Izhaja vsak dan zjutraj razvea v ponedeljkih in dnevih po pran* nikih. — Posamezna Številka Din 1‘—, na 16 straneh Din 2 mesečna naročnina Din 20 —, M tujino Din 30'—. Uredništvo tr Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredniitva 30-70, 30-69 in 30-71. JugcslcMm Rokopisov na vračamo. — Oglasi po tarifi in dogovora. Uprava v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta it. 24, telefon 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Poit. 2ek. raž.: Ljubljana 15.621. St. 144 Ljubljana, nedelja, dne 16. novembra 1980 Leto l. Nova velika konferenca o agrarni politiki Evrope futri sestanek važne gospodarske konference Društva narodov - Resolucija varšavske konference izvoz kmetijskih izdelkov - Sedanje valutne razmere pravi vzrok gospodarske krize? za Beograd, 15. novemra. AA. Danes ob .18. uri popoldne odpotuje s simplonskim ekspresom naša delegacija za gospodarsko konferenco v Ženevi, ki se začne 17. t. m. Ta konferenca jepravzaprav nadaljevanje prejšnjih konferenc v februarju in marcu t. 1., ko je prvič prišlo na dnevni red vprašanje carinskega premirja. Našo delegacijo je takrat vodil minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič. Ker so zdaj na dnevnem redu v glavnem vprašanja bolj tehnične narave, se zdi, da se tega zasedanja ne bodo udeležili ministri. Glavni predmet konference bo, kakor se vidi, agrarna politika evropskih držav, ki so bile zastopane na konferencah v Bukarešti, Varšavi in Beogradu. Naša delegaciia je takole sestavljena: predsednik dr. Ilija Sumenkovič, kraljevski poslanik v Bernu in stalni član delegacije uri Društvu narodov. Delegati so: dr. Milan Todorovič, univ. profesor kot predstavnik ministrstva zunanjih zadev, dr. Vladimir Stojkovič, načelnik ministrstva za poljedelstvo, in Milan Pilja, inšpektor ministrstva za trgovino in industrijo. Eksperti so: dr. Milorad Lazarevič, svetnik ministrstva za trgovino in industrijo, Radomir Buldežič, svetnik ministrstva za finance, Ivan Mohorič, generalni tajnik ljubljanske zbornice za trgovino in industrijo. Tajnik delegacije je Sava Obrenovič, tajnik ministrstva za trgovino . Varšava, 15. novembra. AA. Včeraj je zaključila konferenca za izvoz kmetijskih izdelkov svoje delo in soglasno sprejela resolucijo, ki bo poslana vsem zainteresiranim državam. Društvu narodov in mednarodnemu kmetijskemu institutu v Rimu. Resolucija se izčrpno bavi z vprašanji organizacije kredita posestnikom. V prvem delu resolucije se naglasa važnost teh kreditov za kmetijstvo. Krediti so potrebni za formiranje potrebnih kapitalov in za in- vesticije s hitro amortizacijo. Investirani krediti zato ne bi mogli imeti daljših rokov od pet let v skladu s pogoji proizvodnje. Za tem se v resoluciji navajajo primeri takih investicijskih kreditov z a-mortizacijami v dveh, treh, štirih ali petih letih. Garancije za te kredite se prikazujejo zelo izčrpno. V prvem redu tia-glaša resolucija hipoteke, ki ne bi smele prekoračiti rokov 10 do 15 let. Dolgoročni hipotekarni krediti ne bi mogli znašati več kot 50% ocenjene vrednosti zemljišča. Kratkoročni hipotekarni krediti bi smeli priti na drugo mesto, medtem ko bi na prvo mesto prišli dolgoročni. Nato resolucija priporoča zmanjšanje ali opustitev stroškov za hipoteka V pogledu garancij priporoča registracijo pri sodnih in administrativnih oblasteh ter sankcije za slučaj poneverbe ali uničenja zastave. Kar se tiče formalnosti dobave kreditov, bi se morali ustanoviti posredovalni zavodi z garancijo, da se taki krediti, ki bi imeli rok do 18 mesecev, ne bi uporabili za plasiranje na tržišču. Posojila se morajo v načelu odobriti v gotovini, med tem, ko bi se kreditni zavodi morali pobrigati za plasiranje obligacij. V tem pogledu naglaša resolucija važnost takih emisijskih zavodov. Emisije obligacij bi se morale dajati prvenstveno že obstoječim bankam in zavodom, toda enemu zavodu bi se dala le emisijska pravica za eno vrsto kreditov v vsaki državi. London, 15. novembra. AA. Snoči je lord Dabemon na seji trgovske zbornice v Liverpoolu izjavil, da je kupičenje zlata v Zedinjenih državah in v Franciji v glavnem krivo sedanji svetovni gospodarski krizi. Govrnik je končno naglasil, da mora svet najprej rešiti valutno vprašanje. Le tako je možen povratek k normalnim gospodar-kim razmeram. Poljska odklanja vsako revizijo svojih mej Ministar Zaleski o zunanji politiki in o položaju Poljske - »Ha prvem mestu je nedotakljivost poljskega ozemlja« Varšava, 15. novembra. AA. Včeraj je imel poljski minister zunanjih zadev Zaleski v radiju govor o zunanji politiki in splošnem položaju Poljske. Glavni smoter politike vsega sveta, je rekel Zaleski, je mir, in za tem smotrom gre tudi zunanja politika Poljska. Sam mir pa je zajamčen samo z vzajemno pomočjo med državami, ki žele miru, zoper agresivne tendence drugih držav. Zato je treba najprej organizirati varnost držav. Poljska vlada pri izvajanju te svoje politike živo sodeluje pri vseh akcijah Dru- štva narodov. Zato je tudi pozdravila francoski predlog o novi organizaciji Evrope. Na prvem mestu je nedotakljivost poljskega teritorija. Poljski ministri ne bodo dopustili, da bi se svetovni mir ogražal zaradi nove teritorijalne razdelitve, zakaj, mir, ki bi temeljil na nepravičnosti, bi ne bil trajen in bi pognal človeštvo v novo vojno. V tem pogledu je najvažnejše to, da se ministrstvo zunanjih zadev more, zanesljivo nasloniti na pomoč in sodelovanje vsega naroda, organiziranega v trajni vladi. Kadar tuje države vidijo, da je katera država v notranjosti urejena in dobro organizirana, zrase ugled te držve in pozicija ministra zunanjih zadev se okrepi. Nato je minister Zaleski apeliral na narod, naj tudi v trenutku najbolj ogorče-re volilne borbe nikoli ne pozabi, da vse druži zajednica krvi in duha. Ves svet mora vedeti, da se zna poljski narod kakor drugi veliki narodi zbrati pred velikimi nalogami. Treba je podpreti vlado pri njenem delu, ki mu je svrha okrepitev moči republike Poljske. Anglija popušča v palestinski politiki London, 15. novembra. A A. Nekateri krogi so izrazili mnenje, da se nekateri odstavki »Bele knjige« z dne 21 oktobra ne skladajo z nek. ‘e-rimi določbami palestinskega mandata. Zato je angleška vlada povabila zastopnike židovske agencije, naj se z njo posvetujejo o teh vprašanjih. Ker vlada želi, da posluje uprava strogo po določbah mandata, upa, da se bo v vseh spornih vprašanjih dosegel popolen sporazum, ko bo objavljeno o teh zadevah nadaljnje poročilo. Stanje predsednika japonske vlade Tokio, 15. novembra. AA. Po zadnjih bulle-tinih se stanje predsednika Hamagušija boljša in če pojde do jutri tako dalje, pravijo zdravniki, bo izven nevarnosti. Tokio, 15. novembra. AA. Predsedniku Hama-gušiju, ki je bil žrtev atentata, se po treh krvnih transfuzijah stanje stalno obrača na bolje. Tokio, 15. novembra. AA. Poslednji buletin o stanju predsednika Hamagušija pravi da se je mrzlica pojačala in da ranjenec čuti bolečine v trebuhu (Reuter). Sovjetska pomorska misija v Italiji Napulj, 15. novembra. Sovjetska misija za mornariška vprašanja, kateri načeluje admiral Živkov in ki proučuje v Italiji organizacijo italijanske mornarice, je prisostvovala manevrom italijanske prve eskadre pod poveljstvom admirala Gambardele v bližini Napulja. Ena izmed ladij je izstrelila pet torpedov, med tem ko je vozila s hitrostjo 45 milj. Nogometna tekma za balkansko kupo Sofija, 15. novembra. A A. Danes opoldne je dospela sem reprezentanca jugoslovanskih nogometašev, ki nastopijo jutri proti bolgai ' i reprezentanci za balkansko kupo. Na postaji so športnike sprejeli jugoslovanski poslanik dr Aleksander Vučkovič, osobje poslaništva, predsednik bolgarske športne zveze Ivanov in mnj-gobrojni športniki. Vodja potovanja Jovan Vik-torovič se je zahvalil za lepi sprejem. Danes popoldne je priedil jugoslovanski poslanik na čast jugoslovanskim športnikom čajanko v prostorih poslaništva. Ofenziva proti slovanski duhovščini v Italiji Razprava o interpelaciji poslanca Coselschija bo na dnevnem redu 26. t. m. Rim, 15. novembra, v. Kot poročajo Ih sti, namerava poslanec Coselschi na prvi seji poslanske zbornice, ki se v kratkem sestane, vložiti interpelacijo na ministra za notranje zadeve glede delovanja slo vanskih duhovnikov v obmejnih krajih. Poslanec hoče vedeti, kakšne ukrepe je izdala vlada, da prepreči protiitalijansko propagando, ki naj bi jo izvajali slovanski duhovniki na ozemlju Julijske Krajine. Zadnji atentat na fašistovskega učitelja na Goriškem naj bi po mnenju g. Coselschija v zadostni meri pričal o takem delovanju slovanske duhovščine. Poslanec namerava opozoriti vlado, da so se italijanski duhovniki, ki jih je cerkvena oblast posjala iz starih italijanskih pokrajin v nove, t. j. v Julijsko krajino, vedno izkazali tako kot duhovniki kakor tudi kot Italijani in da so si znali takoj pridobiti zaupanje in ljubezen tujerodnega (slovanskega) prebivalstva. Listi poročajo, da bo ta interpelacija na dnevnem redu dne 26. t. m. in da bo nanjo v imenu vlade dajal odgovor podtajnik pri notranjem ministrstvu Arpinati. Trst, 15. novembra. Po šestih mesecih, odkar so oblasti odkrile protirežimsko ža- rom v Julijski Krajini in postavile pred sodišče skoraj 100 Jugoslovanov, ki naj bi bili krivi protirežimskih atentatov, je vestnik gozdne milice objavil to-le pohvalo: Vnemi in premišljenosti konzula Fe licia, brigadirja Chiurca in vseh ostalih, ki so spodaj navedeni, se je posrečilo razkriti nevarno organizacijo in iztakniti njene člane na ozemlju Julijske Benečije v času od meseca marca do junija 1930. Vestnik imenuje naslednje ljudi: miličnike Mar- cotto, Rizzi, Angioni, Angioli, Armanni, Avanzini, Bartolini, Bartolozzi, Bernar. Bertuzzi, Bettini, Bioni, Bravi, Calandra. Chieroni, De Angeli, Dell’ Andrea, De Muro, De Stefani, Favilli, Filippini, Ipsa, Mattioli, Marcotto, Paternoster, Valente, Valletti, Četnika Modena in Sofio, karabi-nerska marešijala Bertolozzija in Fruttini-ja, brigadirje Chiorco, Chiappa, De Porta-da in vicebrigadirja Bloccardija. Ob koncu pravi vestnik, da so z odločnimi dejanji znali prijeti mnogo članov organizacij, ki so ob meji Italije zakrivili strašne zločine, in da so jih nemudoma izročili pravici. Čiščenje v vrstah fašistovske stranke Trst, 15. novembra, n. Fašistovski tisk navdušeno pozdravjo akcijo vodstva fašistovske stranke, da se iz njenih vrst od stranijo vsi sumljivi elementi. Ta akcija je sedaj v polnem teku in ne izključujejo iz stranke samo mnogo uglednih njenih članov, marveč nekatere izmed njih na povelje strankinega vodstva internirajo in deportirajo. Med tem pa je »Popolo di Trieste« objavil pismo tajnika fašistovske stranke Giuriatija fašistovski pokrajinski organizaciji v Vidmu, v katerem se Giuriati ra-duje, da so med fašisti v Furlaniji prene- hali vsi spori. Posebno ga veseli, da so mnogi ugledni fašisti iz Vidma izjavili, da so slepo vdani Mussoliniju in da niso nikoli nameravali sejati razdor, med fašisti. To je bilo Giuriatiju docela dovolj, da je sedaj priporočal, naj iz stranke ne izključijo onih, ki so do sedaj povzročali nesporazumljenje, ker so docela zadostili zahtevam s tem, da so se odrekli svojim metodam v prošlosti in se uklonili volji vodstva fašistovske stranke. Vse kaže, da Giuriati nima dobrega namena ravnati se po nasvetu fašistovskega tiska glede radi kalnega čiščenja v vrstah faš. stranke. Ponovna zaupnica Tardieu-jevi vladi Pariz, 15. novembra. AA. Zbornica je v nočni seji po govorih predsednika Tardieuja in podpredsednika Pereta izglasovala dnevni red ter izrekla ponovno vladi zaupanje s 318 proti 271 glasovom. Zopet vprašanje nemškega moratorija London, 15. novembra, n. Podguverner angleške banke sir Montagu Norman vodi pogajanja z ameriškimi finančniki. Kot poroča agencija »United Press«, zastopajo Ameriko Morgan, Harrison Harbord kot zastopnik »Radio Corporation of America« in Owen Young. Pogajanja so v zvezi s vprašanjem nemškega moratorija in s vprašanjem francoskih kratkoročnih kreditov Angliji in Nemčiji ter končno z vprašanjem zlata, ki ga je Francija mnogo nakupila v poslednjem času v Ameriki. MacDonald o zaščitnih carinah London, 15 novembra. AA. V govoru na shodu delavske stranke v BedTordu je MacDonald izrazi! snoči mnenje, da ne more nobena angleška vlada izjaviti odkrito predsednikom doniini-jonov, da je angleško ljudstvo za davčno politiko, ki bi zmanjšala zunanjo trgovino in obdavčila živila in surovine, ki so potrebne za angleške tvornice. MacDonald je nadalje dejal, da ni dogmatik v vprašanju vnanje trgovine. Te dni pa so nastali pojavi konkurence, ki groze znižati življenjski standard. Nevarnost ne prihaja iz dežel svobodne trgovine, temveč iz onih, ki imajo za-ščitn carine, .loben dobro poučen človek ne more trditi, da Kodo zaščitne carine c varovale delavstvo pred znižanjem življenjskega s-ndar-da. MacDonald je končno izjavil, da je vlada dolžna baviti se s temi problemi. Žita obljublja, da ne pojde na Madjarsko Pariz. 15. novembra n. Pariška izdaja lista »Chicago Tribune« je objavila vest iz Bruslja, da so zastopniki Male antante intervenirali pri belgijski vladi in ji sporočili, da bi eventuelen povratek bivše cesarice Zite na Madjarsko povzročil vojno. List pravi dalje, da je spričo tega belgijska vlada vprašala Žito, kaj je z zadevo, pa je Žita svečano obbubila, da ne bo skušala povzročiti mkakega državnega prevrata na Ma-djarskem. Budimpešta. 15. novembra. »Pester Lloyd« piše k vestem o povratku Otona Habsburškeg i, da Oton Habsburški v doglednem času nikakor ne namerava zapustiti svoje belgijsko bivališče. Novi krvavi spopadi v Indiji London, 15. novembra, d. Kraj Jamalpur ob vzhodno indijski železnici je bil včeraj prizorišče težkih nemirov, pri katerih so bile 4 osebe ubite. 9 oseb pa je bilo težko in lahko ranjenih Nemiri so nastali, ker so poskušali železničarji napasti gostilne. Ker je bilo vse prizadevanje policije, da razžene množico, zaman, je morala policija rabiti orožje Krvavi spopadi med delavci in policijo na španskem Madrid, 15. novembra AA. Tu je prišlo do spopadov med delavci in policijo. Štirje so ubiti, mnoirn ranienih. Resničen sporazum je pogreben V zadnjem času smo doživeli več razveseljivih dokazov, da padajo ovire za medsebojno zbližanje, ki so jih postavile bivše stranke. Zlasti v Sloveniji je bilo mnogo takih dokazov in posebno ob priliki obiska predsednika vlade gen. Živko-viča ter ministrov Serneca, Srskiča, Šveglja in švrljuge. Tako smo ob tej priliki slišali jasne izjave zastopnikov bivših strank, da popolnoma usvajajo načela jugoslovanske misli in da odobravajo tudi 6. januar in iz njega izvirajočo politiko, ki jo vodi današnja vlada. A tudi v listih smo čitali slične programatične članke, ki so vsi izveneli v tem, da odobravajo načelo, kakor jih je poudaril v svojem znamenitem govoru predsednik vlade in kakor so jih potem še podrobneje orisali ministri njegove vlade. Iz vseh teh izjav in člankov sledi, da vedno bolj izginja politika bivših strank in da vedno bolj pridobiva na veljavi politika, ki je bila inavgurirana s 6. januarjem. Politična linija bivših strank prehaja na linijo jugoslovanske misli in s tem se ustvarja podlaga za ono složno delo, ki ga zahteva jugoslovanska misel. Mi, ki smo od vsega početka docela zavzeli linijo 6. januarja, moremo ta preokret v jugoslovansko smer pozdraviti le z največjo odkritosrčnostjo. Baš vsled tega pa, ker z največjo iskrenostjo pozdravljamo ta preokret, pa moramo opozoriti na nekatere pojave, ki bi mogli omajati vero, da se je preokret v resnici izvršil v popolni meri. Tako smo n. pr. brali v listih članke in notice, ki so priznavali novo'linijo jugoslovanske politike le z nekaterimi rezervami. Če imajo te rezerve samo namen, da pripravijo pristaše na popolen sprejem nove politike, potem so razumljive in tudi utemeljene. Če pa rezerve tega namena nimajo, potem postaja dvomljiva tudi dobra volja, ki se jo kaže za složno delo. V nekaterih noticah in člankih pa je bila tudi skrita ona ost, kakršna je bila preje v navadi le v strankarski polemiki. Vsaka taka ost dokazuje, da notranji preobrat še ni docela izvršen in zato tudi jemlje vero izjavam o popolni pripravljenosti, da se sprejme nova linija. So pa še drugi dogodki, ki bi se mogli razlagati tako, da ni ugaslo niti nekdanje intrigira-nje, ki pa že sploh izključuje složno delo. Vse to je treba omeniti, da izginejo tudi te zadnje zapreke za složno delo in da postane vsem jasno, da nova politika zahteva tudi nove metode dela. Ne zadostuje samo izjava o sprejemu nove politike, temveč vsako dejanje mora potrditi, da se je res prešlo na novo politiko. Ne zadostuje izjava le za trenotek, ker je pač tako oportuno, temveč ugasniti mora tudi misel, 1 o da bi šlo le za nekaj začasnega. Ko konstatiramo te nedostatke, pa moramo ugotoviti, da se opažajo te rezerve le pri nekaterih, da pa narod iskreno in v celoti sprejotna politiko, ki jo vodi današnja vlada. To pa je najbolj razveseljivo. Kajti narod je ona sila, ki mora izvesti jugoslovansko misel do konca. Narod pa je tudi ona sila, ki bo prisilil vse, da opuste vse rezerve in da se čisto izrečejo za jugoslovansko misel. Kdor bo zato hotel imeti pri narodu upliv, ta bo moral dokazati, da tudi za stare metode nima več smisla in da zato ne bo podpiral nobene stvari, ki bi mogla obnoviti stare strankarske boje. Kadar narod sprejme katero misel, potem je sprejme iz srca in popolnoma. V tem primeru ne ostaja na pol pota, ker je narodu polovičarstvo vedno zoprno. Zato se prav lahko zgodi, da se bodo nekateri silno uračunali, ko mislijo, da je mogoče obdržati narod na pol pota. Narod hoče iti naprej, z vso silo naprej in ta že presilne modrosti nima smisla. Zato pa dela pametno samo tisti, ki je ves za novo jugoslovansko politiko, ki ni le z besedo, temveč tudi z dejanjem za šesti januar. Veljaven sporazum je pač mogoče skleniti le iskreno, brez vsakih skritih osti in računov, samo iskren sporazum pa je tudi resničen. Stalni zračni prom at med Londonom in Newyorkom Wa8hing*ou, 15. novembra. AA. Ministrstvo za pošto in brzojav objavlja, da je prišlo z anglo-ameriško zrakoplovno družbo do sporazuma glede stalnega zračnega prometa med Londonom tn Newyorkom, ki bi se začel prihodnje leto. Madžarski minister v Italiji Rim, 15. novembra. A A. Madjarski minister M trgovino Bud je obiskal včeraj vodne elektrarne v bližini Tivolija. Jesensko zasedanje romunskega parlamenta Prvi prestolni govor kralja Karla — Romunska politika stremi za ohranitvijo sedaj veljavnih mednarodnih pogodb Bukarešta, 15. novembra, d. Letošnje jesensko zasedanje romunskega parlamenta je bilo danes opoldne otvorjeno. V zbornico so prišle stranke, zastopniki diploma-tičnega zbora, vodilne osebe političnega življenja, visoko duhovništvo, vojaški dostojanstveniki itd. V parlamentu je imel prvič svoj prestolni govor kralj Karel. Poleg njega je stal v kadetski uniformi prestolonaslednik Mihael. V prestolnem govoru je kralj Karel izvajal, da so odno-šaji Romunije s sosednimi državami dobri. Zunanja politika Romunije stremi za ohranitvijo miru in za očuvanjem sedaj veljavnih mednarodnih pogodb. — V notranji politiki si bo vlada prizadevala zboljšati gospodarski položaj države. Sedanje neugodno gmotno stanje prebivalstva je povzročilo v prvi vrsti rapidno pa- danje cen poljskih pridelkov. Padanju cen pa je zopet vzrok dejstvo, da se industrijske države krčevito zapirajo. Vlada hoče tu pomagati tako, da na eni strani zniža državni proračun, na drugi strani pa da okrepi zasebno gospodarstvo. V državo bo prišel tuji kapital in z ustanovitvijo finančnih zavodov se bodo kmetom in gospodarstvu posredovala ugodna posojila. Izdan bo tudi zakon za pobijanje oderu-štva. Napram narodnim manjšinam bo vlada izvajala isto liberalno politiko dobre volje kakor doslej. Kralj je dalje izrazil svoje zadovoljstvo nad potekom jesenskih manevrov in prosil parlament, naj posveča armadi tudi naprej vso skrb. Končno je prosil poslance, naj sodelujejo pri uresničenju navedenih problemov. Kakšna bo bodoča svetovna vojna... Senzacijonalna odkritja o tajnih pripravah Nemčije — Vsi nemški predlogi za popolno razorožitev držav so le pesek v oči Pariz, 15. novembra, n. Nemška ofenziva za splošno razorožitev je izzvala v francoski javnosti še vse večje razburjenje nego zmaga nacijonalnih socijalistov pri poslednjih volitvah. Zahteve nemškega tiska glede razorožitve v Franciji odločno zavračajo vsi pariški listi in strokovne revije, ki sedaj kar mrgole dokazov, kako je nemški pacifizem samo kulisa, za katero se skriva vse kaj drugega nego prava razorožitev in miroljubnost. Listi pribijajo, da je dandanes nemška letalska in kemijska industrija tako silna, kakor v nobeni drugi državi v Evropi. Te dni sta izdala o tem vprašanju francoska častnika Charles du Hemme in Hubert Jacques pod alarmantnim naslovom »Frangais garde š vous< (Francozi, pozor!) knjigo, katere predgovor je napisal maršal Lyautey. V tej knjigi sta objavila naravnost senzacijonalna odkritja o vojnih pripravah Nemčije. Knjiga je izzvala silno senzacijo po vsej Franciji. V tej svoji knjigi pravita, da je nemška vlada takoj po ratifikaciji versailleske mirovne pogodbe naročila generalu von See-cktu, naj obnovi vojaško organizacijo nemške države. Ta vojskovodja je naravnost s čudežno sposobnostjo in spretnostjo znal v najkrajšem času premostiti vse težave in doseči sijajne rezultate. Kljub vsem strankarskim borbam je generalu von Seecktu uspelo organizirati disciplinirano vojsko, ki šteje preko enega milijona vojakov, brez ozira na rezerve in razna društva, od katerih so najbolj močni »Krie-gervereine« in »Regiments-Vereinoc. Skupna bojna sila današnje Nemčije šteje preko tri milijone vojakov, ki se dajo v trenutku postaviti na bojno polje. Toda človeška sila je za Nemčijo le drugovrstnega pomena. Imela bo le nalogo, da podpira operacije kemijsko - letalske ofenzive. Nemška vojna industrija deluje s polno paro in dosegla je takšen razvoj, da se z Nemčijo v tem pogledu ne more kosati nobena druga sila. Na ozemlju Berlina, Dresdena, Erfurta in Hanovera je zraslo v zadnjih letih nebroj majhnih tovarn, ki morejo zalagati z vojnim mate-rijalom 3 milijone vojakov. Nemčija je do danes ustvarila 60.000 km dolgo mrežo letalskih prog. Letalstvo je pri njej bolje in silneje organizirano nego kjerkoli drugod na svetu. Državi se je posrečilo združiti vsa društva za letalski promet v eno samo silno organizacijo — »Lufthansa«. Tako je država monopolizirala vse civilno in trgovsko letalstvo ter ga postavila pod svojo kontrolo. Še vse bolj strašno orožje v nemških rokah pa je kemija. Nemčija proizvaja v svojih tvornicah takšne strahovite pline, da zmoreta dve toni takega plina iz višine 2 metrov v pol ure zastrupiti zrak na ozemlju, kakršno je pariško, da ne pomaga proti takemu plinu nobena maska. Plin se dvigne do višine 35 metrov. Posebno strašen učinek ima bomba elektron, s katero se da zažgati celo mesto. Takšna bomba tehta komaj 1 kg. Ko pa se vžge, razvije do 3000° C vročine. Sto letal, opremljenih s takšnimi bombami, more povzročiti 17.000 požarov. Če uspe le petim takiin letalom priti do Pariza, lahko povzroči, da nastane v Parizu obenem 800 požarov. Eksplozivi, ki si jih je iznašla Nemčija, so tako strašni, da proderejo 19 do 24 metrov v zemljo. Brošura se zaključuje s besedami: Francija se mora pripraviti na obrambo proti takšni nemški ofenzivi. Tudi če se predpostavi, da brošura v imenu skrajnega nezaupanja napram Nemčiji tu pa tam pretirava, je vendar neizpodbitno dejstvo, da se Nemčija tajno oborožuje in da s tem ona sama onemogoča vsako pravo razorožitev v Evropi in na svetu. Odkritje teroristične organizacije v Subotici V slučaju vojne bi imeli poganjati v zrak mostove in druge objekte Neresnične vesti madjarskih listov Beograd, 15. novembra. 