sinuses, when there is a deficiency of this vitamin.
You need Vitamin D to help the body make proper use of the calcium and phosphorus in your diet.
If you are not getting enough of these two important vitamins, take a ONE-A-DAY brand Vitamin A and D Tablet every day and insure your normal requirements.
12.—Plesna veselica podruž-! skega narodnega doma, 5050 nice št. 14 SŽZ v Slovenskem j Stanley Ave., Maple Heights društvenem domu na Recher j priredi puranovo večerjo ob 8 Ave.	:zvečer; po večerji ples.
12.—Collinwoodske Sloven-! 16.—Young Ladies Sodality ke št. 22 SDZ praznujejo 25; fare Marije Vnebovzete ples v letnico obstanka s plesno vese- Slovenskem delavskem domu na lico v Slovenskem domu na' Waterloo Rd.
Holmes Ave.
18.—Predvolivni	ples Demokratskega kluba 23. varde v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
19.—Honor	Guards SDZ pies v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
27.—Dr. sv. Imena v fari sv. Vida jesenska zabava v šoli sv. Vida.
26.—Plesna veselica podružnice št. 8 SMZ v Slovenskem društvenem dom una Recher Ave.
NOVEMBER
2.—Društvo Danica št. 11 SDZ ples v Slovenskem narod"
23.—Društvo	Sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
24.—Oltarno	društvo fare sv. Nikolaja praznuje 20 letnico z banketom v dvorani sv. Nikolaja na Supreior Ave. in 36. cesta. Zvečer ples.
30. — Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ obhaja 25 letnico s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
30.—Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v počast vrniv-šim se članom-voj akom. Veselica se vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave.
ONE

blag spomin
PETE OBLETNICE SMRTI PRILJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN SKRBNEGA OČETA
John Stih
ki je za vedno zatisnil svoje trudne oči
dne 21. septembra 1941.
✓
Dragi soprog in preljubljeni oče, pet let že poičvaš v grobu, bridka je žalost polnila srce, ko so ugasnile Tvoje mile oči.
Srce. ki vedno za nas skrbelo, našlo zaslužen je večni pokoj, v miru božjem sladko počivaj in prosi pri Bogu za nas.
Žalujoči ostali:
JOHN in JOSEPH, sinova; MARY. PRANCES, LOUISE, CHRISTINE in JOSEPHINE, hčere;
Cleveland. O. 23. sepetmbra 1946.
P©gSed v preteklost
Piše Malh Tekavec
Oražem Rafael, bogoslovec IV. letnika v Ljubljani
(Konec)
"Letos bom stopil v kleriški stan. Edini sklep, ki ga irmtm ob tej važni prelomnici svojega življenja, je — nikdar greha, ne velikega, ne malega. Brezmadežna, Ti si me poklicala v semenišče in me čudovito vodila že v gimnazijskih letih. Kako bi bil jaz lahko zašel, v kakšne mlakuže greha padel, če bi me Ti ne potegnila ven!
Bolelo me je, Brezmadežna, Ti in jaz veva to. Kako zelo hudo mi je biio kot abiturijen-tu duhovnih vaj in med počitnicami potem! Svet me je vabil, počutnost tlačila. Brez-Tvoje velike milosti bi nikdar ne bil stopil v semenišče.
In prvo leto bogoslovja! Saj bil bil najrajši ušel prvi teden! Kako sem se bal prvih duhovnih vaj, kako mi je bilo nerodno nositi kolar! Vse to sem samo s Tvojo pomočjo prenašal in dobil dušni mir in jasen pbglecl naprej. Zdaj nočem več nazaj. Naša ljuba gruda rabi mož, ki bodo verni in neumorno delavni. Naša kri vava zemlja rabi duhovnikov po Srcu Jezusovem. Kako naj tak postanem, če ne po Tebi, Brezmadežna? Ti me uči in mi pomagaj, pomnoži mojo ljubezen do Jezusa in do duš. Tudi mojo ljubezen do našega tlačenega naroda mi očisti in jo prav usmeri. ^Povsod moraš biti zraven, Brezmadežna! ....
Kristus, če si me poklical za apostola, me vzemi prav .vsega. Ti veš, da sem slab, toda iz Tvoje šole pridejo samo dobri apostoli. Prosim Te, da bi Judež ne bil, zato mi ustvari duha pravega uboštva in resnič-
ne ljubezni do duhovnih dobrin. Vzemi me res, zdaj ko stopam v kleriški stan, v svojo šolo."
