Poštnina platana v gotovini.
ŠTEV. 28.
V LJUPLJANI, sobota, d so 6. februarja 1926.
Posamezna številka Din 1'—.
LETO m.
Izhaja v »uk elan opoldne, izvaemši nedelj ra praznikov. ^esečn* naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20—, inozemstvo Din BO-—.
Nendvlsesi političen list
UREDNIŠTVO W UPRAVNIŠTVO: SIMOK GREGORČIČEV A ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se n® vračajo. — Oglasi po tiuifn.
Pisaaenist vprašanjem naj se priloži zazm*;*. za odgovor.
Račun eri p ostrem ček. uradu štev. 1,8.88?-.
Et> « sv	ivmrttmuKmau
Pravna drživa
Konflikt med radikali in Radičem.
Prvi pogej države, ki hoče obstali je, da je pravna država. Kadar pade država tako nizko, da se njeni zakoni ne spoštujejo, da ne velja zakon za vse, tedaj je taka država na robu propada, pa naj se upravlja ped še tako svobodomiselnimi gesli. Zato je prvo merilo vrednosti kake države, če je pravna država ali ne.
V svojem govoru v Nišu je dejal vodja demokratov Ljuba Davidovič, da naša država še ni pravna država. Kdor količkaj pozna razmere v naši državi, mu mora samo pritrditi. Nismo še pravna država in skoraj bi morali reči, da se °l>lastva niti ne trudijo, da bi postali Pravna država.
Kako bi drugače mogli razumeti, da se niti ena afera ne razčisti do konca. Tako se dogaja na primer že leta in leta, da vsa Slovenija govori o svinčeni aferi, da se imenujejo gotove osebe, da se imenujejo čisto določna dejanja, toda nihče se ne gane, da bi bila stvar razčiščena do konca. Mirno se trpi, da se ali po krivici kega kleveče, ali pa da pravica zaman zahteva kazen. V pravni državi je to nemogoče, ker v pravni državi se ne bo trpelo govoric, ki morejo oslabiti ljudsko vero v brezhibno delovanje sodnega aparata.
Toda ne samo svinčena afera je nerazčiščena, nerazčiščene ostanejo redno vse afere, samo da je v njo zapletena kaka uplivna osebnost ali organizacija. Celo umori so ostali še nerazjasnjeni in to v Sloveniji, kjer je včasih vladala tako visoka javna morala.
Ni pa upanja, da bi se razmere zboljšale, ker ni nikogar, ki bi se brigal zato, da bi narodu jasno dokazal, da zakon zopet velja za vse in za tiste, ki so na vrhu še prav posebno, če bi se govorilo po mestu, da je kdo ukradel par žemelj, >otem smemo biti sigurni, da se bo za ^var zanimala policija. Če Pa se j’° po *<*tu govorilo, da je ta in *a Prišel na ,tu>u način do milijonov, potem smemo ‘.gotovi, da se za stvar nihče1 ne bo zanm^ .n da bo ()gtala govorica neopa-
7PTIA
se mora nehati. Ne sme se več
žena. Toda
goditi, da ‘ oVstoje javne ’ tajnosti, ki so znane vs6nili
samo poklicni obla-neV a' a zanikrnost pomeni proleži-ranje !v01 L1Pcije ^ za{0 jo je eksemplarično kaznovati.
Ne gre pa tudi, da -e družba ,saina ta-
ko m&itM	v	teh	7jui	Avah Pozna UH)
POMEMBNA IZJAVA MINISTRA SIMONOVIČA.
Beograd, 6. februarja. Sinoči je po seji vlade minister za socialno politiko Milan Simonovič izjavil novinarjem, to-le: Včeraj sem izjavil, da podam ostavko, ako se ta škodljiva akcija Štefana Radiča ne preseka definitivno. Nisem podal ostavke, temveč še čakam, da so razmere izpremene. Drugače pa grem.« Na vprašanje nekega inozemskega novinarja, ali pričakuje Radičev demanti, je minister Simonovič odgovoril: »Ne demantija, ampak nekaj bolj realnega.«
SIMONOVIČ NE PRIHAJA VEČ V MINISTRSTVO.
Beograd, 6. februarja. Minister za socialno politiko dr. Milan Simonovič, ki je podal Pašiču pogojno ostavko na svoj položaj kljub vsem demantijem, ki pa so bolj tendencijozni kakor stvarni, že od včeraj popoldne ne prihaja več v svoj urad, ker se smatra v demisiji. Komentarji c tej demisiji so kaj različni. Dr. Simonovič namreč pripada, kakor je znano, ožjemu krogu Pašičevemu. Zato so vsi politični krogi mnenja, da stoji za to demisijc Pašič, ki hoče Radiču vidno pokazati, kako nerazpoloženje vlada v radikalnih krogih zaradi njegovih zadnjih izjav in zaradi načina njegove agitacije. Vesti o ostavki so seveda izzvale raztimljivo vznemirjenje in zanimanje v vseh političnih krogih. Splošno sodijo, da je vse to le taktična poteza g. Pašiča.
DR. NIKIČ IN PAVLE RADIČ POTUJETA V ZAGREB.
Beograd, 6. februarja. Danes zvečer potujeta v Zagreb minitsra dr. Nikič in Pavle Radič. Pavle Radič ostane nekaj dni v' Zagrebu in bo tu čakal na povratek Štefana Radiča. Pavle Radič je včeraj omenjal govor Ljube Davidoviča in izjavil novinarjem, da se je on nadejal, da bo Ljuba Davidovič v sedanjem momentu nastopil drugače, kakor je nastopil. Pavle Radič smatra, da Davidovič tako vodi demokratsko stranko po poti, ki ne ustreza državnemu političnemu praven, na katerem se nahaja sedaj državna politika.
ljudi, ki vedo 0 nek;
vedati silne stvari, alt
at eri h gospodih po-
 	.	-na	vse	to pozabijo,
ko pridejo s temi g0spod. gk . .Q nig se ne obotavljajo shsniH jim prav prija. teljsko roko. Družba mora vse drugače, ko sedaj, gledati na svojo čast in kdor ni v stanu, da v vsakem oziru poda jasen račun, ne spada v družbo.
Niso pa brez krivde niti naše stranke, ce 's m o vedno manj pravna država. Ne bc-•tio govorili o strankah, !-.i se ne zmenijo,
je še toliko njihovih najodličnejših pri. stašev zapletenih v razne aiere, ker te S: r*>nke so se itak s tem že same dovolj obsodile. Pač pa moramo omeniti drugo stvar, ki se zdi mnogim sicer malenkost-!la' ki pa je načelne važnosti. Dokazano •je c*°kumentarično, da je SDS bila vero* 0ll)na, da njena 'beseda ne drži. Ko se je ''	>e	bil predlagan bojkot SDS.
lega bojkota se stranke niso držale, kakor da bi hotele prepričati javnost, da je veiolf mnos dopustna, ?e je stranki v korisl.
Ce ne sivrbe oblasti, da smo pravna država, potem mora javnost oblasti k temu prisiliti- Toda najprej mora javnost sama dokazati, da spoštuje pravico in za-
LAZA MARKOVIČ O RADIČEVIH GOVORIH.
Beograd, 6. februarja. Dr. Laza Markovič. je izjavil sinoči novinarjem: Mi smo za to, da nadaljujemo sedanjo politike. Mi ne mislimo nič takega napraviti, kar bi moglo sporazum pokvariti. Vlada ima močno parlamentarno večino. To je prav jaka podlaga. Z naše strani ni nobene namere, da bi se proračun in drugi zakoni, ki so predvideni v deklaraciji, ne izvedli in da bi se politika koalicije RR ne izvajala.
Štefan Radič je s svojimi izjavami otežkečil položaj vlade. Radič bi bil moral, ako s čim ni zadovoljen, to povedati na seji vlade. Ko govori Radič pred narodom, je istočasno tudi predstavnik vlade in bi ne bil smel govoriti stvari, ki niso v skladu s programom in delom vlade. Ker so že nekatere Radičeve izjave demantirane od strani njegove okolice, se pred njegovim povratkom v Beograd in pred pojasnilom v vladi ne more sedaj presoditi, ali bodo ti govori imeli resne posledice za stabilnost vladne koalicije.
VLADNI KIIOGI OPTIMISTIČNI.
Beograd, 6. februarja. Radikalni član vlade je novinarjem podal te-le informacije: Zares vlada napetost v narodni skupščini, kakor tudi v javnosti, a od tega se nič ne čuti v vladi. Mi opravljamo normalno svoje posle, kakor smo jih opravljali do sedaj. — Smatramo, da obča vznemirjenost, ki se pojavlja v javil sti in v narodni skupščini, temelji z ene strani samo na neinformiranosti in z druge strani na alarmantnih vesteh, ki so zašle v časopisje. — Smatram, da se bo vsa stvar prav lepo izgiadila, ko se povrne Štefan Radič v Beograd in pojasni vse momente, ki se označujejo kot posebno težki.
KONZULTACIJE SO SE PRIČELE.
Beograd, 6. februarja. Takoj ko se je Nikola Pašič vrnil z dvora, je odšel h kralju v avdienco zunanji minister dr. Ninčič, ki je ostal na dvoru od 7.30 do 8.30.
Princ Karol preklical svojo odpoved na prestol.
Beograd, 6. februarja. Včeraj sta po desetdnevnem bivanju v Milanu odpotovala iz. mesta rumunska generala Con-descu in Balis. Za bivanja v Milanu sta imela generala večkrat posvetovanja z bivšim romunskim prestolonaslednikom princem Karolom. Splošno se misli, da sta imela generala, od katerih je prvi dvorni maršal, v Milanu posebno misijo, ki jima jo je poveril rumunski dvor in rumunska vlada. Po informacijah, ki so jih dobili neki listi, je generaloma uspelo pregovoriti princa Karola, da je preklical svojo odpoved na prestol. Trde, da je princ Karol podpisal izjavo, s katero odločno demantira vse obdolžitve, da bi bil on v zvezi z rumunsko opozicijo. Spor, ki je nastal med princem Karolom in Bratiancm, je izglajen.
Kadar se princ Karol pobota s svojim očetom in prekliče svoj sklep o abdika-ciji, pričakujejo, da bo predsedniku vlade Bratianu uspelo potlačiti opozicij«),
to vodi not k pravni državi preko družbe. pced inčev in strank.
To pot mora nastopiti slovenski narod, ker boj proti davčni preobremenitvi Slovenije bo zmagovito dobojevan le, če bo narod moralno nepremagljiv.
ki je hotela princa Karola izrabiti v svoje namene.	> t
Neki rumunski novinar je obvestil direktorja lista »Corriere della Sera«, da je misija generalov Ra lisa in Condesca popolnoma uspela hi da sta generala še prej odpotovala iz Milana, kakor je bilo določeno, in odnesla kralju Ferdinandu pismeno izjavo Karola. Sodijo, da bo po njunem prihodu v Bukarešto sklican kronski svet, na katerem se bo razveljavil prejšnji sklep, ki je princu Karolu vzel vse pravice na prestol.
USPEH FRANCOSKIH POLICISTOV.
Budimpešta, 6. februarja. Francoski policijski inšpektorji so sinoči v spremstvu madjarskih policijskih organov posolili kartografski zavod. Tam je policija izvršila hišno preiskavo. Našel se je tiskarski stroj, s katerim so se tiskali ponarejeni tisočaki in ki ga dosedaj niso še megli najti. Policija je stroj zaplenila.
Dr. Stojadinovfč naj gre.
OSTRA KRITIKA NJEGOVEGA DELA V RAD. KLUBU.
Beograd, 6. februarja. V radikalnem klubu se je nadaljevala diskusija o proračunu. Opaža se, da se po govoru dr. Velizarja Jankoviča obrača vsa proračunska diskusija v radikalnem klubu proti ministru financ dr. Stojadinoviču.
Velja Vukičevie dvomi, da bi se tak proračun dohodkov in izdatkov mogel udejstoviti, jker je finančna sposobnost poedinih davčnih obvezancev prekoračena.
Čeprav se je dinar dvignil, je razlika v razmerju kupne in prodajne cene naravnost velika. Država ni nič napravila, da se dinar ustali.
Tako je v Curihu naš dinar več vreden kakor pri nas doma. Najvišji pronvun, ki bi ga naša država mogla prenesti, je 10 do 10 in pol milijarde dinarjev. Poročilo večine finančnega odbora o samem proračunu mora biti za dr. Stojadinoviča jasen migljaj, da izvaja posledice.
Dr. Stojadinovič mora nositi popolno odgovornost za delo v ministrstvu financ in za proračun. Bil je minister s polnim pooblastilom in je ministroval popolnoma neovirano. Skrbel je samo za to, da se popravi dinar, pri tem pa ni upošteval njegove kupne in prodajne vrednosti. Moral bi biti na svojem položaju kot minister financ financier in ekonomist, bil pa je samo borzijanec.
Vukičevie dvomi, da bi se mogla izvesti stvarna redukcija, ki se namerava. Finančni minister bo moral po zakoniti poti izvršiti reorganizacijo svojega ministrstva, ostali ministri pa reducirati svoje proračune.
H kraju je Vukičevie glede na izjavo Štefana Radiča o volitvah rekel, da radikali za to niso zavzeti. — Govorila sta še Jovan Cirkovič in Sretan Tošič, nakar je bila seja zaključena in odrejena prihodnja za popoldne ob 5.
manvM?tPSt&VStSfc*.• v
SEJA VLADE.
Beograd, 6. februarja. Sinoči ob 6. je bila odrejena seja ministrskega sveta. Pričakovalo se je, da ho ta seja prinesla kake značilne podatke glede politične situacije. A Pašič je bil od 6. do 7. zvečer na dvoru v avdijenci in -je odtod šel takoj v predsedništvo vlade.
Dokler se je Pašič mudil na dvoru, se je razširila vest, da je Pašič Nj. Vel. kralju rekel, da bi moral podati ostavko cele vlade, ako ne bi Št. Radič izpremenil svoje taktike in zlasti, če ne bi podajal svojih znanih izjav. Vsi člani vlade brez razlike so to verzijo takoj demantirali in opozarjali na izjavo ministra Uzumviča v narodni skupščini. Tej izjavi so aplav-dirali Pavle Radič in vsi poslanci HSS.
V vladi se o politiki ni nič govorilo. Pavle Radič je poročal o agrarnih vprašanjih.
ČEŠKOSLOVAŠKA PRIZNA DANES SOVJETSKO RUSIJO.
Praga, 6. februarja. Kakor javlja »Pra-ger Tagblatt«, bo danes Češkoslovaška priznala sovjetsko Rusijo s tem, da bo-sta dr. Beneš in zastopnik sovjetske Rusije v Pragi izmenjala tozadevne note.
