Stev. 190 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v torek 21. septembra 1920 Posamezna številka 20 stotink Lotnih XLV Izhaja — izvzemši ponedeljek — vsak daii zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asrlkega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Codin Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša mesec L 6.—, pol leta L 32.— In celo leto L 60.—. — Telefon uredniitva In uprave oicv. 11-57- EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokoati ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ntot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.-—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina !n reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiika Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-37. Naši koroški Me v kanalski dolini Iz zgodovine Danes je Kanalska dolina nemško - slovenska, a nekdaj je bilo vse prebivalstvo slovensko. Slovenci so zasedli to dolino koj ob prvem prisflje-\anju Slovanov. Zato se odločno moti pisateljica M. v. Platzer, ki trdi v svoji knjižici »Das Canal-und Fellatal 1899«, da so stanovali v Kanalščini savno Nemci in Italijani, katerim da so se sčasoma primešali tudi Slovenci. Nimam pri rokah dokumentov. da bi jih citiral podrobneje, a zadostuje, da vzameš v roko Kosovo »Gradivo«, da razvidiš neutemljenosl Platzerjeve trditve. Videl sem latinsko listino iz leta 1399 iz Trbiža. Glasom te listine so si prebivalci Trbiža k*»i Noclnvenci izprosili od škofa ALberta dovoljenje, da si smejo izvoiiu —loauebantur galiicum ydiota — galski (furlanski) govorečega duhovnika. To je bila izjema v kanalski dolini. Nemci so se jeli priseljevati zlasti pod vplivom bamberških škofov, ki so bili dejanski gospodarji vse kanalske doline od 1007 do 1759. Škofje so pridno skrbeli za dobrobit doline in pod njihovim vplivom je vzcvela železninska industrija, tako, da »o ob najbolj cvetoč dobi našteli v kanalščini do petdeset fužin. Da so bile sedanje nemške župnija nekdaj slovenske, pričajo krajevna in družinska imena. Nad Naborjetom, ki je sedaj povsem nemški trg, stoji še sedaj grič, ki mu pravijo domačini «Tabor«, kar menda ni nemškega izvora. Imel sem priliko pogledati v matriko iz leta 1793. Zanimivi so priimki in bodo še bolj tedaj, ko bo nekač vsa dolina ponemčena. Dobro je, če hranimo prepis: Goldberger, Martine, Male, Mayr, Kovač, Stei-ner, Grobič, Pohautz, Granc, RouduČ, Koprnik, Ressman, Novak, Rossbacher, Trabusinov, Lam-preeht, Wedam, Cilik, Mosič, Sabota, Kanduč. Poz-nik, Puglič, Sarnitz, Rogovnik, Smeti, Daniel, Gelb-man, Duss, Reyr. Torej od 30 priimkov je nedvomno 18 slovenskih. Pa tedaj je železninska industrija bila v cvetu že stoletja in se je blo priselilo * fužine vse polno Nemcev. Naborjetski podružnici sv. Katarine je leta 1618 podaril del svoje fužine Andrej Slavina. Še danes vidiš slike v tej cerkvici, ki jih je napravil slikar Ivan Goričar 1. 1670. V N^borjetu je za cerkovnika g. Sabota, potomek stare rodovine fužinarjev in v isti občini je župama al nad 25 let g. Raunecker (Ravnihar). Danes je občina popolnoma nemška. To priseljevanje Nemcev je povzročilo, da «e v dolini slovenske in nemške župnije kar vrstijo. Le čujte od Ponteb« naprej po vrsti: Pcmtafelj (neai-5ka), Lipalja vas (slovenska), Naborjet (nemška), Ukve (slov.), Ovčja vas in Žabnice (slov.), Trbiž (nem.), Kokovo (nem.). Vrata (slov.). To je prinesel razvoj. Najbolj je ohranila slovenski značaj župnija Ovčja vas. ker ne leži ob železnici, ampak je bolj v zatišju. Nekatere rasi so se močno ponemčile šele v zadnjih desetletjih. Kokovo nad Trbižem (Goggau) je sedaj povsem nemška vas. Okoli 1880 je ondi služboval župnik Vidovec, ki je na vprašanje, ali ima v fari kaj Slovencev, takole odgovoril: »Se mačnih Stipencfijev ne bi imel, ko bi jih ne dobival od domačih Slovencev.« In pozneje še so nemški duhovniki, ki so ondi službovali in niso znali slovenskega jezika, o Veliki novi povabili kakega blžnjega slovenskega duhovnika, da so mogli Kokovci slovenske narodnosti opraviti spoved. To ©o vendar dokumenti, ki nekaj drže. Zabeležil sem to. ker bi utegnil čez stolet reči kak Nemec: i Goggau is ima tajč kvezn«. V bliiini Žabnic je dolina, ki ji pravijo Nemci »Seisera - tal-. Odkod to imea? Imenovana Platzer piše na 44. strani svoje knjige, da je Seisera — su je sera — hinter dem See, t. j. za jezerom. Da i« ta razlaga upravičena, dokazuje dejstvo, da je bilo tam v bližini pred velikim potresom v srednjem veku jezero. Kanalci pa ne pravijo jezero, ampak jezera, mesto mleko pravijo mleka, t. j. samostalniki srednjega spola, ki se v slovenščini končujejo na »o«, imajo v kanalščini »a« mesto »o«. Tako pričajo gore, doline in vode, da so prebivali tod izključno Slovenci. Odkod na pr. krajno ime > Bartols« ali »Bartolsal«? V knjigi Memorabilium* v Žabnicah je napisal pred 60 leti ondotni župnik sledečo opombo v slovenskem jeziku: ... da so 6. avgusta 1616 vdrrli Benečani iz Žabnic skoz Vrti-nov log v Ziljsko dolno ino unesli 900 glav živine.