Iz te njegove globoke in odkritosrčne izpovedi spoznamo, kako vroč je bil njegov boj za duhovniški poklic. Ta boj je divjal-v njegovem srcu še tudi
v prvem letu bogoslovja. Toda brezmadežna, ki ga je že v dijaških letih skrbno varovala in ga pripeljala v semnišče, mu je zvesto stala ob strani. Izprosila mu je dušni mir in jasen pogled naprej, kakor pravi sam. Odslej je imel samo eno željo, en cilj pred seboj ; s pomočjo Brezmadežne postati duhovnik po Srcu božjem. Da bi to dosegal, ni samo pridno študiral bogoslovja, ampak je z nenavadno skrbnostjo gojil duhovno življenje. Vedel je, da le tista učenost vpliva na duše, ki iščejo poti k Bogu, ki je združena s svetostjo. Zato je pri duhovnih vajah zadnjih dveh let večkrat zapisal v svoj dnevnik; Postati hočem svet in učen duhovnik.
Ob sklepu duhovnih vaj v semenišču (19. januarja 1942) je zapisal: "Marija, konec duhovnih vaj je.'Sklenil sem, da bom stopal odslej po poti svetosti, ki jo Jezus zahteva od svojega bodočega duhovnika. Marija, mnogo sem Ti že dolžan — vse, kar sem, sem po Tebi dobil. Kolikrat si me že čudežno obvarovala! Tvojo roko sem čutil skozi vse življenje. Ti veš, Brezmadežna, da Te ljubim in rad častim. Saj nimam besedi, ki bi jih Tebi zapisal. Danes pa Ti obljubim še posebno ljubezen. Danes se Ti, o Gospa moja, še enkrat vsega izročim. Bdi nad menoj, zlasti, da ne padem v smrtni greh. Spremljaj me v molitvi, v študiju in povsod. Daj, da bom našel Tebe in prejel zveličan je od Gospoda, Mati moja!"
Tako je prosil Brezmadežno
ob koncu duhovnih vaj dne 19. januarja 1942. Marija je njegovo veliko prošnjo uslišala. Ob drugih duhovnih vajah od 5. do 10. januarja 1943 pravi, da so bile duhovne vaje leta 1942 zelo važne. "Z veseljem moram utogoviti, da so bile lanske duhovne vaje mogočen mejnik v mojem življenju. Mnogo sem dosegel — seveda za Boga in za svoj poklic še vse premalo . . ." Tako piše v svojem dnevniku.
Ob koncu drugih duhovnih vaj (10. januarja 1943.) pa se zdi, da je že slutil, da ga bo morda kmalu poklical Gospod. V svoj dnevnik je zapisal tole veliko prošnjo:
"Nič ne vem, kaj me v tem letu čaka. Mogoče smrt, mogoče viliko trplenje? Jaz ne vem; Ti Brezmadežna to veš. Ce bom moral v tem letu umreti, Te prosim, Brezmadežna, da bi bil skozi v posvečujoči milosti. Stoj mi ob smrti ob strani! Daj, da bi jo daroval v spravo za greh naših komunistov. Brezmadežna, Tvoj apostol sem; razpolagaj z menoj, kakor Ti veš, da bo prav.
Ce bom moral hudo trpeti, Te pa spet prosim, da bom v trplenju mislil na Tebe, ki si pod križem postala mati mu-•iencev. Gotovo, bojim se smrti, bojim se trpljenja, saj sem vendar človek. S Tvojo pomočjo pa ji bom šel nasproti.
Vsak dan hočem postati du-aovnik, kakor ga Ti želiš za ta čas — čist, svet, učen. Mati moja, težke ure me še čakajo, toda Ti mi boš vedno ob strani . . ."
Njegova .slutnja in prošnja sta se izpolnili. V zadnjem letu svojega življenja je veliko trpel. Višek je doseglo njegovo trplenje, ko je na svoje lastne oči moral gledati najstrašnejšo smrt svojih rojakov ■— Bločanov in tudi sam prišel komunistom v roke. Toda prepričani smo, da je Marija svojemu varovancu v trpljenju zvesto stala ob strani in ga podpirala tudi tedaj, ko je daroval svoje mlado življenje*"v spravo za svoje grehe in v spravo ia grehe naštth- komunistov". Resnično! Močnejša kot smrt je ljubezen. Zato je zapisal v svoj dnvenik svojo veliko izpoved, ki se glasi;
"Verujem v zmago ljubezni. Kdo pa naj prinese svetu lju-oezen, če ne krščanstvo? Za-.o verujem v zmago krščanstva."