SESTANEK MALE ANTANTE.
Pariz, 6. februarja. Sestanek Male antante, ki je določen za 10. februar t. I. v Temešvaru, je bil sklican na željo francoske vlade. Francoska vlada je namreč hotela na države Male antante izvršiti pritisk zaradi falzifikatorske afere na Madjarskem. Ko je pa angleška vlada ivvedela za ta nastop Francije, je opozorila francosko vlado, da taka njena akcija ne bi bila prijazno sprejeta. S Quai d’Orsaya sc zato brzojavno sporočili državam Male antante, naj se na njihovem sestanku sploh ne razpravlja o tem vprašanju.
Dr. Pivko o davkih.
Po »Jutru« je branil samostojno demokratski poslanec dr. Pivko finančnega delegata sledeče:
»Če gospodje od SLS delajo odgovornega ljubljanskega finančnega delegata dr. Savnika, smatra govornik, da ti udarci niso zadeli pravega krivca. On (namreč dr. Pivko) noče nikogar braniti, da pravičnost zahteva priznati, da je, kolikor govornik ve, dr. Savnik svojemu šefu ministru odkrito povedal, da Slovenija sedanje davčne preobremenitve ne prenese več in da se bliža gospodarski katastrofi, ako zakonodaja ne priskoči pravočasno v pomoč. Dr. Pivko smatra, da obsto-
ja sum, da se strahovita davčna praksa vrši na pritisk finančnega ministra, 'katerega aa-redbe pretankovestni uradniki le preveč točno izpolnjujejo...«
( Da teh pretankovestnih uradnikov ni na : naši finančni delegaciji, je seveda več ko I gotovo, vsaj je njihov šef povedal finančne-; mu ministru, da Slovenija sedanje davčne ; preobremenitve ne prenese, i Mislimo, da zadostuje, če samo zaregistri-ramo klasičen zagovor dr. Pivka, ker njegovo potrebo bodo že davkoplačevalci sami precenili.
Dvojna kriza slovenske inteligence.
Slovenska inteligenca preživlja danes dvojno krizo, materijalno in duševno.
V pravem smislu besede bogatih ljudi je v Sloveniji zelo malo in sinovi premožnih rodbin so se oprijemali navadno očetovega posla. Višjim študijam so se posvečali navadno le sinovi siromašnejših slojev. Posledica tega je bila, da je iskala skoro vsa slovenska inteligenca svoje zatočišče po končanih študijah v državni službi, ki ji je omogočala do gotove meje siguren in dostojen obstoj. Slovenskih inteligentov ali šolanih ljudi, ki bi se bili posvečali svobodnim poklicem, je bilo razmeroma malo.
Nastopanje slovenske inteligence v državni službi pa narodu izdaleka ni prineslo tiste koristi, kakor so jih uživali n. pr. Cehi in Hrvati. Slovenski inteligent navadno ni do-gel nikdar odločilnega upliva v državni upravi, če pa se je le povzpel nekoliko višje, ni mogel delati tako, kakor bi bil mogoče rad, ker mu je manjkala gmotna hrbtenica. Za sinove bogatih hrvaških vlastelinov, ki so služili državi, je bila mesečna plača darilo za slugo, za slovenskega uradnika pa je bila mesečna plača vprašanje eksistence zanj in za njegovo rodbino.
Priznati je treba, da se je slovenska inteligenca kljub vsem materijalniin težavam vendarle jako dobro držala tudi v narodnem oziru, dokler ji je bila zajamčena stalnost v službi. Danes pa o stalnosti niti sence več, pač pa ogrožajo materijelno dobrobit slovenskih šolanih ljudi večne premestitve, redukcije in umazana strankarija.
Danska pisateljica pa zagovarja še iz dru-
Staro izkustvo pa uči, da se tam, kjer se podere materijalna sigurnost, podere tudi
duševno ravnotežje. Notranji nemir in zbeganost, ki jo povzroča skrb za vsakdanji kruh, nista posebno prikladni sili' za dviganje duševnih zmožnosti in sposobnosti, ker ubijata dušo in srce.
Zato se poznavalci razmer prav nič ne čudijo stalnemu umikanju naše inteligence iz javnega življenja. Velika večina naše inteligence se čuti v svojem materijalnem obstoju za ogroženo in zato se resnega dela za javnost ne more lotiti. Kakor hitro pa bo naša inteligenca našla pod nogami zopet trdna materijalna tla in ji bo zagotovljena vsaj stalnost, bo oživelo javno delovanje tudi med našo inteligenco.
Nastane pa vprašanje, kdo se bo potrudil, da pride inteligent zopet do stalnosti in urejenih gmotnih razmer.
Qd strank se tega ravno ne more pričakovati, ker imajo stranke proletarizirano inteligenco skoraj rajše ko gospodafsko neodvisno. Stranke ljubijo samo ljudi, ki ubogajo, niso jim pa všeč ljudje z lastnim mnenjem, ker ti so včasih »sitni«, čeprav po vsej pravici.
Inteligenca mora zato seči po samopomoči. Na eni strani razložiti narodu, da je tudi njegova škoda, če ni uradnik neodvisen, na drugi strani pa skrbeti za lastno organizacijo. Uradništvo mora slediti primeru učiteljstva in pričeti gojiti stanovsko solidarnost, strankarsko tlako pa popolnoma zavreči.
Z resigniranostjo ne bo nikomur pomaga-no, temveč čim večja je beda, tem več je treba dela in agilnosti.
Krizo naše inteligence je treba rešiti, ker zahteva to naroden interes, ker je drugače napredek naroda nemogoč.
Politične vesti.
=r Albert Thomas v Beogradu. Predsednik mednarodnega urada za delo v Ženevi je dospel v Beograd, da osebno spomni našo vlado na njene naloge na socialno političnem polju. Dosedaj je vlada to svojo nalogo vedno bolj zanemarjala, ne brez krivde delavskih voditeljev, ki so znali tako mojstrsko razbiti delavsko enotnost. Obisk Thomasa je zadnji opomin naši vladi, da prične skrbeti za brezposelne, za zaščito vdov in sirot in da uvede po vseh obratih osemurnih. Ce bi naša vlada tudi ta opomin prezrla, potem je neizogibno, da bo naša država pred vso kulturno Evropo osramočena. Socialna politika je danes za vsako državo neizogibna.
= Radičev napad na novinarje. Med drugim je smatral Radič za potrebno, da napade tudi novinarje. Takole si je privoščil prosvetni minister v Dubrovniku novinarje: Ne more novinar, da bi se vsedel in napisal resnico. Če bi napisal resnico, bi crknil. Pa tudi kadar piše resnico, mu jo njegov gospodar izbriše, ker njegov gospodar rabi laž, ker misli, da se laž tem bolje proda, čim bolj je mastna. Toda mi smo ustvarjajoč se-Ijačko stranko uspeli s svojimi malimi listi in uspeli smo bolj ko gosposki listi, ker gospoda, čim več čita, tem manje razume. — In za ozvirk je pozdravila gospa Radiča dopisnika »Politike«, ko je sedel k mizi: »Sedaj boste novinarji zopet lahko lagali.« — Ce je sodil g. Radič novinarje po svojih listih, prosto mu. Toda novinarjev ni zadel, ker laž ne more pametnih ljudi razžaliti.
— Radič o volitvah. V Dubrovniku je dejal St. Radič tudi sledeče: »Na bodočih volitvah bomo dobili (radičevci) 100 poslancev in radikali bodo imeli ravno toliko. Po svobodnih volitvah bomo imeli v vladi 9 Hr-
vatov in 9 Srbov (torej nobenega Slovenca, op. ured.) in potem bo ravnopravnost. Sedaj pa imajo Srbi več in ne dele pravično, nočem reči nam, ker ne dele vedno pravično in niti svojim in to zato, ker vse gosposke stranke — in tudi radikalna je gosposka stranka — gledajo stvari le od zgoraj doli, dočim vi, dragi moji, veste: da se iz vrha ne vidi dobro.
= Mali vseznalee. »Jutro < piše, da so že leta 1919 samostojni demokrati zahtevali dekoncentracijo. Samo suho zlato, zakaj takrat samostojnih demokratov sploh še bilo ni. Upamo, da bo »Jutro« v kratkem poročalo, da so samostojni demokrati tudi glasovali proti ustavi, ker podreja samoupravne skupščine velikim županom.
= Neprestano so zahtevali samostojni demokrati, da se realizirajo oblastne skupščine, pravi dalje »Jutro«. Presneto so morali biti brez veljave samostojno demokratski ministri, da kljub dolgoletnemu vztrajanju v vladi niso mogli svoje zahteve uresničiti. Čakamo samo še, da poda ljubljanski gerentski trosvet čim preje svojo demisijo, da dobi tudi Ljubljana čim preje nazaj svojo samoupravo, ki so jo zapravili — samostojni demokrati.
— Nemški bojkot Italije zavzema vedno večji obseg. Na Dunaju se je že združilo 150 društev, da vodijo bojkotno gibanje proti Italiji. Bojkot je dvojen. Na eni strani naj noben nemški turist ne prestopi italijanske meje, na drugi strani pa naj preneha uvoz italijanskega blaga. Bojkotno gibanje je zelo uspešno. Iz Innsbrucka poročajo, da so vlaki v Italijo skoraj brez potnikov, dočim so vlaki iz Italije neobičajno polni. Tudi tovorni promet se je že zmanjšal za več sto vagonov. Bojkotno gibanje pa še narašča in če ne bo
Mrcvarstvo.
Pa še eno grdo lastnost imamo Slovenci: da se pred ljudmi, ki nas nič ne poznajo, ali pa imajo že itak slabo mnenje o nas, črnimo, v nič devamo, prezirljivo govorimo o svojem narodu in jeziku, da ga celo zaničujemo. Pred vojno sem nekaterikrat slišal, zlasti dame, kadar so šle s kakimi uniformiranimi ali neuniformiranimi nemškimi ali drugimi neslovanske narodnosti kavalirji, besede: Ja wissen Sie, die Slovenen... (ne: \vir Slo-venenl) itd.; kaj je bilo naprej, si vsak lahko misli. Hvala — ne! In danes ni dosti drugače, nemara še slabeje. Vzgledov in primerov ima vsak dovolj ne le iz lastnega opazovanja, temveč celo iz lastne izkušnje.
Kakor že zgoraj povedano, se človek v šoli živega, tvornega jezika ne nauči, še manj seveda dobi čut za jezik, v njegov duh pa sploh ne prodre. To pa ne velja samb za slovenščino, temveč tudi za vse druge jezike, ki jih učijo po šolah po sedanjih metodah.
Toda dočim velja za standard v italijanščini toskanščina, v srbohrvaščini hercegovski dialekt (zn kar se pa seveda šola ne briga), v ruščini moskovščina itd. — v slovenščini ni bilo postavljeno nobena narečje za književno govorico, temveč se je nekdo (ne vem kdo in ne kdaj) postavil na komodno stališče in izrekel silno modrost, da se slovenščina tako piše kakor se govori, oziroma da se tako govori kakor se piše. In to trdijo nekateri ljudje še danes in se tega po molr
nosti tudi držijo. Po možnosti pravim, kajti tako govoriti, kakor se piše, je nemogoče, da bi za petindvajset črk slovenske abecede imeli tudi samo petindvajset glasov, ki ostanejo v vseh slučajih zmeraj enaki, dasi so to takral, ko so delali olikano slovensko govorico (hochsloveniscli so rekli Nemci) nekateri (žal odločilni možje) na vsak način hoteli doseči. Za vzgled in vzor pa je bila nemščina. No, in natezati so začeli ubogo slovenščino na nemško mišljenje, nemško slovnico in nemško izgovarjavo. Toda dočim razločuje nemščina n. pr. e, ti in o; i in ti; ai, ei, eu, iiu itd. in se je pri pouku natanko razložilo, kaki so ti razločki v izgovoru in se je ta izgovor tudi strogo zahteval, se pri pouku slovenščine za kakovost glasov nihče ni brigal, kakor menda še danes večinoma ne. Pa kako tudi! Saj je v slovnicah glasoslovje prav po mačehovsko obdelano, in še danes ni na višku. Pa bi že zadostovalo, ako bi se učiteljem slovenščine ta del zdel važen, pa se jim ne. Zalo se še danes čita: Zatoraj dobro vain, Slovantic stim, rakalj, viinac itd.; bes se izgovarja bčs namesto beis (e kakor v besedi svet, die Welt in se rima z les) plen — plien namesto plcin (in se rima z len, fant).
In pa naglas! Kakovost naglasa je prav tako važna kakor kakovost samoglasnikov. Ne vem zakaj se kakovost naglasa tudi v navadnem jezisu ne zaznamenjuje, temveč le mesto? Po mojem bi bilo to potrebno, ne samo v slovarjih, temveč povsod, kjer stoji beseda sama zase dostikrat pa tudi v zvezah z drugimi besedami, v stavkih itd. zlasti, koder
hotela italijanska vlada težko oškodovati italijansko gospodarstvo, bo morala svoje postopanje proti tirolskim Nemcem omiliti.