« Glej rešitev uganke! — Naborjetska podružnica so Lužice (Lusnitz), kjer ni več sledu o Slovencih. V tem kraju je sloveča žveplena kopel; nad kopališčem je veliko število luž in lužic, odtod »Lužice«. Domačini pravijo enemu hribu nad vasjo »Lipnik«, drugemu »Schinouz« (Šinovec). Ali bi inogli zahtevati boljših dokazov za trditev, da so bili ti kraji docela slovenski? In romarska gora Sv. Všarje, ki jim Nemci pra-▼iio Luschari? V navedeni spominski knjižici je obranjen prepis zapisnika občinske seje nemškega Naborjeta od dne 9. 4. 1660. Zanimivi odstavek se glasi: »Die Capeln unser Lieben Frauen ober Saf-nitz Vsarie (Višarje) genant«. Torej so Nemci rekli Vsarie, ne pa Luschari. Sicer pa so bivali Slovenci na koncu kanalske doline, v sedaj nemškem Pontaflju in pa celo v Pon-tebi, ki je bila že pred 1915. v Italiji in ki leži izven doline. Rojstna knjiga v Pontaflju priča, da ie bilo še leta 1713 od 16 družinskih priimkov 8 gotovo slovenskih. Pod mestno ali trško občino Pon-Plan. Aupa, kjer naletaš na priimke Kronič, Černa, Makor, Jajca. Verič (seveda v pokvečenem pravopisu). Italijani, ki so zasedli kanalsko dolino, jo upravljajo z isto spretnostjo kakor naše kraje. Kakor že rečeno, je Saint - germainski mir kanalsko dolino, ki je del Koroške, definitivno določil Italiji; skupno s kanalsko dolino tudi župnijo Belopeč, ki je na Gorenjskem. Tudi ta kotiček sem si hotel ogledati. Belapcč je oddaljena eno uro od Trbiža in leži pod velikanom Mangartom ob znamenitih jezerih. ki jih nazivljemo po občini. Šel sem čez trbiž-ki in vprašal sem železničarsko ženo, kod vodi pot v Belopeč. Rekla je: »Če greste grat aus po giajzi en štikelc, pa prid' te na hauptštras pa ste prec v Belipeči«. V tej župniji, ki ji pravijo Nemci \Veissenfcls, novi gospodarji pa Roccia bianca, je za Župnika naš rojak Fr. Zaje, ki je tudi bil več mesecev na počitnicah v Sardiniji. Župnija je povsem nemška, edina na Gorenjskem. Ponemčili so jo priseljeni Nemci, ki so tu ustanovili več fužin v srednjem veku. Župnik opravlja kajpada vso službo a. Od trikrat ie Mebm'sd beg Matbui razžaljen. Mogoče je pa tudi diimaijsuti vpljv, kajti Mehm ?d teg ;e tel pre/e nelkalj o:ua na Dunaiu in za si^o govori nemški. On ye minister za no-t*raw e zajdeve, vojai minister ia 'komandant Sk.adra. Hcdii v cEvj\nć obleki in »e Še mlad mož. Si-cer precej čedne pcs'tave in uživa pri Albancih vei-ik irg^ed — vsi se £2] hoOe. Aibanjika vlada v Tiratri ima taaarureč šest m^sLr'Civ, od teh fta dva v Skadru. Mehmed beg Mathi ^n neki hodža Ka^-Ija, ki je rustičnj mlniister. Zaraim-ivo je, da ;e leda 1915. v Nišu nastopil proti Mehmed begu m®jor Ristić itn ta mož je sedaj poveljučk Taraboša nad Skadrom, k§ drži ugcslovenska posadkai. Tako se jfJiedaija sta: a nasprotnika prav od blizu — seveda se nikoli ne vidita. Sicer hodi Mehmed be^g po-gC;to na fronto in ogleduje čete stoje db reki Bo;ani, da varujejo promet. Na drugi strani jezera je vas Široka, kjer je mešano albansko šn srbsko prebivalstvo. Tam prebiva vc-jvoda S levo Vukctić, brztt bivše črnogorske knie-f 'r-'e M'Iene. Angleška časnikarja efta bi!a- pc!-na hvale o tem možu, ki dobro pozna albanske razmere in vrši svojo težiko ddžnc::tt z vso spretnostjo dobrega diplomata. Oba žurmaiista sta opazila, da sta Albamcem neljuba gosta 'in dobro opazovana. Ko sta hotcua Itz Skadra oditi nazaj v Jugosla\DK>, oi&Ui ma&M dobiti pa-3OT. Na policiji so .j&aa rekli, da pat& ie niso podpisani. Zaihtevaia sta (podpis, a refleb so jima, da je Mehmed-beg »a fronti. V rescttci ie bil doma. Zato sta se obrala na Hugoslovensko oblast, ki je intervenirala v Belgradu pri an-gležkein pctslajtiku. Ker tfirdd to ni takoj pomagalo, «ta hotela skrivaf oditi v široko, kjer stoji jugoslavenska vojska. Sedla ata v čoln k nekemu ribiču, kakor da s« hočeta peljati za zabavo, a albanski1 žandaT ju i. oicer pa je n>feh prepričanje podkuj >jjvo. Italijani raz« deloujeijo sladkor in dirrgo med pre^jvalstvo, stkrbe za aprovizacn'o in vlsciko po gorah pia- čulj,ejo žagane, da dieiaio za »neodvisno ASba- n?i)o«. Albainci so takih1 darov vajeni že iz prejšnijdb ča&orv. Za Sole jim ni. Med njimi $e sicer precej katolikov, ki pa so ostali po naravi ASbainci. Sedaj drže fcatoRk! in muslimani sku- •pali. AJbamoi so ponosni in neke »Gazet-hadži« je rekel, da je pač vseeno, ka} pišejo časopisi in da lahko