, Kako je ljubil svoj slovenski narod, naj mu pove sam. Na praznik vnebohoda Gospodovega (3. junija 1943) je zapisal v svoj dnevnik slep:
"Naš narod je v velikih stiskah. Marija ga bo rešila. Ne smem ostati v tej zgodovinski Jobi ob strani. Dolžnost imam, da pomagam. Z enim rožnim vencem — in sicer z žalostnim* — bom vsako opoldne pred Brezjansko Marijo prosil zanj. Prvega pa moram obrniti zase, da bi bil tak duhovnik, kakršnega rabi slovenski narod. Tretjega pa v čast Brezmadežni! Za edinost je treba veliko moliti."
Tako je bogoslovec Rafael Oražem služil Bogu, ljubil Marijo in delal za svoj narod. Vestno se je učil bogoslovja, v prostem času pa izpopolnjeval svojo izobrazbo. Posebno je za to porabil počitnice. Vsak dan je po več ur presedel doma ali pa v podstrešni sobici kaplani-je na Blokah in resno študiral, tako da so ga vsi občudovali. Zavedal se je, da bo samo kot vsestransko izobražen duhovnik mogel postati pravi pastir svojega ljudstva.
Zdaj ga ni več med nami. Ugrabila nam ga je brezbožna roka in ga umorila. Kakšna izguba za naš narod!
Po njem žalujejo poleg hrasta duhovnika tri vzorne slovenske žene, bridko preiskušene vdove: sestra, ki je malo prej izgubila moža — padel je kot prisiljen mobiliziranec pri napadu na Grahovo; svakinja,
ki so ji nekako isto noč v Jelenovem žlebu ubili moža, Raf Ijevega brata in gospodarja na domu; prav posebno pa zdihu je po njem mati,, drugič vdova, ki ji je prvi mož padel v prvi svetovni vojni na ruski fronti Drugega moža, Rafaelovega očeta, ki je ušel ruskim bolj-ševikom iz ujetništva, so prav tiste dni ustrelili domači bolj ševiki.
Nesrečno mater je smrt njenega sina, bogoslovca Raflja, zelo zabolela, ker ga niso ukradli samo nejej, ampak tu di Bogu izpred oltarja, po katerem je tako hrepenel. V božiču je bila en dan v Ljubljani. Ko je šla mimo semenišča, se je spomnila na svojega pokojnega sina — bogoslovca. Sama je potožila, da bi bila "kmalu skupaj padla, ko se je spomnila, da Rafko ne bo nikdar dočakal tega, kar si je tako želel."
mali oglasi
Furnezi
Novi furnezi za premog, plin. olje, Korko vodo ali paro.
Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. — EN 0487 _Govorimo slovensko (jc)
Iščejo stanovanje
Zakonski par z 2 otrokoma išče 4 ali 5 sob od E. 49. do 79. ceste. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 7758.	(190)
Stanovanje bi radi«
Poštena slovenska družina bi rada stanovanje 4 sob v okolici cerkve sv. Vida in šole. Pokličite IIE 7535.	(188)
Za cementna dela
kot pločnike in driveways pokličite John Zupančič
18220 Marcela Rd.
Tel. KE 4993
(Mo- x)
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins
First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th
Imate zdravniške predpise?
Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so ista skrbno in pravilno sestavljena. Naša lekarna je za natančno in dobro sestavo zdravniških predpisov, prejela že štiri trofeje. Prinesite vaše predpise k nam.
N a n d e i Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.
AUGUST ..v;:
v Slov. Narodnem Domu,
6419 ST. CLAIR AVENUE,
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam-čena;
PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
Pri Hollander ju boste vedno dobro postrežem.
BELO SOBIJO
m POMOČNIC ZA
CAFETERIJO
SE SPREJME
Delo je v čisti, zdravi okolici
Morajo razumeti in govoriti angleško
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo
$29 za 40 ur dela na teden
Hrana in uniforme zastonj. Zglasfte se v
The Ohio Bell Telephone Company
soba 901 700 Prospect Ave.