= Sklicanje čehoslovaškega parlamenta. Kakor znano je zahtevala opozicija, da se na podlagi § 40 parlamentarnega poslovnika sklice parlament k zasedanju. Paragraf 40. namreč pravi, da se mora parlament vselej sklicati tekom treh dni, če zahteva to vlada ali pa dve tretjini poslancev ali senatorjev. Zahtevo pa je treba predložiti pismeno z lastnoročnimi podpisi poslancev in navesti tudi dnevni red, o katerem naj parlament razpravlja. Opozicija je tem zahtevam ugodila in parlament bi se moral sklicati V zadnjem hipu pa je predsedstvo parlamenta ugotovilo, da je le neznaten del poslancev vlogo lastnoročno podpisal, temveč se nekateri poslanci kar sami podpisali tudi svoje tovariše. Predsedstvo parlamenta zato vloge opozicije ni vzelo na znanje, temveč zahteva da vsak poslanec lastnoročno podpiše vlogo
= Ostri napadi na Bethlena v madjarskem parlamentu. Falzifikatorska afera postaja za Bethlenovo vlado vedno bolj nevarna. Ne napadajo vlade več samo socialni demokrati, temveč tudi opozicdonalne meščanske stranke se prešle v najhujše opozicije. Tako je poslanec. N a g y ostro napadel v parlamentu Bethlena, da je sokrivec v aferi. Nagy je dejal, da je Bethlen vedel že tedaj, da je Na-dossy zapleten v falsifikatorsko afero, ko mu je naročil, da kot šef policije stvar preišče. Nag^ je izjavil dalje, da more svojo trditev vsak hip dokazati in da zahteva, da ga zasliši parlamentarna komisija. Senzacija je bua, ko je posl. Peyer dokazal, da je bilo znano pismo Bethlena baronu Perenyju potvorjeno predloženo parlamentu. Vsa ta odkritja so napravila tudi na Dunaju tako globok utis, da je celo Bethlenovi vladi najbolj prijazen tisk v zadregi in da poziva Bethlena, da vendar afero razčisti. Drugače da bo nemogoče doseči dvig finančne kontrole nad Madjarsko, kar naj bi sklenila Zveza narodov na prihodnjem zasedanju.
skih S l Evropi. Na kongresu moskovskih tekstilnih delavcev je imel Trocki velik govor o zunanje političnem položaju. Najprej je govoril o dogodkih na Daljnem Vzhodu. Dejal je, da mora biti vsak sovjetski uslužbenec na Kitajski vzhodnj železnici mal diplomat, da s pametnim osebnim občevanjem s Kitajci uniči zadnji sled kitajskega nezaupanja do Rusije. Utis carske dobe mora biti docela izbrisan. Evropsko situacijo je označil Trocki kol sila težko. Na eni strani pritiska Evropo Amerika, na drugi strani pa vstajajoča Rusija. Doba stabilizacije je trajala dolgo. Znaki omajanega položaja so vidni tako v Angliji ko v Franciji. Anglija ne more iz gospodarske krize. Baldwinov prehod k zaščitni carini je bi neuspeh. Premogovna industrija, podlaga angleškega gospodarstva, je v težki krizi. In ta kriza se bo še povečala. V Franciji je finančno stanje katastrofalno. Izhod je le mogoč potom energičnega nastopa vlade, kar pa se bo zgodilo po zgodovinski izkušnji na škodo delavskega razreda. To bo revolucionarno nastopanje samo povečalo. Seveda pa ni mogoče računati s takojšnjim revolucionarnim nastopom delavstva. Razkroj buržuazije in parlamentarizma ne pomeni še revolucije. Ta bo mogoča šele tedaj, če bodo komunistični voditelji delavstva tej svoji nalogi dorasli.
= Ženevski kantonalni državni svet je postal na zvezni svet v Bernu pismo, v katerem se ostro obsoja kampanjo nekaterih krogov, proti obnovitvi diplomatskih stikov s 'sovjetsko Rusijo. Ženevski kantonalni svet nagla-ša, da je ogromna večina prebivalstva odločno za to, da pride do sprave med Švico in sUkov Rusi^° ter obnovitve diplomatskih
=. Računi romunske vlade. Nenadoma je razpisala romunska vlada občinske volitve Storila je to vsled tega, da si s pomočjo vladnega aparata zasigura večino. Ce se ji to posreči potem bi zahtevala za sebe volilni mandat in sigurno je, da bi potem tudi zmagala. Če pa se ji kljub vsemu pritisku ne bi posrečilo dobiti večine, potem bi dosegla vsaj , to, da bi si zasigurala veliko število senator- i jev, ki jih volijo občinski odbori. V državi splošno prevladuje opozicionalno mišljenje i in da bi bili prekrižani računi g. Bratianuja, i misli vsa opozicija nastopiti pri volitvah enotno. Tudi socialisti so že pristali na skupen ! nastop. Upati je, da se bo združeni opoziciji posrečilo vreči Bratianua in njegov na- j silni režim.
Slovanski svet.
V sredo so bili slavnostno otvorjeni dvorani kmetijske zveze v Krakovu tečaji slovanske ljudske 'kulture. Tečaje je organizirala mednarodna zveza slovanske kmetijske mladine, v kateri so zastopane poljske, čeho-slovaške, bolgarske, jugoslovenske, ruske in ukrajinske organizacije.
„ Otvoritve so se med drugim udeležili tudi cehosl. poslanec Hrdina, čehosl. konzul v Varšavi, predsednik Slovanskega društva v Pragi, zastopnik slovaške mladine Ursini, predsednik slovanske agrarne omladine Me-
iz Prage, tajnik Slovanskega društva v Sofiji, predsednik poljskega dopisnega urada dr. Grabovski, poljski podpredsednik kmetijstva Rac.zyn9ki in drugi.
Program tečajev obsega predavanja o kmetijstvu, literaturi in ljudski umetnosti pri slovanskih narodih. Med drugimi sta prijavljena kot govornika tudi češkoslovaški kmetijski minister dr. Hodža in minister za agrarno reformo Pavle Radič.
Prvi slovanski agrarni seminar.
Leta 1924 v Ljubljani ustanovljena Zveza slovanske agrarne omladine priredi te dni v Krakovu prvi slovanski agrarni seminar.
Drugi del seminarja pa bo otvorjen 16. februarja v Pragi in se bo vršil v Švehloveri dijaškem kolegiju. Na programu so predavanja prvih čeških kmetijskih strokovnjakov in politikov ter poučen izlet v škodove tovarne v Plznu.
Seminarja se udeleže številni poljski, bolgarski, ruski in ukrajinski delegati. Od Jugoslovanov bo zlasti številno zastopana HSS in so kot koreferenti prijavljeni Predavec, dr. Maček, inž. Košutič in Jovo Popovič. Pričakuje se, da se udeleži seminarja tudi Stefan Radič. Cilj seminarja je poglobitev stikov med slovanskimi narodi.
Protestni shod hišnih in zemljiških posestnikov na Bledu.
V nedeljo 24. januarja je sklical g. Ivan Frelih, predsednik Zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo, v gostilni g. Al. Majcen shod, katerega se je udeležilo nad 90 posestnikov.
G. sklicatelj, ki je bil izvoljen za predsednika, je govoril zelo zanimivo o davčnih razmerah, katere je točno pojasnil, da so mu navzoči sledili z največjim zanimanjem. Ko je končal, se mu je v imenu zborovalcev g. Ivan Rus prisrčno zahvalil za njegova izvajanja in prizadevanja. Nato so se stavile resolucije proti višini in iztirjavanju davkov, ki so bile soglasno sprejete. Sklenilo se je ustanoviti društvo posestnikov za Bled in okolico, ter se je v ta namen izvolil pripravljalni odbor. Nato je predsednik otvoril debato o naših lokalnih razmerah, o zvišanju zdraviliških in godbenih taks ter dokazal, kako zle posledice bi to zvišanje imelo za Bled. Zlasti bi izostali vsi vnanji lastniki vil, ki bi morali v lastni hiši plačevati tako ogromne vsote. Vsi navzoči so mu pritrjevali ia ploskali izvzemši del omizja župana. Le-ta je nato dobil besedo in zelo dolgo govoril — ali prepričal ni nobenega. Na predsednikovo vprašanje ni odgovoril, dasi ga je ponovno pozival. Predsednik je župana tudi prosil naj sklep o zvišanju tako še enkrat vzame v pretres, ko vendar vidi, na kakšen odpor je naletel z njim.
C. župan je odgovoril, da v tem oziru ne bo odnehal, če bi tudi Blejci prav imeli. Razlagal je, koliko je on znižal obč. doklade in s tem razbremenil davkoplačevalce. Navzoči so se čudili, kako more o tem govoriti kot protiutež zvišanju taks. Ker je g. župan napeljal taksno vprašanje na drugo polje, mu je nato g. Rus nepobitno dokazal s številkami, kako velike vsote so se izdale za nepotrebna dela v preteklem letu in se s tem naprtil občini ogromen dolg, katerega misli župan odplačevati z visokimi taksami. Ži-Vj Ploskanie ie pričalo, kako so navzoči odobravali govornikova izvajanja. — Fr. Rus je opozoril na to, da se višina procentov občinskih doklad iz prejšnjih let nikakor ne more primerjati s sedanjimi, kajti davčna moč občine Bled je rapidno narasla in do-nasa sedaj pri nižjih procentih enake dohod-
a i1}6!?1* pa ^e’ vs*e(* česar bi se bile obč. doklade v zadnjih letih lahko še dosti bolj znizale. Občina dobiva sedaj po 2 ali 3 odstotke kupne cene vseh prodanih nepremičnin m to je neslo zadnja leta težke stoti-soče; tega prej ni bilo.
gre za nove pojme, in je treba označiti pravilno izgovarjavo. Saj je znano, da ne samo mesto naglasa, temveč tudi kakovost naglasa izpremeni pomen. Naj navedeni običajni stavek: Prijel ga je za vrat in ga peljal do vrat. Oba »a« v besedah vrat sta dolga, torej bi se v navadni pisavi na oba dalo naglasno znamenje ostrivec. In vendar je velik razloček med obema naglasoma, in sicer tako velik, da se v izgovoru prav natanko razloči pomen obeh besed tudi kadar se izgovorita posebej, sami zase brez vsake druge zveze. V prvem vrat (Ilals) je naglas predtegnjen ali padajoč, v drugem (Thiir) pa zategnjen ali rastoč. Prav tako bo vsak Slovenec natanko po naglasu vedel, kdaj pomeni kšpa es tropfelt in kdaj die Kappe; enako prčžni = Strecken — in prožni der elastische; trebušen = bauchig in trebušen - Baueh —; krušen od kruh in krušen od
krušiti itd. V večzložnih besedah se natančno
sliši, da je samoglasnik s padajočim naglasom muzikalno višji, z rastočim naglasom pa nižji nego nenaglašeni zlogi. V »moram« in »morem« se zadnji zlog skoraj enako izgovarja ( v slovenščini, ruščini in angleščini so vsi nenaglašeni vokali nejasni) in vendar »e natanko ve, kdaj pomeni ich inuss in kdaj ich kann.
Iz vsega tega izhaja, da je kakovost naglasa v slovenščini jako važen faktor m da ga je treba pri pouku posebno povdarjati in ta naglas gojiti, ne pa ga prezirati in celo izpodrivati ali trebiti.
I Pa kaj, ko se pozornost učencev ne na-vrača niti na mesto naglasa.
Naj navedem š enekaj" primerov, kako se z izpremembo kakovosti naglasa ali samoglasnika lili z spremembo mesta naglasa iz-prememi pomen besede, in kako zopet izpre-meinba mesta naglasa izpremeni kakovost
samoglasnikov itd. Na primer:	voHkn	^
ein grosser Berg, velika gora = dor Berg; zelčnn (naglas je rastoč) gora _ ei griiner Berg, zelena (e je ozek kakor v besedi svet, heilig; naglas je padajoč) gora =r der grtine Berg; posvetiti (e kakor v besedi svet, die Welt) —i leuohten in posvetiti (e še polglasen) — widmen, weihen), v tvornem deležniku preteklega časa pa: posvetil (naglas rastoč) = geleuchtet in posvetil (naglas padajoč) — gewidmet; rediti (e kakor v svet, die Welt) = verdiinnen in rediti -... ernahren, ziichten.
Takih fines ali tenkoč pa nima samo «1°: venščina, temveč jih imajo več ali manj vsl jeziki^ in kdor hoče kak jezik znati, se mora učiti tudi teh tenkoč. Ruščina, angleščina, francoščina, italijanščina in drugi jeziki nič ne vprašajo ali so komu take stvari všeč ali ne, ali so zanj lahke ali ne — (taka so pravila in iniič drugačna, na ko modnost ali udobnost in lagodnost se ne ozira.
Samo slovenščina naj take karakteristične posebnosti, ki jih vsak jezik skrbno goju na ljubo tujcem in komodnim Slovencem iztrebi in naj postane tako mrtva, kakor, je lati -ščina in grščina, ki učenjaki delajo * njim*, kar hočejo.	<Dalle>
Sovjetski davčni sistem.
Ko so prišli boljševiki do moči, so seveda dosledno marksističnemu nazoru odpraviti vse indirektne davke, ker pravični davki so le direktni. V začetku tudi ni bilo nobene težave vsled odprave indirektnih davkov. Na eni strani je dobila država potom zaplembe vsega privatnega premoženja ogromne dohodke, na drugi strani pa je rekordno tiskanje bankovcev dalo državi potrebne dohodke.
Sčasoma pa se je izkazalo, da ti dohodki ne zadostujejo. Dohodki iz zaplembe privatnega premoženja so ugasnili, vedno padajoča vrednost denarja pa je vzela državi tudi dohodke iz tiskarnja bankovcev. Njih vrednost je tako padla, da je bil tisk bankovcev že dražji, ko pa njih vrednost. Sovjetska vlada si je'sicer parkrat še pomagala s tem, da je 'L dekretom znižala nominalno vrednost bankovcev od 1 milijona na en rubel, toda po par ponovitvah je tudi to sredstvo odreklo.
Še eno sredstvo je uporabila sovjetska vlada. Vso delavno silo ljudstva je vpregla v svoj voz. Po deset do 14 ur dnevno so morali delati delavci. Zaslužek jim je kratkomalo odredila sovjetska vlada sama in večinoma je plačevala v naturaljjah. Kdor bi se skušal temu upreti, je bil proglašen 7.a protirevolu-cionarja in njegova usoda je bila zapečatena. Obenem je bila odpravljena zborovalna in združevalna pravica delavcev in delavec je postal pravi suženj države.
Naravno, vse take razmere niso mogle dolgo trpeti in zato je morala sovjetska vlada preuredili svoje gospodarstvo. Uvedena je bila zlata valuta in zlati červonee je postal edino plačilno^ sredstvo. Če je hotela sovjetska vlada, da červonee svojo zlato veljavo tudi ohrani, potem je seveda morala ludi skrbeti, da pride državni proračun v ravnovesje. Tako
je bila sovjetska vlada prisiljena, da uvede davke in sicer ne samo direktne, temveč tudi indirektne. Pri silnem obubožanju ruskega naroda direktni davki nikakor ne bi mogli kriti vedno rastočih državnih potreb.
Pokopani so bili zato marksistični nauki in indirektni davki so postali glavni vir sovjetske^ vlade. Že v proračunu za leio 1923-24 so znašali indirektni davki 378.ti milijonov čer-voncev ali 56 odstotkov vseh državnih dohodkov. Vsako leto pa se je to število stalno zviševalo in kakor v kapitalističnih državah tako so tudi v sovjetski Rusiji poslali indirektni davki odločilni za aktivnost proračuna.
Pri tem pa je storila socialistična sovjetska vlada še ta socialističen greh, da je ravno najširše sloje najbolj obdačila. Na vse jieob-liodne življenske potrebščine, ko sladkor, tobak, vžigalice, sol, petrolej itd je vpeljala visoko trošarino, ki je dosegala eno četrtino do eno petino cene.