napišejo celto knjigo proti njiun. Sicer <£ub5>o laiskianje: če kdo polivali, mu mnogo boli zaupajo, a"ko (pa se Spm zdi, da komu ni ka5 viseč, so razžaljeni. Po gerp. Baeiieitaa bi biia miajpri- memejša meja med Jujoalavijo ia Albanijo reka Dim. S tam bi pričto kakih 79 de 80 ćsoč Albaacav v Jugoslavijo, kar po re&m todi žele. Jugoslavija bi bila edina rm^tot, da bi v Aibajn^i napravila red. dede Steaidra meni g. Baeriain, da zgodovina ifcudk ni menodaijna: Če je bil Skader pred 500 $eti isdbaki, zd«6 ta ne odlečme. Vprašanje bi sa daTo reifsšit 4e v sporazumu med Albanci ki Jugostav3lo. Pe-hurčžve kulturne naprave bi počasi ipridofeile albansko ljudstvo, da bi sačc>k> radno živl]ex^e. Zdaj >se vedno strelja in o redu .ni govora. Poskus v Djakovir. j« dokaaal, da bi mogla Jugoslavija .pridobiti Albance. Danas se »bije bo). Razmere v Skadra so dovoli pc daibne razmeram na Reki. Albanija §e rli od nikogar priznana država. Boj za sameste jnosit se bil> pod iitali-janisk'jm (pokroviteljstvom. Pismo Iz Celovca CELOVEC, septembra. Vse strune napenjajo, da bi rešili Celovec in cono B za Avstrijo. Na pomoč kličejo vse Bogove in hudiče, a kakor je opažati, vse skupaj ne bo pomagalo nič. Kmetsko prebivalstvo rote, da pošiljaf živež v mesto vsaj ledaj pred plebiscitom. Celovška nemška in nemčurska klika joka in cvili. Toda pri tem so celovški nemčurji našli bratca Laha, ki se okoli njih in oni okoli njega kaj sumljivo smu-kajo. Nemca poznamo, da je zvit in tudi nasilen in prav nič izbirčen pri sredstvih," ko mu gre za kožo. Ta dva najnovejša bratca nekaj pripravljata, ker po Celovcu kamor človek stopi, zadeneš v italijanskega vojaka ali orožnika, ki se že tako prešerno ponašajo, kakor da bi bil Celovec že od nekda| predmestje Rima. Iz cone A prihajajo za Nemce in nemčurje žalostne vesti in danes že niti najbolj zagrizeni Nemec več ne verjame v nemško zmago v coni A. Celo občinski svetovalci v Celovcu so se pri zadnji seji prav resno posvetovali, da-li ne bi bilo morda dobro stopiti z Jugoslavijo v dogovor in skleniti kak kompromis, po katerem naj bi Jugoslavija obdržala cono A za sebe brez plebiscita, a cona B naj bi se pustila Nemški Avstriji. Bolj bojeviti hujskajo na poboje, na teror, ki je po njih mnenju še edino sredstvo, s katerim se bo dalo še <5a*se'za njimi' kar kadi, moledujejo, jokajo, cvilijo in kopičijo pritožbe na pritožbe proti jugoslovenskemu »barbarstvu«. Za nedeljo 29. avgusta -t. 1. so naložili svojim zaupnikom v coni A, da skliČejo tam javne shode, katerih se mora vse udeležiti, kar je za priklopl-tev k Avstriji. Kolikor nam je v Celovcu do sedaj znanega, so sklicali take shode v Grebinju in Borovljah; torej v najbolj zagrizenih nemčurskih gnezdih. Kakor nam je sedaj znano, se je vršil v teh dveh krajih pravi pogreb nemške in nemčurske stvari v coni A. V Grebinj je moral priti, po nem-čurjih na pomoč poklicani član plebiscitne komisije, angleški podpolkovnik, ki je, prišedši na mesto, pozval navzoče, da se razdele v dva tabora in sicer tisti, ki so za Jugoslavijo na desno, a oni, ki so u Avstrijo, na levo. Groza je spreletela sklicatelje sboda, ko so opazili, da je ogromna večina stopila na desno stran, a na levi ostala le peičica ljudi s poveSenhai glavami. Angleiki podpolkovnik jih je baje primerno podučil, na kar so se brez shoda ob splošni veselosti navzočih raz-priUi. Tako nekako jo bilo tudi v Borovljah. To je bilo zadnjo štetje pristašev Avstrije v coni A, katero jo naravnost katastrofalno vplivalo na celovško kliko. Vse nekako čuti, da se bliža koroška tragedija svojemu koncu. V Celovcu samem se nekaj kuka, — nekaj se pripravi}«, a prave slike Se danes ae mor« nihče videti. Opreznost bo na mostu, ker človek, ki j« obupan, more storiti vsako zlo, prodno pogine. Tako vrejo misli in idej« danes pri nas v Celovcu tik pred odločitvijo. Mogoče je, da se bo cela stvar mirnim potom rešila, a tudi nasilja niso izključena, pa že danes opozarjamo celovški Slovenci brate oakraj demarkacijske črte: bodite pripravljeni na vse in ne pustite se uspavati po nemški in nemčurski potuhnjenosti. Morda se bodo še pravočasno vdali usodi, ker ne vidijo nikjer izhoda, a morda bodo pokazali še enkrat zobe kakor stekel pes, tedaj pa hitro orodje v roke in populite jim te zobe, pa bodo končno ležali pred vami kakor pohlevni kužki. Zanesite se na svojo moč in ne raCunajte na pravičnost nikogar, niti interaliirane komisije, kateri gre sicer vsa čast in hvala, kakor članom narodov, ki so nam vsaj deloma prijateljski naklonjeni. Celovčan. Rusko-poljska v Risi so se ziiala Rusko-po&ka poiga}a.n2ai v Ri£i so bila otvorjena dne 19. t. im. fVvai redna seij-a se je vjršfta takoF drug? dam, t. »i. v