Za hišna dela
. Sprejme se žena aH dekle za splošna hišna dela; 2 otroka v družini; lahko stanuje tam. Plača je ,«15 na teden. Pokličite EN 6997.	(186)
mali oglasi
Pohištvo naprodaj
Naprodaj so 3 kosi pohištva za frontno sobo, v dobrem stanju. Vprašajte na 1200 Norwood Rd. od 1 do 4 popoldne.
(186)
Popravljamo ure
Postrežba v 7 dneh. Mi ne »gibljemo, mi popravimo, da boste zadovoljni.
Frances Jewelry Store 15701 Waterloo Rd. Tel.: KE 7075 _____(>Oct. 4)
Lepo posestvo
ares i111 podjetniški prostor na vzhodu; 15 akrov rodovitne zemlje, 6 sob in kopalnica z vsemi mestnimi udobnostmi. Dober hlev, kokotmjak in mnogo drugih naprav. Si morate ogledati. Vse gre za $18,000.
C. A. Rybak
Tel. PO 6727
'	___(187)
2 fini hiši Vselitev 1. okt.
&na se nahaja na Recher Ave., idealni družinski dom, 6 velikih -Ob, nanovo dekorirana moderna kuhinja, furnez na plin, beneški zastori, zimska okna in mreže, iahko se kupi pohištvo.
Severno od Lake Shore Blvd. krasna 6 sob zidana hiša, garaža se drži hiše, 3 velike spalnice, a ploščami obita kopalnica s pr-šilnikom, velika front soba z ognjiščem za les, omrežena veranda, privilegije na obrežju, nahaja se na Dorchester.
Benton Bldg. Co.
790 E. 260. St. ___RE 1133 (189)
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 in 5 sob. Cena je $8,500. Nahaja se na E. 123. cesti blizu St. Clair Ave. Za informacije pokličite MU 6945.
Hiša 7 sob
Naprodaj je hiša 7 sob, v do-brem stanju. Nahaja se na 15426 Calcutta Ave. Vse drob-nosti izveste pri lastniku na istem naslovu.
SEDMAK
Moving & Storage
ALSO LIGHT EXPRESSING
1024 E. 174 St. KE 65S0
1
AMERIŠKA DOMOVINA SEPTEMBER 23, 1946

V službi kalifa
ZGODOVINSKI ROMAN
V.
Odzovi se tedaj mojemu povabilu in pridi k meni, samo prej mi naznani svoj prihod z malim pisemcem, da te lahko počakam. In zagotavljam te, da se ne boš kesal, ako boš moj zaščitnik pri mogočnem Wadhi el Amerju.
S trezni j a zmaje z glavo in reče mirno:
—	Dragi moj Jusuf! Prišel sem od daljne strap i in ne poznam še nikogar. Wadha bi me pač čudno gledal, ako bi mu koga priporočal, ko sem komaj prišel. Saj še niti tebe prav ne poznam.
—	Menda vendar ne misliš, da sem kak lopov — odvrne Jusuf z jeznim glasom.
—	Tega nisem rekel. Ti si lahko naj plemenitejši in najboljši človek na svetu, ali jaz te ne poznam. Počakaj malo. Sprejmem tvoje povabilo in te bom obiskal in ko te natančneje spoznam, si bom naredil sodbo o tebi. Nato te z veseljem priporočim mogočnemu Wadhi. Seveda, nastane vprašanje, ali bo to priporočilo sploh kaj veljalo . . .
—	O, radi tega ne imej skrbi. V meni se oglaša nekaj, kar mi pravi, da si ti tisti, ki mi lahko pomaga. Dobro torej, ti imaš prav, res je, da še me ne poznaš. Upam pa, da me boš hitro spoznal in se ti že naprej zahvaljujem na priporočilu. Čakaj, sedaj sem se ravno domislil nečesa. Ti si tukaj povsem tuj in dobro ti bo došlo, ako ti poiščem voditelja, ki ti bo razkazal mesto. Glej, oni mož tam, ki sedi leno na mostu, je OsOman. Pozovem ga, naj te vodi; drugega posla itak nima Das mu za to kak bakšiš. Pomagal ti b,o tudi nositi prtljago. Aii je mar nimaš s sabo?
Ne — odvrne Strezinja — dobim jo jutri. Ali tvoja ponudba glede vodje mi ugaja. Pokliči tistega človeka.