1. O dogodkih v Subotici smo od obveščene strani zvedeli, da niso resnične vesti budimpeštan-skih listov, ki so pisali, da je v Subotici aretiranih 30 meščanov madjarske narodnosti in da se ne ve zakaj. Res pa je bilo aretiranih 9 oseb in sicer zaradi špijona-že v korist neke tuje države. Subotiška policija je 30. in 31. oktobra aretirala zaradi suma špijonaše 9 oseb, to so: Račko Mihajlo, gostilničar in posestnik, Zvoreni Jenej, brivec, Nanaj Čaba, krojač, Kalmar Kalman, privatni uradnik, Bodiš Todor, mizar, Kasiba Istvan, delavec, Račko Dezider, strojnik, Szaba Janoš, tehnik, in Rak Elek, ključavničar iz Bačke Topole. Po izvršeni preiskavi je bilo na osnovi preiskovalnega dokaznega gradiva in polnega priznanja aretirancih ugotovljeno, da stoje naštete osebe v službi neke tnje države in da so člani teroristične organizacije, ki ji je bil glavni namen in dolžnost, da v slučaju vojne s porabo peklenskih strojev požene v zrak mostove, železniške proge in druge važne objekte na ozemlju kraljevine Jugoslavije v korist tuje vojaške sile. Ugotovljeno je, da so te osebe večkrat na nezakonit način prekoračile državno mejo ter so na ozemlju tiste tuje države posečale in dovršile tečaj za teroristična dejanja v svrho rušenja mostov in drugih važnih objektov. Kot nagrado oziroma dnevnico za čas trajanja pouka so prejemale 2000—3000 Din v valuti do-tične države. Glavni agent in vodja te teroristične organizacije za Subotico in okolico je bil Račko Mihajlo, gostilničar in posestnik v Subotici, ki je znan kot ugleden in agilen član bivše madjarske stranke in subotiškega madjarskega kulturnega in prosvetnega društva »Nepkerc. Izkorišča- joč svoje zveze in veliki upliv na svoje someščane, je po posebnih navodilih službenih organov tiste tuje države nabiral kandidate za omenjeni teroristični tečaj. Izbiral je po večini doslužene bivše avstro-ogrske podčastnike. Za vsakega kandidata je po končanem tečaju prejel večjo denarno nagrado. Vsi aretiranci so naši državljani, a madjarske narodnosti. Predstojni-štvo mestne policije v Subotici je končalo preiskavo ter bo čez nekaj časa aretirane oselje izročilo pristojnemu sodišču v na-daljno postopanje. Sklep o omejitvi vojnega materijala Ženeva, 15. novembra. A A. Pripravljalna komisija za razorožitveno konferenco je sprej la s 16 glasovi proti 4 načelo omejitve kopnega vojnega materijala po proračunski metodi, do-čim so predlagali nekateri metodo direktne omejitve, nekateri pa kombinacijo ene in druge metode. Sovjetska vlada nabavlja cepeline Berlin, 15. novembra, n. Med sovjetsko vla do in družbo »Zeppelin-Werke« so v teku pogajanja za tri cepeline, ki naj bi vezali Evropo z Azijo na progi Berlin-Leningrad-Tokio. Nadvojvoda Albreht se hoče ločiti Budimpešta, 15. novembra, d. Kakor je izvedel »Az Est«, se namerava nadvojvoda Albrecht zopet ločiti od svoje žene, a katero se je šele pred kratkim poročil. Do tega sklepa so ga privedle težave s cerkvenimi oblastmi, ki so izjavile, da je njegova cerkvena poroka nemogoča. Sicer pa se je njegova žena že vrnila zopet k tvojim staršem v Subotico Ministri v Gornjem Mila-novcu in Kragujevcu Gornji Milanovae, 15. novembra. L Včeraj popoldne ob 14. uri so se ministri s posebnim vlaikom odpeljali iz Užic v Gornji Milanovae, kjer jih na postaji pozdravil predsednik občine Skubič, nakar eo odšli peš v mesto, ki je bilo okrašeno z državnimi zastavami. V gimnazijskem poslopju je bil sestanek z zastopniki prebivalstva iz mesta in iz okoliških srezov. Sestanek se je pričel ob 17-45 s pozdravnim nagovorom predsednika občine, kd se je pohvalno izrazil o delu vlade in o uspehih tega deta po 6. januarju. Po več drugih govornikih odgovarjal minister Frangež, in nato še prosvetni minister Maksimovič. Sestanek se je končal ob 20-30. uri. Krtgujevac, 15. novembra. 1. Iz Gornjega Milanovca so ministri Kumanudi, Maksimovič, Frangež in Preka davi ob 7. z avtomobili odšli v Kragujevac in prispeli tja ob 9. Nasproti im je prišel okrožni inšpektor Nagulič. Mesto e balo okrašeno z zastavami. V veliki dvorani okrožnega inšpektorja je bil običajni sprejem, ki so se ga udeležili zastopniki vojaških, civilnih in duhoVskih oblasti ter posameznih kulturnih in humanitarnih društev, kakor tudi’ načelniki oblastev. Sestanek z zastopniki naroda je bdi v Sokolskem domu, Id je bil nabito poln. V Kragujevcu so bile ministrom na čast prirejene manifestacije, ki so bile najimpo-zantnejše na vsem njihovem potovanju. S sestanka so bile poslane pozdravne brzojavk-Nj. Vel. kralju in predsedniku vlade. Govorila sta na sestanku minister Frangeš in minister Maksimovič. Ta poslednji je opravičil ministra Kumanudiija, da ne more govorili. V svojem govoru pa je omenjal vprašanje učiteljskih stanovanj. V tem oziru, da so pogrešala sama mesta, ker eo pač vasi zidale šole in stanovanja za učitelje ne pa tudi mesta. Dalje je govoril še o splošni politični situaciji, kakor tudi o vzrokih, ki so izzvali akt od 6. januarja ter preokret v sistemu današnje uprave. Za Maksimovičem je govoril še minister Preka, nakar je bil sestanek ob 13 30 popoldne zaključen. Ministri so se nato vrnili v Beograd. Z' ino r trokovnih šolah Beograd, 15. novembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za socijalno politiko in narodno zdravje in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o strokovnih šolah za pomaganje osobju v socijal-ni in zdravstveni alužbi. Pravilnih o po’ ijanju kužkih bolezni Beograd, 15. novembra. AA. Na podlagi § 59 zakona o pobijanju nalezljivih bolezni je minister za socijalno politiko in narodno zdravje predpisal pravilnik o obmejni službi proti do-našanju nalezljivih bolezni iz tujih držav. Čudežna rešitev dveh ribičev Split, 15. novembra, k. Te dni je besnela na morju ob Makarskem Primorju silna nevihta, ki je zanesla čoln z dvema ribičema iz Podgoran na visoko morje. Čoln se je tam prevrnil, z velikimi napori pa se je obema ribičema posrečilo rešiti se na Hvar. Je še vedno res, da kdor drugim jamo koplje, drugim vanjo pade. Predavanje o zakonski stabilizaciji dinarja v trgovskem društvu »Merkur« Ob rekordni udeležbi je v prostorih restavracije »Zvezda« v soboto zvečer predaval urednik »Narodnega blagostanja« in publicist dr. Milan Lilek o zakonski stabilizaciji dinarja. Predavatelj je razvijal historiat denarstva v splošnem in zgodovino različnih stabilizacijskih sistemov, ki so jih uvedle druge evropske države. Obširno se je poglobil v aktualnost zakonske stabilizacije dinarja ter se dotaknil tudi nie tehnične izvedbe. Za svoja res znanstvena in globoko naštudirana izvajanja je žel govornik mnogo odobravanja. Za lepo predavanje se mu je zahvalil glavni tajnik Zbornice za TOI dr. Windischer. Dragoceni zakladi v osrčju Kozjaka Geološko zanimiv Kozjak, kjer zdaj z uspehom iščejo srebro, baker in svinec Industrija in bolezni delavcev Obolelost delavcev zavisi od več faktorjev: od spola, starosti, telesne konstitucije, poklica ter neštete množine socijalnih momentov. Za znižanje bremen socijalnega zavarovanja je brez dvoma interesantno in potrebno vedeti, kateri poklici, oziroma katera podjetja ali vsaj katere industrijske panoge povzročujejo največ in najtežjih obolenj med delavstvom. Mnogokrat se čujejo pritožbe od podjetnikov, da industrijska skupina, kateri pripadajo, plačuje previsoke bolniške prispevke, ki se uporabljajo za kritje bolniško-zavarovalnih obveznosti drugih industrij. Niso redki slučaji, da delodajalska organizacija zahteva od OUZD-a sistematičen pregled bolniških prispevkov in bremen, ki odpadejo na dotično industrijo, katero organizacija zastopa. Mišljenje in nazori v tej točki so mnogokrat zelo pogrešeni in tendenci-jozni. Pravilen odgovor na to vprašanje daje samo statistika, katero OUZD vsako leto koncem meseca junija razpošilja interesentom v vednost in vporabo. Iz predloženih tabel OUZD so črpani sledeči podatki, kateri se nanašajo na poslovno leto 1928: Na enega delavca 'pade letno bolezeusko-podpornih dni (vštevši porodništvo): Industrijska skupina: Kemična industrija 15-55 Papirna industrija 14-22 Usnjarska industrija 13-48 Poligrafi ja 13-43 Kovinska industrija 12-84 Tekstilna industrija 1266 Lesna industrija 11-47 Gostilne, kavarne in prenočišča 1101 Kamenje in zemljine 10-68 Promet 10-42 Hrana in pijača 1000 Gospodinjstvo 990 Gradbena industrija 8-84 Oblačilna industrija 8-77 Poljedelstvo 8-72 Trgovina in skladišča 8-62 Pisarne ; 822 Rudarstvo in topilnice 759 Saniteta in higijena 708 Gledališča, prosti poklici, razno 7-04 Skupaj d i t. 61 Glede gornjih podatkov je treba marsikaj pripomniti. Predvsem ni mogoče primerjati gornjih podatkov s podatki od prejšnjih let, ker se je bolniška statistika OUZD-a šele pred kratkim toliko uredila, da nudi zanesljive podatke o morbiliteti zavarovanih delavcev. Na interesantno vprašanje, ali se obolelost delavcev v posameznih industrijskih panogah zboljšuje oziroma slabša, bo mogoče šele prihodnje leto odgovoriti. Vendar moramo pa takoj pripomniti, da je pričakovati večjo ali manjšo stabilnost morbilitete tudi pri posameznih industrijskih panogah. V letu 1928 izkazuje kemična industrija največjo morbiliteto. Povprečen delavec kemične industrije je bil tekom leta celih 15 in pol dni delanezmožen, kar pomeni, da je morbiliteta delavcev pri kemični industriji za celih SOVo višja od povprečne morbilitete vseh pri OUZD-u zavarovanih delavcev. Ta pojav moramo pripisovati med drugim zlasti dejstvu, da je kemična industrija imela v letu 1928 radi novih carinskih postav težko krizo, vsled katere je nazadovala skoro za 20°/o, kakor je OUZD že poročal v letnem poročilu 1928 (brošurica »Važna vprašanja našega delavskega zavarovanja«, stran 75). Znano je namreč dejstvo, da se reducirani delavci zelo radi prijavijo bolnim, da jim hranarina vsaj za nekaj časa nadomesti zaslužek. Taka »obolenja« ni mogoče popolnoma onemogočiti, pač pa nekoliko z nadpregledi in drugimi podobnimi sredstvi znižati. Za kemično industrijo izkazuje papirna industrija največjo morbiliteto in Bicer odpade povprečno na papirnega delavca letno 14 in delanezmožnih dni. Tudi pri papirni industriji je pripisovati visoko morbiliteto krizi, katera je nastopila vsled težkih mezdnih sporov v letu 1928, n. pr. štrajk papirniških delavcev v avgustu 1928. Tudi štrajkujoči delavci se zelo radi prijavijo bolnim, da jim hranarina nadomesti zaslužek. Tudi usnjarska industrija izkazuje precejšnjo morbiliteto in sicer 13 in pol dneva na povprečnega delavca. Vendar pri tej Industrijski panogi ni bilo v letu 1928 zaznamovati direktno kakšnih izjem. Ta morbiliteta bo po vsej verjetnosti utemeljena v samem sistemu produkcije te industrije, katera nekoliko spominja na predhodni industriji. Pri poligrafiji povzroči visoko morbiliteto poklicna bolezen vsled zastrupljenja s svincem. Poleg tega dobijo poligratični delavci ob bolezni poleg hranarine OUZD-a še znatne podpore od lastnih stanovskih organizacij (dnevno po Din 20.— ali Din 80.—). Verjetno je, da tudi ta okolnost povečuje morbiliteto. Od ostalih industrij navajamo samo še tekstilno, pri kateri prevladuje tuberkuloza. Vsled tega je morbiliteta te industrije relativno zelo visoka 12 in pol dni, dasi ravno je delo pri tekstilni industriji zelo lahko, tako da prevladujejo ženski delavci. Pri sezijskih industrijah, zlasti pri gradbeni industriji bi veljale gornje morbilitetne številke popolnoma samo v slučaju, ako bi te industrije obratovale celo leto. Ker pa obratu- Iejo sezijski obrati samo v gotovih letnih časih, e potrebno gornje morbilitetne številke sorazmerno povečati. Preciznih podatkov o trajanju obratovanja v sezijskih podjetjih OUZD nima. Z neko približnostjo smemo trditi, da gradbena industrija obratuje samo */» leta. Z ozirom na to bi znašala pravilna morbiliteta gradbene industrije 8.84 X */» — 13.26 dni itd. Pri gradbeni industriji bo vzrok morbiliteti tudi sezijski karakter te industrije. Ko sezija preneha, si brezposelni delavci skušajo nadomestiti zaslužek s hranarino, kar je mogoče od strani OUZD-a samo omejiti, nikakor pa ne popolr noma preprečiti. Marenberg, novembra. V jesenski megli spi Dravska dolina, na desni strani 8 slikovitimi obrisi zelenega Pohorja, na levi pa razprostira svoje rebri molčeči Kozjak. Spodaj pod njim v globoki strugi, ki si jo je izkopala v tisočletjih, pa vali Drava svoje jezne, motne valove. Kdor se vozi z vlakom po Dravski dolini, se mu zdi vožnja pusta in dolgočasna, rekel bi skoro enolična. Le spomladi v prvem zelenju ti nudi prelestno sliko divje-romantične pokrajine. Ozka dolina, po nekaterih mestih je komaj prostora za penečo se Dravo, cesto in železnico. Na obeh straneh pa kipe v nebo vrhovi gozdnatega Pohorja in redkejše obraščenega Kozjaka. Dočim Pohorje privlačuje ljudi 8 svojimi krasnimi turističnimi partijami, je maloznani Kozjak skoroda osamljen. Nikdo se do nedavna ni zmenil za tega očaka, ki skriva v svojem osrčju bogate rudninske zaklade. Tu gori prebiva rod, ki bije težak boj za obstanek, kajti nerodovitna zemlja v teh gorskih predelih, ne daje ljudem dovolj vsakdanjega kruha. Kraji na Kozjaku so vseskozi pasivni. Ljudje se bavijo z živinorejo in poljedelstvom, delajo v potu svojega obraza od zore do trde noči-----------v zemeljskih skladih Kozjaka pa so skriti bogati zakladi dragocenih rud. O vsem mogočem se je že govorilo. Pravljica ohranjena med prebivalci Kozjaka pravi sledeče: Pred davnimi, davnimi časi so ropali po teh krajih krvoločni Turki. Z naropanim in ugrabljenim plenom so prišli tudi na Kozjak. Turški paša je dal zakopati vse zlato in srebro, katerega niso mogli odnesti s seboj, v sivo skalovje med Kapljo in Remšnikom. Ker se Turki še do današnjega dne niso vrnili, da bi dvignili svoj zaklad, leži ta še danes tam, kjer so ga zakopali. Od takrat se nahaja na Kozjaku tudi srebro in zlato. 2e pred mnogimi leti so prišli na sled srebrni rudi na obronkih Kozjaka med Breznom, Remšnikom in Marenbergom. Pred približno 90 leti pa so jo začeli kopati in izrabljati. V tej dobi je delalo tukaj okoli 300 delavcev, toda delo je iz dosedaj neznanega vzroka kmalu zaspalo. Že leta 1894 vidimo zopet, da so na istem mestu začeli s kopanjem srebrne rude. Nižje Brezna pri Sv. Ožbaltu so rudo tudi topili, delno zidovje topilnice je ohranjeno še sedaj. Pa tudi pri rudniku samem se še vidijo podrte in napol strohnele barake, ki pričajo o nekdanjem cvetočem življenju, ki je vladalo tam gori. Približno tri četrt ure od Brezna proti Remšniku se nahajajo podzemeljski rovi, med katerimi je najdaljši dolg nad 300 m. Tukaj je po mnogih letih zopet zapelo rudarsko kladivo, da spravi na dan zaklade, ki jih skriva v sebi molčeči Kozjak. Letos spomladi je nastalo v zapuščenih rovih zopet živahno vrvenje. Na mnogih mestih so zasledili srebro v zvezi z bakrom in svincem, toda dosedaj se delo vrši še v starih rovih, dasiravno so se odkrile tudi nove žile. Rudarjev in tesarjev je dosedaj zaposlenih 35, toda vsak dan prihajajo novi, tako da bo v kratkem nastala nova rudarska kolonija. Jame se nahajajo v težkem hribovitem terenu, vsled tega je inž. RSder, ki je lastnik podjetja, dal napravit več »šut« ali drč, po katerih bodo ‘spuščali rudo do bližnje ceste. V kratkem dobe tudi tir za ročno železnico 8 takozvanimi »hunti«. V projektu pa je tudi žična železnica in pa električna centrala. Dosedaj so izkopali že približno 8 vagonov rude. Koliko odstotkov srebra odnosno bakra in svinca se nahaja v rudi, je še za enkrat tajnost, gotovo pa je, da se ga nahaja precej, ker drugače bi se delo ne izplačalo. V starih jamah je še dela približno za 20 let, našli pa so še tudi nove žile ter bo zato trajalo delo gotovo mnogo dalje. Rudosledno pravico ima na tem ozemlju g. Eber, podjetnik pa Je znani rudarski strokovnjak Inž. RBder. Dočim Je Pohorje sestavljeno večinoma iz granita in gnajza, je Kozjak v geološkem oziru izredno zanimiv. V zemeljskih skladih so našli črni premog, cerkon v zvezi 8 hijacinti, znatna ležišča grafita, v zadnjem času pa tildi čisto glino ali kaolin. Nadalje je znano, da se nahaja pogorje Kozjaka tudi v coni, ki so jo geologi označili kot ležišče berilja. Ta cona se računa od Koflacha in Ivnika do Drave; torej spada neposredno v ta rajon tudi Kozjak. Na avstrijski strani so berilj našli v takozvani beriljovi zemlji (Beril-erde). To je menda edino večje nahajališče berilja v Evropi. Kakor je znano, ga kopljejo v Sibiriji, Kanadi in v manjših množinah še po drugih krajih izven Evrope. Govori se tudi, da potoki, ki izvirajo na Kozjaku naplavljajo tudi zlato. Gotovo je, da povsod, kjer se nahaja tak konglomerat najrazličnejših dragih rud, se mora nahajati tudi zlata ruda. Potrebno bi bilo, da se ozemlje sistematično preišče in da se rudnine analizirajo. Ponosno stoje zemeljski skladi Kozjaka, ki so čuvali naš rod v prejšnjih stoletjih, da se ni popolnoma potujčil v jesenskim solncu. Bele cerkvice po njegovih vrhovih mežikajo v sinjem ozračju, tam gori pod Kapunarjem pa čuva mejo Sv. Pankracij, čuva pa tudi zaklade, ki so skriti globoko v osrčju Kozjaka. — S. Ter-čak. Novice iz škofjeloškega okoliša Škofja Loka, 15. novembra. Dolgim deževnim tednom, ki so grozili, da zanesejo v škofjeloški okraj ponovno poplave, so se nenadejano priključili v minulem tednu krasni, solnčni jesenski dnevi, ki jih kmet in delavec in vsak človek 8 pridom izrablja. Gradi se v okolici mesta neutegoma naprej. 6olsl:n poslopje se vidoma dviga in je vzhodni del dosegel dnif.o nadstropje, ki mu že nadevaio ostrešje. Upati je, da bosta tudi sredina stavbo in zapadni del kmalu pod streho, nakar s«.1 bo letos z deli prenehalo, da se preko zime zidovje preauši. Stanovanjska hiša čevljarskega HH.jstra Franca Robleka je dosegla podstrešje: perkrit je tudi nov dom čevljarja Bohinca. Ob vojašnici j restolonaslednika Petra 80 zaposleni z olepšavah jem celotnega kompleksa; deluje, pa tudi ra utrditvi ceste med Staro Loko in Tlev-no. Man^a adaptacijska dela so izvedli v fcta-novanjsiii VSi industrijca Franca Polenca in v poslopju Martina Eržena. S prihodnjim letom bodo gradili novi zasebniki. Gostilničar Pri Ote-tu bo zgradil na Plevni novo stavbo, za katero že pripravlja materijal. Narava je še vedno polna posebnosti. Ne mine dan, da ne bi ta ali oni našel rdečih jagod, njenih cvetov ali pa že celo trobentic in vijolic in to kljub precej hladni temperaturi, ki je vzpričo jasnih noči in pobeljenih gora padla že večkrat do ničle. Deška šola upa priti 8 ponedeljkom v normalni tir. Ministrstvo prosvete je imenovalo v Škofjo Loko učitelja Kovača Radoslava iz Ljubljane; prispe pa tudi star škofjeloški znanec g. Košca Franc. Učiteljski zbor bo tako kompleten. Veronauk poučujejo deljeno mestni župnik Jernej Podbevšek, škofjeloški kaplan doktor Fajdiga Viljem in nunski kaplan Žagar Janko. Zelo prav bi bilo, da bi prevzel nauk o veri stalni katehet kot državni uradnik. Na zadevi se deluje. Tekom tedna je bil uprizorjen v Društvenem kinu mladinski, vzgojni film »Čebelica Maja«. Otroci so z vsem zanimanjem sledili poučnim in zabavnim slikam. Priporočamo obema škofjeloškima kinoma, da tudi v nadalje ne izpustita mladine v nemar. Cigani, ki že dalje časa niso posetili škofjeloškega okoliša, so se koncem tedna zopet po- javili. Večja skupina moških in ženskih z okoli 10 otroci se je nastanila pod betonskim suškim mostom za krajši čas. Preko noči je družba izginila. O beračih mislimo običajno, da so brez sredstev. Toda ni odslej tako. Neki siromak je poprosil milodara v Spodnjem Karlovcu. Ko je dar prejel, je privlekel prosilec iz žepa več stotakov in celo »jurja«. Mož je zatrjeval, da si je z največjo varčnostjo prihranil znesek z darovi preteklih mesecev. Obeta se nam cela vrsta prireditev, škofjeloški Sokol s četo v Retečah se pripravlja na najsvečanejšo proslavo 1. decembra, združeno 8 telovadno akademijo. 5. decembra bo Miklavžev večer. Posebni odbor odličnih sokolskih sester bo uvedel nabiralno akcijo. Poleg peciva in sadja dobe otroci posamič perilo, obleko ali čevlje. Ločani, prispevajte z dobro voljo! Sokolska četa v Sovodnjem uprizori igro »Mlinar in njegova hči«. Slovensko bralno in pevsko društvo Ratitovec v Selcih nad Škofjo Loko ima danes zabavno prireditev. Otroci na Bukovščici bodo zaigrali »Pepelko«; pridno pa giblje tudi Gabrk, kjer je agilni upravitelj g. Grum ustanovil pevski zbor, sadjarsko in vrtnarsko podružnico in gledališki oder. Pijanec je zažgal svojo hišo nato je hotel v prostovoljno smrt v plamenih, pa so ga rešili Ptuj, 14. novembra. Maloposestnik Jus Janez iz Dolene v Halozah se je vdal v zadnjem času v toliki meri pijači, da je popil dnevno do 8 litrov šmarnice. Ker žena tega početja ni mogla mirno gledati, so bili med njima vsakdanji hudi prepiri. Pred dnevi, ko sta bila baš zopet v prepiru radi njegove pijanosti, je r svojem deliriju zagrozil, da bo nekaj napravil, da bo morala še beračit iti. In res. Drugi dan, ko je šla žena po steljo v gozd, je v popolnoma pijanem stanju zažgal hišno streho. Ko je prišla žena domov, je bila vsa hiša v plamenih. Začela je klicati sosede na pomoč, sama pa Je hotela še v hišo, da bi vsaj nekaj obleke rešila. Toda pijani mož jo Je pograbil, hoteč še njo v ogenj vreči. Le s težavo se ga je rešila. Ko so prišli sosedje, da bi gasili, je tudi te nagnal in jim branil gasiti. Končno je skočil v namenu samomora sam v ogenj in so ga sosedje po rokah, na hrbtu in na glavi opečenega komaj izvlekli. Nato Je z bridkim jokom izginil v bližnji gozd. Zgorelo je vse, kar je bilo gorljivega in je škode približno 30.000 Din. Poslopje, ki sta mu bila vsak na pol gospodarja, pa je bilo zavarovano le za 6000 Din. — Kaj vse stori alkohol, .osobito še, če se ga kot »šmarnico« in brez vsake mere zaužival 2£z?ri »Prodana nevesta«. Gostuje Marij Šimenc. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20. uri »La Mascotte«. Izven. MARIBORSKO NARODNO GLEDALIŠČE Nedelja, 16. nov.: Ob 15. uri »Aleksandra« Kuponi. — Ob 20. uri »Lutka«. MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU. Nedelja, 16. nov: Ob 16. uri »Utopljenca«. PTUJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 17. nov.: ob 20. uri »Gospa minl-strovka«. Gostuje mariborsko gledališče. Šentjakobski gledališki oder V nedeljo, dne 16. ob 20. »Križni pajek«. Reprezentanca radio-tovarne „INGELEN“ Ljubljana Telefon 3198 — Poštni predal 281 — Brzojavke Gleichrichter, Ljubljana INGELEN ' TRIELEKTRONSKI IPR^T s priključkom na izmenični tok obsega valovne dolžine 20—200 m Največja selektivnost pri zelo glasnem sprejemanju SESTCEVNI SUPERHETERODYNSKI aparat s priključkom na izmenični tok. Sprejem valov od 12—2000 m brez izmenjave tuljav Največja selektivnost, elegantna vnanjost, dveletna garancija AMERIKA - AVSTRALIJA - EVROPA NA KRATKIH, NORMALNIH IN DOLGIH VALOVIH V ZVOČNIKU Zahtevajte specijalne brošure — Pustite sl aparat predvajati pri Vašem trgovcu! Maribcr m Današnjo prireditve. Ob 10. in 14. uri tombole aerokluba na Trgu svobode, ob 15. uri v Narodnem domu repriza lutkovne igre »Dr. Faust« (le ob slabem vremenu), ob 15. ur: v Narodnem gledališču opereta »Aleksa id' a«, ob 20. uri pa opereta »Lutka«. V kinematografih te predvaja: v Grajskem kinu zvočni filur. »Kapetan Dreyfus«, v kinu »Union« zvočni lii.n »H.i-dži Murat«, v kinu »Apolo« nemi film »Karavana smrti«. Po okolici bodo razne jes jasic i zabave in veselice. m Dvoje predavanj o kuhi s plinom. Mestna plinarna priredi jutri o'i 16. uri v obednici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulH za gospodinje predavanje o kuhi s plinom. Druip predavanj- za kuharice in služkinje bo v torek 18. t. m. 11.30 v istih prostorih. m Lekarniška služba. Nočno lekarniško službo bo imela od danes opoldne do prihodnje nedelje opoldne mestna lekarna Minarik »Pri Orlu« na Glavnem trgu. ■i Ljudska univerza. Jutri v ponedeljek ob 20. bo predaval primarij c’ . i-.agaš iz Ljubljane o pravilni negi otivka v prvih letih. m Tujski promet. V času od 1. do 15. t. m. je bilo pri tukajšnjem zglaše ;aln<-m uradu prijavljenih 1083 ljudi, od teh 288 tujcev. Od tujcev jih je bilo 136 z Dunaja, 74 iz Gradca in 74 od drugod. m Slaninarski trg. Na včerajšnjem slanimir-skem trgu je imelo 62 slaninarjev 173 zaklani n prašičev 1 govedo, 5 telet in 1 ovco. Cene nespremenjene. m Sobotni trg. Na včerajšnjem dobro založenem trgu je bilo 45 vozov krompirja, zelja in čebule, 6 vozov sadja in 4 lončene in lesene robe. Perutnine je bilo preko 1200 glav. V splošnem so bile cene zmerne; pri mesu in mesnih izdelkih se niso spremenile, pri perutnini so pa nekoliko padle Sadje je ohranilo svojo 'aro vrednost. Rib in divjačine je bilo obilo; zajci so se prodajali po 35—38 Din eden, togoši po 30—40 Din kg, ščuka 30, morskih rib je pa bilo malo. Na novo je na trgu postavila svojo stojnico Štajerska sadjarska zadruga. m Trasiranje pohorske vzpenjače. Odboru za gradnjo .vzpenjače na Pohorje se je posrečilo pridobiti za sodelovanje tvrdko Hackel iz Saar-briickena v Ngjnčiji in je s tem gradnja prihodnjo pomlad zagotovljena. Te dni so odposlanci omenjene tvrdke že pričeli trasirati progo. D -lo bo v prihodnjem tednu končano. m Nalezljive bolezni. Od 8. do 14. t. m. je obolela 1 os°ba na davici. m Sanatorij v Mariboru. Gosposka ul. 49, tel. 2358. Najmoderneje urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati Lastnik: primarij dr. Mirko Černič, špecijalist za kirurgijo. m ’ Pri Sv. Marjeti ob Pesnici si je v petek pri padcu zlomil desno roko 341etni de-lr"’odja okrajnega cestnega >doora pri Sv. Lenartu Janko Šket. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. Sigurno in hitro vožnjo v megli Vam omogoči edino „MEGLOLOM“ (Nebelbrecher) 601 ki prodira s svojimi barvnimi žarki meglo. S tem preprečite nesrečo. Se Jane* zahtevajte v lastnem interesu nai cenik. Generalno zastopstvo za avtopribor M. Šušteršič, Maribor, Tattenbachova 26 Obsodba ubijalca dijaka Maribor, 15. novembra. Tragična smrt mladebudnega, zelo marljdve-tona Šramla, ki je bil do svoje smrti tudi dopisnik našega lista, je danes odjeknila v razpravni dvorani okrožnega sodišča. Pred senatom trojice se je zagovarjal zaradi uboja 25-letaii čevljarski mojster s Pragerskega, Vilibald Reitmeyer. Po sporu s pokojnim dijakom Anionom Šramlom, med katerim mu je zasadil nož v glavo, da je kmalu na to na posile-dioah umrl, se je Reitmayer že naslednjega dne, t. j. 4. avgusta letos sam javil pri orožnikih, kjer je svoje dejanje priznal in je zato ' '1 bil do razprave izpuščen. Kakor tedaj, je Vilibald Reitmayer tudi danes priznal, da je Šramlu porinil nož v glavo, izgovarjal pa se je, da je to storil v hipnem razburjenju, ne da bi ga nameraval raniti ali celo ubiti, ke rsioer s pokojnikom nikdar ni bil v sporu. Obtožnico je zastopr.l državni pravdnik g. dr. Hojnik, obtoženca je pa branil odvetnik g. dr. Avg. Retisman. Zaslišanih je bilo vač prič, izjave drugih pa so se čitale. Pri razpravi je bila navzoča tudi mati pokojnega učiteljiščuika Antona Šramla. Na podlagi te razprave je bil Vilibald Reit-mayer obsojen na 4 leta robije, petletno izgubo častnih državljanskih pravic in na poravnavo nastalih stroškov, dočim je bila zahteva po odškodnini, pogrebnini itd. zavrnjena na civilno pravno pot. Reitmayerja je obsodba presenetila, ker je upal, da bo milejša, zalo sl je izgovoril rok za pritožbo. Huda borba z nauiišlienim bolnikom Ker se ni hotel udeležiti zaslišanja pri sodniji, se je napravil bolnega Poljčane, 14. novembra. Železničar, bivši pregledovalec vagonov Žalar, ki ima za postajo pri nas tudi malo kočico, kjer prebiva s svojo ženo, je bil pred kratkim radi nerednosti iz državne službe odpuščen. Pragerskemu načelniku, kjer je bil zadnje čase v službi, je zato grozil, da ga bo zaklal. Za te svoje besede je bil pozvan k zaslišanju na slovenjebistriško sodnijo že pred dnevi. Vendar se pozivom nikakor ni hotel odzvati. Če mu je pismonoša kaj prinesel s sodnije, kratkomalo ni hotel nič podpisati in sprejeti, češ: »S sodnijo nočem imeti opraviti ničesar.« Tako je prišla zadeva v roke našim orožnikom. Tedaj pa si je junak dneva izmislil novo metodo. Ko so ga namreč orožniki pozvali, se je izjavil, da je bolan in da ne more nikamor. In je zares legel v posteljo... Toda vrli orožniki so slutili za tem prevaro in prosili zdravnika, naj ga pregleda. Odšla je k njemu cela deputacija, obstoječa iz zdravnika, občinskega tajnika in 3 orožnikov. Zdaj se je šele postavil človek na noge. Sploh se ni pustil preiskati, rekoč: »Za mene treba zdravnika iz Maribora, tega sploh ne pripoznam«, in tudi sicer so letele iz njega na prisotne psovke. Ni se hotel obleči, divjal je kot obseden in so ga zato le s silo takega kot je bil zvezali in ga položili na pripravljen voz, ki ga je odpeljal ob asistenci orožnikov proti Slovenski Bistrci — pravici v roke. Baje se je šele na dvorišču jetnišnice na poziv sodnika dostojno oblekel. m Stara razračunavanja. Mizar J. M. in cvetličarka Š. N. sta si bila nekoč dobra prijatelja, ko pa se je možakar poročil * uiugo, je prišlo med njima do spora in kadar sta se srečala, io nista prav lepo pogledala. Tako je bilo tudi v petek zvečer. Iz prepira je nastal še pretep, pri katerem je M. vrgel svojo neKuanjo prijateljico po tleh, da se je lažje ranila na čelu. Epilog zadevščine l>o na sodišču. m Prepir in pretep. Sprla in stepla sta se v petek ponoči pred Vlahovičevo gostilno na Aleksandrovi cesti slikarski pomočnik Franc V. in trgovec Anton K. Pomiril in razdvojil ju je stražnik. m Čudna mati. V petek zjutraj, ko je bila Ana Vukova, posestnica v Grušovju, z doma in sta bila v hiši le njena dva otroka, je stopila v hišo neznana ženska z malim okrog 6 tednov starim detetom, ga položila na mizo in odšla. Od svoje sosede Marije Diamantove je Vukova pozneje izvedela, da je bila neznanka neka Marija Gajškova iz Maribora in da je otroku ime Bogomil. Včeraj je Vukova prišla na tukajšnje policijsko predstojništvo prijavit zadevo. Policija je takoj uvedla poizvedovanje za čudno materjo, ki pušča svoje dete pri tujih ijv’»h. Otrok je zaenkrat ostal pri Vukovi. m Trije vlomi v eni noči. V noči do petka na soboto so bili v Mariboru izvršeni trije vlomi, ki so se pa vsi ponesrečili. V pisaiiii tvornice štampiljk T. Soklič na Aleksandrovi ce3ti »o vlomilci vdrli v ročno blagajno, ki pa jričeli posluževati vsi tudi najmanjši proizva-alci. Povpraševanje na obeh tržiščih traja še nadalje, zato se priporoča vsem našim interesentom, da stopijo v stik z nemškimi uvozniki. Zaključki se vršijo franko nemška meja. X Za pospeševanje svilarstva. Poljedelsko ministrstvo je dogovorno z ostalimi interesenti odločilo, da se v teku leta prične s proučevanjem svilogojstva v naši državi, ki ima vse pogoje, da se ta važna gospodarska panoga oži-votvori. Ministrstvo namerava v to svrho nakazati večje kredite,, okrajnim ekonomom pa se bo določila naloga, da svilogojstvo nadzirajo ia podpirajo pospeševanje. jo vse druge dežele, v Italiji že preživela noč in se bliža jutranji zarji. Brezposelnost narašča seveda tudi tu, čeravno uradna poročila tega tako jasno ne prikazujejo, kakor je to običaj v drugih državah. Mnogo več kakor pa suhe številke pove prekinjanje izseljeniške zapore. Neizprosno se je v zadnjih letih brezposelnim odbijalo prošnje za podelitev potnih listov. Sedaj potujejo z uradnim potnim listom tisoči v Francijo, v nadi, da najdejo tam dela in kruha. In kljub temu ogromnemu begu z lastne grude prikazuje uradna statistika do oktobra tekočega leta porast brezposelnosti od 228.000 na 395.000. To pa so samo oni brezposelni, ki prejemajo pičlo podporo in so zato tudi zaznamovani. Vsi nešteti poljedelski delavci pa se nahajajo izven tega registriranja. Mussolini je rekel nekoč, ko je našteval ogromno število podjetij, katerim je država, bodisi v obliki subvencij ali sanacij prihitela na pomoč, da država vsem pač ne more pomagati. On ima prav. Kajti, da bi država vse to storila, bi morale državne finance kazati povsem drugačno sliko, kakor pa je v resnici njihovo stanje. Ze v prvih treh mesecih tekočega proračunskega leta se je pokazal deficit državnega proračuna v znesku 538 milj. lir. Lanski deficit v istem časovnem razdobju je znašal komaj eno tretjino letošnjega in je bil končno vendar izravnan. Državni zakladni urad naglaša, da je ta deficit vzrok povečanih izdatkov in ne zmanjšanih dohodkov. Izdatki pa se čim dalje bolj večajo. To dokazuje tudi stanje notranjih obligacij. Konsolidirano posojilo bi se po ponovnih zatrdilih vlade, katerim lastniki obligacij verujejo, ne smelo večati, pač pa bi se moralo polagoma odplačevali. To posojilo pa se je za naravnost ogromno vsoto 1-3 milijarde povečalo, tako, da znaša ta ogromni dolg danes polnih 888 milijard lir. Te številke v resnici ne dovoljujejo posebnega optimizma. Čeravno se od zgoraj nikdar ne pove resnica, ve ves italijanski gospodarski svet, ka,kqr tudi oni mali človek, ki krizo na lastnem telesu doživlja in preživlja, kako je v resnici s tem opevajočim fašističnem rajem. Naravno je, da ne more diktator zapovedovati gospodarski plimi in oseki kapitalističnega sveta. Korporativni sistem pač ne more postavljati trdnih opor napram gospodarskim pretresljajom, katerim ni kos. izborne kvalitete Iz novo povečane zaloge po najnif]it» cenah X Konferenca mednarodne trgovinske Zbornice je obvestila naše zbornice, da se bo konferenca, ki bo 5. decembra v Parizu, ba-vila med drugim tudi z vprašanjem nove trgovinske politike in načinom dela mednarodne trgovske zbornice. Na tej konferenci bo tudi definitivno določen program dela kongresa mednarodne trgovinske zbornice, ki se sestane 30. maja 1931 v Washingtonu. X Načrt zakona o trg. poročevalski slnibi v inozemstvu. V zavodu za pospeševanje zunanje trgovine izdelujejo načrt zakona, s katerim se urejuje poročevalska služba zavoda v inozemstvu. Po tem načrtu so predvideni posebni trgovinski poročevalci in svetniki pri naših poslaništvih in konzulatih, ki bodo po navodilih zavoda vršili svoje funkcije poročanja o prilikah na inozemskih zavodih, o možnosti plasiranja našega izvoza itd. Ta zakonska osnova bo prišla skoro v razpravo pri naših gospodarskih zbornicah, nakar bo predložena v odobritev. Proračunska sredstva za nove funkcije bodo zasigurana v novem proračunu, tako da bodo mogli začeti novi funkcij, s poslovanjem že v drugi polovici prihodnjega leta. Trgovinski obveščevalci in svetniki zavoda bodo morali pred izpraševalno komisijo polagati izpite po predpisih posebnega pravilnika. Osebam, ki imajo že izkušnje na gospodarskem polju in turističnem poslovanju, bo izpit, čigar odredbe bodo zelo stroge, olajšan. Od tujih jezikov bo treba znati poleg francoščine jezik države, v kateri bo želel biti prosilec zaposlen. Istočasno bodo likvidirane privilegirane trgovinske agencije, nekateri šefi agencij pa bodo nastopili položaje kot trgovinski obveščevalci in svetniki. Njihov položaj bo kontraktualen, spremali pa bodo poleg plače še potni pavšal ter doklade za pisarno in pomožno osobje. Podrejeni bodo našim diplomatskim predstavnikom in konzulatom ter imenovani v soglasju z ministrom za zunanje zadeve. Dobave Dne 27. novembra t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 175 komadov šotorov. (Ogla« je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču). Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 27. novembra t. 1. ponudbe glede dobave jekla, koles za centrifugalno sesaljko, ostilnih plošč, pločevine, 200 kg žebljev, 1 vagon koruze ter glede dobave 1 transformatorja. Dne 25. novembra t. 1. se bo vriila pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave materijala za barvanje. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni /bornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Borzna poročila dne 15. novembra 1930. Jugoslovanske devizne in efektne borze danes niso poslovale. V prostem prometu so se v Ljubljani imenovale sledeče notacije: Amsterdam 22’745, Berlin 13 47, Bruselj 7-8839, Budimpešta 9-885, Curih 10959, Dunaj 795 63, London 274-57, Newyork 56‘43, Praga 167-57, Pariz 222. Curih, 15. novembra. Beograd 91280, Pariz 20 27, London 2506125, Newyork 516 05, Bruselj 7198, Milan 27015, Madrid 59 90, Amsterdam 207-55, Berlin 122 97, Dunaj 72-67, Sofija 3-7325, Praga 192975, Varšava 57-75, Budimešta 90-235, Atene 6-67, Carigrad 24425, Bukarešta 3 06, Helsingfors 12 98. 2itna tržišča Novi Sad, 15. novembra. Vse neizpremenje-no. Promet: pšenica 4 vagoni, ječmen 1 vagon, koruza 114 vagonov, moka 16 vagonov. Tendenca: neizpreinenjena. Budimpešta, 15. novembra. Tendenca: slabša; promet: majhen. Pšenica: marc 1526 (1526 do 15-27), maj 15-25—15-36, (15-25-15-26); rž: marc 9—9’01 (9—901); koruza: maj 1164 do 11-67; tranzit: maj 9 50 (9-44—9-50). 39" Najmodernejše vzorce '•C ZAVES IN PERILA namiznih in kuhinskih garnitur veže naj-fineje in najceneje Matek & Mikeš, Ljubljana Dalmatinova ulica štev. 13 628 Spocf PRVO GOALF IGRIŠČE V JUGOSLAVIJI. V vseh večjih državah, tako tudi v sosednji Avstriji, je angleški šport golf že močno udomačen. Le pri nas v Jugoslaviji ga poznajo samo poklicni športniki ali pa ljudje, ki so živeli in so se udejstvovali v inozemstvu. Na predlog upravnega svetnika Jugočeške in dobrega poznavatelja golf športa g. Winklerja iz Kranja je bila danes ob 9. v Zdraviliškem domu važna seja Zdraviliškega odseka, kjer se je med drugim razpravljalo, kako bi se napravilo na Bledu golf igrišče in 8 tem v zvezi dvignil tujski promet. G. inž. Rustija Evgen, ki je prisostvoval seji kot gost, je naglašal in polagal temu športu največjo pozornost. Dejal je v zvezi z g. Wink-lerjem, naj bi se na Bledu ustanovil golf klub, katerega člani bi bili bogati iDdustrijalci, diplomati itd. Med drugim je izvajal, da danes odhaja s Pariza francoski inženjer ter bo te dni prišel na Zimske plaiie, zimske obleke, zimsko perilo, snežne ievlje, damske, moike ter otroike Vrbsko jezero, kjer bo v Delaehu napravil moderno golf igrišče. Ta inženjer naj bi prišel tudi sedaj na Bled, ker bi v zvezi s tem bili veliko manjši stroški. Na seji je bilo sklenjeno, da pride ta znameniti inženjer iz Pariza 12. oziroma 13. t. m. na Bled, kjer bi napravil načrt oz. predosnovo igrišča, proračun in podal strokovno mnenje o prostoru. 2e sedaj se je razpravljalo, kateri prostori bi bili najpovoljnejši ter bi odgovarjali golf igrišču. Na dnevnem redu je bila leška gmajna v Lescah, prostor, ki je last gosp. Kende v bližini blejskega mostu in pa Piškotarjev travnik v Zasipu. Načrt golf igrišča bi za enkrat stal 10.000 do 12.000 dinarjev. Te stroške krije: polovico Zdraviliška komisija, ostalo polovico pa dva najpomembnejša blejska kotelirja. Nadzorstvo preddela pri gradnji golf igrišča bo vodil gosp. upravni svetnik dr. Winkler. Današnja seja Zdraviliškega odseka je v tem pogledu zgodovinske važnosti, saj je rodila sklep za zgraditev golf igrišča, ki bo prvo v Jugoslaviji, in napravila s tem velik korak za povzdigo tujskega prometa na Bledu. Vse kaže, da bo postal Bled v naslednjih letih središče in inicijativa velikih športnih prireditev, kar mu bo dalo renome svetovnega letovišča in zdravilišča. ZDRAVSVENI POMEN PLAVANJA (Ob otvoritvi zimskega kopališča SKIlirije.) Med vsemi vrstami športa zavzema plavanje odlično mesto. Njega vpliv na rast in na razvoj človeškega telesa je tako očiten, da vsakdo lahko opazi na plavaču vzor zdravega in harmonično razvitega telesa. Plavač ima močan elastičen prsni koš, krepke noge in roke, lepo oblikovanje mišice in zdravo kožo. V čem pa je prednost plavanja pred drugimi športi? Ta prednost je t> vplivu vode. I. Pomen vodne temperature: Kdor skoči r mrzlo vodo, bo takoj opazil, da se pri tem njegovo dihanje pospeši. Mrzla voda draži živce v koži in reflektorično začnemo globokeje dihati. Škropljenje z mrzlo vodo uporabljamo s pridom tudi v primeru, če pade kdo v omotico. Ker ga škropimo z mrzlo vodo začnejo dihala bolje delovati, to pospeši krvni obtok in zadostna množina krvi pride v možgane, kar vrne človeka zavest. Temperatura vode pa ima še drug pomen. Telo oddaja svojo toploto okolici, v našem slučaju mrzli vodi. To oddajanje sc pospeši, zakaj od telesa segreta voda se dvigne, na njeno mesto pa pride mrzla od spodaj. Tako mora plavač stalno oddajati svojo toploto in greti okolico. Če miruje, ga začne kmalu zebsti, če pa plava, torej če se giblje, tedaj se pri delu samem proizvaja toplota. Pri kopeli v vodi, ki je imela 12 stopinj C so dognali, da je izgubilo telo v 4 minutah 100 kalorij (1 kalorija je ona množina toplote, ki je potrebna, da se 1 1 vode segreje za 1 stopinjo). To izgubo toplote nadomesti telo na ta način, da začne notranje bolje delovati. Zanimivo je, da je telesna temperatura po mrzli kopeli večja nego pr kopeli 24 stopinj C. Ta vpliv se uveljavi v vsem telesnem presnavljanju, zato se čutimo po mrzli kopeli prenovljene, sveže in ker smo izgubili kalorije, se tek izboljša. H. Pomen vodnega pritiska. Pritisk vode ima velik vpliv na dihanje. Če stopijo fantje v vodo, ki jim sega nekoliko čez pas, tedaj začnejo prsno dihati, kar je svojstveno le za ženske. Ce se začetniki plavači potopijo do vratu v vodo, tedaj jim je dihanje sploh otežkočeno, kar se izraža v nenavadnem občutku. Voda pritiska od raznih strani na prsni koš; če hočemo vdihniti, t. j., če hočemo prsni koš razširiti, tedaj moramo odriniti gotovo množino vode. Du Bois-Reymond, fiziolog na berlinski visoki šoli za telesne vaje je izračunal, da morajo dihalne mišice pri vsakem vdihljaju pod vodo za 0'08 kgm več delati kakor na prostem. In sicer velja to za dihljaj, kjer vzdahnemo pol litra zraka in le v slučaju, če ležimo tik pod vodno gladino. Upor vode pri opisanem dihanju je prav tako velik kakor upor, ki ga morajo prsne mišice premagati, če hočejo 8 kg težek kamen, ki ga položimo na prša, dvigniti za 1 cm. Iz povedanega je razvidno, da je dihanje v vodi prava gimnastika za dihalne mišice. To nam potrdi pogled na trenirane pla-vače, ki imajo močan, lepo razvit prsni koš. Posebne važnosti je plavanje za iploobvezno mladino. V šolah morajo otroci po 4. ure na dan mirno sedeti, kar vpliva na njih razvoj zelo slabo. številne statistike kažejo, da otroci v šolah oslabe, da shujšajo in to baš v letih, ko bi morali neprestano rasti. Navajamo le primera: Quirsfeld je preiskal in iztehtal leta 1914 okrog 1000 otrok iz prvega razreda ljudske šole. Dognal je, da je od teh shujšalo v prvem šolskem letu 16% dečkov in 29% deklic. Ostalih 30% dečkov in 44% deklic pa je ostalo na isti stopnji kakor pred enim letom. Drug poizkus, ki ga je napravila ga. Colombel, je dokazal, da pridobijo 16 letne učenke tekom enega leta 1'6 kg na teži. Ta prirastek na teži je sestavljen takole: v počitnicah se zredijo za 2‘8 kg, tekom šolskega leta pa shujšajo za 1‘2 kg. Kaj ko ne bi bilo počitnic? Na vprašanja — zakaj vpliva šola oziroma šolsko sedenje tako neugodno na razvoj mladega telesa — je prav lahko odgovoriti: v mladem telesu je biološka potreba po gibanju, če pa se ne more ali ne sme gibati, tedaj je prikrajšano na nečem, kar narava nujno zahteva. Saj vemo, da le delo, igra, šport oblikuje organe. Iz vsega je razvidno, da je potrebna protiutež proti mirovanju oziroma proti telesni degeneracij^ ki je posledica preobilnega sedenja. V Nemčiji n. pr. bodo vpeljali v vse šole vsak dan po eno uro telovadbe in športa. Podobne korake so napravili tudi v nekaterih drugih državah. Pri nas pa je dolžnost starišev, da poskrbijo otrokom za razvedrilo in istočasno za telesno okrepitev. Najboljše storijo če omogočijo svojim otrokom udeležbo pri plavalnem športu. Ljubljančanom to ne bo težko, ker imajo na razpolago zimsko kopališče S. K. Ilirije. na dolgoročno odplačevani« OblažilnicT ..Ilirija" Ljubljana Mastni trg 17. Telafon 28-25. Tek Osvobojenja — za pokal Toneta Vah tar ja t Mariboru Dne 1. decembra ob 11. uri dopoldan priredi ISSK — Maribor v tretjič tek skozi mesto Maribor na 2300 m dolgi progi za pokal, ki je posvečen spominu narodnega borca Toneta Vah-tarja. Ker je tek propagandnega značaja, imajo pravico starta razen verificiranih atletov tudi dijaki, vojaki in ostali športniki! Da bo pa udeležba cim častnejša, se je odločil prireditelj obdarovati tudi letos še 5 nadaljnih tekmovalcev z ličnimi spominskimi darili 1 Vsa darila bomo še pravočasno razstavili. Proga: dolga 2300 m. Start: Državno moško učiteljišče, Koroščeva ulica - Maistrova - Kolodvorska - Aleksandrova - Slovenska - Gosposka - Cilj Glavni trg. Vsak poedinec mora preteči vso progo. Pokal preide v trajno last tekača po trikratni zaporedni zmagi ali ako si ga pribori petkrat v presledkih. Ostala darila pa preidejo takoj v trajno last tekmovalcev. Tekmuje se po pravilih JLS. — Tekačem tujih narodnosti udeležba ni dovoljena! Prireditev bo izvedel ISSK Maribor pod pokroviteljstvom komandanta mesta. Tekmovalci se po startu vpišejo v zlato spominsko knjigo, ki jo hrani ISSK Maribor. — Opozarjamo pa naprej vse tekmovalce, da se drže točno danega prijavnega roka, ki poteče 30. novembra točno ob 12. uri. — Prijave sprejema Danilo Vahtar, Gosposka ul. 37 (v trgovini). Točne propozicije tekmovnja objavimo prihodnji teden. — ISSK Maribor. MARIBORSKI ŠPORT Športni razpored danes v nedeljo: Ob 1S-15 na igrišču I. S. 3. K. Maribor: prvenstvena tekma I. S. S. K. Maribor mlad. : S. K. Železničar mlad. (Sodnik g. Vesna ver.) Ob 14-30 na igriščn 1. 8. 8. K. Maribor: medmestna tekma Gradec : Maribor. (Sodnik g. dr Planinšek.) S. K. Železničar gostuje v Trbovljah in bo odigral s S. K. Amater prijateljsko tekmo; S. K. Rapid pa gostuje v Čakovcu proti S. K. Čakovec. ■' '■ - j IlillliPi ■ *o :. j iilliliii • ycnu V noči od 12. na 13. novembra je doletela mesto Lyon v Franciji strahovita nesreča. Bilo je kmalu po polnoči, ko je prebivalce t predmestju St. Jean zbudil silen hrušč. Podrl se je namreč obrambeni zid, ki je podpiral pobočje hribčka, na katerem je stalo več poslopij, z zidom vred pa so se porušile tudi hiše z vsemi njihovimi prebivalci vred. Ruševine pa so po pobočju zdrčale navzdol ln uničile še nekaj poslopij ob cesti Cramorsac. Razvaline so med drugim podrle hotel »Petit Versailles«, kjer je vse potnike zasulo v spanju, tisti pa, ki so se rešili, so pobegnili na vse strani. Požarna bramba in stražniki so takoj prihiteli na kraj nesreče na pomoč. Komaj pa so začeli svoje človekoljubno delo in so že nekaj ljudi izvlekli izpod ruševin in jih za silo obvezali, se je dogodila nova katastrofa: okoli dveh po polnoči se je vsul s hriba nov plaz, žju griča pa leži 20 metrov debela plast zemlje, kamenja in ruševin. Izpod hriba pa teče studenec umazane vode v reko Saona. Ta studenec je po vsi verjetnosti povzročil nesrečo. 