nedeljo. Ovsega svetla, a posebno že vseh sjojvemskiili držalv in narodov s& cbrn>ene v tem h'iriu proti Riigr, prestolnici mlade letonske držav'ce, 'kii je bila do včerag Te nežna;!en diel ogromnega ruskega carntva. Na'm bo li dala rulllca ikcnierenca okt med Rusijo in Pofcsko ali pa .bo položa«) le še koč« poostri!1* in zamotala? V prvem slučaju bđ isi cdd'ehnćla vsa kapitalistična zapadna Evropa, o -teim ne more biti nobenega dvoma. Pravično zapade si Evropa radi ite£a, ker se PdT^ka- jpraivzaprav me pcijaja v svojem imenu, tfarraveč v imenu vseh vvšje miži« postavljenih istf ruganittov 'm ćmtrijg»©tekih organizacij ki ho naperjene proti novi Rusiji, ne zato mcirda, ker je nova, iiemveč pred azijskimi: narodi se ima zahvaliti mova ruska diplomacija za oni čudež v zgodovini bližnjega -vzhoda, kd se je doged-'đ pred kratkim s tem, da je prišlo do dejanske zveze med ruskim ki turškim narodom, t. j. med dvema narodoma, ki &ta se ie tklafia, odkar sta se srečala in seznanila. Osvoboditev narodov Jizpokl evi^opejskega jarma, evo pravi zalog veliSrne ruske revolucije, to bi bila ona večna stava, 'ki bi obsevala ruski narod, pred katerimi bi se mcra'la skriti za večne čase načemerjema in Rifs'jji strašno zavidljiv« Franc j ia s svojo re vol u ovo vred. Teda izvršitev tega veličastnega načrta bi pomenila potkam velikopotezne kJCjcc^alTite pofli-t;ke zapadne Evrope, ki živ«, s* redi fei ki ]e ,-e'ika.' edino le zato, ker 90 ti narodi mafhni •n pobrani. Radi teg« idepstva metra imebr iapaidma Ev-rcipa ali ent.&nfca svojo pd^-ebno pclltJko, ki liiora i bi za tem, da se ubije u^.ed Rusć-ie piri azijskih pcntlačemiih Tia-.od-h na v©a'k način, z vsalkjm sreišitvem. Najbcij« smedstvo za ta nat-imen pa bi bilo vot'ašlko in dipLcmalsko ponižanje. Prvo bi onespeaolbifa Rusijo in napravilo nenevairn>o, dlrtui^o ;t. diplomatsko ponižanje bi imelo clQj jo r.aizidejati rva 6'mveč kosov. Toda ipredrvisem sramoten mir ti pripravil Rusijo ob ves ugled pri azlj .ih na>rcd'3i, iki bi se mera'ji z.oipet udati v vol:;o božici bcgve .kako dol.^o in izroičiili se atai micat :tn nemitost nemilci-tLIjivd Evropi. S 'tem bi pa ruska revo-ffZigubtital svcij p: a vi .pcmen, svoj »raison d* fetre«, in Lenin bi tedaj Tafoko »zaprl botego«. Takšna bo naloga pciloa'ke delegacije na rišiki ikonierencl'. Vsa nazadnjaška Evropa bo sekundirala tem mesrečnim Sic venom, o ikate-riih se zdi, da jih i« Beg taikcrekoč ustvaril samo za to, da ,kvarijo račune drugim Siovenccn. Tako je bilo v vsej zgodovini, tako je fcilo v avstrijskem državnem zboru, talko je sedar ia tako bo najbrže vedno tudi v bodočnosti. jTm dala amgl'sika' vlada zastonj na razjp^iago celo flcito (torpedovk, da prepei;e;o »voje de-Segate iz Gdanske-ga v Ri^o, temveč ?e vedela, da bo govorila ena skozi pcJiska usta, ds bodo Poljaki stavil: francoske in angleške pege^e, katerim dvojna namen bodi pekopar; z.a vselej z ene strani ugied Rusi ie med cmen;enim azi j-iiikrmd narodi, na drugi sliraxi pa tudi med ostalim t s5£>\te-niikiiiiii iplemem v Evropi- In res so poCi;sfiti pogojn, kaitcr tpdi;o danatšnie vesti iz Varšave, takšni, da se mora nad njimi zgražati ne samo vsak S!oven, .temveč vsatki tisti, ki ima v sebi kciikorvci'iko čuta mednarodne pravičnosti. Te ve^ti zaU-lujeto namreč, da bo zahtevala Poii/ska cd Rusi i s v prvi vrsti, naj prizna p opojno neodvisnost Ukrajine. Torej zopet crna sitara pesem, ena zkčin. ka piusto-lovščita, k-i gre za tem, da t se Rusija razbije na dva delat da se Moskva odbi.je cd Črnega morja in — cd angleškega Carigrada! ■Na podlagi ra\-nokar orisanega položaja Je razvidno, da se nahaija Rusija v zelo težki situaciji. A'ko se namreč posreči Poljakom, da jo prisilijo sprejet? enten^n-e, skezi pci*ska usta narekovane predloge, ba na tleh ne ssmo ruska revolucija, temveč tudi Rusi> sama kot takšna brez ozira na njeno nc^ranio vladavino. Rusija ne «&amo da Izgubi simpsitVe velikih azijskih narodov, pri katerih Je imiela izvršiti svojo svetovno zgodovinsko misijo, temveč bi morala priti ob ves ugled in ves vpliv tudi pri evropskih Sloveniih. To pai bi bila dvojna nesreča za vse Slovenstvo, kajti ono b4 izgubijo z Rusijo mogočnega zaščitnika in maščevalca in bi bilo za vedno prepuščeno samemu sebi, z druge strani pa bi' ne mcrglo dobiti ljudi v največji Poljski, ka si jo moreio zamisliti poljski imperijalisti, nikakega nadomestla za ogromno škodo, ki bi jo trpelo, a.ko bi morala Rusija izginiti z evropske pozornice. 