Arabec mahne z roko Osma-nu, ki ga na prvi mah ni hotel razumeti, ali pa ga v resnici ni razumel.
Naposled vstane in se napoti k njima, klanjaje se ves čas.
—	Ti boš — reče Jusuf — tega gospoda vodil do alkazarja in potem, kamor bo hotel iti. Med potjo mu pokaži vse znamenitosti našega mesta, naj vidi, da ni najti enakega mesta na svetu, kakor je Kordova. Bodi vljuden in dober, pazi nanj, kakor na svoje oko v glavi, zakaj to ti ukazujem jaz, Jusuf ben Ali. Za njegovo glavo mi jamčiš s svojo lastno glavo. Ako pade temu gospodu samo las z njegove glave proti njegovi volji, boš mi zato odgovoren, tako mi proroka Mohameda in njegove brade. Ali si razumel?
—	Sem, gospodar! — se prikloni Osman. — A ti, — se obrne k Strezinji — ako te je volja, pojdi z menoj.
—	Zdrav bodi sin Alijin — pozdravi Strezinja Jusuf a in odide z Osmanom.
Jusuf pa mu odvrne:
—	Naj ti bo v pomoč sam Alah s svojim prorokom Mohamedom.
Po teh besedah se vrne Ju suf k svojemu stolpu. Strezinja in Osman sta pa stopala preko mosta naprej v mesto. Prišla sta takoj v živahno, prometno ulico.
Tu je videti vsakovrstnega blaga. Veš iztočni bazar se je videl tu. Poleg trgovcev oblek so se vrstili zlatarji, trgovci peržijskih in arabskih preprog. Tam je sadjar prodajal kokosove orehe in dateljne, le-
pe pomaranče, in drugo južno sadje.
Tu so se prodajale opanke, fine, vezane z zlatom in tudi preproste. Tam so bile svilene blazine in vzglavja, vezana z biseri in dalje tam kletke s pisanimi papigami.
Strezinja je gledal vse to in pasel svoje oči. Mnogo tega je videl na svojem potovanju, a v toJiki meri in toliko dragocenosti še ni videl.
Osman je korakal z velikimi koraki in mu kazal sedaj to, sedaj ono. Skoraj za vsako hišo mu je imenoval ime gospodarja in Sterzinja bi moral imeti glavo kakor sod, da bi si zapomnil vsa imena, katera mu je imenoval Osman.
Prišedši do neke hiše, reče Osman, da je v tej hiši rad prebival kalif Abderaman En-Na-šir in npto je dodal takoj:
—To je bil eden izmed najslavnejših in najsrečnejših kalifov.
—Slišal sem o njem.
—	In vendar se piše o njem, da so našli po njegovi smrti 2 krstno roko zabeležene vesele in žalostne dneve, ki jih je doživel. In dnevov, ki jih je doživel v radosti in bre/skrb-Mo, je bilo »samo štirinajst! Prestraši se, ki iniaš razum, in pomisli, kak je ta svet, ki nikoli ne nudi same dobrote in kako je skop za svoje otroke. Ta kalif En-Našir, poznan srečnež, o katerega sreči govore prislovice, in-glej, on , ki se je povspel do največje časti, clo največje slave, ki je zbral vse dobrote tega sveta, on, ki je vladal petdeset let, šest mesecev in tri dni, ni imel več, nego štirinajst zadovoljnih dni! Slava onemu, kateremu je mogočnost večna, in ki vlada na vekov veke. Samo eden je in
I to je Alah in ražun njega ni I dr ugega.
Sedaj prideva do naše velike džamije. Zgradil jo je Abd-ur-Rhaman, a dovršil sto let pozneje Abd-ur-Aman III. Ta je razun Kabe največje musli-jmansko poslopje. Abderaman ; je dal za njo osemdesttisoč de-jnarjev in njegov sin Hešam en-Istoedeninšestdeset tisoč. Alka-jhem dvestojestdeset tisoč de-inarjev in hadžib Almanzor si je stekel za to poslopje največ zaslug. Krščanski jetniki iz Kastilije, Leona in Navare so ■ morali, okovani v verige, zidati džamijo. Ko je hotel Almanzor džamijo povečati, je šel sam k lastnikom hiš, katere bi se za povečanje džamije morale porušiti. Vsakemu je izplačal dvakrat toliko, kakor jo je ce-jnil lastnik. Neka žena pa, ki j je imela svojo hišo pred dža-'mijo, in pred to hišo palmo ni j hotela prodati hiše. Edino, ako ise ji da druga eneka hiša s ; palmo, potem jo proda. Al-! manzor ji objjubi, da stori to, i naj stane, kolikor hoče. In v resnici je dobil slično hišo, za katero je plačal ogromno vsoto.