2e dva dni pred nesrečo so se namreč pokazale na eni od zgoraj omenjenih dveh bolnišnic razpoke, iz katerih je curljala voda. Tisti del poslopja so takoj izpraznili. Nihče pa ni niti v sanjah mislil na to, da ae bo kar vsa površina hriba sesula v dolino. Takrat, ko so se udirali plazovi na hiše, se Je zemlja tresla kakor ob potresu. Ves strah pa ni oviral niti gasilcev niti policijskega moštva niti vojaštva, da ne bi hitelo na pomoč in reševal^ nesrečnih žrtev izpod razvalin. Ne manjka seveda niti radovednežev, ki ogledujejo kraj strahovite nesreče. Strokovnjaki sedaj pregledujejo hrib, da do-ženejo, kje tiči vzrok nesreče. Na službo pa so poklicani tudi vsi zdravniki in medicinci v ki je vse podrl in pokopal pod seboj, kar mu je bilo na poti. Močan oddelek policije in ognjegascev je pokrila nad 20 metrov debela plast ruševin. Zemlja se je nato vsula s hriba še trikrat in podrla zadnje ostanke zidovja. Obseg nesreče se še ne da pregledati. Tam, kjer je stalo nekdaj predmestje St. Jean s svojimi sivimi, starinskimi hišami in s svojo veličastno cerkvijo, zija danes le še globok prepad, ki se razteza 300 metrov daleč ob vznožju hriba. Temelji cerkve, ki je bila zgrajena na okoli ob vznožju hriba, se še vidijo. Od tu dalje so se sipali in spuščali plazovi visoke zemlje na nižje ležeče hiše in vrtove. Na levi strani prepada stojita sedaj dve bolnišnici visoko nad prepadom, tako da se vidijo temelji obeh poslopij. Bolnišnice, kjer je ležalo več sto bolnikov, so z največjo naglico izpraznili. Ob vzno- Lyonu, ki požrtvovalno pomagajo ponesrečencem. Koliko žrtev je nesreča zahtevala, še ne vemo natančno, bo jih pa bržkone precej nad 100. * * * Lyon je tretje največje mesto v Franciji in glavno mesto okrožja Rhone. Mesto je prvovrstna trdnjava. Utrdbe so dolge 80 kilometrov. Prebivalcev šteje 571.000. Mesto leži ob izlivu reke Saone v Rono. Lyon je središče svilene industrije v Franciji. V tej industriji je zaposlenih v Lyonu okoli 150.000 delavcem. Od 1. 1914. pa se v Lyonu zelo razvija tekstilna industrija sploh. Župan mesta Lyon-a je znan! voditelj socialistov in bivši predsednik francoske vlade g. Herriot, ki je velik prijatelj našega naroda. Svoj modini salon sla sestiri odprli v začetku tega meseca. Otvoritev je bal senzaoijonalen ('o-godeik prve virste. K otvoritvi je prišlo veMko število diplomatov, politikov, pisateljev in umetnikov a svojimi soprogami. Salon se je res izplačalo pogledati, vsaj je njegova oprava stala nad 10 milijonov frankov. 1 -ksebna znamenitost saiona je soba za žene, ki je izdelana taiko lepo, da si je tudi n«(jbuj-nejša domišljija ne more lepše izmisliti. Stene so iz kristalnih najfinejših ogledal, pa tudi ■ prava je iz stekia. Zaradi lesketajočega se stekla dela soba čaroben in tajinstven vtis. V tej sobi se občutljive ženske lahko oddahnejo od napornega študija najnovejše mode ... Poleg te sobe pa je mala sobioa, kjer ženske lahiko pokušajo najnovejše mešanice raznega žganja. Vsak dan popoldne pa nastopata obe sestri bot plesalki pred obiskovalkami salona in p.a-vijo, da njihovi nastopa še bolj vlečejo ljudi v salon kot vsa moda. Spiritisfovske goljufije Neka mlada dama iz višjih krogov v Budimpešti Je izgubila vse svoje premoženje vsled svojega praznoverja. Irena pl. Barsony je postala pred kratkim polnoletna ter obenem prevzela veliko premoženje. Zaročena je bila z nekim inženerjem, kateremu je nekega dne pisala, da ne more postati njegova žena, ker je izgubila vse svoje premoženje ter ga noče napraviti nesrečnega. Inžener je začel na lastno pest poizvedovati ter je doznal, da je njegova nevesta močno nagnjena k okultizmu in da jo je oropal neki medij. Stala je popolnoma pod vplivom neke ženske, v katere stanovanju so se vršili špiritistične seje po večkrat na teden. Pri neki seji je »duh« zaukazal mladi dami, da mora prepustiti vse svoje imetje v špiritistične svrhe. »Duh« je šel celo tako daleč, da je imenoval celo osebo, kateri ima izročiti svoje premoženje; ta je bila, seveda, lastnica stanovanja, kjer so se vršile seje. Inžener je naznanil medija in njegove sokrivce policiji. Zaprte so vse osebe, ki so udeležene pri tej umazani zadevi. Zdi se, da bo mlada dama rešila vsaj del svojega premoženja. A koliko zapravijo denarja in miru tudi nekatere naše žene pri raznih vedeževalcih in vedeževalkah? Ali je to potrebno? Dve novi mesti v Amerilti Doba kolonizacije v Ameriki še ni minila :n mesta v Ameriki rastejo in se širijo še dandanes z neverjetno brzino. San Frančiško je bilo prvotno le revna naselbina iskalcev zlata in Chi-kago je bilo komaj pred 100 leti navadna obmejna vojaška postojanka, kjer so se belokožci neprestano vojskovali z Indijanci. Ustanavljajo pa tudi še vedno nova mesta, kar gre navadno zelo hitro. Na prav velikopotezen način se je odločila za ustanovitev novega mesta velika »Steuben« družba. Predsednik družbe je po dolgih pogajanjih podpisal pogodbo, po kateri preide v last družbe popolnoma zapuščena nekdanja drvarska naselbina VVincester na severni meji države Wiscontin. Sto starih lesenih barak so takoj podrli, na njihovo mesto so pa postavili 200 večjih in manjših enorodbinskih hiš, kjer najdeš vse udobnosti moderne stanovanjske kulture. Ceste in trgi so dobili imena po znanih ameriških Nemcih. Vse hiše pa ostanejo last družbe, da se prepreči vsaka špekulacija. Vsa naselbina je določena za letovišče in okrevališče ameriških Nemcev. Mesto se imenuje »Steuben«-city. Drugo čisto novo mesto v Ameriki je »Boul-der-city«. To mesto je odločeno za delavce, ki delajo ob Missrissipiju ogromne jezove. Tudi to mesto je najmodernejže urejeno in ima prostora za 4000 do 5000 ljudi. Ako sloni podivjajo________________________ Nedavno so v Londonu slovesno ustoličili novega župana ali »lord-mayorja«. V slavnostnem sprevodu so vodili tudi skupino lepo okrašenih slonov. Ko pa so sloni zagledali nekega dijaka, ki je nosil v roki veliko, s kričeče rdečo barvo naslikano sliko leva, so sloni podivjali in napravili veliko zmešnjavo. Slona so namreč kljub svoji velikosti silno občutljive in tenkočutne živali. Redar »trobijo«, kakor to radi delajo v cirkusih, je to že znak, da so živčno razdraženi. Znano je tudi, da sloni silno neradi gredo mimo konija ali osla in popotniki v tropičnih krajih, ki jezdijo, morajo na to paziti, ker se prav lahko zgodi, da zgrabi slon z rilcem oba, konja ln jezdeca, in oba zažene bogvekarm proč. Jako radi pa imajo sloni svoje strežaje, čim se nanje le nekoliko navadijo. Zato imajo ▼ Indiji slona sploh za najbolj pametno žival. TAftdnr Kil 11P naznania' da Je preselil J. vUUUi 11.111 Iv svoj damski modni salon in prikrojevalno šolo na Sv. Petra cesti št. 4, II. nadstropje. (774) Spomenik varčnosti. Uprava mestne hranilnice v Hamburgu je dala okrasiti neko svojo podružnico s kipom, ki naj predstavlja varčnost. Hranilnico v Hamburgu so ustanovili 1. 1827. fllajnovejsa pariška sen- zacija Pestremu pariškemu življenju nikdar ne manjka senzacij. Težko je sicer za razvajene pariške živce nekaj napraviti, kair bi ljudi utegnilo zanimati, a iznajdljivost ljudi vedno ugane kaj novega. Najnovejša senzacija zia Pariz, zlasti za ženski svet, je modni salon, ki sta ga odprli dve plesalki, znani pod imenoim »Dolly Sisters«. Ti dve plesalki, ki sta doslej povsod, kjer sta nastopili, vzbujali silno pozornost s svojimi ktras-sniimi oblekami, a svojimi plesi in pa tudi s svojo neverjetno srečo v igri, sta se namreč odpovedali plesu in rajši vodite najelegaotejfii modni salon v Parizu, čegar prava lastnica je Jenny Dolly, njena sestra Rosie ji pa pomaga. Spomenica trboveljskih rudarjev Ni bilo zlepa dogodka, ki bi se v Trbovljah jnoduino tako ugodno komentiral, kakor Je bil obisk predsednika vlade. Prvič je prišel med rudarje ministrski predsednik, a ne kot oblastnik, ki gleda na ljudstvo z omalovaževanjem in le od zgoraj, temveč kot pravi odposlanec kralja, da sliši vse želje in potrebe ^prebivalstva in da mu po možnosti tudi ustreže. O tem so se rudarji živo prepričali pri obisku ministrskega predsednika. Z izrednim zanimanjem je predsednik vlade poslušal pozdravni govor župana Voduška, ki mu je na kratko a jedrnato razložil težko stanje, v katerem žive rudarji. Predsednikovega sprejema se je udeležilo tudi načelstvo II. skupine, ki je bilo potem pozvano, da v posebni deputaciji predloži svoje želje. Ta deputacija, ki so jo tvorili župan Vodušek, g. Štruc za VI. skupino in g. V. Pavlin v imenu raznih rudarskih organizacij, je nato v Celju izročila gg. ministrom to resolucijo: Vse rudarsko delavstvo rudarskih revirjev Trboveljske premogokopne družbe, organizirano v II. skupini rudarske zadruge kot legalne predstavnice rudarskega delavstva Dravske banovine Vas, gospode ministre, kot verne izvrševalce intencij in smernic, izraženih v manifestu našega prerzvišenega kralja, na teh trdih rudarskih tleh najudanejše pozdravljamo. Kakor ostalo prebivalstvo, se tudi rudarsko delavstvo strinja z delom kraljevske vlade, ki deluje za slogo, gospodarski prospeh ter socialen in kulturen napredek jugoslvanskega naroda. Rudarsko delavstvo bo še z večjim navdušenjem sledilo akciji kraljevske vlade ter jo v njenem stremljenju po čimprejšnji konsolidaciji prilik v državi z vsemi silami tudi podpiralo, toda prpomniti mora, da je rudarsko delavstvo že skoraj celo leto silno prizadeto od težke socijalne krize, ki je nastopila vsled praznovanja pri rudnikih. Z delavstvom ob enem so prizadeti tudi trgovci, obrtniki ter vse ono prebivalstvo rudarskih revirjev, ki je v ogromni večini odvisno od zaslužka rudarjev. ; Praznovanje rudarjev je torej najtežji gospodarski in socijalni problem trboveljske občine in vsega prebivalstva rudarskih revirjev, kjer so težko prizadete tudi občinske finance. Zato naj nam bo kot predstavnikom rudarskega delavstva dovoljeno, da iznesemo pred Vas, gospodje ministri, tem potom nekaj prošenj, ki se tičejo izboljšanja težkega položaja, v katerem se nahaja danes preko 10.000 rudarjev z družinami. Ker proučujete kot odposlanci Nj. Vel. kralja prilike in razmere med narodom, smo globoko uverjeni, da bodo tudi naše predstavke našle v Vaših plemenitih srcih dober odmev, zlasti, da se boste usmilili naših trpečih družin in revne dece, ki trpi po nedolžnem pomanjkanje. Delavstvo v rudarskih revirjih praznuje že od meseca februarja po dva do tri dni tedensko. V mesecih: marcu, aprilu, maju, juniju, juliju, avgustu, septembru in oktobru smo delali le 141 dni. dočim smo 104 dni praznovali in to vse zbog tega. ker je koncem meseca marca železniško ministrstvo odpovedalo dobavno pogodbo za dobavo premoga in na žalost za nadalje znižalo dobave za 300.000 ton letno. S to redukcijo dobavne množine s strani železniškega ministrstva pa smo bili v prvi vrsti težko prizadeti rudarji, kajti nas in naše družine Je zadela vsa teža krize, ki je za tem nastopila in Se danes traja. Zato si tem potom dovoljujemo zaprositi kraljevsko vlado, da nakaže denarno podporo vsled te krize prizadetim rudarjem. Tudi okolnost. da se prične ena ali druga pogodbenih strank pogajati za sklep nove pogodbe za dobavo premoga tik pred potekom stare pogodbe, se nam ne zdi posebno usodna, ker so morali doslej vedno rudarji več dni radi tega praznovati. Prosimo, da se v bodoče pričnejo tozadevna pogajanja pravočasno, da ne bo rudarsko delavstvo no nepotrebnem trpelo. Drugo težie vpraSanje, ki teži rudarsko delavstvo, Je pa problem sanacije bratovskih sklad-nie. Vsled številnih redukcij, upokojitev, praznovanja in splošne krize je postala pokojninska blagajna bratovske skladnice pasivna. Tudi tukaj vljudno prosimo, da bi se našla sredstva, s katerimi bi se rešilo to pereče vprašanje, katero smatra rudarsko delavstvo noleg rednega dela za najvažnejše, ker regulira bratovska skladnica njegovo starostno, nezgodno in bolniško zavarovanje. Z ozirom na veliki cilj kraljevske vlade, ki blagodejno vpliva na slogo, gospodarski pro-sneh ter socialni in kulturni napredek Jugoslovanskega naroda, prosimo, da se tudi v korist rudarskega delavstva čimprej uredi enotno legalno stanovsko zastopstvo za vso državo. Jugoslovansko rudarsko delavstvo Dravske banovine radi tega ponovno uljudno prosi, da blagovoli krallevska vlada zgoraj iznešene tež-koče in prošnje dobrohotno upoštevati Ko prosimo Vas. gospode ministre, in celo-kunno kraljevsko vlado pomoči v tej stiski, za-gotavliamo, da se bo jugoslovansko rudarsko delavstvo v tukajšnjih revirjih kompaktno * vso odločnostjo postavilo za akcijo kraljevske vlade, ki gre za tem. da se ustvari blagostanje v močni Jugoslaviji. Vsej kraljevski vladi globoko vdani kličemo * jugoslovanskim rudarskim srečno! Zaenkrat je bilo deputaciji s strani gospodov ministrov zagotovi ten o, da se bodo v omilje-nie krize v trboveljskih revirjih dovolile refak-cije, t. J. popust pri tovornlnl za Izvoz premoga, kar bo brez dvoma omililo obstoiečo krizo v rudarskih reviriih. Zato naj rudarji z zaupanjem zrelo v delo in akciio sedanje vlade, ki se trudi, da paralizira gospodarske in socijalne pretresliaie. ki se pojavljalo kot posodice svetovne gospodnrske krize tudi v naši državi. Vladi so vse težkoče dobro znane, zato se neumorno trudi, da izboljša položai tudi rudarskemu delavstvu ter mu zasigura boljšo' bodoč nost v veliki in močni Jugoslaviji. Uspešno delo na polju socialne politike V torkovi številki smo obširneje poročali o uspehih, ki ga je dosegel v prvem letu oddelek za narodno zdravje in socialno politiko, če-gar načelnik je vedno delavni dr. Dolšak. Ta oddelek se deli v dva odseka in načeluje zdravstvenemu oddelku dr. Mayer, onemu za socialno politiko pa dr. Karlin. O delu zdravstvenega odseka smo že poročali, danes pa izpopolnjujemo to poročilo s poročilom o delu odseka za socialno politiko. Dr. Karun, sel' odseka za socialno politiko. Za socijalno politiko je imela banovina na razpolago 8 milijonov 703.882 Din. Širokopotezno zasnovana zaščita dece in mladine Najbolj širokopotezno je bilo zasnovano so cialno skrbstvo dece in mladine. Temu namenu služi in se vzdržuje iz kredita 6 stalnih mladinskih ustanov, in sicer: 1. Banovinski dečji dom v Ljubljani, 2. Banovinski dečji dom v Mariboru, 3. Gluhonemnica v Ljubljani, 4. Deško vzgajališče v Ljubljani in 5. Zavod za slepo deco v Kočevju. V razvoju je še mladinski zavod 6. Banovinski vajeniški dom v Ljubljani. Banovinski dečji dom t Ljubljani ima v o skrbi 20 otrok ter v evidenci zaradi poravnave oskrbnih stroškov 125 otrok, ki so v zasebnih zavodih in za 75 rejencev na kmetih. Otroci dobe v zavodu perilo, obutev in obleko ter gredo nato v rejo na deželo. Banovinski dečji dom v Mariboru ima oddelke za dečke v Strossmayerjevi ulici 40 prostorov, za deklice na Meljski cesti 30 prostorov in 20 prostorov v sirotišču v Slovenski Bistrici za dečke in deklice. Posreduje tudi oddajo otrok v rejo. Gluhonemnica v Ljubljani ima 98 gojencev Je na tako visoki stopnji, da so gojenci po končani šoli zmožni ustvariti si z delom svojo eksistenco. Razširitev zavoda pa je nujna. Deško vzgajališče v Ljubljani sprejema zanemarjene dečke, ki morajo v poboljševalnico. V zavodu je 57 gojencev. 32 jih poseča Solo. ostali se uče raznih obrti. V Zavodu za slepo deco v Kočevju je 34 gojencev. 17 jih obiskuje šolo, drugi se pa uče krtačarstva in pletarstva. Banovinski vajeniški dom v Ljubljani bo služil za oskrbo siromašnih nedoletnih vajencev. Zdaj je v njem le 14 vojnih sirot, ki so bile prevzete od invalidskega doma. Prostora je v zavodu za 60 vajencev, ki bodo še sprejeti. 7.a 75 otrok pri kmetskih rejnikih plačuje oskrbnino Banovinski dečji dom v Ljubljani Skrb za siromake in mladino Nakazalo se je 123 podpor v znesku 166.268 Din. Mnogo prošenj je še vloženih, predvsem za pomoč in nabavo protez siromakom. Podpirajo se dobrodelna društva in ozira se predvsem pri prošnjah na družine s številnimi otroci in na reveže v visoki starosti. Inicijativno se je pospeševalo vzdrževanje dečjih kolonij, zlasti počitniškega doma kra ljice Marije na Pohorju in ferijalne kolonije Kola jugoslovanskih sester in sicer s podporami. V lastnem delokrogu je oddelek organiziral in vzdrževal počitniško kolonijo na Vrb-niku ob Jadranu. V tej koloniji se je tekom meseca julija in avgusta oskrbovalo 49 otrok Manjše podpore so bile nakazane tudi nekate rim karitativnim društvom, ki se bavijo z za ščito dece. Kreditne pomoči iz zaklada za gradnjo malih stanovanj je bilo deležnih 7 zadrug in 245 o-seb. Zaklad je prevzel tudi za 7 milijonov 776.000 Din poroštva, za 1 milijon 401.750 Din prispevkov za obrestovanje posojil in je izplačal za 1 milijon 776.000 Din posojil. S tem je banovina mnogo pripomogla k ublažitvi stanovanjske bede. Smotrena in uspešna delavska zaščita Smotreno in uspešno se je nadziralo obrate vseh industrijskih panog. Referent za inšpekcijo dela je izvršil 1400 pregledov, referent za inšpekcijo parnih kotlov pa 291. Delavsko pro sveto je pospeševala s podporami posameznim delavskim strok, organizacijam, katere so pre jele znatne denarne podpore. Na isti način je podpirala delavske kuhinje z znatnimi denarnimi prispevki. Intenzivno in uspešno je bilo delo na polju zaščite delavstva s skrbnim in smotrenim nadziranje industrijskih obratov vseh panog. Z isto vestnostjo in intenzivnostjo se je skrbelo še posebej za varnost delavcev v strojnih obratih in so bili v ta namen obavljeni mnogoštevilni pregledi parnih kotlov in drugih pogonskih sredstev. Skrb za invalide in izseljence Z dotacijo, ki jo je dalo na razpolago mini strstvo za socialno politiko in narodno zdravje za kopališko zdravljenje vojnih invalidov, je bil otvorjen invalidski dom v Toplicah. Kopališke ga zdravljenja je bilo deležno 83 invalidov. Za opremo vojnih invalidov s protezami, ortopedskim obuvalom in ostalimi proteznimi pripomočki skrbi vzorno urejena protezna delavnica v Ljubljani. Vsestransko se skrbi za izseljence in priseljence z denarnimi podporami, še bolj pa v nacionalnem in kulturnem pogledu s tem, da se jim pošiljajo razne knjige, revije in časopisi; na ta način ostanejo vezi z domovino čim tesnejše in prisrčnejše. Oddelek nadzoruje nadalje tudi druge razne javne ustanove kakor: a) Pokojninski zavod za nameščence; b) Pokrajinski pokojninski sklad za Slovenijo; c) Okrožni urad za zavarovanje delavcev in č) Delavsko zbornico v Ljubljani. Za zavoda pod a) in b) vrši banska uprava drugoinstančne posle, za OUZD le v kazenskih zadevah. Sczdtavstvo Gozdovi v Dravski banovini, ki merijo 1,561.055 ha s produktivno ploskvijo 1,489.585 ha, zavzemajo po davčnem katastru 690.606 ha površine, pokrijejo torej 44.2°/o napram celo kupni površini odnosno 46.3% napram produktivni površini banovine. Istinito, z gozdom obraslo površino pa je ceniti na 721.545 ha, torej približno 48.4% produktivne zemlje. Koncem leta 1929. je bilo v Dravski banovini izločenih 190.669 ha zaščitnih gozdov, za časno zaščitenih gozdov, ki varujejo tuje objekte, kakor železnice, ceste, naselbine itd. pa 2774 ha. Leta 1929. so občeupravna oblastva v Drav ski banovini izdala 112 dovoljenj za krčitev gozdnih tal oziroma spremembo gozdnih tal v druge kulturne vrste v skupni izmeri 101.47 ha. Po zakonu iz leta 1922., ki predpisuje prijavo sečenj za gotove površine, je bilo leta 1929. pri sreskih načelstvih prijavljenih 1153 sečenj. Neprijavljenih, toda prijavi podvrženih sečenj je bilo 120. Žag je bilo v letu 1929. v Dravski banovini 2324, in sicer 2017 vodnih in drugih primitiv-nejše vrste, 307 modernih žag s polnojarme-niki. Na novo je bilo postavljenih ali moderniziranih 10 žag. Opuščena je bila samo 1 žaga, 1 pa je pogorela. Gozdne drevesnice Koncem leta 1929. je bilo v Dravski banovini 11 občeupravnih gozdnih drevesnic 8 skupno površino 5.6167 ha. Od te površine je bilo obdflano 3 2898 ha. Leta 1929. je bilo od- scf ouseka za šumarstvo inz. sivi danih iz te drevesnice in iz občeupravne gozdne drevesnice v Črnomlju, ki spada od novembra 1929. k Savski banovini, 2,392.262 kom. gozdnih sadik. Po tarifni ceni je bilo oddanih 1,679.842, po polovični tarifni ceni 211.450 in brezplačno 500.970 sadik. Občeupravne gozdne drevesnice so se vzdrževale večinoma iz lastnih dohodkov. Oskrbovalo je te drevesnice osobje obče uprave. Poleg teh drevesnic je imelo imenovano osobje v oskrbi 4 sreske drevesnice in 1 drevesnico bivšega krajnega zastopa. Površina teh drevesnic znaša skupaj 1.2354 ha z obdelano ploskvijo 0.7335 ha. Iz teh drevesnie so se oddale gozdnim posestnikom v letu 1929 741.420 sadik. Drevesnica podružnice Jugoslovanskega šu marskega udruženja v Slivnici pri Mariboru je oddala v letu 1929. 655.000 Badik. Privatniki so imeli v Dravski banovini 88 drevesnic 8 skupno površino 13.4073 ha in iz njih dobili v letu 1929. 3,701.750 sadik za lastno porabo, 1,062.600 sadik pa so prodali manjšim posest nikom. Pogozdovanja V izkazih o revizijah oblastno ukazanih pogozdovanj je koncem leta 1928. ostalo v evi denci 3660 slučajev za ploskev 8.533 ha 63, a leta 1929. je na novo priraslo. 852 slučajev s plo skvijo 1.331 ha 25 a leta 1929. je odpadlo, ker popolnoma pogozdeno 408 slučajev 8 ploskvijo 658 ha 21 a in pogozdeno 20 slučajev s plo skvijo 19 ha 7 a, ker je bila dovoljena krčitev gozda. Koncem leta 1929. ostane v evidenci 4084 slučajev s ploskvijo 9.207 ha 60 a. Kavcije za zaukazano pogozdovanje koncem leta 1928. je bilo položenih za 570 slučajev zne sek 1,244.780 Din, v letu 1929. je bilo na novo predpisano za 195 slučajev znesek 609.328 Din, v letu 1929. se je vrnilo za 60 slučajev znesek 117.975 Din. Stanje koncem leta 1929. je ostalo 70 slučajev z zneskom 1,676.133 Din. Brez oblastne opozoritve je bilo izvršeno pogozdovanje v 229 slučajih na ploskvi 182 ha. Prostovoljno se je pogozdilo po drugih, predvsem neplodnih zemljiščih v 28 slučajih ploskev 34 ha. Pogozdovanje pod neposrednim vodstvom gospodarskih organov obče uprave so se izvršil« v 60 slučajih na ploskvi 4.463 ha. Paša je bila zabranjena vsled pogozdovanja na ploskvi 7.764 ha. Škode v gozdih niso bile obsežne. Lot Občinska lovišča so nesla v letu 1929. 2 milijona 522.672 Din zakupnine. Lovskih kart se je v območju Dravske banovine izgotovilo v letu 1929. 6050 kom. in se je za iste pobralo 90.135.- Din. Za zgradbo hudournikov se je potrošilo v letu 1929. 1,101.379 Din. ‘Rud.avsivo V rudarstvu je v preteklem letu zabeležiti živahno gibanje in se je število prostosledov povišalo od 11.676 na 12.650. Rudniških mer pa je bilo podeljenih 11 enojnih, 28 dvojnih in 4 nadddnevne mere, tako da je obstojalo 31. avgusta t. 1. 