'Upajmo, da bo znal ruski narod odbiti im peklenske načrte anglo-framcoske diplomacije, s katerimi se gotovo ne strinja tudi večdna poljskega naroda, vsaj njegovo zdravo jedro ne. Začetek rusko-poljsklh pogajanj VARŠAVA, 18. Poljska mirovna defegacifa je prispela v Rigo dne 16. ,t. m. predlpoidne. Dan prve seje med PoHsko in sovjetsko Rus';o ie bil določen na 20. t. m. KaKSni bođo poljski pogoji za mir VARŠAVA, 19. Čeprav niso bila objavljen navedila odbora za državno brambo poijilkj delegaciji1, ki je odpotovala v Rigo, prravijo lisiti, dai vsebujejo ta navodia sledeče pc.goje: V hipu, ko se sklene premirje, obdrž'te obe vojaki položaje, /k1!' jih boste imeli ob ipr-on-c-harj-u sovražnosti. za začrtaive nemškim okopom. To se pravi', da bi ,p.ripadlo ozeml«je zapadno od te črte deloma Pdljski, deloma Li'tvi. Kolikor se tiče uikrajin^kLh Jovjet-skih dcle^aiov, je ma'o verje.no, da b; se Poljak? heteli z njim' podajat ti. V vsakem slučaju pa bedo Pol a ki predlagali kot bistveni pogoj 1 priznanje popclnc neodvisnosti Ukrajine in bodo zahteva'li izpraznitev s strani ruske vojske vseli ukrajinskih krajev, ki jih ima sedaj v rokah. Rusko poročilo CURIH, 18. Neka radi»cbrzjc$avka >7. Molove z dine 17. t. mi vsebuje sledeče poročilo: V odseku Kobrin ®o naše čete začele ofenzivo prot-'j temu mestu, ki se razvija1 za nas povcOjno. V odseku Likov so se naše čete umeknile du železniške proge Pologi. V Azovskem morju je naša flota porazila sovražnikovo floto, kd je štela sediem ladij. Potopili smo eeo t:ipicy\T.;a.iS) ki poškodovali dve. PoUsko poročilo VARŠAVA, 19. Poroč;lo glavnega štab« z dne 17. t. m.: Napreduj-oč ob Seretu so Ukra-fiimcJ zatsedli čorikov. Pri Gvcnezu ob Stripi so zasedli naši oddelki Biserkov in Narkov. Bclj severno se nada'juie pregaar^nje sovražnika, ki se umika na ceh Jnjestrski fronti. Pri Kobrinu smo odbili srdita sovražnikove napade n»a črt: kanra cd Dnjeslra do Buga in >b Kcki Buhavni. Konec polisko-ilfovske vojne LONDON, 18. Dotpiini'k 1'sra »Dafty Tel«-graph « brzo^avba iz Kodarja z dne 18. t. m.: Iz Kctvcia pcroćaijo, da javlja lHovsk« gladini štab, da so sovražnosti med Poljaki in Ltiiovci končane. Turki proti Vrangeiu LONDON, 18. Glasom neke boifževilske radr-o-brzajav.ke, iki je bila ulovljena včeraj, je napadla neka turlika ladja v Črnem mcrjru nekoliko parnikov z niiuničijo za Vraa^e-'o\r) v<> eko. Vmngel v ofenzivi CARIGRAD, 17. Dve uradni porofelft Vra.n-gelove vojske z dne 14. itn. 15. t. m. pravile: Dne 14. t. m. so prešle naše čebe v ofenzivo pri Parlupclu in Pologih ter so zlctm&e .»Dvra-žn'»k(oyd Georje ov predlog za sovjetsko vlado. Predsedniška kriza na Francoskem PARIZ, 20. Neka vest agencije Havas pravi Kljub Millerandovi odsotnosti >e Slo včera« mnogo oseb k njegovim s-otrudniikom v ministrskem predsedstvu ilh nagovarjat, naj pregovorijo Mrfleranda, da postavi svojo kandii-daluro za naslednika predsednika Deschaneia. Zdi se, da je izvenredna eaac'Jušnost lavmega mnenja resno omajala Millerandcyv odpor m ima te razlog verjeti, da bo mnenje cele dežele poleno v torek na sefc parlament«, z navdušeno manifestacijo nasproti nJemu. Ministrski predsednik se ne bo smel izogniti dolžnosti, ki mu io nalaga ohramrtev narodne zveze. Ako bo Mlllerand kandidiral pri teh ok'Cilrlič«-nah, je skoraj gotovo, da bo izvoljen brez nasprotnikov z veliko večino. Mi'Serajnrti se j« povrnil danes v. palačo na Quai d' Orsay. PARIZ, 20. Po pisanju tata »Eoho de Paria« se bo Milierand posvetoval s Paleologuom in Berthelotomu Za tem sprejme svoje sotrudnike, a Steega. Mnogi paalau-neniarci t^ tm V Trsta, 21. rita* priidpoUbt t zbornici m r tnuAu. PcpoTdbe po»de eefeotiko detegaci} k M>Ucra«fci « pooblastilom, da mu sporofljo ielie svojih tovarilev. Mcigoče je, da bodo i>a uradnem obedu, 5d ima btti danes na Qisai d' Orsay, iz-rnei^me napilniice, pre«l£žf ki m gti ye pridobite po zasliši modre MilIer£»ndove t^ftVike. Potrebno je, da bcd-ž mcinlf esit-asci j a, s ikatero se bo izvoi'i država! pcglavar, izliv člctvečar.. :va in naredne skupnost'. Briand nI skrr.vrH svojim pri a^eJjem svojega prepričanja, da (t; dava edino MiiSerar.dcva kacdidatura Franciji laik proet-iž. Briafcd pojde danes preitaoLdine v ministrstvo za zunanje ~ - ' w—— svope nabiranje o položaiu. i^sii coetavija, -da črtanje frajnco.ian .n -no-zems/C-h listov, dalje brzojavke, ki jih debija cd vseh srtrani a posebno iz Alzacr^e, lahko prepričajo Milieranda, da pelaga Francija s ovčjimi prija^eliji na jv eičje v panj« v njegovo fcajiAdaturo. Hillerand sprejel kandidaturo PARIZ, 20. Agencija Havas javlja, da se Mille-rand ne bo upiral narodni volji in da bo kandidiral za predsednika republike. Sporazum med ffolfJasRIml delavci In industrijalci dosežen RIM, 20. Pogajainja med indUsLrjja$ci in kovinskimi delavci- za rešitev ^ pora, ki traja že čez mesec dni, so se vršita v Milanu, a so se prekinila in nadaijjevala v