—	Dobro poznaš zgodovino te džamije—reče Strezinja, čudeč se odkod cestni potepač, sedaj njegov kažipot, to tako točno razume.
—	Ej, gospod, nisem trgal zaman obleke po dijaških klopeh. Nisem bil samo v začetnih šolah, nego tudi v višjih. Umem tudi zlagati verze.
Vedno bolj se je čudil Strezinja temu preprostemu človeku, ki je poznal tako dobro zgodovino in je umel "zlagati verze". To zadnjo mu ravno ni zbujalo čudenja, zakaj tudi v njegovi domovini so se prepevale junaške in ljubavne pesmi.
(Dalje prihodnjič)
1885

1946

Naznanilo in Z,ah*)ala
Potrti in žalostni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog nanagloma poklical k sebi našega preljubijenega in nikdar pozabljenega soproga in skrbnega očeta
frank
ki je tako nepričakovano že za vedno zaspal dne 2. avgusta 1946 v starosti 60 let. Doma je bil iz Nemške vasi pri Ribnici. K večnemu počitku smo ga položili dne 5. avgusta 1946 po cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vida ter na Calvary pokopališče.
Lepo hvalo naj sprejmejo Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvar za molitve ob krsti v kapeli pred pogrebom, za cerkvene pogrebne obrede in za spremstvo na pokopališče.
Globoko zahvale smo dolžni vsem, ki so kaj dobrega storili in bili nam v tolažbo v tem najbolj težkem in žalostnem času.
Ravno tako naj sprejmejo našo zahvalo vsi, ki so prišli pokojnega pokropit ter vsi, ki s,o z nami culi in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo številnim darovalcem krasnih vencev, ki so okrasili krsto v blag spomin pokojnemu, in sicer: Oberstar st. in družina, Mr. in Mrs. A. Mausar in družina, Mr. in Mrs. S. Bizily in družina, Košar družina, E. 49 St., Mr. in Mrs. John Lube St., Smrekar družina, St. Clair Ave., Mr. in Mrs. Frank Verhotz, Mr. in Mrs. Edward Bradač, Mr. in Mrs. Frank Yakos, Mr. Joseph Pečjak, Schenley Ave., Mr. Anton Pryatel in družina, Mr. in Mrs. Anthony Kromar, Mr. in Mrs. Rickey Spreitz, Mr. in Mrs. John DiBello, Mrs. Pep Kromar in hčere, Mrs. R. Ozinek, Mr. in Mrs. John Stare Sr. in hčere, Mr. in Mrs. John Stare Jr. in družina, Mr. in Mrs. Peter Kekic in družina, Mr. in Mrs. Joseph Stare in družina, Mrs. Mary Kollar in družina, Mr. in Mrs. John Schneider in hčere, Mr. in Mrs. Anton Primosch, Mr. in Mrs. F. Grable, Mr. in Mrs. R. Primosch, Mr. in Mrs. Emery Kriz-man, Addison Rd., Mr. in Mrs. Louis Cimper-man in družina, Mr. in Mrs. Frank Zakrajsek in družina, Mr. in Mrs. Frank Christy, Mrs. Mary Stih in družina, Bonna Ave., Mr. in Mrs. William Kennick in hči, Merse družina, Mrs. Mary Nosan in sinovi, Mr. in Mrs. Tino Modic Jr. in družina, društvo sv. Vida št. 25 KSKJ, društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, Local 1763 CIO, Atlas Car Co., Buckeye Stars, John Blaskovic Post 5275 V. F. W., The American Stamping Co., Atlas Car and Mfg. Co. Employees, Boys from Ti-no's: Chuck, F. Pirc, Johnson, J. Mencin, Jack, Ante, Jasko, Rogers, Trebar, Pecon, Boley, T. Novak, Blow, Connie, J. Pekol, M. Jasko, S. Andolek, Buddy, C. Debelak, Tino, Corn, Hick, E. Bell, Peachie, Harry, Casey, Moe, Rudy, Johnson, Joe Hočevar, Froggie, Joe Jakomin, John Hegler, Pecky, Joe Kubi-lus, C. Howard.