Zlasti težko pa je bilo prebivalstvo prizadeto od načina sovjetske razprodaje. Kratek primer, kako vsled sovjetske uprave raste cena vžigalic. Vžigalice se izdelujejo v državnih tovarnah. Te prodajajo vžigalice državni osrednji konsumni zadrugi in sicer za 96 odstotkov dražje, kakor pa znašajo režijski stroški. Zadruga proda nato vžigalice gu bernskim zadrugam in zasluži pri tem 11 odstotkov dobička. Uubernske zadruge prodajajo vžigalice že za polovico dražje, okrajne državne prodajalne zahtevajo zopet isti dobiček in končno narede ta dobiček še krajevne prodajalne. Tako mora končno kmet plačati petkratno ceno za vžigalice.
Sovjetski davčni sistem se torej v bistvu prav nič ne razlikuje od kapitalističnega in se nasprotno z njim vedno bolj ujema.
Ruski Židje — potomci Kazaro*?.
Sovjetska vlada namerava naseliti ruske ?-!de na polotok Krim v najbližnje pokrajine. Sovjeti namreč smatrajo Krim kot pradomovino Judov. Ruski historiki so zavrg-11 dosedanje mnenje o domovini Židov ter pognali, da poljski in ruski Judje nikakor lzviraj° iz Palestine, nego so potomci Kazarov.
vsak k	zven* to fantastično, bo vendar
da ie . p?zna kazarsko zgodovino, priznal, ■ j “ekai resnice na tem. Da imajo vzhod-,	‘Je. nfkaj, kar ni prav nič semitskega,
ietna -y°ma- bolj postane stvar ver-liHh	Primerjamo	z Judi sredozem-
est’ ki so najbolj ohranili prvotne P°Jeze n« obrazu. Znana je po-Armenci in vzhodnimi Judi.
.Ju<j]e niniaje nikakega znaka kake »h;h	Vanske ali nemške krvi. Prese-
W1“	sličnost	obrazov	na starih
hetitskih oblikah. Ta narod, ki ni bil v ni-k.ikem sorodstvu s pravimi Semiti, je imel aze, ki se zdijo kot pretirane karikature vzhodnih Judov.
Znano je, da so bili Ka/.ari sorodni Ar-nencem in Georgijcem, dasi so jih smatrali kot Hunom podobno pleme. Govorili so poseben jezik in tudi njihovo ustno izročilo se je nanašalo na Kavkaz kot pradomovino. Seveda, pozneje, ko so zavzeli široko in red-
ko naseljeno ozemlje, so hitro izgubili. čistost plemena, zlasti, ker So bili v verskem oziru zelo tolerantni. Najbrže so se zelo pomešali s tatarskimi in ugriškimi plemeni, ki so zmagovito prodirala v Rusijo. Toda »armenski« tip Kazarov je ostal.
Danes smatramo religijozno zaključenost Judov kot garancijo za čistost njihovega plemena. Toda v prvih stoletjih po Kristusu je bila židovska vera propagandistična; največji uspeh te propagande je bila izpreobmi-tev kazarske dinastije k judovstvu okoli 1. 740. Ni sicer zgodovinsko znano, vendar se je najbrže tudi velik del kazarskega plemena spreobrnil k judovstvu. Ob koncu prvega tisočletlja so kijevski knezi zelo oslabili kazarsko državo, dokler je niso Bizantinci in Rusi popolnoma uničili. Narod Kazarov pa se je razpršil na vse strani, nemajhen del tega naroda pa se je naselil na Krimu. Še danes obstoji tam judovska sekta Karaiiov, katerih vrhovni glavar ima naslov Kakam baši, to je naziv nekdanjega kazarskega vladarja.
Torej ni trditev ruskih učenjakov zgolj plod fantazije in precej verjetno je, da so ruski in poljski Judje v veliki meri potomci nekdanjega, Armencem sorodnega plemena Kazarov.
Ruske železnice.
Profesor Lomonozov, ki je bil za časa carizma državni podtajnik v ruskem prometnem ministrstvu in je sedaj profesor tehnološkega instituta v Kijevu, je dal poročevalcu »Manchester Guardian intervievv, v P0jas,lil sedanje stanje ruskih
^Sjfeorj?nl4e Odlik^ejo po
podatkp n ci^ •	•	nudijo	interesantne
železnic	'n	k°dočem	razvoju ruskih
l	^gim ovajal:
nznih r.Ki ?e- ^anienito leto, samo radi
n‘ obletnic, nego bo imelo tudi velik
ti i ^ razvoi.železniškega prometa. Kaj-
.. eto pomeni nastop popolnoma novega
Upa lokomotiv, na katerih je parni stroj
nadomeščen z Dieselovim motorjem. Dieselova lokomotiva porabi kvečjemu eno če-
trtino ali petino kuriva kot parna lokomotiva (v Rusiji so že preje rabili za loko-
motive kurilno olje) in prav nič vode. Slednje je posebno važno za železnice, ki vodijo skozi azijske puščave.«
Prva ruska Dieselova lokomotiva je bila izdelana v Nemčiji 1. 1924 in je prišla koncem 1. 1925 v Moskvo. Do januarja 1. 1926 je prevozila že 30.000 milj po raznih ruskih progah. Druga Dieselova lokomotiva je zgrajena v Leningradu in se bo sedaj preizkusila. Ruska vlada jih je že več naročila in je tudi razpisala natečaj za dobavo novih. V Ameriki imajo sedaj samo eno Die-selovo lokomotivo, v Nemčiji dve, v Italiji imajo več Dieselovih lokomotiv, ki so sicer majhne, toda zelo mnogo uporabljane.
Leto 1925 pa ni važno samo radi Dieselovih lokomotiv, nego tudi zato, ker je bila v tem letu dovnžena obnova ruskih železnic, ki so prišle ‘v normalen obrat. MeSčan-
ska vojna je temeljito poškodovala železnice v Sibiriji in v jugovzhodni Rusiji.
»General Denikin in njegovi pomagači so pokazli čudovito spretnost v uničevanju železnic. Razstrelili so vse mostove in vodne rezervoarje, s podrtih mostov pa so pognali lokomotive v vodo. Za časa boksarskega upora sem bil na Kitajskem in morem reči, da so bila boksarska opustošenja na kitajskih železnicah prava otroška igrača proti delu Denikin«.«
Zdelo se je, da bo obnova trajala desetletja, vendar je sedaj že izvršena. Hitrost potniških vlakov je ista kot 1. 1911, promet pa je na višini 1. 1910. Rusija je nabavila ii Nemčije in Švedske okrog 1200 lokomotiv in 100.000 ton tračnic.
Seveda so železnica na Daljnem vzhodu še vedno v slabem stanju, prišle so šele 1. 1923 povsodi v sovjetsko posest.
Pretresa se tudi vprašanje zgraditve novih železnic. V ruskih tovarnah je v gradnji do 450 lokomotiv. Najvišjo produkcijo lokomotiv je dosegla Rusija v letu 1905 — za časa rusko-japonske vojne. Takrat je znašala produkcija lokomotiv. 1180 na leto, letos pa 450, pri tem pa je treba pomisliti, da so današnje lokomotive dvakrat močnejše od onih leta 1905. Za današnji ruski promet bi zadostovalo letno 800 lokomotiv, toda gradile se bodo nove proge, oziroma se bodo spremenile enotirne železnice v dvotirne.
Promet narašča v taki meri, da bodo ruske železnice v dveh letih preobremenjene. Enotirnih železnic je sedaj v Rusiji OS odstotkov, dočim jih je v Angliji le 7 odstotkov. Potrebno je na vsak način, da se že sedaj misli na graditev novih prog. Soviet-ska vlada odklanja amerikansKe predloge za graditev privatnih železnic, pač pa naroča materija L v veliki meri v inozemstvu.
Železnice v evropski Rusiji donašajo znaten dobiček, medtem, ko obratujejo sibirske železnice z 'izgubo. V celoti pa sta dobiček in izguba ruskih železnic enaka.
Radiofonija.
XVIII.
Po opravkih v Ljubljani čital sem v nedeljskem »Jutru«; članek o novi dunajski oddajni postaji (pošiljalcu). Poleg raznih netočnosti naj popravim vsaj eno: da ta največji srednjeevropski pošiljale« ne prične delovati šele čez kakih 14 dni, marveč da je bil svečano »otvorjen« že preteklo soboto ob polštirih popoldne. Predsednik družbe »Ravvag« (Radio \Vien A. G.) dr. Rin-telen (dež. glavar štajerski) je imel svečan nagovor na Zveznega predsednika Haini-sena, na kar je ta izročil pošiljalcu na Ro-senhiiglu njegovi veliki nalogi. — Ravna-tej državne opere Schaljt je pri tej priliki prvič vodil svoj veliki orkester pred milijonskim številom hvaležnih poslušalcev.
Pretekli ponedeljek so delali s tem novim pošiljalcem interesanten poskus: pošiljali so eno uro dunajski običajni program z obema pošiljalcema hkratu. Prosili so poslušalce, ila love oba pošiljalca in naznanijo družbi uspeh. — Jaz z detektorskim pošiljalcem velikega pošiljalca nisem vjel, malega pa izvrstno. Na trocevkasti aparat pa sem ujel z malo premenvbo dveh kondenzatorjev (za 20" levo), a novi pošiljalec je bil šibkejši. — Radoveden sem, kako bo zana-prej, kajti VII. okraj, kjer stanujem, leži neugodno proti pošiljalcu Rosenhiigel.
V Sloveniji, čul sem praviti, je menda povsod sprejem prav dober. Toda kakor sem že omenil, v javnost pride premalo o vseh teh skušnjah. — V interesu splošnosti in tudi posamičnikov prosim amaterje, da poročajo v »Narodnem Dnevniku«.
1. Kakšen aparat imajo.
2. Kakšna je antena ali kaj porabljajo za anteno.
3. Kakšen je odvod v zemljo, protiutež, ali so sploh brez.
4. Katere evropske postaje čujejo in kako; kakšne samoindukcije porabljajo za razne valne dolžine in stopnje kondenzatorjev — itd.
Posredoval bom. da dobite v »N. D.c odgovor, pojasnila, nasvete itd. od našega inž. Josipa Sliškoviča, enega prvih strokovnja-
kov na Dunaju. — V Ljubljani je dosti razširjena tedenska revija »Radio-Welt«, iz katere vsak amater pom a vrline g. Sliškoviča. — Odgovori amaterjem so večinoma od njega. Taki bodo tudi v >N. D.c — Poskusite!
— A. G. —
Prosveta.
Na dijaško proslavo spomina 50 letnice rojstva Ivana Cankarja, ki bo v ljubljanski drami v soboto, dne 6. februarj-a ob treh popoldne, opozarjamo vse častitelje slavnega pokojnika. Pred predstavo bo govoril o Cankarju pisatelj Fran Albreeht. Nato bo vprizor-jena komedija »Za narodov blagor«. Cene so znižane.
Prihodnja premiera v ljubljanski drami bo znanega ameriškega pisatelja in človekoljuba 0’NeiUa drama »Ana Christie«. Naslovno vlogo igra ga. Nablocka, njenega ljubimca g. Levar, njenega očeta g. Cesar. Režijo vodii direktor drame g. Golia.
Nedelja y ljubljanskem Narodnem gledališču. V nedeljo, dne 7. t. m. priredi ljubljanska drama dve predstavi in sicer popoldne ob treh češkega avtorja Scheinpfluga zelo zabavno, na temo pomlajevanja ljudi spisano veseloigro »Druga mladost« z Medvedovo, Na-blocko, Rogozovo, Juvanovo, Rogozom, Pečkom in Gregorinom v glavnih vlogah, zvečer ob osmih pa angleškega komediografu1 Shawa duhovito in učinkovito igro »Obrt gospe Warrenove« z Nablocko v naslovni vlogi. V operi bodo peli ob treh popoldne Masse-neitovo opero »Manon« z Lovšetovo, Banovcem, Betettom in Mitrovičem v glavnih vlogah. Vse tri predstave so ljudske in veljajo za nje znižane cene.
V ponedeljek, dne 8. februarja priredita Francoski ikrožek in Glasbena Matica v Ljubljani koncert francoske čelistke Juliette Al-vin. Gdč. je velika umetnica ha svojem instrumentu ter potuje po Evropi, kjer prireja v vseh večjih kulturnih centrih koncerte s skoro izključno francosildmi skladbami po nalogu družbe za razširjenje francoske umetnosti. V zadnjih dveh letih imeli smo priliko čuti več koncertov, ki so se vršili pod pokroviteljstvom te ugledne in visoko stoječe francoske institucije in koastatirati moramo, da so bili vsi ti koncerti tako po sestavi j>rogra-ma, kakor tudi po sodelujočih umetnikih v resnici prvovrstni in za naše koncertno življenje velepomembni. Tak koncert imamo priliko čuti v pondeljek, dne S. t. m. ob 20. uri zvečer v Filharmonični dvorani. Natančnejši spored objavimo jutri, omenjamo le, da spremlja umetnico pri 'klavirju g. prof. Janko Ravnik. Predprodaja vstopnic od danes naprej v Matični knjigarni.
»Prelom«. — Gostovanje v mariborskem gledališču.
Četvorica mladih iz Ljubljane gostuje v nedeljo, dne 7. t. m. ob 15. uri v mariborskem Narodnem gledališču z vseskozi pestrim in zanimivim sporedom. — Izmed slovenskih književnikov so zastopani Iv. Cankar s »Koncem« in z insceniranim »Strahom« iz »Podob iz sanj«, Oton Župančič 3 pesmimi »Dete čab-ljat, »Carmen«, »Oranžo« in »Svetim duhom« in J. Žagar z enodejanko tragigrotesko »Zaroko«. Od tujih pa A. Wildgans 6 »Harleki-nado« ter Čehov z dramsko študijo v enem dejanju »Labodnica«. Na to vseskozi zanimivo prireditev opozarjamo mariborsko javnost.
Slov. marjonetno gledališče »Ateua« t Narodnem domu.
7. februarja, nedelja: ob 3. in 6. uri »Gozdni kralj Lavrin«, spisal grot Fr. Pocci.
Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10. do 12. ure dop. in pol ure pred začetkom predstave pred malo dvorano v Narodnem domu. Cene prostorom od 10 Din do 3 Din.
»Veliki pustni korzo« Slavčeva maškarada 14. februarja 1926, hotel »Union«.
NAŠA KRI.
Igra v štirih dejanjih. Spisal F. S. Finžgar. Režiral Fr. Lipah.