Rimu pod predsednik yo m ministrskega predsedn'ika Gfolittt'la, ki je zastavil vse svoje r!'e, da pride do -sporazuma, kar se mu je ludi posreč:'o. Dane-s je izdal odbor, ki vctdi £!banje kov'.ask'h delavcev, poročilo, v -katerem ugotavlja, da so ,ko-vonski delavci dosegli veliko na gospodarskem ;.n moralnem polju in so iablko ponc'jn! na svoj bcj. v katerem ea dosegli pravico, ki je prvi koraik k popotcd osvoboditvi od kapiitaiiist'jč-nega suženjstva. Mi.n's,rski predsednik GlcVttr Je na podla-gi doseženega spiorazuma izdal cd'ok, s kaiterim del ča u> tanovftev komisije, sertav^ene cd 6 članov tndsjstr-. ahke 'ti 6 članov splt^šne deta vise zveze, med katerimi morata fciti po 2 :«Imčra ved; te':, a ali uradn:ka ca vsa (ko stren-ko. Ta korrris'ra bo predi -ž'la \Iadi1 kor-Vrclne pred^cige za crgar zac";o iprave inda^tr .'sikih pcidj-e*'"; polom deiaivslke kcfctrole. Pribcljški javnim prometnim uslužbencem. RIM, 19. Ministrsko p red se dni št vo je v sporazumu z nvn;. tr.stvrtn za javna dela, računa oč cd 1. marca 1920, razkrilo z nedavnim ukrep. LTi vei.*;vr.Ci.t zakoasov cd* 14. ju^ja 1912, s*. 835 in i kaza -cd 25. marca 1919, er. 457 na osebja 'avne prevezne *lužbe potom železnic, tvamvejev J3. rcLran;e fl.Ace. Obenem le do-vcl.-o \sakemia x:sluibercu rečenih podjetij »vo.o 600 iV v svrho pcmi-r'-tNe vseh zahtev iz 6:be f ad 1. m&rca 1920. Zraven lega sc je cdredJLo, da pctćeii država pcsamezn:in f od-iefjem pr .neme p. ed* v s vrbo, da se clriia iade./ Iv -jev uovc^ga ma terijalnega položaja, a fco brez \T>iiva na v^-a&a dt&utfivco uredi t »v. Vprašanje alandskili otokov rešeno. PARIZ, 20. Svet Zveze raredov se je pečal danes pred pcidme z vprašan jeo* alandstkega otočja v prliotnosti Brtrv^ga, zastopnika Šved«ke in EHicheia, zastcpn:ka fintke vlade. Sve: se je zjavil kcnorc z? kempeter^tnega pri-pciročaii vsako rešitev, ki jo smatra za primerno ?lučaju. Svet je nato cdobrii ci.og'a>no TK-rcčilo P neherja, angleškega zastopnika in te pres i pcroćevalca, na^ predloži v kratkem dmjgo poročilo, ki vsebuje odlomke, na ped-katerili bo ^.ahko ?vet formulira! priporočila eni in drugi strani. Šved-k i in Finska ste sprejeli ta sklep. Po eksploziji bombe pred Morganovo banko. NEW-YORK, 19, Vsled ekspiozi e v Woil4 Stree-u so vse banke in Vsa uredna pc^lopja strogo za i ražena s policijLikimn jj vojaškimi '•ddeiki. Ravno tako se stražijo tv-di e tanovan^a m.:i'.Jonarjev, ki so c?^fc:!i grozilna; pisma s ped-pi^rm E. F. Poilclja je aretirala! nrkeg\ človeka iz Tcranla, po imcn-i Edvarda Fis.-herji, ka-teroara r«-«-ikiiie- seda: umno stinje. ŽENEVA, 20. Lira 26*975, airrtr. krone, »ove 3 9», »iar« 2*65, aagl. fimt 21*795, fr. farapk 42 60, dolar 611375. DomaČe vesti Proslava petdesetletnice sjedinjenja Italije. Včeraj, dne 20. septembra, se je tudi v Trstu proslavila petdesetletnica italijanskega ujedinjenja. Na včerajšnji dan, pred 50 leti, so italijanske čete zasedle Rim, dotlej papeževo mesto, in naredile konec papeški državi. Velik je ta dan za Italijane in razumljivo je, da se proslavlja z največjimi častmi po celi Italiji. Ni ga Italijana, pa naj si bo katerekoli 6tranke, ki bi na ta dan ne čutil, da tudi on spada k družini, spravljeni pod eno streho pred 50 leti. — Tudi mi bi se odkritosrčno veselili z Italijani njihovega včerajšnjega praznika, če bi ne živeli v razmerah, v katerih živimo; .. - tako pa smo včeraj žalostno promatrali množico, ki je navdušeno slavila svoje ujedinjenje: bila" je ista množica, ki bi hotela s silo udušiti v našem narodu vsako zavest, da je samo odkrhana veja s skupnega narodnega drevesa. — Ne bomo očitali danes; ugotovimo naj le, da bi na tak dan, kakor je bil včerajšnji, ne bila potrebna vojaška zastražba naše tiskarne — če bi množica, ki je proslavljala 50-letnico italijanskega ujedinjenja, bila razumela, kaj proslavlja, ker narod, ki tako navdušeno proslav- "dru^ern'tf _v?ndar _odrekatt ki so 6e udeležili včerajšnjih svečanosti, niso razumeli, kaj proslavljajo, — fn zato j« bila rojaika zastražba naše tiskarne potrebna in zato smo ml morali žalostno gledati obhod klicajoče množice po mestu. Nam je včerajšnja svečanost vzbujala grenke spomine, ker smo videli med najbolj navdušenimi ljudmi tudi osebe, ki so zagrešile proti nam zločine, kakor jih ni še nihče, odkar obstoja Trst: zdelo se je. kakor bi bila vsa stvar naperjena proti nam. In dokler bomo imeli pri proslavah ujedinjenja italijanskega naroda ta občutek, dotlej se * Trstu te proslave ne bodo obhajale v pravem duhu, dotlej ne bodo v čast italijanskemu narodu, dotlej jih ne bomo mogli zasledovati s simpatijo, kakor bi želeli. Včeraj že na vse zgodaj je bil srednji del mesia okrašen z italijanskimi