Prisrčna zahvala naj velja tudi vsem, ki so v tako obilnem številu darovali' za svete maše, ki se bodo brale za mirni počitek blage duše, in sicer sledeči: Mr. in Mrs. Frank Oberstar in družina, Mr. in Mrs. Frank Mesoje-
dec in sin, Mr. in Mrs. Frank Snyder, Mr. in Mrs. Louis Snyder, Mr. in Mrs. George Snyder, Mr. Joseph Pečjak st., Mr. in Mifs. Jack Gerbeck, Mr. in Mrs. Charles Levee, Mr. in Mrs. Edward Turk in hči, Mr. in Mrs. Frank Baraga Jr., E. 72 St., Mr. in Mrs. John Zlato-repec Jr., Mr. in Mrs. William Millavec, Akron, Ohio, Miss Anna Hockran, Mrs. Joseph Modic, W. 130 St., Mr. in Mrs. Frank Mar-zlikar, Alhambra Rd., Mr. in Mrs. Louis Kle-menčič, Mr. in Mrs. Edward Lube, Mr. Ferdinand Misic, Mr. in Mrs. Tino Modic, Mr. in Mrs. John Koprivec, Mr. Peter Blaskovic, Mr. in Mrs. Frank Strumble in družina, Miss Mary Koshak, Mr. in Mrs. Frank Klemenčič in družina, Mr. in Mrs. Louis Cimperman in družina, Mr. in Mrs. Edward C. Pečjak iji družina, Mr. in Mrs. John Pečjak, Miss Josephine Zaje, E. 60 St., Mr. in Mrs. Michael Kclar, Mrs. Frances Zlatorepec, Mr. Carl Zobec, Mr. in Mrs. Louis Bokar, Mrs. Frances Baraga, Carl Ave., Mrs. Theresa Verbic, Mrs. Mary Marolt, Mr. in Mrs. Frank Tushar, Mr. in Mrs. Anthony Selan, E. 63 St., Mr. in Mrs. B. M. Carr, Mr. in Mrs. George Blatnik, Mr. Frank Golob, Mr. in Mrs. George Kovačič, Mrs. Mary Godic, E. 60 St., Mr. in Mrs. John Schneider in družina, Miss Josephine Miklav-cic, Mr. in Mrs. Anton Miklavčič Sr. in družina, Mr. in Mrs. William Tushar in družina, Mr. in Mrs. Frank Baraga, Lockyear Ave., Mr. in Mrs. John Hrvatine, Hale Ave., Mr. in Mrs. Andrew Zeleznik in družina, Miss Rose Millavec, Mr. in Mrs. Frank Bizjak, Mr. in Mrs. John Rebich, Mr. ih Mrs. R. G. Smakal, Mr. in Mrs. Frank Miklavcic, E. 67 St., Mr. in Mrs. Phil Korošec, Mr. in Mrs. Anton Korošec, Calcutta Ave., Mr. in Mrs. Berkopec, Mrs. Anton Korošec, Addison Rd., Mr. in Mrs. Anton Anzlovar, Addison Rd., Mrs. Jo-hana Champa, Edna Ave., Mr. in Mrs. William Turk, Mr. in Mrs. Joseph Bortnick in sin, Miss Mary Pečjak, Mr. Ignatius Fortuna, School Ave., Mr. Louis Cromar, Mr. Urban Zakrajsek, Mr. in Mrs. Frank Bozic, Mr. in Mrs. John Pekol, Mr. in Mrs. John Champa in družina, Miss Alice Kunstel, Miss Clara Spiroch, Branisel in Wenzel družini, Mr. in Mrs. Mike Figiel in družina, Mrs. Rose Cimperman, Mr. in Mrs. John Hlad Jr., Mr. Matija Juratovac, Mr. Frank Terdan, E. 71 St., Mrs. Mary Makse in družina, Mr. in Mrs. Frank Knafles, Mrs. Dorothy Blatnik, Mrs. Frances Grebene in sin, Mr. in Mrs. Frank Krajac, Mr. John Zilierb, Mr. in Mrs. Frank Mauer, Mr. Matija Juracic, Mr. in Mrs. Anthony Zimmerman, E. 60 St., Mr. in Mrs. Jack