.. filmarjeva Naša kri sicer ni no 'iubijanskem odru, vendar je imela
novost na
  „ la s sobot-
uprizoritvijo zaradi pisateljevih spre-» značaj premijere. Delo je adresirano a ^»venski narod in vsebuje idejno» zavest-0 narodu« eksistenčno tendenco. Prav to lt'8Jna strai,	a	svoiimi	narodno	bud-
&mon,enti preveč splošna, povprečna ter ^ in premalo stvarna, dejanska in ne-ter/t la’ da *>i '/-avzela v domači dramski 1-0« S? kak*no večjo pomembnost, nogo dru-trehn čudake igre, ki niso dosegle pojem^ kvalifikacije. Kakorkoli naj preisku-nih - 0 Našo kri, ne najdemo drugega v nje-^iveti^8 h kakor v vsaki krvi, ki hoče v.hq k zdravje. Toliko zdrave so pa večinoma eksi*)! ' ki uveljavljajo in branijo sivojo Živeti'6?00 in *U<1' naša ni noben specificum. sicer i. ^ smo morali Slovenci od nekdaj, Pouri« • n:m 116 bilo več. Povzdigovanje in 'iudskn^0 hotenja je danes tudi za Kul nrti, lf?.ro Prešibek argument, da bi moški slavo^eV?ln(Ji3e uPl‘v;di nogo enostran-vine, ubežtvs|l,8amemu sebi. Skrivanje imo-ni postulat n i ie sPl°Šen samoobrambni je zadnje pU8^anie splošno krščanski, da-Idejni niilje v	lučaju	problematično,
se jo pred’voifif„ IeRa je postavljena igra ce; sedaj mu je	“klepal tenden-
politično, in verjetno8lnnV. rut o^knjeno: zalon vojnega stanja 8e ^1’,° prebaih letih •teh, da bi bilo omiljevanie if« i° a VSeh w »bpurdnoat. T* je v*ela Anfirj,™8® S
kove in pustila skonstruirano kombinacijo, za katero ni važno, če služi Petru ali Paviu. Na nepojmljiv način je pa v Naši krvi izigrana — ljubezen. Jerica priseže pri Bogu, starših in narodu neko čistost in prisego par trenotkov kasneje prelomi; intervencija hlapca Matije kršitev le še potencira in sledeča zaroka s Štefanom je" bolj nasilstvo in dramatičen začetek nego srečen konec in koncesija ganutja en masse. — Mislimo, da je uprizoritev v Naši krvi dovolj močan opomin za orientacijo in radikalno revizijo takih in sličnih ljudskih iger, slovenskim dramatikom pa odličen kažipot na poti k boljšemu.
Uprizoritev je Finžgarjevo delo slekla do golega; kajti bila je kakor za stavo pod kritiko, pri čemer so združeno pomagali režija in igralci. Režija je bila skrajno površna, dasi se je g. Lipah pridno ž njo trudil; odpovedalo mu je obvladanje stroke. Obe sceni, hiša kakor vas sta bili sfantazirani za operetno idilo iii ž njima zunanjost in obnašanje kmečkega ljudstva; ob veselih dneh kmetje ne rajajo kakor baletke v revijah; tudi se ne priklanjajo pred znamenji kakor Gasparijevi motivi; itd. Uprava bi prav storila, če nakaže pred prihodnjo igro s kmečkim žanrom igralcem potovalne štipendije do Kra-nia ali Cerkelj v študijske svrhe, da revidirajo ponavljajoče se napake. Ker smo večinoma s kmetov, mislimo da poznamo te ljudi in življenje; zahbog le mislimo, ker odrski »kmetje« nas stalno prepričujejo, da jih ne poznamo; ne ločimo njihovega izrazitega kastovskega duha v miŠlijenju in dejanju, ki močno pre»ega meižansko večino-tn* nuvldeano grupacijo- Na odru 8* vidimo
kmeta, tipajočega s koreninami v pekel, ampak delavca ki se poti več v fabriki nego na gruntu in misli bolj s pomočjo žumala nego s kmečko pametjo. — Ne samo z voljo, temveč tudi z dejanjem sta bili pri stvari ga. Med-vedova in gdč. Rakarjeva; oba Francoza pa sta se solidarno akomodirala skupni idili. - J. Z.
JACK LONDON.
Predavanje v Delavski akademiji.
V četrtek ob 7. zvečer je na »Delavski akademiji« v Mestnem domu predaval fil. Bratko Kreft o Jacku Londonu, slavnem amerikanskem pisatelju.
Predavatelj je predstavil navzočim Londona kot zastopnika socialnega pripovedništva v amerikanski literaturi in ki spada torej med one, ki so bili tudi glasniki odpora proti težkim razmeram kapitalistične Amerike, kot na primer Walth "VVhitman in Upton Sinclair.
Vendar si ta dva nista tako hitro pridobila zaupanja delavstva, kakor ravno Jack London.
Jack London se je rodil 1. 1876 blizu San Frančiška. Njegov oče je bil delavec ter je bil dvakrat oženjen. V prvem zakonu je imel pet otrok, v drugem zakonu pa je bil najstarejši John poznejši Jack London. Z devetimi leti je prišel v šolo, za šolnino in druge izdatke pa si je moral že takrat sam zaslužiti kot časopisni prodajalec. Kot dvanajstleten deček je postal tovarniški delavec. Potem ie pričenja njegovo viharno življenje. Bil Je ropar rlbilfclh mrel, ribiiki kontro-
lor, mornar ter potujoči delavec. Kot potujoči delavec je tudi dobil nagrado za svoje prvo literarno delo — opis tajfuna, ki ga je sam doživel.
Pozneje je bil zlatoifikalec v Alaski, kjer pa ni imel sreče. Iz Alaske je pobegnil i nekim tovarišem v majhnem čolnu. V 20 dnevih sta pre vesla la 1000 km dolgo pot do Kalifornije. L. 1905 je bil poročevalec na ru-sko-japonskem bojišču.
Od tedaj dalje je priobčil svoja dela, ki so dobila kmalu priznanje. Za Časa svetovno vojne je umolknil. Umaknil se je na svoje posestvo na Havajskih otokih, kjer je leta 1916 tudi umrl. Bil je dvakrat oženjen, s prvo ženo je imel dva otroka.
Jack London je pesnik amerikanskih rai-žin, V svojih povestih rad uporablja motive, ki jih je doživel sam. Njegovo burno življenje mu je nudilo dovolj gradiva za literarno delo. On je bil tudi prvi, ki se je med ameriškimi literati jasno zavedal svojega delavskega porekla. Njegovo svetovno n oziranje je bilo socijalistično, do svetovne vojne je bil tudi član ameriške socijalistične stranke, ko se pa je ta za časa svetovne vojne ogrevala za vojno, je z javnim pismom izstopil iz stranke, kar je vzbudilo precpj pozornosti.
Njegovo literarno delo je zelo mnogovrstno. Zanimive so novele, zajete iz živalske povesti, v katerih mu je bil učitelj Kipling.
Pri predavanju je biilo navzočih kakih 200 oseb, ki so se z burnim aplavzom oddolžile izvrstnemu predavanju.
Po predavanju je delavski zbor aapel 0W* čnjno pesem.
Dnevne vesti.
ZAKAJ TA MOLK?
Ko jo Trboveljska premogokopna družba prvi-č objavila v zagrebških listih svojo znano reklamno notico o novem načinu prodajanja trboveljskega premoga, je samostojno demokratska »ltiječ« vehementno napadla Trboveljsko premogokopno družbo.
Ko je ista vest izšla v slovenskih listih, pa je samostojno demokratski tisk molčal in brez komentarja objavljal reklamno notico Trboveljske.
Zakaj ta razlika? Kako to, da je zagrebški samostojno demokratski tisk proti,.ljubljanski pa za?
Ali je zopet v pripravi neka kupčija? Ali naj bo še nadalje slovenski konsument žrtev preprodajalcev?
In kako to, da samostojno demokratski tisk no podpira predloga, da se vrši prodaja premoga preko ljubljanske borze. Vsaj se ob volitvah ta tisk naravnost cedi same ljubezni do trgovcev. Zakaj te ljubezni sedaj dejansko ne pokaže.
— Kraljevi dvorec t Berdanu. Ko jo bil kralj na lovu v gozdovih v okolici.Berdana, se je sklenilo, da se sezida tam za kraljevo
■ dvojioo dvorec.
— Policija in tisk. Notranji minister je pozval vse policijske oblasti v državi potom velikih županov ponovno, da ima|jo dajati časopisju brez obotavljanja informacije v svrho poročanja. Poziv so izzvale številne utemeljene pritožbe tiska zoper neuslužnost prizadetih policijskih oblasti.
— Nov izseljeniški orad. Kot se poroča, namerava naša vlada ustanoviti v Buenos Aires nov izseljeniška urad.
— Zaključek I. zimskega semestra na beograjskem vseučilišča. Dne 30. januarja se je zaključil na vseh fakultetah beograjskega vseučilišča zimski semester. Poči tnice trajajo do 1. marca.	|
— Novo okrajno sodišče v Prekmurju. Več , občin v Prekmurju se je obrnilo na ministr- j stvo pravde s prošnjo za čimprejšnjo vzpo- j stavitev okrajnega sodišča v Gornji Lendavi. Vsega skupaj pride v poštev 40 občin, ki šte- . jejo okrog. 22,000 prebivalcev — večinoma ' malih kmetov — ki so morali iskati doslej pravico v oddaljeni Murski Soboti.
— Brezposelnost v Nemčiji narašča še vedno. Trenutno je samo trgovskih nastavljenem brez posla okrog 200.000. Od teh je 65.000 žensk.
— Velikanski špionažni proces v Leningradu. V Leningradu se je pričel zopet enkrat imonstre proces. Na zatožni klopi sedi 46 ooeb, med njimi 4 ženske. 30 nesrečnežev je obtoženih težke, sp iona že, ostali se zagovarjajo radi manjših deliktov.
— Koliko Nemcev je v Italiji? Italijansko notranje ministrstvo je izdalo statistiko nemških državljanov, ki so se naselili po yojni, v Italiji. GlaŠom podatkov te statistike živi danes v Italiji okrog 30.000 Nemcev. Največ jih je v Milanu, Rimu, Turinu in Florenci. V Italiji živeči Nemci so večinoma kvalificirani delavci in inženjerji.
t- Potres v Angori. Kot poročajo iz Moskve, je uničil te dni močan potres v okolici Angore več vasi.
= Za koadjutorja ljubljanskemu škofu bo imenovan, kakor poroča »Jutarnji list-, kanonik dr. Opeka.
— Smrtna nesreča visokošolkc. Te dni so našli na železniški progi Zemun—Zemunski Obori truplo devojke, ki je bilo prerezano od koles vlaka ravno črez trebuh. Obraz je bil bled. Zdelo se je, da je deklica pravkar zaspala. Našli' so pri njej legitimacijo, iz katere je bilo razvidno, da gre za slušaleJjico filozofije Drago Ivanič iz Beograda. Policija domneva, da je dijakinja pri prestopanju n enega v drugi vagon ispodrsmla ter prišla na ta način pod kolesa.
— Letalska nesreča, To dni se je pripetila v bližini Prage nenavadna letalska nesreča. Neki vojaški aeroplan je izgubil radi goste megle orientacijo, se zaletel v stolp mestne hiše ter padel na to na sosednjo streho. Pri tem je eksplodirala tudi zaloga bencina. Pilot je bil na mestu ubit, eden od gledalcev pa
težko ranjen.
— Samomor raadjarskega aristokrata t Nini V enem od prvih hotelov v Nizzzi se je
nastanil te dni madjarski grof (?) Variarjr. Ko je potrkal zjutraj na njegova vrata detektiv, ki je vršil policijsko kontrolo, je skočil grof Variary iz postelje naravnost skozi okno. Ker je ložirai v VI. nadstropju, je naravno, da je obležal na ulici mrtev, iz dokumentov, ki so jih našli v njegovi sobi, si policija njegovega samomora ne ve drugače tolmačiti, kot da gre za človeka, ki je udeležen pri znani falziiikatorski aferi ali pa za kakega zločinca bolj navadnega tipa.
— Trgovec — maskiran ropar. V neko berlinsko banko je vstopil te dni falirani trgovec Kurscheid. Medtem ko je prešteval blagajnik denar, si je nadel Kurscheid, skril za nekim stebrom, črno krinko ni obraz. Nato je stopil z revolverjem v roki pred uradnika, mu pograbil izpred nosa kup novčanic ter mirno odšel. Na ulici je hotel najeti fijakerja, toda obnašal se je nekam čudno, zato je bil areto-van, in ko so mu preiskali na policiji natančno ijetra in obisti, je prišel zločin na dan.
— Maščevanje varajie žene. Iz Linza poročajo: Pred tremi meseci je bila oblast obveščena, da je dekla Ana Autengruberjeva v Wolfsschlagu smrtno ponesrečila. Sedaj, po treh mesecih, je žandarmerija ugotovila, da je bila dozdevna nesreča pravzaprav umor. Deklo, ki je imela s svojim gospodarjem kmetom Reiscolom razmerje, je uoila varana žena. Pričakala jo je v družbi svojega 121etnega sina in hlapca na skednju, kamor je imela priti po mrvo. Komaj je dekla vstopila, je navalila trojica nanjo z gorjačami ter ji razbila lobanjo.
— Tat lokomotiv. Na Reki je bil te dni obsojen neki Giovanni Sorgato na večmesečno ječo. Giovanni je prevajan goljuf-speciaiist. Nedavno je prišel k lesnemu trgovcu Attiliju Anadrelliju ter mu ponudil v nakup pet lokomotiv. AnadreLli je bil s kupčijo zadovoljen ter je dal Sorgatu na račun 7000 lir. Sorgato je nato izginil. Pa ne za dolgo časa. Kmalu so ga dobiii in te dni je prejel plačilo za svojih »pet lokomotiv« od 'sodišča. 7000 lir je sodišče seveda tudi upoštevalo.
  Krvav ples. V vasi Jelovar v Srbiji so
plesali te dni fantje in dekleta kolo. Ko je bila zabava najbolj živahna, je planil fant V1-čentije Vuškovič proti Letomiru Alatanovncu ter mu prisolil 'krepko klofuto. V trenutku se je razvil hud pretep. Vučkovič in Matano-vič sta se jela obdelovati z noži, in obdela vala sta se toliko časa, dokler nista obležala na tleh. Takoj nato sta se zgrudila dva druga fanta. Tudi ta dva sta osuvala drug drugega z nožem. Ko je prišla na bojišče policija, se je vsa družba razpršila kot da jo je vzela kafra. Na licu mesta sta ostala dva mrtveca in dva težko poškodovana.
— Ameriški školje zoper prohibicijo. Iz Londona poročajo; Udruženje antialkoholi-kov episkopalne cerkve, ki šteje 20 škofov, je pričelo kampanjo v prilog iaspremembe pro-hibioi jakega zakona. U druien je zahteva, da se dopusti prodaja piva in lahkih vin. .