775 enojnih, 552 dvojnih rudniških mer, 78 osredkov ter 15 nadnevnih mer. Rudarska proizvodnja je obsegala v glavnem rujavi premog, lignit, svinčeno in cinkovo rudo ter nekoliko bavksita. Šel ouseka za rudarstvo inz. Muigar Premogovniki so v začetku leta 1930. morali prestati težko krizo v prodaji premoga, v zadnjih mesecih pa se prodajne prilike že zopet boljšajo. V 21 rudniških obratih za rujavi premog se je produciralo z 9.173 delavci in 270 pazniki 1,613.224'678 ton rujavega premoga (t. j. 30.337‘3 ton povprečno na mesec manj nego v letu 1929.). V dveh premogovnikih za lignit se je pridobilo z 566 delavci in 7 pazniki 148.675 ton lignita (—527 ton). V dveh svinčenih rudnikih se je pridobilo 908 delavci in 44 pazniki 14.899‘77 ton koncentrirane rude (+ 19 ton). V topilnicah se je z 668 delavci in 18 pazniki pridobilo 9.077‘91 ton svinca in 5.640-76 ton cinka, ki so se deloma doma predelali v tržne produkte, deloma pa prodali kakor surova kovina. V bavksitnem rudniku, kjer se je šele vršila raziskava ležišča, 8e je pridobilo 320 ton bavksita. Kljub krizi se opaža živahno delovanje na rudnikih. Na državnem rudniku Velenje je bila koncem leta 1929. vpostavljena nova kalorična centrala s kapaciteto 2000 KW. S tem v zvezi gradi banovina iz Velenja v okolico Ljubljane daljnovod v svrho elektrifikacije zapadnega dela Dravske banovine. Na večini državnih in privatnih rudnikih se uvaja, odnosno spopolnjuje mehanizacija dela z uvajanjem najmodernejših strojev, deloma pneumatičnih, deloma električnih za strojno vrtanje, zasekovanje, nakladanje in prevažanje. Gradita se 2 novi separaciji 8 kapaciteto po 125 t/uro in nova 2‘7km dolga normalnotirna dovlačnica. V separaciji rud se je uvedlo flota-cijo, da se izgube na rudi zmanjšajo na minimum. Uvaja se na enem rudniku tudi pneuma-tično zasipovanje. Vzporedno s tehnično spopolnitvijo se je tudi v higijeničnem oziru skrbelo za delavstvo z gradnjo novih stanovanjskih hiš in pritiklin v splošnem in na enem rudniku z gradnjo vodovoda za dobavo pitne vode v rud. kolonijo. V Dravski banovini razpolagamo s sledečimi rudniki: živo srebro 1 (izven obrata), baker 1 (izven obrata), železo 9 (izven obrata), cink 2 (izven obrata), antimon 2 (izven obrata), žveplo 2 (izven obrata), mangan 3 (izven obrata), grafit 1 (izven obrata), aluminij 2 (eden v obratu), svinec 11 (dva v obratu 8 topilnico), rujavi premog 66 (26 v obratu), lignit 2 (eden v obratu), orle 1 (izven obrata), cinkarna v Celju (v obratu). — Strokovno šolstvo Na tukajšnji tehniki obstoji poseben odsek za rudarstvo (montanistična visoka šola). V Celju se nahaja drž. nižja rudarska šola za paznike, ki jo poseča v letošnjem šolskem letu 58 gojencev. Socijalno zavarovanje je osredotočeno v glavni bratovski skladnici v Ljubljani, ki ima 16 krajevnih organizacij. Funkcije posredovanja opravlja »Rudarska zadruga« v Celju. "Delo Znanstvenega društva Kadar slvenske kmečke matere svoje dvanajstletne sinove pošiljajo v Ljubljano v Sole, si zmirom na tihem mislijo same pri sebi: da mu ne bo treba težko delati, kakor moramo mi. Pa je vendar eden najtežjih in najmanj hvaležnih opravkov pod solncem, ukvarjati se z ustvarjanjem duhovnih dobrin, pa naj si je človek naložil že kakfine umetniške ali pa znanstvene misije. Da, eden najmanj hvaležnih, najmanj popularnih opravkov: preprostemu in pa materialnemu človeku — in ta dva človeka prav za prav vedrita in oblačita na svetu — se vsako kulturno prizadevanje, ki se mu ne predstavi v dovolj primitivni in otipljivi obliki in ki mu ne pride govorit naravnost v govorici in podobah njegovega dnevnega dejanja in nehanja, zdi samo prazen, igračkast nič. In vendar kulturna tvornost kakega naroda ne more biti samo skrb, kak perdeluje se krompir nar-bolji, kako odpravljajo se ovsam girje. Kulturn mora iz zemlje, iz dna življenja, iz najbolj spodnjih, najbolj tvamih borb svojega naroda, v katere je zasejana tn iz katerih edino lahko raste, stremeti do tistih subtilnih, eteričnih viškov, na katerih se morajo prečiščena, iz vekov v veke veljavna, hraniti vsa izkustvi 17 Zunanja, kar si jih je človek ali narod pridobil v svoji neskončni borbi za obstanek, ki je obenem borba za zmago človeka nad vsemi stvarmi. Samo na ta način se lahko kulturna dediščina čista in jasna ohranja iz roda v rod, samo na ta način lahko človek, ki zmaguje na kateremkoli poprišču te večne borbe, proži roko človeku, ki omahuje na kateremkoli drugem polju sveta. In najvažnejši, najvišji član v organiziranem procesu kulturnega življenja in ustvarjanja so vprav univerze in akademije. Pri nas je najbrž tudi kulturnim krogom našega občinstva manj znano, da dobršen del vseh znanstvenih nalog, ki jih v Beogradu in Zagrebu vršita akademiji, v Ljubljani v svojem področju že celih deset let marljivo in z lepimi uspehi opravlja naše Znanstveno društvo za humanistične vede. Znanstveno društvo so poleti 1921. kot sklicatelji ustanovnega občnega zbora započeli profesorji Nahtigal, Kos, Grafenauer, Prijatelj, Kidrič in Veber in so mu v pravilih formulirali namen: strogo znanstveno gojiti in pospeševati filozofske, filološke in historične vede. Društvo je organizirano po vzgledu akademij, članstvo pri njem se kakor pri akademijah določa po znanstveni kvalifikaciji. Danes šteje 21 članov, izmed katerih so trije profesorji na zagrebški univerzi, eden na beograjski, eden na praški, ostali pa so profesorji in znanstveniki v Ljubljani. * V deseto leto svojega obstoja in dela je Znanstveno društvo stopilo v znamenju živahne akti-vizacije in reorganizacije. Eno največjih, najtežjih dejanj, kar jih ima za seboj, je brez dvoma 0 debelih zvezkov Razprav, v katerih je na tesno zbranega polno neprecenljivega gradiva o našem jeziku, o naši književni in naši narodni zgodovini, mimo katerega ne more nihče, kdor se hoče temeljiteje poučiti o teh stvareh. Da bi Razprave komodneje prišle svojemu občinstvu v roke, je društvo sklenilo, da Jih poslej ne bo več izdajalo v debelih zbornikih, temveč bo vsako razpravo tiskalo zase. Na ta način bodo v teku zime kot posebne knjige in brošure izšla naslednja dela: Kidrič, Dobrovski in slovenski preporod; Oštir, Razlaga treh slovanskih ptičjih imen; Radojfič, o nazorih Teodosija o družabni ln državni ureditvi Srbije (v srbohrvaščini); Melik, o slovenskih kozolcih itd. Pri te.n načinu izdajanja si bo vsakdo, kdor se zanima za eno ali drugo teh znanstvenih panofl, zlasti ?a Mu-dentje, mnogo lažje omislil te stvari. Nadalje bo Znanstveno društvo poslej vsako leto objavljalo letno poročilo o društvenem delovanju, združeno s kritično bibliografijo vseh razprav o vedah, ki jih samo goji. Ta poročila bodo namenjena tudi. informaciji širokega kulturnega in znanstvenega sveta in bodo izhajala zato tudi y franeoščini, ruščini in nemščini. Vsako leto bo društvo prirejalo Javen svečan občni zbor, na katerem bo odbor Javnosti podal kratko poročilo in ki bo vsakokrat združeno • slavnostnim znanstvenim predavanjem. Na sploh pomenja letošnje leto za društvo mejnik, ob katerem Sele prav intenzivno pričenja 8 sitematičnim proučevanjem vsega, kar je v zvezi s slovensko in jugoslovansko zemljo. Kot nacijonalna institucija si Znanstveno društvo v prvem redu zastavlja take naloge, ki Jih diktirajo nacijonalne vede, in pa znanosti, ki raziskujejo naS narod in našo zemljo. V skladu • to misijo je Znanstveno društvo postavilo komisijo, ki bo »brala vse moči in poiskala vsa sredstva, da se doseže izdaja popolnega, modernim zahtevam odgovarjajočega leksikona slovenskega jezika in ■ njim v zvezi historičnega ln etimološkega slovarja. Kdor ima pri nas na kakršenkoli način opravka s pisanjem, pa naj bo to književnik, časnikar ali Študent, vsakdo bo vedel, kako neodložljivo nam je treba takih del; zlasti pa je ena najvažnejših, najtežjih naših kulturnih potreb ustalitev pravopisa in pra-vorečja slovenskega književnega Jezika. V ta namen se Je v društvu le sešla posebna komisija, ki jo tvorijo profesorji Nachtigal, Prijatelj, Breznik in Ramovš in ki ima pravico, pritegniti k sodelovanju tudi nečlane. Komisija marljvo pretresa ves materijal in pripravlja projekt, ki bo predložen ministrstvu prosvete, da bo že vendar z zakonitim ukrepom odpravljen kaos, ki vlada dandanes po naših publikacijah v pogledu jezika, da se odpravilo nepotrebne dubMe Itd. Poleg tega ima društvo v programu siste- matično prončavanje velike množice slovenskih dialektov, zbirati za to potrebno gradivo, dognati karakteristike naših posameznih govorov in osvetliti faktorje, ki so povzročili tako bujno dialektizacijo, kakor se bohoti v našem jeziku. Obenem s tem namerava društvo sistematizirati nekako jezikovno-zemljiško knjigo našega govora, v kateri naj bi bile nazorno zbrane vse razvojne črte naših dialektov, s čimer bi bilo mnogo olajšano razumevanje z našega jezikovnega razvoja v preteklosti in v sedanjosti. Vse to ogromno znanstveno raziskavanje naših jezikovnih razmer, s kakršnim se ne more iz-lepa ponašati kak drug narod, je delo profesorja Ramovša. Znanstveno društvo je prevzelo poleg tega tudi skrb, zbrati in urediti gradivo o naših krajevnih imenih, ki ga je svoj čas zbirala Slovenska Matica. Društvo bo moralo kritično pretehtati zbrano gradivo in ga korigirati na terenu, da se potem sestavi celoten popis krajevnih imen. Poleg tega ima društvo namen, izdati slovenski realni leksikon, ki je brezdvoma ena naših najnujnejših kulturnih potreb, izdati slovenske narodne pesmi z melodijami in zbrati narodne bajke, pravljice, pregovore itd. V njegovem programu so nadalje kritične izdaje važnejših starejših piscev, slovenski codex diplo-maticus, arheološko proučavanje in mapiranje naše zemlje itd. Odveč bi bilo še razkladati, kolikega pomena Je realizacija vseh teh načrtov za povzdigo naše nacionalne kulture in za dostojno afirmacijo te kulture pred svetom. In kar še največ odtehta: sleherno delo, ki si ga Znanstveno društvo stavlja v program, prihaja kakor lek na rane našega vkljub dvanajstim letom nacionalne svobode še vedno neurejenega kulturnega življenja. Zato pa je tudi dolžnost slehernega izmed nas, zlasti pa še vseh onih, ki jim je Bog kakorkoli dal, da od njihovih rok zavisi tudi pro-speh kulture in duha našega naroda — dolžnost vsakodar je, da to delo moralno, stvarno in gmotno podpre. Razstava t Sterletovih del Pretekli teden je bila v Jakopičevem paviljonu zapuščinska razstava slikarskih del pokojnega I ranceta Sterleta, ki je maja meseca t. 1. v Londonu tako nenadoma in po nesreči preminul. V najboljših letih in gotovo pripravljenega le na obsežna naročila, ki mu jih je predvsem nudil njegov s.oves kot soliden portretist v ljubljanskih in slovenskih meščanskih krogih, je slikarja Sterleta vrela nemila usoda oni umetniški skupini, ki bodi širni publiki priznana, akademsko uveljavljena in že dodobra tradicionalna pota, po široki cesti salonskega in razgledniško prigodnega realizma. Značilno za slikarjevo usmerjenost je na prvi pogled veliko število naročenih ali ponaro-čenih portretov javno in poljavno uglednih osebnosti iz najboljših družabnih krogov.' V naših razmerah (kakor tudi drugod in vsikdar podobnih) je to dejstvo tako pomenilo, da si je umetnik z gladko rutino pridobil reprezentančnega meščana, v zameno pa bil prisiljen sprejeti več ali manj tudi splošno merodajni okus in nedvomno umetniško razumevanje naročnika ali kupea. Pa še bolj poslane to navidez le zunanje razmerje očitno, če pogledamo v Sterletovo delavnico pobližje in iz vidika formalnega, torej ožjega umetniškega ustvarjanja. Tu se nam odkrije Sterletova koncepcija slikarske umetnosti v vseh onih iskanih in zaželjenih kvalitetah, ki naj jih pričujejo po povprečnih pojmih res dober in uvaievan slikar konservativne ljudske plasti današnjega in polpreteklega časa. Čutiti je pri tem, da slikarju umetniška vprašanja niso mogla biti globlji ali za razvoj celo usodepolen problem. Brez evolucije in revolucije, nepristopen vsakemu modernističnemu izmu, je bil zato v delih pasiven, neborben. Ne samo omejenost snovi, ki je dandanes na ta način povsem enostranska in skoraj neumljiva (zgolj portret najstarejšega realističnega kova, ki ■ega globoko v romantiko 19. stoletja — saj bi končno specialna posvetitev temu ženru dovedla ob danih pogojih prav daleč današnjim živim in pravičnim potrebam nasproti — tudi vsa ostala obravnava materijala je v Sterletovih rokah izdajala vsestransko izglajeno, dobro uravnovešeno obvladanje realističnih elementov: vsa potrebna garnitura tako zaokrožene podobe, solidnega meščanskega portreta s sentimentalno romantično pobarvanostjo je služila spretnemu mojstru le v dobro in njegovi umetnosti v tolerantno priznanje. Sterle ni bil niti impresijonist ter si je izbral po svojem srcu in razumu — kljub toploti na redkih mestih je v bistvu hladen v barvi in risbi in v celotni strukturi umetniške fantazije ozek — izbral po svojem igrivem nagnjenju dokaj lahek stil. Rojen v to, ni mogel odoleti ne božajočim, še zmerno samljubnim predstavam, k je je varoval o umetnosti in o svojem delu in sredi njega, niti ne prav pojavom njegovih izbranih in odličnih modelov. Osamosvojil se ni toliko in ni bil za res originalen, a vendar za našo dobo slovenskega slkarstva dokaj originalen nmetnik in spreten portretist. Njegova najboljša dela so: dvorna dama Tavčarjeva, minister Hribar, knezoškof Jeglč, general Maister, svetnik Suklje, svetnik Marn in več drugih. Gojil je olje in kredo. F. S. Elza Barbičema v naslovni »Lutke« vlogi V četrtek zvečer je v vlogi Alezije v Audra-novi opereti »Lutka« nastopila v mariborskem gledališču naša mlada subretka gdč. Elza Barbi-čeva. 2e pri njenem debutu v »Aleksandri« smo povedali, da ima vse predpogoje, da postane prvovrstna subretka; njen nastop v »Lutki« je to naše mnenje potrdil. Kakor vsak začetnik pa tudi ona ne more že sedaj izrabiti vseh svojih talentov, ne pevsko ne igralsko. Njene sile so še vezane po pomanjkanju odrske tehnike in rutine; oprosti jih do stoprocentnega izrabljanja lahko le čas. Razvoj pa mora biti sistematičen in v tem je velika odgovornost vodstva, ki bi moralo to upoštevati. Izmenjavanje igralk in pevk v isti sezoni in pri tako različnem razvoju ni pametno, kakor tudi ni pametno forsiranje. Kljub vsemu temu je bila njena Alezija sprejemljiva in simpatična. O ostalem poteku reprize »Lutke« je treba omeniti, da so se nekatera pretiravanja, ki smo jih omenili o priliki premiere, omilila. Celoten potek pa ni imel popolnega elana. Gledališče je bilo popolnoma razprodano. R- R- Nemški list o jugoslovanski narodni glasbi V »Frankurter Zeitung« je pred par dnevi izšel zanimiv popotni listek: P. Panoff, Der Balkan musiziert, v katerem objavlja pisec vtise o glasbenem življenju na Balkanu. Ko najprej pograja, da sta jazz in Donna Clara zašla tudi na ulice jugoslovanskih mest, začne prav toplo pripovedovati o srbski ljudski glasbi. »Glasbo je tudi treba doživeti, zlasti še primitivno glasbo. Kos stare kulture ti zaživi pred očmi, če poslušaš te svojevrste, lepe jugoslovanske melodije, te gibke ritme, ki jih ne omejujejo ne takti ne note ne kake tonske lestvice. Sicer našemu ušesu ne zvenijo vedno dopadljivo — v teku stoletij smo se odvadili, da bi ustvarjali glasbo prosto po občutju, in si seveda mislimo: melodija, pesem mora stati v tej in tej tonski vrsti, se mora gibati v tem in tem taktu. In prav teh stvari narodna glasba Srbov, Bolgarov, Črnogorcev in Rumunov ne pozna. Ona je iz časa, ki je zapadnemu Evropejcu že zdavnaj mrtev. Takle Balkanec sede tja, vzame svoje gusle ali pastirsko piščal, ali kar mu je že pri roki, in igra. In tako igra vedno nekaj novega, vedno drugo pesem, vedno novo »kompozicijo«. Tako so ga učili očetje, tako bo sam učil svoje otroke. Po mestih boš tega ljudskega godca redkokdaj čul, kvečjemu na sejmih. Toliko pogosteje pa boš naletel nanj na deželi. Tu začenja z godbo svoj delovni dan in ga končuje z godbo; zdaj igra iz ljubezni, zdaj iz sovraštva — kakor pač pridejo te stvari. Srb ljubi bolj junaške pesmi, on je patetičen in ti zna ure in ure peti o svojem kraljeviču Marku, kralju Vukašinu, in kako se jim še vse' pravi, in se pri tem sam spremlja na svojih primitivnih guslah. V njegovih pesmih ni tistih nežnih tonov, na katere zna udarjati Bolgar. Bolgarske narodne plese pa je treba slišati in videti — in človek ne more ostati pri miru. Veseli melodiji in ritmu, ki užge, ne moreš odoleti in moraš seči vmes... Moderni jazz-komponisti bi bolje storili, če bi se tod malo ogledali, preden hodijo iskat svojih motivov v črnske dežele. Morda se bodo še spomnili tega, kadar bo Amerika tudi nad jazzom uvedla^ prohibicijo. Dotlej se bomo morali zadovoljiti pač Liehtenberg: Literarne opombe Winckelmann, Hagedorn in Lessing so dali našim kritikom novega duha. Pirej se je reklo o slabem bakrorezu: »Bakrorez je na nič«. Zdaj pa imajo sodbe več ognja v sebi. O Coeur-daml bodo n. pr. takole sodili: »Obraz ima preveč lokalnega v sobi, oži so le po svojd velikosti podobne očem Junone; v njih na nič tistega tihega ognja, ki je Paris-u zmešal pomet, nič nebeškega, ker bi ge z njimi zaprlo in odprlo. Pa če se že usta zdijo idealna, so kodri francoski; ne opletajo igraje polnih lic, ampak, z obilnim mazilom strjeni v posebno lego, nič kaj ne vabijo k vprašanju, ati skrivajo pod seboj veliko ali malo. V njenem stasu ni prav nič grškega. Roke so tako zaobrnjene, kakor da bi imele angleško bolezen. Kolorit je kolo-rit slabega »likarja, ki slika ne sveži mavec in ki s tem, da hoče na enem mestu izraziti milino, sedem drugih mest prezre. Skratka, v vsej Coeur-dami ne najdemo niti bežnega sledu genija, ki bi nas s svojim delom ganil do solz. * K... se Je veliko bavll s knjigami. V svoji glavi je imel celo enciklopedijo. Preštudiral je mnogo matematičnih knjig, in ker sem bil njegov prijatelj, sem ga od te strani zelo dobro poznal. Njegovi pojmi so bili približno taki: Videl je Kastne rja v slavi in bogatega — prvi njegov zaključek: torej z matematiko se lahko doseže čast in denar. Poznal je pisavo matematičnih knjig, ki se razlikuje od vseh krščanskih in [»ganskih pisav — drugi zaključek: mate- samo z narodnimi pesmimi na ploščah, ki jih od časa do časa daje beograjska radio-postaja. Kajti zapadnjaku je zelo poredkem dana prilika, da bi poslušal koncerte 420 pevskih društev, kar jih Jugoslavija dandanes premore, niti ne pozna nacionalnih kompozicij Mokranjčevih, Ma-nojlovičevih, Tkalčičevih in- drugih. Zdaj pa zdaj dajejo v Nemčiji kompozicije mladega profesorja na beograjskem konservatoriju Slaven-skega, o katerem pravijo, da je samouk. Tudi to je na Balkanu čisto mogoče. Če te štiri ali pet sto let tlači tuje gospodstvo in si navezan čisto sam nase, potem pač ni drugega, kakor da postaneš avtodidakt. Bolgarija še nima svojega radia, ima pa občinstvo, kakršno bi si naši koncertni agenti samo želeli. Mladi bolgarski komponisti Stajnov, Atanasov, Viadigerov, Bobčev, Dimitrov znajo pisati opere, simfonije in stvari, ki so dorasle inozemski glasbeni produkciji. Koncerti v Sofiji in v provinci so vedno razprodani. Članek, ki je pisan ■ tistim znanim, malo poveršnim, pa vendar dobrodušnim poznavanjem jugoslovanskih in balkanskih zadev. ■ kakršnimi se po navadi oglašajo o nas popotniki iz zapadne Evrope, se končuje še e kratko omembo slovenske in hrvatske glasbene kulture, ki da s staro srbsko glasbo nimata ničesar skupnega in sta bili doslej povsem orijentirani na zapad. Filmi tedna Ko sera zadnjič gledal in poslušal filmske žur-nale v Matici t sem se dal že skoraj prepričati, da so sredstva zvočnega filma za nekaj vendarle nadvse pripravna: za nazorno reportažo dnevnih n daljnih stvari, it živo prikazovanje krajev in stvari, ki jih ne moreš zadosti predočiti že z golo, nemo podobo, za efektno reprodukcijo stvari, ki se v naših ča6ih ali pa so se v prejšnjih časih godile po svetu. Ko pa sem malo potem gledal n poslušal slovito zgodbo o aferi Dreyfusa, sem bil spet razočaran. Zgodba, ki je svojčas po svoji težki usodni tragiki presunila svet in ki še. dandanes ob vsakem novem problemu justice zatrepeče človeku v spominu; zgodba, v kateri so so za življenje človeka na tako sijajen način postavili možje z imeni Zola, Clemenceau itd.; ta zgodba, ki je po vsem tem sama iz sebe občečloveškega pomena, se je v zvočnem filmu, snemanem v Berlinu in podanem v gesti in govoru z visokopruskimi akcenti, izmaličila v revno rekonstrukcijo, ki ji manjka ves čar neposredne resničnosti in ki je vkljub zatrjevanjem uvodnega predavanja umetniško vendarle žaljiva za francoski narod. Delu se sicer pozna, da si je njega producent prizadeval, izgotoviti komad, ki bi bil zmožen tudi izvoza v Francijo. Toda vse to so ostali klavrni brezupni računi, delo je kakor mežikajoča nemška satira na francoski narod in dvakrat žalostno je, da je ljubljansko podjetje prav za dneve, ko smo slavili praznik prijateljstva s francoskim narodom in je Beograd na veličasten način odkrival spomenik hvaležnosti Franciji, s tako neokusnim, bastardnim plodom nemške filmske produkcije postreglo svojemu občinstvu. Neodpustljiv kulturen in naroden greh je, da nam Matica niti za to priliko ni dala dostojnega francoskega dela. V naši javnosti bi bilo že vendar treba zdramiti vest, da bi nam ne šli tako čez glavo kulturni škandal za škandalom. K. N. Milutinovič, Likovi iz strane književnosti. Kosta N. Milutinovič je bil doslej znan kot pesnik pesimistične smeri med Srbi in v malem učenec Sime Panduroviča. To bolj ali manj izpričujejo tri njegove dosedanje pesniške knjige (Sutoni, 1926., Prve molitve, 1928., Pregorele gorčine, 1930.) V zadnjih dveh letih pa se je Milutinovič vrgel tudi na kritiko in še bolj na esej. Dokaz za to je ta zadnja knjiga dvanajstero esejev o poznanih svetovnih pisateljih (Novalis, Schopenhauer, Leopardi, Macaulay, Baudelaire, Carducci, Istrati, Fulda, Holz, Hof-mannsthal itd.), ki jih je objavil lani in letos v posameznih književnih revijah v Beogradu, Novem Sadu in Zagrebu in so tu samo ponatisnjeni. Poudarjam pa, da to niso obsežni in bogato dokumentirani eseji, ampak prevečkrat le krajše studijce posameznega pisatelja in samo z ene strani vzete. Vendar je knjiga po svoji informativnosti srbski publiki potrebna in za njene razmere dovolj dobra, ker-je majhen priročnik v svetovni literaturi vidno registriranih duhov zadnjih desetletij. To je prva knjiga »Likov iz strani književnosti«. Sledilo jih bo po vsej verjetnosti še nekaj. — Sp. matika je strašno težka. Imel je knjige, ki jih je vsak dan rabil, druge spet, ki jih ni nikdar — tretji zaključek: kruh prinašajo le nekateri d 'i matematike. Videl je, kaiko je matematika razsvetlila temno bodočnost, in sicer v pratiki — četrti zaključek: matematika je nekaj posebnega. Kakor se spominjam, je bila njegova razdelitev drugih ved ta-le: umetnikov, med njimi Bijelič, Radovič, Tarta-glia, Petrov itd., in sklenili, otvoriti stalno umetniško razstavo. Biblioteka sodobnih pisateljev. Zagrebški književniki, ki se zbirajo okrog mlade revije »Književnik«, bodo začeli izdajati Biblioteko sodobnih pisateljev. Urejali jo bodo Branimir Sircel, Novak Simič in Husnija Cengič. V zbirki bodo izhajali moderni svetovni in domači pisa- ved - prinašalo: kruh in čast kruh In n i! časti j nič kruha in nič Časti 1 I Jurisprudentia, Medicina, Theologia, Analysis infinitorum. Metaphyslca, Logica, Critica. čast p« nič kruha ¥ Poesia, Bellea Lettres Mathesis, Philosophia. Edina napaka, ki jo imajo res dobri spisi, je ta, da so navadno vzrok slabim ali srednje dobrini spisom. * ZeAo dobro je, če vzameš Se enkrat v roke knjigo, ki si jo že stokrat prebral; kajti čeprav ostane objekt vedno isti, se je vendar subjekt fzpremeail. AH »i čudno, da smatramo publiko, kadar nas hvali, za kompetentnega sodnika, kadar