zastavami. Ob 8'30 so ss zbrala na trgu Edinosti številna društva s svojimi zastavami. Okoli 9 30 je krenila množica v vrstah po Korzu in ul. S. Gicvanni proti Acqucdottu, ki je bil včeraj svečano prekrščen v »Vialle XX. Set-tembre«. Po svečanem odkritju plošče z novim uličnim imenom in govorih ob tej priložnosti je odšel s-preved proti »Politeama Rossetti«, kjer je govoril Renito Mussolini, izdajatelj fašistovskega lista »Popolo d' Italia«. Izgredov po mestu ni bilo. Oblasti so bile ukrenile vse potrebne varnostne ukrepe. HreičakoT slučaj. Pišejo nam: »Edinost* se je že bavila s Hrcščakovo zadevo. Gospod Alojzij Hre-ščak, učitelj v Lokvi pri Divači, je prejel od civilnoga komisarijala odlok, s katerim ga je oblast premestila v neko neznatno vasico, ležečo međ Tribušo in Idrijo. S tem odlokom so se prekršile temeljne šolske postave, glasom katerih oblast nima pravice kratkomalo premestiti učitelja iz enega v drug šolski okraj, v našem slučaju iz sežanskega v logaški. To je prva prekršitev zakona. Drugič pa je Hreščak definitiven učitelj v Lokvi. Defini-tiven učitelj pa se sploh ne da premestti, razen če sam ne prosi za premeščenje ali pa v slučaju, da se je pregrešil proti gotovim postavam; toda v tem poslednjem slučaju se mora vršiti proti učitelju disciplinarna preiskava in če ta dožene krivdo, sc učitelj kaznuje. V naši zadevi pa je stvar taka. da oblast sploh ni uvedla disciplinarne preiskave in vendar premestila Hreščaka, in to celo v drug okraj. Mi se ne bi tolikrat bavili s tem slučajem, ko bi bil osamljen ali le redek, toda Hreščakov slučaj je tipičen za sedanje čase. Zato je ta slučaf zadeva cclokapnega naroda. Ta slučaj označuje sistem. po kateremrs-e vlada pri nas že 23 mesecev. Hreščaka ne preganjajo zato, ker je klerikalec aH liberalec aH komunist, ampak zato, ker je Slovenec. Hreščaka ue preganjajo, ker je slab učitelj, marveč zato, ker >• slovenski učitelj. Hreščak je značajen Slovenec. In v tem obstoji njegova krivda, zaradi katere mu hočejo zagreniti življenje, ker mu hujšega no morejo storiti. On je v Lokvi poročen, kjer ima kopico otrok in posestvo. Zato pošljimo ga v drug kraj. Kaj bo s posestvom? Pošljimo ga kam daleč, v zakotno vm. Kako bo ondi šolal otrok«? Morda mu zagrenimo življenje in pojde v Ljubljano, čeprav so Hreščaki že 1300 let v naših krajih. Zatorej ne vprašaj se, dragi Hreščak, s čim si se pregrešiL Slovenec si po rojstvu, to je tvoj izvirni greh. Ti pa hočeš Slovenec tudi ostati, to je pa tvoj osebni greh. In tvoj greh se ne da odpraviti niti s krstom niti s spovedjo. Edino sredstvo. da si izbrišeš svoj greh, je, da postaneš renegat, izdajica, in v kratkem postaneš šolski voditelj in nadzornik. Saj veš, da je zapisano: »Vse to ti dam, ako pred mano na kolena padeš in me moliš!*. Dragi Hreščak! Ne vprašuj torej več čemu so zakoni, čemu postave, šolski sveti, kje je pravica, kje je morala! — Pismo končuje s pozivom na generalnega civilnega komisarja, naj vendar poskrbi, da se naredi konec temu protipostavnemu postopanju, ki samo zagrenjuje že itak neznosne razmere na zasedenem ozemlju. Ugotavljamo, da smo polovico pisma izpustili ali izpremenili. čeravno je bila povedana v njem le gola resnka, ker nismo hoteli tvegati zo-petne zaplenitve našega lista zaradi preveč razburjajoče — resnice. Potnikom ▼ Jugoslavijo. Danes sem prišla k delegatu SHS za potrdilo polnega li»la. a i* stopnicah »o mene kakor druge opozorili, da treba ob Imeti *r« fotografiji: ano na potnem listu, 4rago pa za đelofaia. Tolik« v opozorilo rojakom, da jim no bo treba delati dvah poti. — L Kavči«. (Pripominjamo, da smo v našem listu že objavili sporočilo jugoslovanske delegacijc glede dveh fotografij: ene na potnem lista, druge za delegacijo.) Aretirana »fašista« ispuščsna. Pred nekoliko dnevi sta bila aretirana »fašista« Reggio in Desch-man, prvi ker obtožen, da je streljal v cerkvi Sv. Antona novega, drugi ker obtožen, da je vrgel bombo v inseratne. urade »Lavoratora«. Sodeč po zločinu, ki sta ga naredila, bi bil človek pričakoval, da bosta pošteno kaznovana; kakor pa doznavamo, sta bila včeraj — izpuščena! Dejstvo kriči že tako, da bi bila vsaka pripomba odveč. Društvena vesti Glasbena šola v Barkovljah. Danes,, v torek, 17. uri ima vajo I. oddelek t. j. vsi starejši gojene! od 12. leta dalje. — Jutri, v sredo, ob 17. uri imajo vajo vsi mlajši gojenci t. j. od 8. leta dalje. Prosi se, da pridejo vsi fn točno. Člani »Triaikoga kolesarskega društva »Balkan«, ki se mislijo pečati s podizmom naj se udeleže sestanka, ki se bo vršil v svrho organizacije podisti-čnega odseka danes, v torek dne 21. sept. ob 20. uri v gostilni gosp. žiberna (ex Katalan). Priporočati je vsem, ki