IllIBBIIBIIIIBIBBIBIVi
Veliki pustni korzo
;.v orijenialski n&či
14. februarja hotel „Union“. !■.—«■■■■■■■■■■■■■■■
— Razburljiva situacija r kletki levov. Te
dni je predvajal v Bratislavi neki indijski fakir svoje umetnosti. Dal se je zapreti v veliko kletko z enim krokodilom in enim levom, trdeč, da bo zveri hipnotiziral, radi česar se mu ni ničesar bati. Toda prišlo je drugače, rtes ije sicer hipnotiziral leva in krokodila. Toda medtem ko je položil hipnotiziranega krokodila nase, se je lev prebudil ter ga na-nadel, udaril ga je tako .močno s šapo, da mu ni odtrgal samo rokava, temveč tudi meso do
genzacionelen proces v Kievu. V Kievu se je pričel te dni senzacionelen proces. Obtožena je večja skupina miličnikov, ki imajo na vesti velike poneverbe, goljufije m še nekaj drugih sličnih deliktov. Dokazni anatemi obsega nad 10.000 aktov. Kolovodja družbe
je bil predstojnik administrativnega oddelka kievskega okrožnega odbora in komadant milice Kovalenko, kj pa se je, ko so prišli njegovi zločini na dan, ustrelil. V afero je zapletena tudi njegova soproga.
— Marconi ali Popov. Med sovjetsko vlado in senatorjem Marconijem je izbruhnil prepir glede vprašanja, kdo je pravzaprav izumil brezžični brzojav. Sovjetska vlada je namreč izdala poštne znamke, ki predstavljajo inženjerja Popova kot izumitelja brezžičnega brzojava. Marconi je zoper to protestiral ter izjavil, da je bila ta trditev že opeto-vano uradno ovržena.
— Intenzivna severna luč. Te dni je bilo opazovati izredno močno reverno luč, ki je svetila preko vse Skandinavije do Nemčije.
— Pretekle dni so našli zlatnike v Zlatorag-(erpentinovem milu ga. Marija Harlinger, gostilničarka, Stična in Marija Krnc, Sodražica. Glej oglas!
Reklame
ne potrebuje
O. BERNATOVIČ
ker se blago radi svoje kvali*
/
tete in cene samo priporoča
Ljubljana.
1— Ljubljanska cestna železnica. Včasih me nekaj zmoti, da se odločim žrtvovati 6 kronic in se peljem s cestno železnico, včasih na ta, včasih na drugi konec mesta. Ce se peljem od vojaške bolnice na glavni kolodvor, plačam 6 kron, če se pa peljem na dolenjski kolodvor, moram plačati tudi 6 kron. Razlika je le. v tem, da moram pred magistratom prestopiti v drug voz, če hočem na dolenjsko stran. Tako se vozim že več let, pa še nikoli mi ni padlo na um, da bi se vprašal kakor danes, čemu me sprevodnik vedno pobara, ali hočem prestopiti ali ne! Ali ne plačam na vsako stran enako? Kaj sprevodnika to briga, kam pojdem pit? To je vendar moja privatna zadeva! Če bom prestopil, me bo prvi. sprevodnik itak videl, da grem ven, drugi sprevodnik pa me bo tudi videl vstopiti. In če tudi drugemu sprevodniku pokažem listek, za katerega sem plačal 6 kron, je stvar vem dar v redu, ali ne? Zakaj bi moral prvi sprevodnik že pri garnizijski bolnici vedeti, da bom prestopil? Ali ni dovolj, če me vidi pred magistratom, da grem ven? Danes je bilo na mojem listku čisto natanko preščipnjeno, da se peljem v četrtek in sicem med 12 in L uro. Sprevodnik bi si torej čisto lahko prihranil zaznamek, da se peljem na glavni kolodvor. Ta prihranek znaša pri vsakem listku eno luknjo. Sedaj pa naj slavni gerentski tro-svet sam izračuna, koliko lukenj preščipljejo sprevodniki cestne železnice na leto brez potrebe.
1— Pol dogodka se je včeraj vendar prevrnilo. Ljubljanski tros vet pripravlja posebno slavnost, ko se prevrne cel dogodek. Fotograf »Jutra« ima permanentno službo, da ujame historičen dogodek.
1— Ljudska visoka šola v Ljubljani. Vodstvo ljudske visoke šole ,v Ljubljani javlja tem potom slovenski javnosti, da odpade za nedeljo 7. t. m. napovedano predavanje g-Antona, Podbevška in sicer iz sledečih razlogov: Vodstvo je prosilo upravo ljubljanske univerze, da bi nvu dovolila uporabo zbor-nične dvorane za navedena predavanja, ki so se že vršila pretekli dve leti v isti dvorani. Univerzitetna uprava je prošnjo na svoji seji z dne 1. t. m. zavrnila in sicer iz razloga, da se s tako uporabo dvorane inventar iste kvari in da uprava >ne more odgovarjati za storjene poškodbe. Ker je bilo podpisano vodstvo o tem sklepu obveščeno šele v četrtek 4. t. m., se ni moglo tako hitro dobiti drugo dvorano za napovedano predavanje. — Prihodnje predavanje se vrši prihodnjo nedeljo 14. t. m. Predava g. Anton Podbevšek, čas isti, prostor so naznani pozneje. - Za ljudsko visoko *olo: Društvo slušateljev filozofske fakultete.
1— Klub esperantistov v Ljubljani ima se večjo zalogo esperantskih slovnic. Interesenti naj pošljejo 20 Din na Klub esperantistov v Ljubljani, na kar dobijor knjigo poštnine prosto,
1— Veliki elitni tehniški ples, pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra L, dne 9. februarja 1026 v »Unionu«. Priprave so že v polnem teku, vabila odposlana. Če kdo pomotoma vabila'ni prejel, naj se blagovoli obrniti na , »Akad. Društvo Jugoslov. Tehnikove, teh. vis. šola, Mirje. Uradne ure sobota in ponedeljek od b. do 12. in 14. do 10. ure.
1— Inštalacija novih avtomatičnih telefonskih aparatov. V kratkem bo nova avtomatična 'telefonska centrala v Ljubljani izgotovljena in izročena prometu. Ze pred tem pa bo terenska tehniška sekcija montirala pri naročnikih nove avtomatične govorilne aparate tako, da se bo priključitev na novo centralo lahko izvršila brez prekinjenja prometa. Da pa delo sekcije vsled pozneje zaželjenih iz-prememb pri naročniških postajah (n. pr. prostor, kam naj se aparat postavi, tip aparata ali sprememba številke) sedaj no bi bilo odveč, pozivamo vse ljubljanske naročnike, da čiinprej pismeno javijo III. terenski tehnični sekciji v Ljubljani zaželjene izpremem-be pri svojih postajah, ki jih bo potem sekcija po možnosti že upoštevala pri montaži novih aparatov. Večjih izprememb, ki bi bile »vezane s povečanjem naprave, direkcija sedaj ne more upoštevati.
1— Državna borza dela v Ljubljani. V času od 17. do 23. januarja 1926 je bilo v Državni borzi dela razpisanih 143 prostih mest. 214 oseb je iskalo delo, v 143 slučajih je borza posredovala z uspehom in 12 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 23. januarja 1926 je bilo skupaj razpisanih 301 prosto mesto, 486 oseb je iskalo dela, v 276 slučajih je borza posredovala z uspehom in 64 oseb je odpotovalo.
1— Slovensko marjonetno glodališčo »Atena« v Narodnem domu. Slovensko marijonot-no gledališče »Atena« uprizori v nedeljo 7. februarja ob 3. pop. in ob 6. zvečer Poccijevo pravljično igro »Gozdni kralj Lavrin« v 5. dejanjih. Na to uprizoritev posebno opozarjamo občinstvo, ki bo .imelo sedaj priliko videti zopet vzorno lutkovno igro: romantično viteško zgodbo — motiv ugrabitve — prepleteno z mitom o kralju Lavrinu, poosebljenem du-hu-čuvarju gozdov in gajev, zaščitniku pravice in dobrote. Ne manjka pa tudi romantične ironije,' s katero Pocci n. pr. v uvodnem prizoru za hip namenoma razbije iluzijo. Uas-per je tudi v tej igri pravi razpletavec vseh zadreg in zanjk in vzdaje vs&mu miljeju živahnost in razgibnost. Igra je prepletena s prav mičnimi pevskimi vložkami in delno glasbeno spremljavo.
•1— Danes v soboto, 6. februarja 1926 družabni večer s plesom državnih računskih in blagajniških uradnikov. Arena Narod. doma.
1— Orijentalska noč v Ljubljani. S predpripravami velikih dekoracijskih del po enotnem načrtu za to maškarado se je že pričelo. Vodilna barva dekoracij je oranžna in svetlomodra, kar bo v zvezi z žarometi in razno-bojnimi barvastimi žarnicami spremenilo veliko unionsko dvorano v čarobno orientalsko noč. Ves aranžma bo imel značaj velikega pustnega korza in so vsakovrstne skupine in maske primerne. Zato bodi geslo: Na pustno nedeljo 14. februarja vsi v »Union« na IŠm* čev« veliki pustni korzo v orijenialski "noči.
Književnost.
Izšel je 1. zvezek »Grude«, ki ima sledečo vsebino: Gustav Strniša: Za novo leto. — Tone Gaspari: Sj>la varji. — Ivan Albreht: Vsakdanje zgodbe. — Ivan Matičič: Životarci. _ F. S. Stiplovšek: Št. Jakob. (Slika.) — Tine Debeljak: Nem klic. — Ark. Averčen-ko: Zločinci. - Dr. A. Debeljak: Kasandri.
— Fr Stupar: Solnčna ura. — K. Kraep-ehn-
S.	Brodar: Po gozdu in polju. — Stanko Učenikov: Gorjančev Jože. — Dečja Gruda: G u-^ stav Strniša: Kos. — Albin Čebular: Mra-zek in veter. — Razgledi: Organizacija. -Zenstvo. — Prosveta. — Listnica uredništva.
— Celoletna naročnina »Grude« je 30 Din.
, Za dijake in vojake '20 Din. V pod<robni pro-1 daji stane »Gruda« 3 Din. — Novi naročniki
dobe lahko še vse doslej izšle številke.
Izšla je 2. številka mesečnika »Strojevodja, organa Stružnega udružeuja strojevodja kraljevine SHS«. List prinaša slovenske in srbske članke in sicer strokovne in poučne, vsaka številka ima tudi podlistek, večinoma zabavne vsebine. List je za svoj namen prav dober.
Jack London:
Morski vrag.
Moj mogočni ritem je bilo dviganje in pogrezanje ladije na razburkanem morju. Tisti strahoviti gong je bila velika ponev, ki je visela na steni ter r<>stala in žvenketala ob vsakem ladijinem skoku. Vreščeča, pekoči pesek so bile trde roke možakov, ki sta mi drgnila razgaljena prsa. Zvijal sem se od bolečin m malo dvignil glavo. Prsa so mi bila odrgnjena, rdeča, in videl sem majhne krvave kroglice, ki so pronica e
iz raztrgane in vnete kože.
>Dovolj bo, Yonson,< je dejal eden možakov. »Al
ne vidiš, presneto, da si mu že skoraj vso Kožo
°drl Možak, nazvan Yonson, človek močnega skandinavskega tipa, me je nehal drgniti m je okorno vstal Drugi možak, ki ga je bil nagovoril, je bil «eividno Londončan, čednih potez in šibkega, ličnega, - J pomehkuženega obraza. Mokra cepiča na g umazan kos Žakljevine okrog bolj tankega P® oznanjala, da je kuhar vsekakor nečedne ladijske
kuhinje, v kateri sem se nahajal. »No, kako se počutite, gospod?« je vprašat z uslužnim nasmehom, ki ga najdeš samo pri potomcih dolgih rodov napitnino iskajočih prednikov.
V odgovor sem se počasi vzdignil, da sem sedel, na kar mi je Yonaon pomagal na noge. RoStanjem poov« u *»! »11« «» M Bv«. H*-
mogoče mi je bilo, da bi zbral misli. .Krčevito oprijemajoč lesenih predmetov v kuhinji	P
znati moram, da sem spričo maščobe, s katero j vse zamazano, stiskal zobe — sem iztegnil vroče železno ognjišče, snel posodo, ki nu je pnza-devala težko bol, in jo varno zagozdil v skrinji
'I>reiKuhar se je zarežal, lco sem pokazal toliko moči, in mi je stisnil v roke kadeč vrč, rekoč: »Na,^ tole ti bo dobro delo.« V vrču je bila ostudna tekočina ladijska kava — toda njena toplota me je poživila. Med požirki te snovi sem se oziral po odrgnjenih, krvavih prsih, nato pa sem se obrnil k Skandinavcu.
»Hvala vam, gospod Yonson,« sem rekel, »ainpak, ali ne mislite, da je bilo vaše delo precej junaško?«
Vzdignil je dlan, da mi jo pokaže; očividno je bolj razumel očitek v mojih kretnjah kot v mojih besedah. Dlan je bila nenavadno strjena, žuljava. Potipal sem rožene izrastke na njej in vnovič sem stisnil zobe, tako
strašno je bila raskava.
>Moje ime je Johnson (dzonsn), ne Yonson (jonsn),« je dejal v prav dobri, dasi počasni angleščini, v kateri je bila komaj senca tujega naglasa.
V njegovih bledih modrih očeh je bil videti nekak mil ugovor, hkratu pa neka boječa odkritost in možatost, ki mi ga je prav priljubila.
»Hvala vam, gospod Johnson,« sem popravit
iztegnil roko proti njemu.	.nv	j
Mož se je obotavljal, nerodno in boječe, preš a - |
ljal pezo svojega telesa z ene noge na drugo, nato pa je abotno pograbil mojo roko in mi jo prisrčno stresol
»Ali imate mogoče kako suho obleko, da bi se
preoblekel?« sem vprašal kuharja.	.
»Imamo, gospod,, je odgovoril živahno. »Takoj grem dol v ladijo, da pregnani svojo robo vo nimaš nič proti temu, gosP«d> da oblečeš moje
Odhitel je skozi kuhinjska vrata, ali bolJ« je čudno urno in gladko, < nu jev1	t jegu-
mačji, ampak jeguljast In v resnici je bila ljasta gibčnost kakor sem pozneje doznal, no ikr.it <>n n meniti izraz n]egove osebnosti.
»Kie pa sem sedaj?« Sem vprašal Johnsona, katerem sem po Pavici mislil, da je eden mornarjev. v,rul.3na ladija je to in kam je namenjena?«
»Na višini Farallonov smo v smeri nekako proti iusozapadu,« je odgovoril počasi in metodično, kakor da bi se skušal kar najboljše izraziti, in se strogo držal reda mojih vprašanj. »To je skuner Duh, n potu proti Japonski na lov na morske pse.« _	.