nas pa graja, tedaj jd pa zabrusimo v obraz, da J« nezmožna soditi duhovne vrednote? Stalna umetniška razstava ▼ Beogradu. V Beogradu se je sešla skupina upodabljajočih Advocatia, Oeconomia, Anatomia, Računstvo in pisanje. telji. Prvi zvezek bo izšel še v novembru in bc prinesel novele Miroslava Krleža, Avgusta Česa rca, Stevana Galogaže, Luke Perkoviča, Novaka Simiča, Hasana Kikiča in Ljerke Premužiča. Kotorski mornarji ▼ nemški drami. Za Ernstom Tollerjem in Theodorjem PHvierjem, katerih dela smo že pred meseci zabeležili, je prišla y Perlinu na oder že tretja drama, M obravnava upor mornarjev ob koncu vojne, Friedrih WoH, Matrosen von Cattaro. Prve predstave tega dela so dovedle do viharnih demonstracij in debat med komunisti in socialisti v gledališču. eno ženske delo Ivnevno čitamo o kongresih in zborovanj iL najrazličnejših ženskih organizacij, ki nam pričajo o udejstvovanju žene na vseh poljih. Marsikaj ostane le pri lepo donečih govorih in njim sledečih sklepih, v splošnem pa moramo reči, da »e, posebno v naprednih državah, zelo poznajo uspehi ženskega truda in napora. Med organizacije, ki zaslužijo v polni meri pažnjo mednarodne javnosti, spada brez dvoma Zveza nemških državljank (Deutsche Staatsbiirgerumen-Ver band), ki je Imela v Frankfurtu ob Mainu v sredi oktobra svoj 36. občni zbor in obenem i. komunalno-politi1' i zborovanje. Poleg referata: »Finančno izenačenje v državi in občinah« ter »Gospodarski položaj na podlagi Versajskega dogovora« je podala ga. D ir. E. W ingerath iz K51na obširen referat o polažaju evropskih manjšin. Slikala je z mnogo razumevanja dtržavno-pravna, etnografska in kulturna stališča ter rezvila moderno pojmovanje pravic mednarodnih manjšin, pravice, ki jim je šele pomagati do pravega življenja. Poročevalka je končala svoj referat s sledečo resolucijo: »Zveza nemških državljank zahteva splošno obvezno zaščito narodnih manjšin tudi v tistih državah, katerih ne vežejo pogodbe o zaščiti manjšin ter temu odgovarjajoče mednarodno nadzorstvo. Tlačenje manjšin tvori stalno ogrožen je evropskega miru. Tej nevarnosti se lahko Izognemo le 8 pripora an jem samodoločbe narodnih skupin. Ohranitev narodnosti, zlasti materinega jezika, kulture in vere morajo kot neoporečne človeške pravice biti v okvirju vsak« države ne le pravno zajamčene, marveč se mora ta zaščita tudi praktično Umesten predlog Na kongresu Narodne Zenske Zveze v Zagrebu je bil med drugimi stavljen predlog, naj bi se vsaka samostojna ali poklicno zaposlena ženska nazivala z »gospo«, naj bo poročena ali ne. Predlog je bil soglasno sprejet. Mnogokrat se je tozadevno že razpravljalo; nedavno temu je »Zenski Svet« v nekem članku odločno zastopal to stališče. Zdi se nam pa, da z vsemi lepimi članki, predlogi in resolucijami ne bomo nič dosegle, ako se same ne bomo začele ravnati po svojih sklepih in resolucijah. Kakor je smešno, če dvajsetletna gospa nazivlja šestdesetletno žensko z gospodično, nič manj smešno ni, če se gospe, celo enake starosti in enakega položaja, nagovarjajo medseboj z »milostivo«.Nemški ka-■v liirji so vpeljali ta naziv za svoje dame, po njih so se ravnali nemški »Backfischi« v pogovoru s starejšimi damami. Slovenke se pa milostivimo kar vse vprek. Skrajni čas bi bil, da bi enkrat prenehale s to tujo navleko in črtale ta naziv iz svojega slovarja. Senatorka Plaminltova za favne nameščence Senatonka Pkuntakovž, predsednica Šeškega Zenskega nar. »veta, se ej v senatu, ▼ budžetoi komisiji, kakor tudi v plenarni seji energično zavzela za novoletno nagrado (13. mesec) javnih nameščenk. — V svojem temperamentnem govoru je nagledala, da so se Čehinje v dobi 12 let po oevobojenju morale boriti proti vsa-kojaJdm Mkamam, nasprobetvom in predsodkom, da ao zamogl« dokazati, da so zmožne izvrševati vsako delo vsaj tako dobro, kakor povprečen mošdd. Uspele so toliko, da se jim niikdo ne upa ▼ javnosti kaj očitati. Vkljub temu, vsak rakom o lavnih nastavijencih, ki je bil izdan po Je*u 1918. skuša kršiti njihove pravice in jdtm donaša novih krivic. Zdi se, kakor tli moški zavidali ženam, d« lahko žive neodvisno od njih, da ai pošteno služijo svoj krnili in pomagajo vzdrževati družino. Njihovo delo predstavlja danes njihovo doto. Valed tega bi morali socijalisti pomagati ženam. Drugi nedemakrataki din je barbarski napad na materinstvo, Id ga moški znajo poveličevati, ko gre za mater« njihovih otrok, ki ga pa smatrajo kot privilegij, ko gre za javno na-mešfeuko. Načrt novega zakona o novoletnih nagradah Je prvotno brez vsake u temi ji v o Izključil od te nagrade vse zaikonske javne nastavljemke. — V junije, ko so se začele razprave o tem zakonu v parlamentu, se je Piam Inkov 6 počela pogajati i ministrskim svetom, z zastopnikom finančnega ministrstva in z večino poslancev nar. soc. stranke. Značilno je, da so se vsi, raz-ven zastopnika finančnega ministrstva izjavili, da je novoletna nagrada le odškodnina za delo to W je morali biti deležni vsi, ki delajo. Kljub temu bi se stvar zasukala na škodo zakonskih noatavljencev, ako ne bi ženske poslanke energično posegle vmes. Na protest vseh ženskih organizacij v republiki je prišlo do salomonske rešitve: nagrado dobi tisti izmed zakoncev, ki ima najvdšje prejemke, t. j. mošld, ker ženska je navadno povsod manj plačana nego mol Pod pretvezo Stednje se žena prikrajša za 18. plačo, bar bi se n emoplo zgodiai v pravatni izvajati. Na ta način zaščitene manjšine morajo postati posredovalke med kulturami; zadovoljstvo Evrope gre po zadovoljnih manjšinah. Skrajni čas je, da so se začele ženske organizacije baviti z vprašanjem narodnih manjšin. Kdor ima samo malo upogleda v trpljenje žen v tlačenih manjšinah, se mora čudom čuditi da še niti ena vplivna žena ni dvignila svojega glasu pred mednarodnim forumom. Puščamo ,da se deca trga materam iz naročja; puščamo, da se nedolžna mladoletna dekleta, osumljena političnih deliktov, zapirajo po mesece in mesece med prostitutke in najhujše zločinke, kjer morejo biti priče najostudnejšim prizorom razuzdanosti in propalosti. — Vse to puščamo in ne dvignemo svojega glasu. Če že ne moremo preprečiti, da se manjšinam ubija narodni čut in narodna kultura, skušajmo doseči vsaj to, da se spoštuje njihovo človeško dostojanstvo, v prvi vrsti, da bi vsaj ženska mladina bila obvarovana pred tako strašno usodo, da se po ječah ubija v njej vsak čut človeškega dostojanstva. Zena ali ženske organizacije, ki bi ume-le v tem smislu zainteresirati mednarodno žensko javnost, bi se bile labko v svesti, da so storile človeštvu dobro delo. „ ELITE" d.io... LJUBLJANA, Preiernova ulice 9 prodaja damske, moške In deSke konfekcije. Na drobno 1 Na debelo t Prvovrstno izvrševanje po meril 660 službi. Tudi če je v družini več državnih naslovljencev, bo edina, ki je prikrajšana — žena. Kaj rado se navaja, da mnoge fene zanemarjajo svoje dolžnosti in se okoriščajo s olajšavami, ki so jim dovoljene, ne vidi se pa tistih, ke vedno in skrbeo opravljajo svoje posle in te so v veliki večini. Feministke ne bodo nikdar zagovarjale nemarnosti nastavtjenk, bodo pa vedno zahtevale, naj se ne ogroža eksistenca dobrih delavk z napakami njihovih koiegiaj. Sicer so le moški, bi disponirajo s s.jnikcdjami, žene niso niti Inšpektorice nitd administrativne šefinje niti uradne zdravnice. Naj torej vsabo izkoriščanje podvržejo disciplinami kazni. Uradnice se pač tolerirajo t javnih službah, niso pa nikdar dobro sprejete. Ko je seoatorioa Pia m Inkova v svojem govoru naštela še razne druge krivice, katerim so izpostavljene javne nameščenke, je zaključila svoj govor z zahtevo, naj se vendar en-J&r. konča to neiepo zapostavljanje javne na-i ščenke, naj se ji da svoboda in pravioa do dela ter naj se ji pravnim potom zasigura, da« bo lahko brez strahu zrla v bodočnost, svojo in družine. Kdaj naj se poročim«? NI vprašanja, na katero bi bilo težje najti odgovora, ako se dobro premisli. Kdor nič ne prevdari, za tega je seveda vprašanje čisto enostavno. Praktično se pač poročimo pri — prvi priliki in ne vprašamo dosti: je prav ali ne. V najboljšem ali najslabšem slučaju bomo imeli še vedno čas razmišljati o tem vprašanju — po razporoki. Kdaj naj se poročimo? V današnji dobi, ko se na potomstvo in celo kakovost potomstva ne polaga prav nobena važnost, je pai vse eno. če parčki prej ali pozneje gredo z« res. Saj so slavni raziskovalci dognali, da so se vsi veliki duhovi rodili od starejših staršev in da se ima 90°/o zločincev zahvaliti za svoje življenje mladim staršem. Ako torej hočemo brihtnega otroka, se poročimo po 25. letu. Ako hočemo biti vsaj enkrat v življenju razporočeni, tedaj se poročimo po principu: »ljubezen na prvi pogled«, ker potem nam za drugi in tretji in celo za zadnji pogled prav nič ne ostane. Gotovo si vsako dekle in vsak mladenič u-stvari sliko svojega bodočega druga, družice, ki pa ostane vedno le v fantaziji, posebno kar se tiče ženskega pričakovanja. Je to hrepenenje po raju ženske duše, ki to hrepenenje močnejše občuti nego moški, najbrž vsled tega, ker je ona kriva, da sta bila nekdaj izgnana iz raja. Nočemo biti krivični; vsaka ženska sreča v življenju ideal, o katerem Je sanjala. Samo gorje, če ta ideal postane res njen možl Čestokrat se Romeo ali Leander prelevi v najhujšega hišnega tirana, kajti — sreča je opo-teča. Gotovo se bodo vsi ljudje poročili, »ki so se našli« — če ima očka ali tašča cel kabinet zanje na razpolago 1 — Zene so vendar toliko dosegle v današnji dobi. Sedijo v parlamentu in t avtomobilu za volanom; so zagovornice na sodiščih, mojstri v plavanju, mojstri v boksanju in kako se že vsi tl novi pristni ženski poklici imenujejo. Prav gotovo bodo dosegle tudi še prosto volilno pravico v zadevi zakona Toda če bi smele tudi potem poročiti tistega, ki so si ga izvolile, je še vprašanje. Ako bodo pa enkrat toliko napredovale, da bodo k vsem svojim novim pridobitvam mogle prišteti tudi ono staro skrivnostno lastnost, namreč, da bodo znale izbrati pravega, tedaj se lahko poročč. Toda — kdo more tako dolgo čakati? Š4edenfe v šolah Zadnja leta so upeljali v nemški provinciji Pfalz na osnovnih in poklicno nadaljevalnih šolah šolske hranilnice, ki naj šolsko mladež navajajo k štedenju. V letu 1925 je bilo samo 10 takih hranilnic, dve leti kasneje 88, 1. 1028 jih je bilo 181 ter je do danes število narastio že na 235. Sorazmerno so se množili tudi prihranki otrok. Ti so znašali koncem 1. 1924 RM. 4613, 1. 1926 RM. 23.255, do 1. 1928 so narastli na 70.557 RM. Začetkom tek. leta so pfalški šolarji imeli že lepo število RM. 97.081 (okrog Din 1,250.000.—) prihranjenih. Vsekakor lep znesek, ako pomislimo, da so otroci hranili dobesedno po parah. Posnemanje vreden vzgledi RADIJSKA OOPAJNft POžTIMfl UUBUANA RADIO, kot si ga želite namreč visok v kvaliteti in nizek v ceni Naša REKLAMNA PRODAJA, ki traja od 10. novembra do 30. decembra 1930, obsega sledeče radijske sprejemne naprave: 1~v ETEKT0RSK1H APARATOV, kompletnih z vsemi potrebšči-/i i||| I ■ nami, ki so za poslušanje potrebne, za naplačilo Din 80-— JLvrvr ter petkratno mesečno plačilo po.........Din 45*— 300 1 200 3 -ELEKTRONSKIH APARATOV, kompletnih z elektronko, baterijami, antenskim materijalom ter eno slušalko, za naplačilo Din 100*— ter osemkratno mesečno plačilo po . . Din 75’— -ELEKTRONSKIH APARATOV >REINARTZ<, kompletnih z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt, linim zvočnikom ter antenskim materijalom, za naplačilo Din 240*— ter desetkratno mesečno plačilo . . Din 180*— 100 4 -ELEKTRONSKIH APARATOV »REINARTZc z visokofrekvenčno elektronko z zamreženo anodo ter akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt, izbornim angleškim zvočnikom Amplion AC 27 ter antenskim materijalom, za naplačilo Din 880*— ter dvanajstkratno mesečno plačilo po Din 280*— Poslužite se ugodne prilike ter si naročite takoj Vaš aparat RADIO UUBUANA Ljubljana, Mikloiiteva S Maribor, Aleksandrova 44 / pri o a/a: Opozarjamo na našo otllko Izbiro xlm»Ucga blaga j A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA Nevarnosti barvanja Pri neki seji pariške medicinske akademije j« svaril voditelj policijskega kemičnega laboratorija pred prekomerno uporabo barvila za ustnic« in tudi pred barvanjem obleke. Barvilo za ustnice povzroča čestokrat otekline na ustnicah. Ne* varne so tudi obleke, ki se barvajo s strupenim' barvilom. Z ozirom na sedanjo modo, ki zahteva enotno barvo za obleko, plašč, nogavice in čevlje, ae je zelo razpasla navada, da si ženske puste prebarvati ali si same barvajo svojo obleko in čevlje. Prebarvana obleka ali čevlji bi se ne smeli takoj obleči, marveč jih moramo pustiti nekaj dni na zraku, da izhlape strupene kemikalije, ki so se eventuelno uporabile pri barvanju. Prav posebno je škodljiva barvana kožuhovina, ki pride v neposredno dotiko s kožo. Razglej po ženskem svetu Poštne ravnateljice imajo — v Turčiji. V Turčiji je bila imenovana kot prva poštna ravnateljica gospa Ali Hanum. Uspehi iene v naeijonalni ekonomiji. Komaj 23-letna Nan Rogers Je postala predsednica Zveze liberalnih univerzitetnih društev na Angleškem; je prvič, da zavzema to mesto ženska. Mlada predsednica je študirala nacijonalno ekonomijo na univerzi v Glasgowu, kjer je kot prva žena dobila Gladstonovo nagrado za nacijonalne ekonome. Kongres za narodno umetnost v Antwerpenn. Vlada Zedinjenih držav je odposlala kot delegatko na kongres za narodno umetnost v Antwerpen Elizabeto Burchenal, predsednico amerikanskega Društva za ljudske plese. Ga. Burchenal je tudi članica mednarodne komisije za narodno umetnost. Podjetna jahačica. Znana švedska jahačica Linda KlinkovstrSm se je podala s svojim konjem iz Schwerina ua pot skozi Evropo. Jahala bo skozi Hannover, K61n, Bruselj, iz Belgije skozi južno Nemčijo in Avstrijo na Ogrsko in preko Poljske nazaj na Švedsko. Nova ženska sveža. V 2enevi se je ustanovila mednarodna ženska zveza za trgovino in obrt, katera je izšla iz »National Foderation of buslnefl and profea-sional Womens’s Clubsc. Ameriška zveza je bila ustanovljena 1. 1919. Cilj ji je poskrbeti bodočim poslovno zaposlenim ženam za primerno izobrazbo, odpirati jim dalekosežne možnosti v njihovem poklicnem življenju ter jih so-cijalno osigurati. Namen internacionalnega razširjenja te zveze je, doseči ustanavljanje mest za volonterke, mednarodna nameščenja, posre-dovalnicee, ustanovitev ženske borze, centrale za ženske pisateljice itd. Zveza ima svoj sedel v Ženevi in bo delovala skupno z Zvezo narodov. TVOANICA CIKdfUJl UdSl QQC\ Ivan Matelič: Jesenski Svinčeno je nebo in dan teman; od golih vej, od etreh kaplja solzeče, po rjavem polju se podi kričeče, nadirajoče črna jata vran. Cez prazno, opustelo tam ravan se trudnotežka megla dalje vleče in tiho, prazno, pusto in molčeče brez zarje v noč utone mračni dan. Danilo Gorinšek: 0 človeku stroju Živci je nekoč sila bogat pocestnik. Sredi »Tfialmaiftih planin se mu je bohotilo prostrano posestvo. Široki gozdovi, ki jim s proetim očesom nisi dosegel kraja, »o šeleetetd svojo tajinstveno pesem in številne žage so dan za ^ dnem izprem tajale ogromne hlode v najrazličnejše vrste desk. Dolina, ki je zelenela pod ne-tndimi gorami, obdajajočimi jo od obeh strani, je bita vsa pocestnikova last. Uri ure je pešec lahko urno korakat po njej, in ni še stopit na sosedovo ozemlje. Posestvo se je visoko širilo in vedno večje je bilo bogastvo na žagah. In kdo bi se bil temu čudil, saj je bit oče Podgornik — tako se je imenoval — sila delaven in skrben človek. Dasi bogat, da bi lahko križem rok živel do smrti in bi povrh že zapustil desetim otrokom zadosti, je vendar delal od zore do mraka in če bi mu bilo dopuščalo zdravje, bi se bil pehat še vso noč. Kot je bil oče Podgornik delaven in skrbeč, Je bil njegov sin Martin brezbrižen. Ze v spodnji mladosti »o ga hoteli navaditi na delo, da bi ga potlej spoštoval kot mož in našel v njem srečo in zadovoljstvo. Veleli so mu detetu, naj pazi na krave, ko jih bo pasel, da ne zaidejo z obronkov na planine. Martin je gnal krave na pašo, legel v travo in pasel namesto krav — lenobo. In na večer so morali pomagati drugi pastirji, da se je znašla živina doma. Tako je bilo z Martinom in tako je ostalo, ko je dorasel. Ob tistih časih mu je prišlo na uho, da so iznašle učene glave umetnega človeka, človeka etroj. Slišal je, da je docela podoben živemu človeku, da ima glavo, noge in roke in da dela kolikor hočeš. Martin je bil navdušen. In kako ne bi bil! Sedaj bodo delali za žive ljudi ljudje stroji, — delo bo v naprej prav tako opravljeno, izgube ne bo radi tega nobene, Človek bo pa lahko živel brez dela in skrbi. Tudi stairemu Podgorniku je pravil sin o tem izumu. In ker je bil stari potreben počitka in novega zdravja, je poslušal sina Martina, posebno še, ker mu je ta zagotovil, da bo človek •troj delal za dvajset živih ... Pripeljali »o umetnega človeka in oče Podgornik se je čudil. Bil je za tri glave višji od njega; glava, noke in noge so bile z velikimi maticami privite na jekleni trup in s enim samim zamahom železne pecti ee je zgrudilo ogromno drevo posekano na tla. Podgornik je bil kmalu zopet pri prejšnjih močeh. Ali stroj je opravljal njegova dela in on zi je mislil: Več počitka — več zdravja! Dnevi so bili ob brezdelju dolgi kot meseci in Podgornik ni vedel, kam bi • časom. Spal je SloržLove pustolovščine med ljudožrci Brodolom »Morske zvezde«. (Dalje.) — Diraga brata! Naše uničevalno in razdiralno delo na tej jadrnici bo skoraj končanot Ali, kot sem poučen, je v podkrovju te »Morske zvezde«, ki bi se pravilno morala imenovati »Morski vrag«, zaprt še nek domdek, katerega ljudje imenujejo Storžek. In ker sem sklenil tega nenavadnega dečka rešiti iz objemov ognjenih plamenov potapljajoče se »Morske zvezde«, vama najctrožje zapovedujem, da ga na kakršenkoli način rešita. Ostale nesrečneže naj pa pohrusta naš dobri znanec, striček Kit, ki Je že enkrat bil tako ljubezniv, da Je v svojem želodcu gostoljubno čuval malega lutka in njegovega očka Matica, od koder pa sta se le ne čuden način mogla le rs-šitri: ko je striček mirno spal, sta mu ušla — naaaj skozi Žrelo... In jaz, is prijateljstva, ki ga gojim do Kita, na maram, da bi le-ta še enkrat napravil tako grd zločin in zopet požrl ubogega lutka. — Dobro si povedal, diragi brat, — je odvrnil eden izmed valov, drugi po velikosti in starosti. — Toda kje pa se drži nocoj stric Kit? Nič ga nisem še videl! In prav nocoj ga ni, ko ee mu nudi tako obilna večerja... Človeško meeo Je zanj prava slaščica! — Stari Kit Je doma, — Je izpregovoril tretji skoro do kosila, a ko je vstal, se je čutil še bolj zaspanega, kakor ko je bil legel. Jed mu ni teknila. Truden je zopet legel, a ker ni bil zaspan, se je obračal s ene plati na drugo. Zvečer mu spet ni balo do večerje in ponoči so ga mučile sanj«... Ni vedel, kaj mu manjka. Vselej Je bil nejevoljen in ndč ga nd več veselilo. Kmalu Je začutil, da mu spet pešajo moči. Mnogo je popotoval; naposled zmeraj v večje razdalje. A nič ga nd več mikalo. Vse mu je bilo dolgočasno in brez smisla. Potrošil je mnogo denarja in vsak dan ga je stal več, kot mu je prinesel doma dohodkov. Odpuščal Je delavce. Odtietihmel je propadalo posestvo: Delavci so odhajali, lesa so prodajali zmeraj manj in napoeled je delal samo še človek stroj. Podgornik j« resno obolel. Ležal je doma v ' udi mrzlici. Nikogar nd imel pri sebd razen sina Martina. V mrzlici je razmišljal o eebd. Kako je obolel on, zdrav kmečki človek do smrti? Kako je obubožal, nekoč bogataš brez doglavnika? Mi-•li so ga odnašal« v preteklost. Kipelo j« v njem od zdravja, vsak dan je delal od zore do mraka, prepeval je in čutil v sebi edino moč. Podgornik je planil iz mrzličnega spanja in je slišal ropot, ki ga je povzročalo delo človeka stroja. Poklioal je sina Martina: »Naj utihne stroj!« Martin ga je ustavil Strog je utihnil in padel. A pod seboj je pokopal Martina. Smrten krik je dvignil Podgornika ie postelje ... Bolni oče je vlekel Martina izpod človeka stroj«. Zvlekel ga je domov, a kmalu potem je Martin umri Podgornik sam je, dasi hudo bolan, »tesal krsto. Ko je prijel sekiro v roko in je zamahnil, je čutil, kako mu zopet pluje kri po žilah. Med solzami za einom se mu e vračala moč. Ko je izgotovil krsto, je vedel, kaj mu j« manjkalo in kaj mu j« spet prineslo zdravja in sreče... Martina »o pokopali. Podgornik pa je »pet val — kjer ima bolnega sinčka. Ze tri dni se ni dvignil iz morskih globin, teko skrbno bdi pri bolniški postelji svojega deteta. In aopet Je povzel besedo drugi val, to J« tisti, ki je bil rojen za prvim in prej ko tretji: — Jas mislim, da z rešitvijo gospoda Storžka napravimo dobro delo celotnemu človeštvu, ki vee tako goreče ljubi malega Storžka, tako goreče kot ljubimo mi «oince, ki na« ■ tvojimi palečdmi žarki ogreva in pokrepčaj e! — Draga brata! Je zadovoljno vzkliknil stari VaL — Veseli me, da smo se zedinili v eni mleli, da hočemo rešiti Storžka. Dosti J« bilo besed, glejta, ladja bo kmalu izginile! Zadnji čas j«, da storimo svoj naklep. — Halo! Kvišku! TU, Valček, udari na ladjo od leve strani, in ti Volčič, pa i* desne! Rezkoljrte Jo in izpolnita svojo delal od zore do mraka. Najel si Je najprej enega delavca, potlej dva in tako Je novo delo pelo svojo pečem o sreči Človeški. Ko J« spet bilo blagostanja hi delavcev ne-broj, so zvlekli človeka stroj na vrti skalnate gore in g« spustili ▼ prepad.... Podgorniku so se orosile oči, in v teh solzah je bila globoka zahvala in goreča molitev. Pesmi o kraljeviču Marku (Prevaja Redi voj Rehar.) Kraljevič Marko In LJntiea Bogdan. Konec. Jezdilo je troje srbskih vojvod preko Kosova v primorje fcrtoot rvi bil iz Prilepa je Marko, •ugi bdi je Relja iz Pazarja, tretji bil je Miloš iz Pocerja; tezdill bo mimo vinograda, NI zadela, brat, me topuzina, samo veter njen me je udaril, pa me vrgel Šarcu je na gilavo; komaj komaj sem ae v sedlo vrnil in uteikel v kršno 2 njim primorje. Sedem let je od takrat minulo, mimo tod več nikdar jezdil nisem.« Ko tako so med seboj kramljali, Sli so konji preko vinograda ravno doli na primorje kršno. A nakrat so vtihnlli junaki: stal pred njimi Ljutica je Bogdan in dvanajst 2 njim jezdilo je vojvodi Ko ga videl kraljevič je Marko, rekel brž je Milošu in Relji: »Cujta draga pobratima moja: evo vama Ljutice Bogdana 1 Nočemo li izgubiti glave — nam edino beg še preostane.« Odgovarja Miloš iz Pocerja: I a vinograda Ljutice Bogdana. Goni konja Relja iz Pazarja, zapodi ga preko vinograda, trte lomi, grozdje uničuje; pa mu pravi Marko iz Prilepa: »Oj, ne jezdi. Relja, mi po trsjul Ko poznal bi, dragi, mu lastnika, daleč v etran bi hrž usmeril konja. Vinograd je — Ljutice Bogdana 1 Tudi jaz sem nekdaj tukaj jahal, lomil trsje eem po vinogradu, pa opazil Bogdan me je silni na kobili strelovitd svoji. Čakati na njega smel več nisem, brž pobegnil v kršno sem primorje; a ubrail jo Bogdan je za mano na kobili streloviti svoji, in če konja ne imel bi Šarca, prav gotovo bd me bil dohitel; toda Šarec je letel ko pšica, zaostala mlada je kobila. Ko to videl Ljutica je Bogdan, zgrabil naglo je za topuzino in za mano vrgel jo v primor je. •, »Moj pobratim, kraljevič moj Marko 1 Danes naša govori vea zemlja, da nikjer hrabnejših ni junakov, ko mi trije vojvode smo srbeti in zato bolj častno je podleči, ko sramotno teči In bežati!