Turk, Mrs. Frances Modic, E. 64 St., Mr. in Mrs. John H. Gornik, Mr. in Mrs. James Jevnikar, E. 250 St., Mr. Mix Modic, Mrs. Frances Modic, E. 62 St., Mr. in Mrs. Jos. Marzlikar, Mrs. Johanna Celesnik, E. 61 St., Mrs. Marcella Medves, Mrs. Rose Kern, Mrs. Frances Kromar, Orton Ct., Mr. in Mrs. William Petrovich, Jack Serak in družina, Miss Mary Gornik, Mr. in Mrs. Steve Zelko, Mrs. Mary Zbaznink, Mrs. Mary Gornik in družina, Mr. in Mrs. Anthony Sedmak, Kastelic družina, Collinwood, Mrs. Mary Kolar in družina, Mr. in Mrs. John Dclir, Homer Ave., Mrs. Catherine Selan, Mr. John Adamič, E. 66 St., Mr. in Mrs. John Rudolph, E. 68 St., Mr. in Mrs. Ulrih Lube in družina, Mr. in Mrs. Edward Kromar, Mr. in Mrs. Joseph Turk, Mr. in Mrs. Anton Znidaršič in družina, Mr. Frank Turk in hči, E. 63 St., Mr. Frank Penko, Mr. Edward Gornik, Mr. in Mrs. William A. Kastelic, Mrs. Mary Hra-star, Mr. in Mrs. Julia Papesh in družina, Mr. in Mrs. Charles and Olga Slapnik, Mr. in Mrs. Lee Hughes, Mr. in Mrs. John Urbanic Jr., Mr. in Mrs. Blaž Papesh in družina, Mr. in Mrs. William Tomsic, Mr. in Mrs. Rudolph Champa, Gornik družina, St. Clair Ave., Mr. in Mrs. Frank Turk, Bayliss Ave., Mr. in Mrs. Joseph Tomazin, Mr. Mike Ponge, Mrs. Ralph Basler.
Enako se želimo prisrčno zahvaliti vsem, ki so dali brezplačno svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, in sicer: Mr. in Mrs. Frank Oberstar, Mr. in Mrs. Louis A. Snyder, Mr. in Mrs. Stanley Bizily, Mr. in Mrs. Louis Klemenčič, Saranac Rd., Mr. in Mrs. Pauline Mausar, E. 160 St., Mr. in Mrs. Joseph Turk, Addison Rd., Mr. in Mrs. Emery Krizman, Mr. in Mrs. Frank Ažman, Mr. in Mrs. William Turk, E. 210 St., Mr. in Mrs. Louis Cimperman, Norwood Rd., Mr. in Mrs. Frank Zakrajsek, Atlas Car Co.
Prisrčna hvala tudi vsem, ki so nam izrazili simpatije s sožalnimi kartami.
Iskreno zahvalo naj sprejmejo tudi člani društva sv. Vida št. 25 KSKJ in člani društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, ki so se ude-ležli pogreba, posebno pa nosilcem krste, ki so ga spremijevali do greba in položili k večnemu počitku.
Prav prisrčna zahvala naj bo izrečena pogrebnemu zavodu Zakrajsek Funeral Home za izvrstno urejen pogreb in za vsestransko postrežbo.
Slučajno, če smo katero ime pomotoma prezrli, prosimo, da nam oprostite, ker se želimo vsem najprisrčneje zahvaliti.
Preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in dragi oče, ljubil si syoj dom in svojo družino in tako težko nam je sedaj pri srcu, ko Tebe ni več med nami ,ker Bog Ti je uro odločil in nenadno je prenehalo biti Tvoje blago srce, ker že Te je odpoklical Bog in moral si se ločiti od svojih dragih. V ljubezni in hvaležnosti se Te bomo vedno spominjali z molitvijo. Odpočij se sedaj v blaženem pokoju, Tvoja duša naj pa uživa večno srečo v večnosti.
Žalujoči ostali:
MAGDALENA MRHAR, soproga ' JOHN, MILAN, JOSEPH in ANTHONY, »inovi HELEN poročena FORTUNA, JEAN poročena KLEMENČIČ, hčeri
JULIA in ANN, »inahi ANTHONY FORTUNA in ANTHONY KLEMENČIČ, zeta JIMMY, vnuk; BEVERLY, vnukinja
Cleveland, Ohio, 23. septembra 1946.