jim okolnosti dovoljujejo, da se začnejo vaditi v tem športu, ki je zdrav in s katerem se človek utrjuje — postaja vztrajen. Danes seja novoizvoljenega odbora točno ob 19. iz trtasfcosazivlienia Noroc napadel bolniško strežnico. Ko se je v nedelfo popoldan 35 letna bolniška strežnica po imenu Ivana Giacaz, izprehajala po dvorišču nori-rišnice se ji je približal eden izmed umobolnih, in jo začel tepsti. Giacazeva je začela kričati in klicati na pomoč. Priteklo je takoj nekoliko bolniških strežnikov, ki so tako rešili Giacazevo. Giacazeva je zadobila pri tem napadu 10 cm dolgo rano na desnem licu. Prvo pomoč je dobila na rešilni postaji, kjer so ji zagotovili, da bo v 10 dnevih zdrava, ako ne nastopijo kaki novi zapletljaji. Ker je preveč pil... Včeraj zjutraj sc je napotil 251etni Cemestali s kolesom proti Bazovici. Ker je bil že zjutraj »v rožcah« je padel s kolesa v bližini Bazovice, ter tam obležal in ... zaspal. Z nekim kamjonom, ki je šel ravno v Trst, so ga odpeljali v mestno bolnišnico. Ko se mu je vino iz-kadilo so ga izpustili, ter je šel po svojih opravkih Oba ljubosumna. Že dlje časa je videl 36letni železniški čuvaj Josip Budin, stanujoč v ulici Svala Santa št. 100, da je njegova ljubimka 26letna Marija Sgubena ... ljubosumna. Ravno tako pa je mislila tudi Sguberna, da je on tudi ljubosumen. Včeraj zvečer je pa prišlo do hudega sporekanja, beseda je dala besedo in tako je nastal pretep. Konec pretepa so napravili orožniki, ki so najprej morali spremiti »parček« na zdravniško postajo, kajti Sguberna je bila ranjena z bodalom v levo stran prsi. Budin je bil pa ranjen v levo sence. Obema je dal dr. Lio Seunig primerno pomoč. Po desetih dnevih, ko ozdravita jih pa čaka še najhujše ... zapor. Velika tatvina. Preteklo noč so vdrli neznani tatovi najprej v prodajalno zelenjave Antona Lau-urencicha v ulici Sette Fontane št. 42. Od tam so izvrtali v zidu dve luknji in plišli v mlekarno Ka-terine Alberti v isti ulici. Ko so se v mlekarni napili nekaj finega vina in najedli sladščic, so napravili zopet luknjo v zid, ki loči mlekarno od ma-nifakturne trgovine Laure Visintini. V tej trgovin* so pokradli za 25.000 lir raznih maj. nogavic in drugega blaga. Lastnica jo naznanila tatvino kve-sturi. To In ene Knliievnost In umetnost Koledar za 1. 1921. — »Narodna tiskarna« v Gorici izda — kakor lansko leto — tudi letos Koledar za I. 1921, ki bo v prvi vrsti posvečen mladeničem in možem iz zasedenega ozemlja, ki so padli v svetovni vojni. Okoli 1000 slik padlih vojakov bo krasilo Koledar. S tem hoče našim ranjkim junakom postaviti mal spomenik, ki bo pričal, da je ogromna četa naših najlepših mož in mladeničev prelila svojo kri na raznih bojiščih, ne da bi bila dočakala boljših časov za svoj ljubljeni slovenski narod. — Poleg slik padlih vojakov bo imel Koledar še razne druge slike iz nesrečnega begunstva, slike najznamenitejših oseb Evrope itd. V raznih spisih bodo zastopani naši domači pisatelji in pesniki, tako, da bo Koledar za I. 1921 nadkrilil onega za leto 1920. Urednik Koledarja je veleč. g. dr. A. Pavlica, profesor bogoslovja v Gorici. — Kot prilogo Koledarju bo dodana letos še ena knjiga povesti, humoresk in sličic z naslovom: »Božje solze«, ki jo je poslovenil naš pesnik in pisatelj dr. Alojzij Gradnik. Ta knjiga bo razveselila naše stare in mlade bralce, kajti v njej bodo našli zdravo berilo, poučno tvarino in mnogo prisrčnega humorja. Naročnina za obe knjigi bo L 4'50. Opozarjamo, da ne bo mogoče naročiti le Koloderja, ker boste obe knjigi le ena celota. Poverjeniki se uljudno prosijo, da nabirajo naroč»:ke za Koledar in za prilogo. Naročniki naj — če mogoče — že naprej plačajo naročnino. Sicer založništvo ne zahteva, da bi se naprej poslala naročnina, a opozarja pri tej priliki, da bodo poverjeniki, ki bodo v naprej poslali naročnino, dobili knjige najprej. Sele potem pridejo na vrsto oni, ki bodo plačali knjige po prejemu. Najdaljši rok za priglasitev števila naročnikov je do 31. oktobra 1920. Kajige bodo dotiskane ob koncu novembra, nakar se takoj razpošljejo. Poskrbeti moramo, da prodre ta Koledar do zadnje slovenske in hrvatske hiše, ki naj uči, bodri in za-Uar« »«9v ljudstvo od Beljaka do Kvar- nera. — Naročda sprejema ze seuaj >itu«u». karna« v Gorici, ulica Vetturini št. 9. PODLISTEK Branka* Avgust Senoa. — Posl. M. (49) ■-Dobro -si si zapoamil, kar sem vam tolikokrat govorila v šc'i, :n to si ne izbrišite nikdar ■jz svojega srca; členek n? samo za sebe, marveč da pomaga tudi- svej-im bratem, da jih to-Jaži. a'< Kako ne biN so se zasmejali vsi v en glas. -Pa vidite, otrcci moji, čebelnjak vam je douiovina; tu ima vsaka čebelica svojo stsr.ico, a vtkam korenine,