« (Konec prihodnjič.) Uganka R. R. Nos moj je daljši kakor rep, telo pa kakor gora, navadno siv sem ko pepel, poznati vsak me mora... Rešitev uganke v prejšnji številki: pod-lesek. Pravilnih rešitev je uredništvo prejelo 82. Nagrado dobi Dušana Pavlica, učenka II. razreda samostanske osnovne šole v Mariboru. Rešitve današnje uganke bo uredništvo mladinske priloge »Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova cesta 24 sprejemalo do sred« 19. t. m. nalogo! Kdor prvi ujame Stežka, n« daj odnese in odplavi na bližaj« kopno. Zbogom, pojutrišnjem ee zopet vadimo v dedovi hiši, Jaz sem že truden od nocojšnjih naiporov in grem •pst — Zbogom, brat! eta soglasno odzdravila Valček in Volčič. In v naslednjem trenutku se je Valček pričel že našopiirjati in napihovali, rasti in grebenčiti; Valčič pa m je združil * dvema svojima nečakoma v ogromen, kakor gora velik val, in ved skupaj eo nato s strahovitim sunkom treščili na »Morsko zvezdo« In Jo razčlenili na dvoj«... Tako se je zgodilo, da je Storžek srečno splaval na površje oceana. — He, he, prav ndč drugega nisem hotel! Je veselo zavriskal dondek, ko Je videl, da pleva na morskih valovih. Po napevu nek« splošno (name popevke Je kmalu Jed prepevati. Morje buči ... megle zastrle so zvezde srebrne. Vihar besni... Bornemu morju, tabo lasbeenedemu, ne morem zaupati s«, Ju — brodolomec. Ah, kako se bojim, kako drhtim... Očka moj! Očka moj! In Storžek Je ped, pel in pel neprestano. Ker je bil iz lesa, je varno plaval na površju, ee zibal na valovih, spretneje ko mrtva raba. Med enakomernim popevonjem svoj« pesmi Je utrujen zaepal. Valovi pa so ga nesla dalj«. Ob prvi Jutranji zarji s« J« zopet »budil in (d zaspano pomel oči. Morje s« Je bilo umirilo, nebo zjasnilo, ali na obzorju ni bddo videti nobene ladje, niti ne suhe zemlje. Vse Je bilo mirno in prazno, samo ptičje Jate so vzletavale nad morjem, krožile po zraku, in kaka bolj predrzna ptica se je celo spustila nad Storžka, hoteč pogledati, kake vret« riba je to, M plava na površju... ali bi bila primerna za njen kljun... — Pari se! Ce t« doeežem, t« pohrustam in iz tvojih kosti napravim pasti reko piščalko! — ji J« razposajeno grozil mali Storžsk. In ptica ss Je prestrašila in brzo odletela. A Storžek ee je takoj pokesal svoje nevljudnosti; in se domislili, da je lepa beseda včasih zlato, a včasih tudi meso. Po čelodcu mu J« namreč že pošteno krulilo in na misel mu J« prišlo, da če bi se mu bila ptica dovolj približala, bi Jo bil lahko zagrabil in ss v aiid ž njo pokrepčal. Napravil ss Je torej mrtvega, aeglbnega ta čakal, da se mn zopet približa kaka plena željna ptica. Čakal J«, čakal, čakal... — Ali me tako spoštujejo, ko so me spoznale, ali ss bojijo mojega srda, aM kaj vraga da se nobena več noč« približati? se J« nevoljno vpraševal Storžek. (S« pride.) OKOL Seja načelstva SKJ V četrtek 20. t. m. se bo vršila v Beogradu seja saveznega načelstva. Glavna točka dnevnega reda je »Pravilnik tehničnih organov«, ki bo nato izšel prihodnji meBec v knjigi »Organizacija«. Sokolski glasnik Izšla je 28. številka Sokolskega glasnika ■ to vsebino: Sokolstvo in sokolska vzgoja (inž. O. Kodinec); Učitelj in Sokolstvo (M. Čirič); Treznost in resnost nas dovedeta k pravemu cilju (A. Tadič); Ali nam je res treba novih žup? (J. Kregar); Smučanje in sokolstvo; Spomenik hvaležnosti Franciji (s slikami iz našega lista); Slovo konzula ČSR br. dr. Resla. Razen številnih poročil iz saveza, žup in društev prinaša tudi točna navodila za vodstvo sokolskega katastra in statistike. Jugoslovanska sokolska matica najavlja, da prične z izdajanjem Sokolske knjižnice. Se tekom letošnjega leta izidejo prvi trije zvezki: I. E. Gangl, o sokolski ideji; II. Inž. Lado Bevc, Sokolsko prosvetno delo; III. Dr. Miroslav Tyrš, Naša naloga, smer in cilj. Da se omogoči nabavo »Sokolske knjižnice« najširšim sokolskim krogom, se je določila za vsak zvezek jako nizka cena 8.— Din. Sokolsko predavanje v Mariboru Članski pristanki za sokolsko društvo v Mariboru bodo: 1. V soboto, dne 15. t. m. ob 20. uri v telovadnici podčastniške šole (kadetnici), kjer bo predaval brat dr. Ljudevit Pivko o zgodovini Sokolstva. 2. V soboto, dne 22. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma, skupno za člane obeh društev. Predaval bo starešina brat dr. M. Kovačič o sokolski misli. . 3. V nedeljo, dne 30. t. m. ob 20. uri v telovadnici podčastniške šole. Predaval bo br. dr. Ljudevit Pivko o našem zedinjenju. Na ta predavanja so dolžni priti vsi člani, zlasti pa oni, ki še niso položili zaobljube, ker bi je sicer ne mogli položiti in bi se morali črtati iz imenika. Dobrodošli so tudi prijatelji sokolske misli. Sokol-melica v Mariboru vabi vse člane in članice, ki so letos pristopili, da »e polnoštevilno udeleže drugega obveznega predavanja, ki bo v soboto, dne 15. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Predaval bo brat Julče Novak o sokolski ideji. Iz Sokolske župe Celje V sredo 26. oktobra t. 1. je sklical pripravljalni odbor v Veliki Pirešici sestanek, katerega se je udeležila 7 članska delegacija župnega starešinstva s starešino bratom Smrtnikom na čelu. Sestanku je predsedoval brat Martin Teržan posestnik v Pirešici. Navzočih je bilo okoli 40 oseb, ki so vsi pripadali kmečkemu stanu. V daljših izvajanjih je župni starešina opisal cilje in naloge Sokolstva in izrazil posebno radost, da se je v popolnoma kmečkem okolišu vzbudila želja, ustanoviti lastno sokolsko društvo, la pojav je tem veselejši, ker je le z najtesnejšim sodelovanjem nažega kmečkega prebivalstva, ki je jedro države, zagotovljena sokolstvu lepša bodočnost. V jedrnatem govoru je vzpodbujal navzoče brat Davorin Krajnc, bivši narodni poslanec, da se poprimejo dela pri Sokolu, ki sta mu domovina in država nad vse, ki ne pozna stanovskih razlik in je brat bratu enako ljub, bodisi kateregakoli stanu. Da se bo moglo čimprej pričeti s telovadbo, poseča brat Oplotnik Konrad iz Pirešica dvakrat tedensko večerno telovadbo pri Sokolskemu društvu v Celju. Pirešica je oddaljena od Celja 9 km, zamuda časa je občutna, povratek nič kaj prjeten, zlasti v tem letnem času. Vidi se, da imajo bratje v Veliki Pirešici trdno voljo, postati čimpreje člani jugosiovenske sokolske družine. Pripravljalnemu odboru želimo mnogo uspeha. Bokal v Črnomlju. Sokolsko društvo v Črnomlju je uprizorilo v nedeljo 9. t. ra. narodno igro M. Romanove »Prisega o polnoči«. Uprizoritev ni bila na višku, zlasti moramo grajati tehnično nedostatke (razsvetljava, serenada, obešenec jo visel na rokah itd.), ki bi se ■ malo dobro volje lahko odpravili. Nekatere igralke so izzvale smeh pri publiki, ko je bil najmanj na mestu. To jih je podžgalo, da so se že bolj potrudile ter so iznakazale najbolj tragična mesta v gro tesko. Crnomeljski Sokol ima prav dobre igralske moči in tudi uprizoritve »o bile do sedaj nad povprečnostjo podeželskih odrov, zato pač s to zadnjo predstavo ne moremo biti zadovoljni. ildfcczviiz&kci pcsvefomlmca G. D. Č. L.: 1. Vzrokov vašemu skrivljcnju je več; navadni vzrok so bolezni presnove, nadalje obolenja kosti, pljuč itd. Vzrok dožene lahko samo zdravniška preiskava. — 2. Prognoza je odvisna od temeljnega procesa, odnosno od bolezni, ki je »krivljenje povzročila. Skrivljenje je lahko stacijonarno, je končni efekt bolezni, lahko pa, tudi napreduje. Neznatni mali defekti ao brezpomembni. — 3. Zdravljenje se ravna po temeljni bolezni; na splošno ni moči ničesar nasvetovati. Proti posledicam pre6talega procesa uporabljajo razne aparate, masažo in telovadbo. 4. Odgovor na 4. vprašanje je podan v prvih treh. Kar Vam moremo nasvetovati je to, da se obrnete na ortopeda, in ae pokorite njegovim odredbam. G. D. T. ▼ R. Tetanusa in tetanije ne smete zamenjavati. Tetanija je bolezen, pri kateri bolniki trpe sicer tudi na krčevitih spopadkih (pretežno v rokah), ki temelji na bolezensko iz-premenjeni presnovi in je iz večine ozdravljiva In malokdaj smrtna. Tetanus je pa infekcijska bolezen, katere bacili žive v prsti, cestnem pra- Mali o Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S'—. Oglasi reklamnega in trgovskega enačaja: najmanj Din 10(do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priloiite znamko. X PREMOG 5? trboveljski, Šlezijeki, angleški In koks dobavlja na dom Dunajska 46 »ILIRIJA« d. ■ o. s. Miklošičeva 6 Telefon 28-20 Telefon 25-95 Militi llRil tapetnih in dekorater LjgtljHMmiinuM vhod Dvofakova ul. 8 dvorišče (Tonniesova hiša) izvršuje vsa 569 tapetniška Jela Sv. Petra nasip 53 Franc Bžgel LjaUjaa«, Gosposvetska cesta 6. dvorišče. 693____________ fiko želite kupiti na obroke obrnite se na UUITIB ZUHGI dEMIIH TURiEV r. z. z o. z. Cigaletova 1 (zr. pos.) a !■ aagiala« »gw|e, ter vsa druga ključavničarska dela izvršuje v vseh ozirih solidno I. Slan«vic kliaCavBKaaažv« UHLJAHA. Gejev* 2 Oglejte si zalogo damskih klobukov v salonu »La Fem-me Chic«, Selenburgo-va ulica Št. 6. — Preoblikovanje 28 Din. »Royak pisalni stroj prodam po ugodni ceni. - Naslov v upravi. ŠH za vse urade, novo predpisane, v latinici in cirilici izdeluje po jako kulantnih cenah Graverski zavod Sitar & Svetek ljaUjana, S v. Petra IS Deske III. vrsta, jelka, smreka, kupujem stalno proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe s ceno franko meja via Po-stumia. laJoll lot*. IjaMfaaa, GUJsIhIm «hf 12. 763 'Zi jtsnski sHilii nudi v poljubni množini pritlična drevesa vseh sort, nizke cepljene vrtnice in špar-gelnove sadike MaŽke HUtr«ši{, Fa. Sever * Co., Ljubljana, Gosposvetska cesta 6. <60 X>Jr wwsa aJU, ko&A LUJe. M MM e« eMAttA' * Spalnice moderne, kakor tudi razno drugo pohištvo, vedno v zalogi po najnižjih cenah. — Matija Andlovič, strojno mizarstvo, Komenskega ulica 34. 747 hu, konjskih figah itd., in ki je skoro vedno smrtna. Cim prej po infekciji se pojavijo krči, tem slabša je prognoza. Inkubacija, to je doba, ki poteče od trenutka infekcije (ranitve, zbo-lenja itd.) pa do izbruha bolezni znaša 8 do 14 dni, po nekaterih avtorjih celo 21 dni. — (Zdi Se pa, da so v teh primerih bacili samo okužili pozneje, ne ko je bila infekcija prizadeta.) Kot edino resno, v poštev prihajajoče sredstvo je tetanus-antitoksin, a pač samo kot profilak-tično sredstvo. Ko je že izbruhnila bolezen, je njegov učinek povsem problematičen. Kot nekako pravilo velja, da je učinek seruma gotov, če se ubrizgava tekom prvih štiriindvajset ur po verjetni infekciji. Cim bolj pozno Beinjici-ra, tem dvomljivejši je učinek. G. A. G. v S. K. S primernim pridržkom vam na podlagi naših izvajanj lahko rečemo, da primerno živite. Pazite tudi na redno iztrebljenje. G. H. P. v D. — če veste, da Vam cigarete škodujejo, jih pustite vendar, to je najenostav-nejie. Toda vedeti, kaj mi škoduje in čakati zdravila, mesto navado opustiti, je menda tudi eden izmed grehov sv: Duha. Takim ljudem ni pomoči. G. A. V. v L. — Povedali niste, od česa imate take roke. Od dela? Od kakšnega? Od umivanja? Od pranja? Masirajte, oziroma nmivajte si rok« z mešanico lanolina in tkočega parafina, kateremu je pridanih par 'gramov boraksa. »Karmela* 1. Preizkusa je sredstvo že vredno. V mnogih primerih je jako uspešno učinkovalo. Da pa vedno in povsod tako ugodno ne vpliva, je umljivo. To velja za vsa sredstva, bodisi da jih zunanje ali notranje uporabljamo. Proroko-vati pa ne more nihče. 2. Isto velja za drugi važ medikament. So bolniki, ki prisegajo nanje, drugi zopet trdijo, da je brez najmanjšega učinka, človeški organizem je pač tako zamotana kemična organizacija, in vse bolj komplicirano deluje, kot ne vam drugega, nego preizkus. G. D. V. v K. Poskusite za enkrat s tole vodo vaši procesi v retortah in epruvetah. Ne preosta-za lase: kininovega sulfata 1 gr, salicilove kislina 1 gr., arnikov« tinkture 10 gr, lavandulovega špirita 20 gr, 70% alkohola 15 gr. G. G. D. v Z. Brez preiskave ne moremo nič določenega povedati. Morda vam je not ozebel, morda imate zelo občutljivo kožo. Por ni moči odpraviti, kakor si to lahko sami mislita. Umevno je, da se žleze-lojivke vedno znova napolnjujejo z lojem; saj to je njih naloga in namen. V ostalem se obrnite na kakega rinologa. G. D. K. v M. Čemu segati po Vichy in Nuu-moči z zdravili podati svežih, novih življenjskih sil, je vendar jasno. Tudi vsa hvalisna okrepčila tega ne zmorejo. Primemo življenje, nega, prehrana itd., to je vse, kar se more za take opešane ljudi storiti. G. P. P. v O. Če se stvar v kratkem ne izboljša, stopite v bolnico, ker bo treba, da vas pre-iče več strokovnih zdravnikov. Na kateri oddelek vas pošljejo, odloči dežurni zdravnik. Kolikor moremo mi presoditi, bo operacija nepotrebna. G. K. A. v S. S. Steklina je infekcijska bolezen, s tem je povedano vse. Da bi mlad pes, kateremu se podajajo k hrani telečje kosti, kar je zanj ne samo dobro, ampak naravnost potrebno, postal radi tega stekel, je gorostasna nezmisel. Hadic Ljubljana, nedelja, 16. novembra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Verako redivanije g. Jagodic. 10.20 Ig. Kaiser: 0 evropskem gospodarskem življenju. 10.45 Šah. 11.00 Koncert Radio orkestra: Ilawai-jaaz. 12.00 Tedenski pregled. 15.00 Kmetijsko predavanje. 16.00 Citre solo, Fr. Levtin. 18.30 Prenos opere iz narodnega gledališča v Pragi: Wogner: Tann-hfiuser«. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Radio-orkester. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, ponedeljek, 17. novembra: 12.15 Plošče. (Mešan program). 12.45 Dnevne veeti. 17.90 Radio orkester. 18.00 Zorko Prelovec: O petju v kvartetih. 18.80 dr. Bajec: Italijanščina. 19.00 prof. Tine Debeljak: Poljščina. 19.80 Ing. Geri: O higieni mleka. 20.00 H. Horvat: Sokolstvo in alkoholizem. 20.00 Prenos iz Prage: Konceirt orkestra Radio-joumala. 22.00 Ca-aovna napoved la poročilo, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, torek, 18. novembra: 12.15 Plošče (Uverture, žlagerji iz zvočnih filmov). 12.45 Dnevne vesti. 18.00 Cae, plošče, borza. 17.80 Radio orkester: Hawai-jazx. 19.00 prof. Franc Pengov: Način moder, kreditiranja. 19.80 dr. Iv. Grafenauer: Nemščina. 20.00 Trio Magistri: Ohoetna godba. 21.00 Radio orkester: Havrai-jazz. — Vete« poročila to čas. napoved. 28.00 Napoved programa na naelednji dan. Zagreb, nedelja, 16. novembra: 11.80 Dopoldanski koncert. 12.05 Dopoldanski koncert (da-kje). 12.80 Nasveti za kuhinjo. 17.00 Akademski kvartet. 18.10 Kulturne in društvene vesti. 18.20 »TaunhSuser« opera v 2. dej. Wagner. Zagreb, ponedeljek, 17. novembra: 12.20 Nasveti na kuhinjo. 12.90 Plošče. 18.80 Novice. 17.00 Prenos zvočnega Mirna. 18.90 Novice. 19.55 Književna ura. 20.20 Uvod k prenosu. 20.90 Imtemaclvnalmi koncert (prenos iz Prage). 22.00 Poročila. 22.10 Po tujih postajah. Zagreb, torek, 18. nsvembra: 12.20 Nasveti za kuhinjo. 12.80 Plošče. 13.80 Novice. 17.00 Glasba iz kavarne »Corso«. 18.80 Novice. 20.15 Kulturne ta društvene vesti. 20.90 Klavir (dr. A. Nestmann, pianist, Leipzig). 21.90 Večer komorne glasbe. 22.80 Novice. 22.40 Plošče. Beograd, nedelja, 16. novembra: 900 Prenos to Satoame cerkve. 12-80 Radio orkester. 18-9U Dnevne vesti. 16-00 Narodni napevi.17-00 Zdravstveno predavanj«. 17-80 Narodne z guslami. 18-00 Radio orkester. 20-40 Jugoslovanski koncert (zbor Obiliča«). 2140 Domače vesti 22-00 Taimburaški zbor. 23-00 Ciganska glasba. Ponedeljek, 17. novembra: Beograd: 11-26 Plošče. 12-45 Radio orkester. 13 80 Novice. — 17-00 Predavanje. 17-90 Predavanje. 17-30 Narodne. 18-00 Slovenske narodno; poje g- Rus. 19-30 Večerni koncert. 19-80 Praga. 22-30 Novice. 22-20 Plošče. Beograd, 18. novembra. 11-25 Plošče. 12-45 Radio orkester. 13-80 Novice. 16-00 Plošče. 17-00 Predavanj«. 17-30 Plošče. 19-30 nemščina. 20-00 Opene arije. 20-30 Narodne na Ritaor 21-00 Zagreb. 22-80 Novice. 22-50 Rad. orkester. Izšla je Blasnikova VELIKA PRATIKA Z« Id* 1931, ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA- je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« naldel vsa, kar Človek potrebuje vsak dan; Katollikl koledar a nebesnimi, tolnčniml, luatnlml, vremenskimi In dnevnimi snamenjl; — solnčne ln lunin« mrke; — lunine spremambe; — koledar ta pravoslavne In protestante; — poitne določb« sa Jugoslavijo; — lestvice sa kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe In račune; — kon-tulate tujih držav v Ljubljani In Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Korolkem, Štajerskem, Prekmurju, Medžlmurju In v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti Ilvlne; — tabelo hektarov v oralih; — popit vseh vatnih domačih In tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele ta računanje obresti; — življenjepis« vatnih ln odločilnih oseb s slikami: — oznanila predmetov, ki Jih rabita kmetovalec In lena v bili. t—r Umm 5 mm. - »VELKA PRATIKA« m dobi v vseh večjih trgovUah to e* lahko naroči tudi pisarno pri založnika: I. Blaznika nasL J.A 019 Agitirajte za JugoslovanaI Ugod«kn nakup pri tvrdki F. M. SCHMITT LJUBLJANA čevlji, športni predmeti, usnjeni izdelki, galanterij«, pletenine, mila itd. it Mo drobnoi Prod škofijo 1 Liagtrjova 4. Namenilo! P. n. občinstvu sporočam, d« sem prM*W svojo knjlgoveifco dslsvnlco » Sv. Florijana ulice 12 na kM|resnl trg It. 12, poleg lekarne Bahovec. — Zahvaljujem se vsem dosedanjim naročnikom in prosim za nadaljnjo naklonjenost Obenem se priporočam za nakup šolskih in pisarniških potrebščin ter okvirjev za slike. — Z odličnim spoštovanjem Matko Poaatnik, UaMJana, Kosgusnl trg itav. 19. 761 PoaarI Paaor Nova restavracija Prstaa ul. 6 Ljubljana Pfstss ul. 6 1 gulaš, 2 dol. vina in kruh 4"— Din hrenovka z omako ali hrenom . . 2 50 „ bržola 4-— „ zrezek 4*— r pečenica..................... 3'— „ kosio (obed)....................6*— r Celi dan na razpolago gorka in mrzls iedila in poleg tega dobra kapljica. Za obilen obisk se priporočata Ivan In Marija Marinlak 787 Llublfesi. P-včvn ul. I. Kusarna it-deu In vse drugo trgovsko blago prevaža po zmernih, konkurenčnih cenah jnniaiT Avtoprevozntška družba z o. z., IjnUjasM, Miklošičeva e. 4. Telefon 1188. Redn® dnevne brzotovorne proge: Ljubljana—Kranj—Tržič la Ljubljana - Vrhnika-Logatec-Planina. Stran 14 JUGOSLOVAN Nedelja. 16. novembra 1990. $ Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave No. II. 30.270. Razpust društva. »Društvo odvetniških in notarskih uradnikov ljubljanske oblasti« s sedežem v Ljubljani je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. novembra 1930. Po odredbi v. d. bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare, 1. r. $ VI. No. 22966. Spremembe ▼ imeniku idravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Kolar Marija, zdravnica banovinske splošne bolnice v Ljubljani; dr. Kapralov Sergij, zdravnik ruskega sanatorija v Vur-bergu, in dr. Premrov Vladimir, zdravnik ženske balnice v Ljubljani, so bili vpisani ▼ imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kravljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. oktobra 1930. * I. javno pismeno olertno licitacije na dan 8. decembra 1930 ob 11. uri v sobi št. 17. tehničnega oddelka kr. brniške uprave v Ljubljani Novi trg 1./III. Potrebni podatki, pojasnila in oiertni pripomočki se dobivajo med uradnimi urami proti plačilu napravnih stroškov pri istem oddelku v sobi št. 19. Ponudbe naj se glase tako, da podajo ▼ odstotkih (tudi z besedami) popust na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: za I. težaška dela . . Din 4.190-70 II. Zidarska in betonska dela » 27.087-80 III. keramična dela . . » 58.796-20 IV. ključavničarska dela » 14.640-— V. mizarska dela . . » 3.900"— VI. steklarska dela » . » 10.576-— VII. pleskarska dela * . » 9.294*— VIII. instalacijska dela . » 42.180-— Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v Službenih Novinah in na razglasni deski tehničnega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani, Novi trg l/III. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, V Ljubljani, dne 11. novembra 1930. Razglasi sodišč in sodnih oblastev V No. 405/31. 2746-8—2 pre)B< pogodbe in nabave. O položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajmično položnloo. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, odobrenje ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih lioitacij, in potrdilo pristojne zbornice za TOI o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo poleg tega predložiti pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Državna uprava si pridržuje pravico oddati razpisano delo ne oziraje se na višino pomudene svote. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. novembra 1930. $ V. No. 3343/15 2744-3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradbenih del pri preureditvi operacijske sobe v ženski bolnici v Ljubljani. Razglas Višje deželno sodišče v Ljubljani je za cenitve navedene v § 19 min. muredbe z dne 25. Julija 1897 številka 175 d. z., ki se bodo vršile v letu 1931, določilo, da je ka-pitalizirati čisti donos po obrestni meri 4% (štiri od sto). Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 7. novembra 1930. T V 31/30—2. * 2707—3—1 Amortizacija. Na prošnjo Štempihar Alojza, posestnika v Novicerkvi št. 10, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj poziva, da uveljavi v teku 6 mesecev počenši od 5. novembra 1930. svoje pravioe. Sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Ozna menilo vrednostnih papirjev: štev. 13866 po Din 1866-— na ime Št epi h ar Alojz, štev. 19631 po Din 5298-— na ime $ t e p i h a r Franc, in štev. 25633 po Din 300-— na ime š t e p i h a r Franc. Okrajno sodišče v Celju, odd. V., dne 5. novembra 1930. * Nzk. Krog — 1. 2764 Razglas o napravi nove zemljiške knjige. Poizvedbe na licu mesta v svrho naprave nove zemljiške knjige za kat. občino Krog se pričnejo dne 8. decembra 1930. v občinski pisarni občine Krog. Vsi posestniki nepremičnin, ki leže v navedeni kat. občini in vse druge osebe, ki imajo pravni interes na tem, da se poizvedo posestne razmere, lahko pridejo in povedo vse, kar utegne pojasniti in varovati njih pravice. Okrajno sodišče ▼ Murski Soboti, odd. VI„ dne 14. novembra 1930. št. 10 dražba nepremičnin: zemelj iška knjiga Cogetinci, vi. št. 160. Cenilna vrednost: Din 6932’—; vrednost pritikline: Din 80-—; najmanjši ponudek. Din 4621-32. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, si-oer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo adražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbe ni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. goricah, odd. II., dne 7. novembra 1930. * E 625/30—7 In E 646/30-7. 2765 Družbeni oklic. Pri podpisanem sodišču v sobi it. 8 bo dne 30. decembra 1980. dražba sledečih nepremičnin: A. Ob devetih: Nepremičnine vL št. 425 d. o. Mozelj, 168 d. o. Kočevje, in polovice nepremičnin, vi. št 167 in 478 d. o. Stara cerkev ter vi. štev. 95 in 97 d. o. Kočevje s pritiklinami vred; cenilna vrednost 543.557 Din najmanjši ponudek Din 339.287 par 98, kavcija 54.355 Din 70 par. Dražilo se bo in sicer zemljišče vL št. 425 k. o. Mozelj zase, zemljišče vL št. 167 in 478 k. o. Stara cerkev skupaj, nepremičnina vi. št. 163 k. o. Kočevje zase in nepremičnina vi. 95 in 97 k. o. Kočevje skupaj. B. Ob enajstih: Zemljiška knjiga Kočevska reka vL št. 219 in sicer zavezani stranki lastne polovice; cenilna vrednost 2023 Din, najmanjiš ponudek 1759 Din, varščina 265 Din. Pravice, katere bd ne pripuščale dražbe, js priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na družbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 13. novembra 1930. * E 146/30-6. 