»Kdo pa je kapitan? Obiskati ga moram, čim 9
pre°Johnson je bil videti v silni zadregi. Nekoliko časa je molčal iskajoč primernih besedi, nfto P* „ je dal popolen odgovor: »Kapitan je Wolf L * vsaj tako mu mornarji pravijo. Drugega iuien“. nikoli slišal. Ampak dobro bo, Če govorite J njim, Danes je ves besen. Prvi mornar
Kako naj se žena piše!
Slavna danska pisateljica/ Karin Michaelis je pred meseci napisala senzacionalen članek o pravici žene, da postane mati. Članek je med ženskim svetom pa tudi sicer vzbudil mnogo pozornosti, pisateljica pa je prevzela celo kopo pisem, v katerih se predlagajo razni načrti, kako ženam — tudi neporočenim seveda — osigurati pravico, da postanejo matere.	,	...
Od vseh predlogov se zdi danski pisatelji« zlasti pomemben predlog, da naj žena tudi po poroki prdrži svoj« dekliško ime. Na ta način bi mahoma padla vsaka razlika med. zakonskimi in nezakonskimi otroki, ker vsi sinovi bi se imenovali po očetu, vse hčerke pa po materinem dekliškem imenu, gih praktičnih vzrokov predlog, da žena pridrži dekliško ime.
Karin Michaelis pravi, da je bil predlog globoko premišljen in da bi morale o njem razpravljati vse ženske' organizacije. Mnenja smo da ta predlog tudi v resnici zasluži vso pažnjo in zato upamo, da se bodo z njim bavile tudi naše ženske organizacije.
Da danes umetnica pridrži svoje dekliško ime je skoraj zakon, ker si je s tem imenom pridobila slavo. To ime je njena last, je signatura za delo, ki ga ni mogoče podariti ali zavreči. Dostikrat pa se pripeti, da se žena prione udejstvovati v umetnosti šele po svoji poroki. Če se potem loči od moža, katero ime naj nosi? Dekliško? Pa pod tem imenom je nepoznana. Moževo? Da nastanejo potem zamenjave, če se mož še enkrat poroči!
Naj se ne govori, da do tega sploh ni treba priti, ker da so ločitve zakonov nepotrebne. V katoliških deželah so sicer ločitve danes res še redke, toda zakoni niso zato nič bolj srečni ko v protestantskih deželah. Kar ne spada skupaj, to ne spada skupaj in ne-zmisel je, da se dva zakonca vsled mrtvega paragrafa večno medsebojno mučita. Ravno tako neziniselno pa je tudi zahtevati od ločencev celibat. Karin Michaelis pravi, da se ljudje silno motijo, če mislijo da je dosti Zakonov srečnih. Taki zakoni so le izjema 'n Diogen bi jih zaman iskal s svetilko. Tra-kjoči zakoni so nekaj drugega. Toda nihče "'e ne bo prepričal, pravi pisateljica, da bo i^kon dalje trajal, če žena opusti svoje dekli-ime.
kakih nenormalnosti privede^ sedanja i’raksa, da žena vedno prevzame moževo ime, d°KazUje Karin Michaelis z raznimi primeri
j? Zakonec tudi z lastnim, ko podpiše svoj članek. z :
Karin Michaelis, rojena Bech Brondum, po-
ročena Stangeland.
Gospa doktor.
Pri tej priliki menda ne bo odveč, če omenimo tudi naše slovenske glupe navade, da žena ne prevzame samo moževo ime, temveč celo njegov poklic in njegovo akademi-čno stopnjo. Zlasti je treba tu omeniti ne-zmiseln naziv gospa doktor. Če bi vsaj ljudje dejali gospa doktorjeva, dasj mislimo, da ni za ženo prečastno, če se označuje tako, kakor da bi bila moževa lastnina.
Bil bi res že čas, da bi se tudi med Slovenci pokopala gospa doktor in da ne bi bili mi edina dežela, kjer še vedno straši ta predpotopen naslov. Gospem, ki nikakor ne morejo biti brez tega imenitnega predikata, pa svetujemo, da se vpišejo na univerzo in potem bodo videle, kako smešne so one, ki se puste nazivati z gospo doktor, ko pa je to samo njihov mož.
OBČNI ZBOR DRUŠTVA »PRAVNIK« V LJUBLJANI.
Društvo »Pravnik« v Ljubljani je imelo dne 1. februarja 1926 svojo 36. redno glavno skupščino. Skupščine se je udeležilo veliko število članov, otvoril in vodil jo je društveni predsednik dr. Majaron, ki je podal besedo tajniku dr. Sajovicu. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je opravil odbor v preteklem letu 7 rednih sej in nekaj izrednih in da se je vršila ir,redim skupščina dne 29. novembra 1925, na kateri so bili društveniki informirani o bodočem pravniškem kongresu v Ljubljani. Društvo šteje .sedaj 615 članov, med letom je umrlo 11 draštveni kov. Udeležilo se je društvo dne 21. maja sprejema poljskih univerzitetnih profesorjev, dalje je podprlo akcijo za ustanovitev »Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani« in je sodelovalo tudi pri akciji za Ohranitev ljubljanske univerze. Organiziralo je meseca junija uspel izlet na Janče v Litijo. Predavanj je bilo v preteklem letu 5. Društveno glasilo »Slovenski pravnik« je dobilo v završenem 39. letniku novo prilogo »Notarski vestnik«, ki jo vzdržujejo naši notarji. Odbor je skrbel tudi, da se pospeši slovenska izdaja obč. drž. zakonika. Po smrti podpredsednika Frana Regallyja je to delo prevzel dvorni svetnik Bežek in ga tudi dovršil. Potrebna je še revizija slovenskega teksta in zato je upati, da bo delo v tekočem letu že v tisku izšlo. Blagajniško' poročilo je pokazalo, da so dohodki krili izdatke. Po predlogu pregledovalca .računov g. dr. Žirovnika je bil podeljen odboru absolutorij 'in blagajniku dr. Ruiterju izrečena zahvala. Ko je skupščina pooblastila še odbor, da sme 'kooptirati za pripravo pravniškega kongresa v Ljubljani potrebno število članov, se je načelnik g. Majaron zahvalil vsem udeležencem in skupščino zaključil.
Gospodarstvo.
VALILNA JAJCA.
Bliža se veseli spomladanski čas in s tem doba, ko se vabudi narava iz zimskega apa-nja. V tem času oživi tudi naravni nagon
razmnožitve pri živalih. Posebno pri kokošje-reji so meseci marec in april najugodnejši za valjenje. Zato bodo gotovo marsikomu dobro došla sledeča kratka navodila glede preskrbe z valilnimi jajci v mariborski oblasti.
Pri nakupu jajc za valjenje je paziti na sledeče:
Kurjereja prodajalca mora biti vsaj v vseh glavnih pasemskih znakih čista in čimbolj izenačena. Na vsakih 15 kur mora biti vsaj po en petelin dobrih oblik, če mogoče izven krvnega sorodstva s kokoši in ne več ko tri leta star.
Jajca morajo biti pravilnih oblik; izredno Podolgovata ali drugače nepravilna oblika se
odklanja. Lupina mora biti svetle barve, gladka, snažna in popolnoma nepoškodovana. Močno rujava, umazana ali natrta jajca se ne prevzamejo. Teža jajc naj znaša od 55—65 gramov. .Zlasti manjša jajca izpod 55 g, a tudi večja nad 65 g ne .pridejo v poštev. Zahtevati se mora, da se na vseh jajcih, ki se prodajajo za valenje, napiše dan in mesec, ko so se znesla. Jajca naj bodo čim bolj sveža največ 10 — 14 dni stara.
Za tako odbrana valilna jajca, je plačati seveda za 50 — 100 odstotkov višje cene od tržnih cen. Valilna jajca iz rejskih postaj, ki delajo z zaklopnimi gnezdi, so kot izvrstno valilna jajca seveda še dražja. Zahtevati pa je, da bodi povsod poleg dneva zapisana tudi številka kokoši, ki je jajce znesla. Prodajalec pa mora jamčiti za to, da bo prodajal prvovrstna valilna jajca samo od mater, ki so dosegle v prejšnji nesni dobi vsaj 120 jajc.
Jajca od jarkdc pa pridejo le tedaj v poštev, če so »nesle do 1. februarja vsaj 15 jajc ali do 1. marca 25 jajc. Vsa druga jajca iz rejskih postaj upadajo med običajna valilna jajca in se ne morejo prodajati s'pribitkom višjim od 50—100 odstotkov nad tržno ceno.
Glede podrobnih navodil in nasvetov se naj vsakdo obrne na pristojnega srezkega ekor noma, kjer izve tudi naslove prodajalcev dobrih valilnih jajc.
Valilna jajca, ki so se prenesla ali celo prevažala, morajo pred nasaditvijo 24 ur počivati.
LJUBLJANSKI VELESEJM.
Te dni bodo naši industrijci, obrtniki in irgovoi začela dobivati prijavne tiskovine za udeležbo na VI. Ljubljanskem vzorčnem velesejmu, ki se bo vršil od 26. junija do 5. julija 1926.
Danes je vsak uspeh ponajveč posledica živega tekmovanja in ostentacije tega, kar . posamezna pokrajina ali država proizvodi, kakor tudi posledica živega sistematičnega reklamnega an propagandnega udejstvovanja. Velesejmi so najprimernejši forum za reklamo, za reklamo baš v velikem stilu in obsegu, za reklamo, katera baš tukaj na teh razstavah zamore računati na efektivni 'odziv. Ljubljanski velesejm spada med one prireditve, ki vlečejo nase pozornost najširše jasnosti in pa inozemstva in kogar ne bo tukaj, bodo šli preko njega vsi tisti, ki se za to. prireditev zanimajo. Življenje je vedno težje, razmere vedno bolj žalostne, borba za ohsta-nek in napredek vedno ostrejša in mučnejša. Če se v tej borbi prepustimo onemu nesrečnemu fatalizmu, ki nam je nanesel že toliko škode in če bomo samo peli himne našemu prirodnemu bogastvu, pa se nikjer pokazali, bomo ostali pri vsem tem bogastvu si-j i’o m aki. Zato je dolžnost vsakega posameznika, da stopi pred javnost s svojimi proiz-| vodi. Cene prostorom so letos tako znižane,
I da je bati se stroškov že znak malodušnosti. Malodušnost pa je najtežje zlo našega časa, zato se je moramo otresti. Torej vsi na plan!
LJUBLJANSKA BORZA, dne 5. februarja 1926.
Blago: Bukovi hlodi, I., II., od 30 cm napi'., od 2.50 m, fco nakl. post. den. 200; bukovi plohi, od 2 m naprej, od 40 do 130 mm, I., 11,, fco meja den. 500; drva suha, bukova, fco nakl. post. den. 21; drva suha, hrastova, fco nakl. past. den. 18; frisui od 4—10 cm, 25 do 60 cm, suhii, foo meja bi. 1250; hmelovke od 6 m napr., 6 cm na daljnem koncu, fco nakl. post., za kom. bi. 5.50; pšenica bačka, 76 kg, 2 odst., fco bačka postaja, 1 vag., den. 295, bi. 295, zaklj. 295; pšenica ban., 76/77 kg, fco nakl. post. bi. 298; pšenica dom., fco vag. prekm. post. bi. 315; pšenica sremska, fco vag. nakl. post. bi. 290;koruza, času prim. suha, fco naklad, post., za III.—VII. bi. 150; koruza, času prim suha, .par. slov. post., kval. gar. bi. 150; inaulanka, več kot času prim. suha, fco vag. prekm. post. bi. 167.50; koruza drobna, fco vag. medjim. post. bi. 167.50; koruza drobna, foo vag. banatska postaja, za III. bi. 140; koruza umetno suš., foo vag. sremska post. bi. 142; koruza umetno suš., fco Postojna tranz., 1 vag., den. 187.50, bi. 187.50, zaiti j. 187.50; koruza umeitno suš., fco sremska post., 1 vag., den. 145, bi. 145, zaklj. 145; ječmen, 62 kg, fco vag. bačka postaja bi. 155; ječmen spomlad.pivovarn., 66/67 kg, par. Ljubljana bi. 260; oves srbski, fco Ljubljana bi. 215; ajda domača, fco vag. prekm. post. bi. 260; rž domača, fco vag, prekm. post. bi. 210; proso rumeno, fco vag. prekm. post. bi. 210; proso rumeno medjim., fco Ljubljana bi. 220; otrobi drobni, pšenični, fco vag. naiaad. post. Vinkovci bi. 115; otrobi drobni, pšen., par. Ljubljana bi. 140; jezice, zlatorumene, fco vag. dol. post. den. 250; slivovka bos., gar.
25 odst., 100-ertna, neotrošar., fco vag. post. Brčko bi. 3200; slFvovka srbska, gar. 50 odst., fco vag. Postajna tranz. (sod posebej) bi. 1600; la Portlandcement ;Salona-Tour«, fco vag. Solin: v jutavrečah po 50 kg bi. 40, v p ipirn. vrečah po 50 kg bi. 45, v sodih po 150, 180, 200 kg bi. 52.50.
Vrednote: Invest. pos. iz 1. 1921 den. 77, bi. 79; loter. drž. renta za vojno škodo den. 275, bi. 2S2;-ztast. listi Kranj. dež. banke den. 20, bi. 22; kom. zad. Kranj, dež banke den. 20, bi.‘22; Celjska pos. den. 200, bi. 205; L ju bij. kred. banka den. 200; Mer kanti lna den. 100, bi. 102, zaklj. 102; Prva hrv. šted. den 955, bi. 965; Slavenska den. 50; Kred. z'vvod den. 175, 'bi. 185; Strojne tovarne bi. 125; Združene papirnice den. 110; Stavbna družba den. 90, bi. 100; šešir den. 115, 'bi. 120, zaklj. 115.
BORZE.
Zagreb, 5. februarja. Devize: Newyork ček 56.63—56.93, London izplačilo 275.655 do 276.755, ček 275.65—27.685, Praga 167.9 do 168.9, ček 167.65—168.65, Curih 1093.4 do 1097.4, Milan izplačilo 227.82—229.02, ček 227.75—228.95, Berlin 1350.37—1354.37, Dunaj 798.6—802.6, ček 0—800, Budimpešta 0.0797—0.0801.
Curih, 5. februarja. Beograd 9.15, Ne\vydrk 518.5116, London 25.2475, Praga 15.36, Pariz 19.465, Milan 20.885, Bukarešta 2.26, Dunaj 73.075, Sofija 3.65, Berlin 123.60, Budimpešta 0.007265..
V torek 16. febr. 1926
»Bajna Indija"
> MSKERADA Ljubljanskega Sokola
Narodni dom
ŠPORT.
Na Angleškem so zgradili velikafusko novo letalo, s katerim bodo napravili te dni poskusne polete. Opremljeno je s 400 PS Jupi-ter-strojem ter vsemi modernimi pripomočki. Služilo bo v trgovske svrhe ter bo lahko 300 ur neprenehoma v zraku.
V mednarodnem liockey-matchu na ledu je zmagal v torek Dunaj proti Budapešti 11:0 (4:0).
Evropsko mojstrstvo v veslanju za 1926. Portugiški veslaški savez ze obvestil mednarodno tajništvo o izvedbi letošnjega evropskega rfiojstrstva. Vršilo se bo 21. in 22. av--gusta v Pigmira da Poz, malem kopališču blizu .izliva reke Mondego v morje. Kraj leži na pol pota med Lizbono in Porto.
Svetovni rekord Amerikanca Kealoha v hrbtnem plavanju potolčen. Mladi plavač Wal-ter Laufer iz Cincinatija je preplaval 100 m v 1:10 in s tem .potolkel svetovni rekord Kea-lohe iz leta 1922, ki ga je slednji postavil v Honolulu v 1:12.1 min.
Svetovno mojstrstvo v drsanju za dame.
Leta 1922 si je priborila gdč. Herma Szabo v Davosu svetovno mojstrstvo. Mlada drsalka, ki je med tem poročila ogrskega mojstrskega tekača inž. Paula Jarosh, je branila uspešno svoj naslov 1. 1923 na Dunaju, 1. 1924 v Chri-stiariiji in 1. 1925 zopet v Davosu. 6. februarja bo v petič stopila v boj v Stockholmu. Pričakovati je, da bo tudi to pot zmagala, ker nima enakovredne nasprotnice. Kajti njena najnevarnejša tekmovalka Berlinčanka BrfSck-
(197)
4	oicoil	sveta.
Spisal Robert Kralt.
»A le v
i | 4— j . vas Pr‘log,« odvrne profesor Martini, ki je ostal tud! v Svojem laboratoriju galanten.
Ko vam povem svoje ime, me boste takoj poznali. Toda zaupati se hočem le vam. Ali sva tu sama?« »Med štirimi očmi.«
>Ali naju ne more nihče poslušati?«
»To je popolnoma izključeno.«
»Jaz nisem mistres Lucie Fernmn, temveč mistres keonor Hartung.«
Profesor se še ne spomni.
»Hartung? Hartung?« mrmra in zmaje z glavo. 'Moje dekliško ime je Leonor... Morris.«
Sedaj seveda se profesor zdrzne
»Leonor Morris, pa menda vendar ne... ona z
avtomobilom •..«
»Ja« sem.«	,	,
„ , Učenjak se hitro umiri. Srepo in zaničljivo pogleda
Sed^> damo.
^Takrat ste me varali!«
»Ne.«
Ogoljufali šte ves svet!«
»N©.«
šli	vrtu starega kapucinskega samostana so na-
terih n.lestu’ ki ste ga označili, železne cevi, v ka-Nutani,1*1 hi od vašega očeta preparirani momsit. cevi nLT po6akali določen čas. Ko pa so odprli prve
iste’lastnost?'druKeRa kot natrii> ki ie iinel praV sledkih sfi nri 1 ,oni’ ki 8a poznamo. V dolgih pre-i I ' natrii i Plrali cev za cevjo — nikjer nič drugega +'	• nr- ttn ' sPoja s kisikom zraka ali vode in
\on p t vo ik niti sledi o gorostasnih lastnostih morrisita! Da, tudi jaz 8em pokušal napraviti mor-risit, natanko po vašem receptu, v petih letih sem imel dovolj casa ves učeni kemijski svet je delal
enake poizkuse... napraviti nismo mogli nikoli morrisita, vedno je bil le navadni natrij.«
»Tako je.«
»Tako je? Kaj naj to pomeni?«
»Meni se je godilo prav tako. ludi jaz ne morem napraviti morrisita. Ko je moj oče delal poizkuse, nisem bila pri njem. Da se mu je posrečilo najti snov, ki ob dotiku razstavi vodo v njene elemente, o tem pač ne dvomitg?«
»Ne.«
»Napravil pa je le dva koščka. Najbrže je imelo živo srebro ali kaka druga kemikalija, kf jo je uporabljal, posebno lastnost, kakor se to zgodi mnogokrat pri kemijskih poizkusih, in potem je končen sklep naoačen - in tako je bilo tudi pri mojem očetu.«
Še dolgo se razgovarjata o tem, a mi temu razgovoru ne bomo sledili.	.
Iznajdba morrisita je bila torej le slučaj — napraviti io je treba iznova potom učenih raziskovanj ali pa zopet po slučaju — zaenkrat je zopet izgubljena
za :.človeštvo.	.	•
•‘Rezultat učenega pogovora je ta, da ponudi profesor mlndi gospe roko.
»Oprostite mi, preje sem vam napravil veliko
krivico!«	,	.
»Misliti bi bil moral takoj na nekaj drugega,« nadaljuje profesor. »Pokazali ste se zelo plemenito.«
»Kako to?«
»Nepoznan dobrotnik je poslal kmalu po katastrofi pogorelcem velike vsote, vedno in vedno zopet . •.«
»Ne govorimo o tem. Toda, zakaj pa domnevate, da sem jaz ona dobrotnica, ko sem vam vendar tedaj zatrjevala, da sem popolnoma nedolžna na tej katastrofi?«
>V španskih in drugih časopisih sem čital pozive, da naj se zglase vsi oni, ki jim je napravil vaš avtomobil kako škodo in naj takoj vsak imenuje vsoto — zdi se mi, da so vas precej ogoljufali,« dostavi smehljaje se profesor.
»Naj bo. Vse je uredil nek zaupnik.«
»Da, gotovo kak newyorški odvetnik?«
»Star očetov prijatelj. In kaj govore o meni?«
»Poslednjič je bilo videti vaš avtomobil, ko se je peljal proti Monte Cerboliju v Mehiki. Tam ste baje končali življenje vi in vaši tovariši — za ljudstvo popolnoma razumljivo, vražji voz se je peljal pač v pekel.«
»Posrečilo se nam je, da smo dolino zopet ostavili, potem pa se je avto pogreznil v pesek puščave Liano estacado.«
Leonor mu .oriše v kratkem doživljaje, a o posameznostih v dolini smrti ne govori in profesor tudi ne izprašuje dalje.
»Torej lahko rečemo, nekoč je bilo. Škoda, a ne moremo nič izpremeniti. In kje bivate sedaj?«
»Pri svojem soprogu, svojih otrocih in nekaterih dobrih ljudeh.«
»Da, ali kje,« se nasmehne profesor, »da tako prav nič ne slišimo o vas?«
»V nekem krajy, kjer nas ne more nihče najti.«
Učenjaku to zadostuje, da ne sprašuje dalje.
»A godi se vam dobro?;:
»Srečna sem!«
Tako tudi izgleda.
»Ali ste slišali, da je umrl oni P. L. Deacon, ki vam je ponudil sto milijonov dolarjev za morrisit? Postal je žrtev morrisita. Tudi on je začel delati poizkuse, da bi odkril skrivnost; zastrupil se je z živim srebrom in je izdihnil v velikih bolečinah.«
»Slišala sem o tem.«
Leonor vstane, pokaže na okno, od koder je videti luko La Magdalena, kjer se ziblje več ladij, med njimi tudi majhna, lična, parna jahta.
»Vidite ono majhno jahto? Na njej me čaka moj soprog, povede nas nazaj v naš skriti paradiž. Le vam sem se hotela še opravičiti. Zdravo, gospod profesor, bodite srečni, kakor sem jaz!«
Konec.
JSP*	TRG.	IND.	D.	D.
Tisk** RniScje, pravila, cenilce, račune,	jcaso-
brošure, posetnice tn razglednice.
SIMON GREGORČIČEV A Ul 13. - TE£EF<
L1UBL1ANA
neprekosljiva sestava mila in psntina vsebuje pristno ak
V vsaki tisoči komad j* gf$§*|i vtisnjen pristen	•>;$*
zlatnik,	l^jjš
ki čaka srečnega kupe*,
Kupite takoj komad tega WMk idealnega mila, mogoče najdete tudi Vi
zlatnik!
vsaka na daljna beseda
Smoking srajce,
premenailne bele
In barvaste, ovratnike
vseh vrst in fason, pentlje, samoveznic*, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame naramnice, toaletne potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - Nizke cene. - Velika izbera samo pri
10SIP PETELINC-U - LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
G«sood
kateri je absolviral trgovski tečaj ter ima eno leto pisarniške prakse, išče službe. Gre tudi eden do dva meseca brezplačno. — Ponudbe prosi na upravo lista pod Dobra moč .
MA - hm
?tt v.* tilics> 1 ?!, • Triftjin fiji,
Stekleno
(irtSCMJdtCrR
samostojen, 'z dobro prakso ,samski, se išče za kuhinjo od 20 do 25 oseb za zdravilišče na nekem »loku v 1 Timorju. Stanovanje in oskrba v hiši. i!ouudbe z -izpričevali in zahtevo glede plače do najpozneje 10. t. m. na upravo lista na nsalov »Jadran«.
Absolventi^
agyv»ko oole išče mesta kot prak-.jjuiinlinja. — Ponudbe na \jpravo iina pod: »lrakukantinja«..
Proda se
L-eno VVolIov nemško-slovenski slovar. Ogleda se v upravi lista.
strešno opeko imajo gtnlno v m logi Združene opekarne d. d. ' Ljubljani.
■<6e mesečno sobo s separatnim ! shodom. — Ponudbe na upravo pod t
Kot praktikant
želim vstopiti h kakemu ljubljanskemu podjelju. Imam pisarniško prakso ter sem popolnoma zmožen knjigovodstva, korespondence, strojepisja, stenografije, vešč sem per-fektlio slovenskega in hrvatskega jezika. — Ponudbe prosim na upravo
vimocIet I
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljane, nudi
najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa,
Zahtevajte ponudbo! "3BC
Tehnično in higijenično najmodemeje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 1 a, II. nadstropje.
\70 A	si	lahko	izboljša	svojo	eksistenco
V	V«/	s	pravilno	uporabo	najboljših
šivalnih strojev
„Gritznerw in wAdler f
ter as nedosežnimi TIlIVIlTrTI^ pletilnimi stroji	«
Te si nabavi pod ugodnimi pogoji edino pri tvrdki
JOSIP PETELINC, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi levo.
IH MIROSLAV LUKAN
konces. pravni zastopnik v vseh panogah državne uprave, posredovalnice privatnih poslov, informacijski biro
naznanja da je preselil svojo pisarno na
Dunajsko cesto 29/1.
v liišo Gospodarske zveze.
nofft se ji je doslej vedno izogibala, mlada Norvežanka Hennie Sonja pa gotovo še mi ta- : ko daleč, da bi se mogla meriti s tako rutiniran« umetnico.
Slavni amerikanski bokser Paul Berlen-•bach se. je zaroči! z mis Gertrud Ederle, zna- j no rekordno plavačico v Floridi. — Evropski . boksersfci mojster Erminio SpaiSa je po eko- , raj enoletnem odmoru zopet nastopil v ringu. Vendar pa njegov boj proti Holandcu Holt-kampu ni zadovoljil publike. Slednji je namreč protestiral proti načinu bojevanja Spalle in ni hotel nadaljevati boja, nakar je bil Spalla proglašen zmagovalcem. ,
To in ono.
Zakonska higijena v Turčiji.
Turška vlada je odredila na predlog vila- * jetske uprave v Carigradu, da se ne sme
nikdo poročiti, ne da bi se dal preje preiskati. Na ta način upajo uspešneje pobijati tuberkulozo in spolne bolezni. Glavne določbe odredbe so sledeče:
Preiskavo izvrši vijaletski zdravnik. Zakonca in spe pa se dasta lahko preiskati tudi od kakega 'drugega zdravnika. V tem slučaju pa morata predložiti izid vdlajelskenm zdravniku, 'ki ugotovi, če je vpisano ime ene ali druge od strank v seznamu 'tuetikov, ali ne. Ce jo vpisano, se uvede zoper privatnega zdravnika kazenska preiskava, če pa ni, potrdi vilajetski zdravnik izid. — Pred zdravniško preiskavo se morata zaročenca legitimirati. — Goljufija je seveda kaznjiva. — Kopije zdravniških izvidov (tabo privatnega kot vilajetskega zdravnika) se shranijo. — Lu-etiki se zdravijo brezplačno. Dovoljenje za poroko dobe šele, ko ozdravijo. — Zdravniška preiskava se ne omejuje samo na lues. V po-
štev pridejo 'tudi raznovrstne druge bolezni, kakor n. pr. tuberkuloza vseh vrst.
Takih zakonskih določb pri nas še nimamo. Turč.ini so v tem oziru pred nami.
SPOLNE BOLEZNI V RUSIJI.
Potreba je rodila leta 1918 v Moskvi »Ve-nerologični institut«. Ta institut obstoji :iz klinunega in eksperimentalnega oddelka. Publiciral je dasedaj 175 znanstvenih del. V Har-kovu eksistira sličen zavod.
Svoje izkušnje objavljajo te vrste instituti v takozvanih »dispenzarjih«. Naloga teh za-| vodov Jii samo potek, kuriranje in socialno j skrbstvo, temveč: ti zavodi iščejo tudi na di-• skreten način spolno bolne ter jih skušajo | pregovoriti, da gredo k zdravniku. Razven j 140 državnih dispenzarjev eksistira še veliko j število privatnih.
! Predsodkov na Ruskem zoper sifilis ni ta-
kih kot so drugod. V Rusiji se sifilis ne ■ smatra ravno za spolno bolezen, kajti do 80%
! bolnikov se je okužilo na drugačen način kot j potom spolnega občevanja. Število okuženj | po prostitutkah se je v zadnjih letih zelo zni-( žalo. Prostitucijo pobijajo z javnimi predavanji in zasebnim poukom. Zdravljenje spolnih bolezni je v Rusiji brezplačno. V državnih tovarnah se producira letno 1000 kg salver-i sama, 300 kg se ga pa v sovjetsko Rusijo i uvaža.
PARIŠKE ANEKDOTE.
Girardija je doletela čast, da so ga dve leti pred smrtjo angažirali na dvorno gledališke. To je pomenilo za umetnika dijalekta, da I se je pomaknil iz parlamenta v senat.
Ko so ga žurnalisti vprašali, kako nuisli o ; tej časti, je odvrnil: »Je pač nobel mrtvaški oder!«
Originalne (prane) potrebščine fixat in presedat za Op lograph dobite le ^rs L BARAGA, Šelenburgov $ ul 6. stellso!
Iadajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELBZNIKAR.
Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.