2750 Dražbenl oklic. Dne 31. decembra 193 0. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zales, vi. št. 28, 84 in 92. Cenilna vrednost: 18.150 Din; vrednost pritikline: 1931 Din; najmanjši ponudek: 20.000 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ložu, dne 3. novembra 1930. E 1960/30—10 * 2757 * E 475/30—19. 2737 Dražbenl oklic. Dražbenl oklic In poziv k napovedi. Na predlog zahtevajoče stranke Ban Josip, trgovec v Vojniku, bo dne 8. decembra 193 0. ob devetih pri tem sodišču, v sobi št. 4, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemlj. knjiga Vojnik, vi. št. 347, hiša s stavbiščem, zemljiške parcele. Cenilna vrednost: hiša s stavbiščem 16.025 Din, zemljiške parcele 5678 Din, skupaj 21.673 Din. Najmanjši ponudek 14.448 Din 40 p. Vadij znaša 2168 Din. Pritiklin ni. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja. Okrajno sodišče v Celju, odd. III., dne 28. oktobra 1930. * 2758 E 533/30—9. Dražbenl oklic. Dne 18. decembra 193 0. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi Dne 9. januarja 1931. ob pol desetih bo pri podpisanim sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin po parcelah, potem po skupinah in nato po vložkih: zemljiška knjiga Šenčur, vL št. 27, 26, 438, 439, 546, 681; hiiša z gospod, poslopji — cenilna vrednost 102.10 Din; zemljiške parcele — cenilna vrednost 78.616 Din; dva gozda in njiva, pare. št 1289, 1290 in 1306 — cenil-n i vrednost 41.973 Din; paro. št. 1350, travnik, in 1351/1, vrt — cenilna vrednost 18.717 Din; paro. št. 1363, njiva cenilna vrednost 7231-50 Din; pare. št. 1383, gozd cenilna vrednost 11.674 Din; pare. št. 1464 — cenilna vrednost 9082 Din. Najmanjši ponudek: 51.050 Din, 52.411 Din, 27.982 Din, 12.478 Din, 4821 Din 7783 Din in 6055 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na UTadni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kranju, dne 6. novembra 1930. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: 771. Sedež: Ribnica. Dan vpisa: 15. oktobra 1930. Besedilo: Tekstilna industrija, družba i o. z. v Bibnici. Obratni predmet: predenje, tkanje, barvanje, beljenje, tiskanje, sploh proizvajanje vsakovrstnih tekstilnih izdelkov, pletenin in sploh vseh v tekstilno stroko spadajočih proizvodov iz bombaža, svile katere- koli vrste, volne in iz drugih eurovin. V ta namen in v svrho nadaljnje prodaje nakupuje družba surovine in polfabrikate, prodaja lastne izdelke, jih izkorišča za svoj ali za tuj račun, prevzema v last z nakupom ali jemlje v zakup tn ustanavlja trgovska in industrijska podjetja te vrste, eksploatira taka podjetja ter ustanavlja v dosego teh ciljev poleg podružnic zaloge in agenture v tu- in inozemstvu. Družbena pogodba z dne 2. oktobra 1930. Višina osnovne glavnice: 100.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini 100.000 Din. V prosti razpolagi poslovodij. Poslovodje: Cihal Vaclav, podjenik ▼ Ribnici, Šmalc Anton, trgovec v Ribnici, Prokurist: Arko Ivan mL, trgovec v Ribnici, Cihal Jože, podjetnik v Ribnici. Za nameetovanje upravičena sta poslovodji in prokurista. Podpis firme: besedilo firme podpisujeta skupno oba poslovodji ali pa poslovodja Cihal Vaolav s prokuristom Arkotom ali poslovodja Šmalc s prokuristom Gibalom Jožetom kolektivno. Oglasi se izvršujejo po predpisih zakona. Okroiao sodišče v Norem mestu, dne 15. oktobra 1930. Firm 223/30 Reg. C I 112/1. 772. Sedež: Stična. Dan vpdea: 6. novembra 1930. Besedilo: Koščak & Trost, druiba s omejeno zareso. Obratni predmet: lesna industrija in trgovina. Družbena pogodba: z dne 6. oktobra opr. št. 16164. Višina osnovne glavnice: 200.000 Din. Na to vplačane osnovne vloge: 200.000 dinarjev, in sicer v gotovini 155.000 ter vnos v družbo vložka 225 Gorenja vas. Poslovodji: Koščak Josip iz Znojil št. 1 pri Krki in Trost Humbert iz Trst, Rojan, via dei Mirti št. 6. Družbo zastopa samostojno In neodvisno vsak od obeh poslovodij in lavno tako zastopa družbo in podaja pravno-ob-vezne izjave ter podpisuje družbo na ta način, da vsaj eden od obeh poslovodij samostojno in neodvisno pristavi pod podpisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke lastnoročno svoj podpis. Novo mesto, 6. novembra 1930. (Firm. 233/30 — Reg C I 114/1.) * 773. Sedež: Novo mesto. Dan vpisa: 11. novembra 1930. Besedilo: A. Kržišnik & Co. Obratni predmet: trgovina šivalnih, pisalnih in poljedelskih strojev, koles, otroških vozičkov, nadomestnih delov za gorenje predmete, potrebščin za šivilje, krojače ter čevljarje, predtiskarija za ročno in strojno vezenje ter prirejanje reklamnih brezplačnih poučnih tečajev za šivanje in umetno vezenje po deželi ter prodaja potrebščin, ki se rabijo na brezplačnih poučnih tečajih. Imetnika firme: Kržišnik Anton, posestnik in privatni nameščenec v Novem mestu št. 152 in Hrovat Hermina, trgovka v Novem mestu št. 152. Za zastopanje firme sta upravičena oba družabnika samostojno. Podpis firme: pod štampiljiranim besedilom firme se podpisuje vsak družabnik samostojno. Noto mesto, dne 11. novembra 1930. (Firm. 237/30 — Reg. A II 49/1.) Vpisale ao seizpremembe in dodatki pri nastopni firmi: 774. Sedež: Celje. Dan vpisa: 12. novembra 1930. Besedilo: Prva jugoslovanska žična industrija, družba z omejeno zavezo. Izbriše se poslovodja: Fuchs Franc. Vpiše se kot poslovodkinja: Fuchs Fani, posestnica v Celju. Družba se podpisuje odslej tako, da pod natisnjeno ali pisano besedilo tvrdke pristavi svoj podpis en poslovodja. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 12. novembra 1930. Firm. 285/30 — Rg C I 60/19. Vpisi v zadružni register. Vpisala se je nastopna zadruga: 775. Sedež: Kočevje. Dan vpisa: 15. oktobra 1930. Besedilo: Živinorejska selekcijska za- druga za sodni okraj Kočevje, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Kočevju — nemško: Viehzucht - Selektionsgenossen- schait fiir den Gerichtsbezirk Kočevje, re-gistrierte Genossenschaft mit beschrank-ter Haitung in Kočevje. Obratni predmet: Zadruga ima namen, povzdigniti živinorejo svojih članov s smotrom, da doseže čim boljše in čim donosnejše pleme. V ta namen zadruga: 1. komisijsko izbira in določa moške in ženske živali za pleme: Nedelja, 16. novembra 1930. assmmmma^MammmmammmmammmmiaaasmmmaKaMaaHmKatsMsa JUGOSLOVAN Stran 15 2. komisijsko ocenjuje (klasificira) živali, ki jih je treba obdržati za nadaljno ple-memitev; 3. križa zadružne ženske živali s plemenjaki plemenite pasme; 4. vodi rodovnike (matično knjigo) o poreklu vse zadružne živine; 5. označuje zadružno živino z vidnimi znaki, da jo je lahko kadarkoli spoznati; 6. redno cepi vso zadružno živino zoper nalezljive bolezni in oskrbuje zdravljenje živine; 7. za člane nabavlja plemenite živinske pasme, potrebno krmo, zdravila in druge potrebščine za umno živinorejo ter posreduje pri prodaji odvišne plemenske živine; 8. potrebščine in plemensko živino dobavlja članom le proti takojšnjemu plačilu; 9. poučuje zadružnike o umnem vzgajanju in krmljenju živine ter varovanju pred boleznimi; 10. kupuje in oskrbuje zadružne plemenjake; 11. zgradi skupno zadružno plemensko postajo ter ostale potrebne zadružne prostore in naprave; 12. prireja živinske razstave in oglede ter se istih udeležuje. Zadružna pogodba z dne 30. septembra 1930. Višina deleža: 50 Din. Jamstvo je omejeno na delež in še trikratni znesek istega. Člani prvega načelstva: Načelnik Fiirer Viljem, nadgeometer v pok. in pos. v Kočevski reki 36, podnačelnik Schuster Karol, pos. v Vet drengu 2, član načelstva Plut Josip, pos. v Mali gori št. 2, namestnik načelstva Kreiner Ivan, pos. v Slovenski vasi 18. Za namestovanja in podpis firme sta upravičena po dva člana načelstva. Oglasi se izvršujejo po razglasih, nabitih v zadružni pisarni. Okrožno sodišče Novo mesto, dne 15. oktobra 1930. (Firm. 210/30 — Zadr. III 132/1.) Vpisale so seizpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 776. Sedež: Stična. Dan vpisa: 15. oktobra 1930. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Stični, r. z. z n. z. Vpisal se je kot član načelstva Zorec Alojz, trgovec v Stični št. 1. Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 15. oktobra 1930. Firm. 222/30 — Zadr. III 108/2 777. Sedež: Trebelno. Dan vpisa: 15. oktobra 1930. Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Trebelnem, r. z. i n. z. Izbrisal se je dosedanji član načelstva Ivan Tiringar in vpisal novoizvoljeni član Smolič Jože, kaplan na Trebelnem. Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 15. oktobra 1930. Firm. 199/30 — Zadr. I 87/33. * 778. Sedež: Mali Dol. Dan vpisa: 15. okt. 1930. Besedilo: Kmetijska zadruga v Malih Doleh, r. z. z o. z. Vpisala se je v zadružnem registru raz-družba te zadruge in uvedba likvidacije, ter da je likvidator Vozelj Mihael, dosedanji načelnik zadruge. Upniki se pozivajo, da se zglasijo pri zadrugi. Okrožno sodišče Novo mesto, dne 15. oktobra. 1930. (Firm. 211/30 — Zadr. III 17/4 ) * 779. Sedež: Dobrepolje. Dan vpisa: 15. oktobra 1930. Besedilo: Kmetijsko društvo v Dobre- poljah, r. z. z o. z. Izbrisal se je istopivši član načelstva Jakopič Anton in vpisal novoizvoljeni član načelstva Korošec Franc, posestnik iz Kompolja št. 42. Novo mesto, dne 15. oktobra 1930. (Firm. 225/30 — Zadr. I. 35/20.) * 780. Sedež: Črnomelj. Dan vpisa: 15. oktobra 1930. Besedilo: Ljudska hranilnica in posojilnica v Črnomlju, r. z. z n. z. Zbrisala sta se načelstvena člana Ilc Andrej in Žvab Jožef ter vpisala novoizvoljena člana Štrus Ivan, kaplan v Črnomlju, in Cerar France, posestnik v Dobličah. Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 15. oktobra 1930. Firm. 221/30 — Zadr. II 156/10. * 781. Sedež: Sodražica. Dan vpisa: 15. oktobra 1930. Besedilo: Živinorejska zadruga v Sodražici, r. z. z o. z. Izbrisala sta se dosedanja člana načelstva Oražem Aleš in Franc Traven ter vpisala novoizvoljena člana načelstva Kovačič Jože, posestnik v Zigmaricah št. 27, in Arko Andrej, posestnik v Lipovšči št. 7. Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 15. oktobra 1930. Firm. 197/30 — Zadr. II 134/31. * 782. Sedež: Kostanjevica. Dan vpisa: 6. novembra 1930. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Kostanjevici, r. z. z n. z. Izbrisal se je izstopivši načelstveni član Podbevšek Jernej. Okrožno sodišče Novo mesto, dne 6. novembra 1930. (Firm. 235/30 — Zadr. II. 132/18.) Izbrisale so se nastopne zadruge: 783. Sedež: Velika Dolina. Dan izbrisa: 15. oktobra 1930. Besedilo: Hranilnica in posojilnica, r. z. z n. z. na Veliki Dolini. Izbrisala se je vsled končane likvidacije in prenehanja obrata. Knjige hrani župni urad v Veliki Dolini. Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 15. oktobra 1930. Firm. 198/30 — Zadr. II 78/13. * 784. Sedež: Kočevje. Dan izbrisa: 15. oktobra 1930. Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga za kočevsko ozemlje v Kočevju, r. z. z o. z. Izbris firme po končani likvidaciji in ker sploh ni obratovala. Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 15. oktobra 1930. Firm. 116/30 — Zadr. II 262/7. Konkurzni razglasi S 12/30-1 785. 2766 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Naraksa Ivana, posestnika in opekarnarja v Zg. Ložnici, p. Žalec. Konkurzni sodnik Tiller Franc, sodnik okrožnega sodišča v Celju. Upravnik mase dr. Kerschbaumer, odvetnik v Celju. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 2, dne 2 9. novembra 19 30. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 29. decembra 193 0. ob devetih. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 12. novembra 1930. sgg Sa 9/30—4. 2789 786. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Weixl Vilkota, trgovca v Mariboru, Jurčičeva ulica, registrovanega pod firmo Vilko Weixl, veletrgovina papirja, knjigarna in knjigovezna industrija v Mariboru. Poravnalni sodnik dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Poravnalni upravnik dr. Juvan Alojzij, odvetnik v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84, dne 19. januarja 1931. ob devetih. Rok za oglasitev do 10. januarja 1931. pri podpisanem sodišču. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 11. novembra 1930. Sa 8/30—28 pk 2756 787. Potrdilo poravnave. Med dolžnico Kovačec Ljudmilo, trgovko v Ptuju, in njenimi upniki pri poravnalnem naroku pred okrajnim sodiščem v Ptuju dne 30. oktobra 1930 sklenjena poravnava se potrdi. Glasom te poravnave plača dolžnica prvenstvene terjatve popolnoma, ostale pa s 55%> kvoto in sicer 10#/o v treh, nadaljnjih 20°/o v šestih in zadnjih 25°/o v devetih mesecih po pravomočnosti poravnave. Upnik, ki ni prijavil svoje terjatve pravočasno in se za to ni udeležil glasovanja o poravnavi, sme vložiti rekurz zoper odločbo, s katero se poravnava potrjuje, če dokaže, da je brez svoje krivde zamudil rok za prijavo in če verjetno izkaže obstoj in višino svoje terjatve. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. VII., dne 11. novembra 1930. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 22595/30. Razglas. Okrajno sodišče v Kranju je s sodbo Kps 184/30—4 od 25. junija t. L po § 55. kaz. zak. prepovedalo Zadražniku Karlu, roj. 4. novembra 1895. v Kranju, delavcu, stanujočemu in pristojnemu v Kranju, zahajati v krčme za dobo enega leta. Prepoved stopi v veljavo dne 7. novembra 1930. leta in traja do 7. novembra 1931. leta. To se objavlja v smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb, »Službenih nov-in« kraljevine Jugoslavije od dne 23. januarja 1930. štor. 17/VI. Sresko načelstvo v Kranju, dne 4. novembra 1930. * Štev. 11286/11. 2759-2-1 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje, razpisuje za na dan 15. decembra 1930. ob 11. u r i nabavo: 100 ma plohov. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 13. novembra 1930. jj* Štev. 11328/11. 2763-2-1 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje, razpisuje za na dan 2 2. decembra 1930. ob 11. u r i nabavo: kompletne naprave sa čiščenje kotlov. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 11. novembra 1930. $ 2745-3-1 Razpis. Županstvo občine Zagorje ob Savi razpisuje službeno mesto občinskega uradnika z nastopom službe 1. januarja 1931. Pogoji: Prosilec mora biti jugoslovanski državljan, vojaščine prost, ne nad 32 let star, trezen in neomadeževane preteklosti. Naobrazba: Najmanj 4 razrede srednje šole ali meščanske šole. Prosilci, ki so službovali v dTugih službah, naj predlože svoj »curicuilum vitae«. Začetna plača Din 1.200 mesečno, prosto stanovanje z električno razsvetljavo in del kuTjave. Starostno zavarovanje in davek plača občina. Napredovanje po posebni pogodbi. Le resni prosilci naj vlože prošnje najkasneje do 1. decembra 1930. na podpisan no županstvo. Županstvo Zagorje ob Savi, dne 11. novembra 1930. Razne objave Vabilo na 5. redni občni zbor 2755 tvrdke Ljudevit Marx, tovarna lakov d. d. v Ljubljani, ki se vrši v torek 9. decembra 1930 ob 3. pop. v tovarni na Količevem pri Domžalah. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta za poslovno leto 1929. 2. Poročilo pregledovalnega odbora. 3. Sklepanje o računskem zaključku za po- slovno leto 1929, o uporabi čistega dobička ter o absolutoriju. 4. Določitev nagrade za upravni svet oz. eksekutivo. 5. Volitev upravnega sveta. 6. Določitev nagrade pregledovalcev ra- čunov. 7. Volitev pregledovalnega odbora. Delničarji naj polože svoje delnice z ne- zapadlimi kuponi in taloni vred najkesne-je do dne 3. decembra t. 1. v blagajni tovarne na Količevem pri Domžalah ali pri Zadružni gospodarski banki v Ljubljani. Na 25 delnic spada 1 glas. Upravni svet. * Objava. Osrednje društvo usnjarjev in sorodnih strok, podružnica čevljarjev v Ljubljani, je marca meseca 1927. prenehala obstajati pod tem naslovom in se od takrat imenuje: Zveza usnjarskih delavcev Jugoslavije, podružnica Ljubljana. Zveia usnjarskih delavcev Jugoslavije, podružnica Ljubljana. Conan Doyle: 84 Pozna csvefa (It angleščine prevedel • avtorjevim dovoljenjem Iv. Mulaček.) Trenutek, ki sem ga čakal tako dolgo, je naposled prišel. Svoja sovražnika sem imel sedaj v rokah. Skupaj sta mogla drug drugega ščititi, posamič pa sta bila popolnoma v mojih rokah. Vendar nisem ravnal prenagljeno. Svoj načrt sem imel že davno gotov. Maščevanje ne zadovolji človeka, razun ako ima žaljivec čas, da spozna onega, ki ga udari, in da ve, zakaj ga je doletelo plačilo. Svoj načrt sem si uravnal tako, da bi imel priliko uveriti človeka, ki mi je tolikanj žalega prizadejal, da ga je naposled vendarle dohitela kazen za njegov stari greh. Naključje je naneslo, da je pred nekaj dnevi tuj gospod, ki si je ogledoval neke hiše tam na Brixtonu Roadu, pozabil v mojem vozu ključ od ene teh hiš. Prišel je sicer še isti večer ponj, toda med tem sem si bil že naredil odtisek, po katerem sem si dal napraviti drug ključ. Z njegovo pomočjo sem imel prost vstop vsaj do enega kraja v tem velikem mestu, kjer sem mogel biti nemoten. Kako pa zvabiti Drebberja v to hišo, to je bila težavna naloga, ki sem jo moral sedaj razrešiti. Šel je po ulici naprej, stopil v eno, dve pivnici in ostal v poslednji skoraj pol ure. Ko je prišel zopet iz nje, se je opotekal; bil je očividno vinjen. Baš pred menoj je stala dvokolesna kočija; poklical jo je. Sledil sem mu tako blizu, da je bila glava mojega konja vso pot komaj dober korak oddaljena od njegovega voznika. Drdrali smo čez Waterlooški most in po dolgi vrsti ulic, dokler se v moje veliko začudenje nismo znašli v oni ulici, v kateri je bil stanoval. Nisem si mogel raztolmačiti, s kakšnim namenom da se je yrnil tjakaj; kljub temu pa sem šel dalje in se ustavil s svojim vozom kakih sto korakov od hiše. Stopil je v hišo, kočija pa je oddrdrala dalje. Dajte mi kozarec vode, prosim. Usta mi postajajo suha pri govorjenju.« Ponudil sem mu kozarec in izpil ga je. »Sedaj je bolje,« je rekel. »No, čakal sem nekako četrt ure, ko sem naenkrat začul iz hiše vpitje, kakor da bi se ljudje tepli. V naslednjem trenutku so se odprla vrata na stežaj in prikazala sta se dva človeka, izmed katerih je bil eden Drebber, drugi pa mlad človek, ki ga še nikoli nisem videl. Ta je držal Drebberja za ovratnik in ko sta prišla do prve stopnice, ga je adaril in sunil, da je zletel na sredo ulice. ,Ti pes!‘ je zavpil in mu žugal s palico, ,ti že pokažem, kaj se pravi žaliti pošteno deklet* Bil je tako razjarjen, da bi bil najbrže pobil Drebberja s palico, ako se ta ne bi bil spustil v beg, kolikor so ga le mogle nesti noge. Tekel je prav do cestnega vogala, kjer je ugledal moj voz, me poklical in skočil vanj. .Peljite me do Hallidayjevega hotela.' je naročil. Ko sem ga imel v svojem vozu, mi je moje src« tako poskočilo od veselja, da sem se bal, da mi ne bi baš v tem poslednjem trenutku počila žila. Vozil sem počasi in prevdarjal, kaj bi bilo najbolje ukreniti. Peljal sem ga lahko naravnost iz mesta, kjer bi imel na kaki zapuščeni cesti svoj poslednji razgovor ž njim. Sko- raj sem se bil že odločil za to, kar je sam razrešil ta zame težki problem. Lotila se ga je zopet želja po pijači in velel mi je, naj ustavim pred neko pivnico. Odšel je vanjo ter mi naročil, naj ga počakam. Tam je ostal vse do policijske ure in ko je prišel zopet ven, je bil tako natrkan, da sem se zavedal, da je igra zame dobljena. »Nikar ne mislite, da sem ga kanil hladnokrvno umoriti. Bilo bi sicer popolnoma upravičeno, ako bi bil tako storil, vendar sem se premagal in ravnal po svojem načrtu. Že davno sem bil sklenil, da naj nadeja za svoje življenje. Med mnogimi službami, ki sem jih bil opravljal v svojem popotnem življenju po Ameriki, sem bil nekoč uslužben tudi kot vratar in sluga v laboratoriju na visoki Šoli v YorW Neki dan je profesor predaval o strupih in pokazal dijakom alkaloid, kakor ga je imenoval in ga je bil pridobil iz nekega južnoameriškega strupa za puščice. Ta strup je bil tako silen, da je že najmanjša količina povzročila trenutno smrt. Zapomnil sem si steklenico, v kateri je imel ta preparat, in ko so vsi odšli, sem si ga prisvojil nekoliko. Tudi sem se tedaj precej dobro naučil pripravljati zdravila in tako sem dal ta alkaloid v majhne, raztopne k rogljiče, nato sem vzel dve leseni škatlici in dal v vsako škatljico po eno kroglico s strupom in po eno docela enako brez strupa. Sklenil sem namreč, da bom takrat, kadar dobim ta dva gospoda, primoral vsakega, da vzameta vsak po eno krogljico iz teh škatljic, jaz pa bi použil oni dve, ki bi ostali. To bi bilo ravno tako smrtonosno in mnogo manj hrupno, kakor če bi streljal skozi robec. Izza tistega dne sem nosil škatlici s kroglicami vedno s seboj in sedaj je prišel čas, ko ju je bilo mogoče uporabiti. Kmetijska družba v Ljubljani Je fflavna laitopnloa kmetovalcev v dravski banovini in A tele nad 880 kmet. podrufnio In okrog 26.000 članov. Člani plačaio na leto 20 Din in dobivalo za to brezplačno strokovni list TURJAŠKI TRG 5 VSAK KMET NORA BITI ČLAN KMETIJSKE DRUŽBE »KMETOVALEC« Ta list iim nudi strokovni pouk In navodila za umno gospodar* stvo. Družba dobavila članom tudi razne kmetijske potrebščine 1 Lepa ja bolka dobite Gosnorlars pri ki zvezi v Ljubljani 768 vvvvvyvvvwvvyvvvvvvvv MODROCE Peresnice, otomane, divane, pa-tent-fotelje, salonske in klubske garniture dobite najsolidneje pri F. SAJOVIC Ljubljana, Stari trg 6 Fany Patik 9 umetno koSarstvo Radovljica-Ljubljana, Miklošičeva c. 30 zdeluje In dobavlja najsolidneje in najskrbneje izdelane garniture. Stojala za ročna dela Itd. v priprosti in najfinejši izdelavi. Tržne torbice vseh vrst. Košarice za kruh, za šivanje, za pecivo, v raznih oblikah. Zaloga japonskih in kitajskih preprog. 627 Pri odjemu na debelo ftpecijalne cene SPczpiz* za zavijan/e dobite po najnižji ceni pri naši upravi ffvadišče št. 4 NialanierijsLi izdelki vseh vni iz bakra, medi, aluminija, cinka in drugih pločevin izdeluje in prevzame v izdelovanje Jos- Otorepec, d. z o. z. lot na poitreiba Solidno Jelo! Izdeluje **■“■ Čevlji! Znatno smo znižali cene Oglejte in prepričajte sel Damski Čevlji od 100 Din naprej. Za vse Čevlje jamčimo, ker so ročnega izdelka. — Čevlji za turiste in lovce iz najboljšega juhta. — Tisoče pohval so deležni »DOKO« čevlji. na »Dolio« Ivan Čarman Prešernova ulica štev. 9. 528 in=iii=in=tii=iii=in=iii=in Stavbne parcele ob Strossmajerjevi cesti, od 480— 600 m*, za vrstne hiše (ReihenhSuser), ugodno na prodaj. 689 Ing. Tornago, Poljanska cesta 12. OGLEDALA vseh vrst, velikosti ln oblik STEKLO zrcalno 6—3 mm, mašlnsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster Itd. SPECTRUM D. D. LJUBLJANA Vil — Telef. 23-43 ZAGREB CELOVŠKA 31 OSIJEK 1 lovske, smiaSke 212 In (porine (evl|e. Ima v zalogi in izdeluje po meri. A. ZALOKAR GOSPOSVETSKA C & Naznanilo. 772 Podpisani vljudno naznanja svojim oenje-nim naročnikom kot dolgoletni delovodja bivše tvrdke g. Franc Szaafaer, da je sedaj sam prevzel delavnico, z isto postrežbo In blagom ter po znižanih cenah. - Se priporoča Mavrici! POBESKA. L)uk |ano, Con arfevo nakreffe 7/L TISKARNA MERKUR LJUBLJANA Gregorčičeva 23 Eiska časopise, knjige, brošure, tabele, cenike L L d. LASTNA KINIGOVEZNICA K * 1% O v O Sli Dvokolesa težaod 7 leg naprel najlažieoa m najmodernejšega lipa nalboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od natpriprostelšega modela Izdeluteio se tudi po o^usu naročnika, bivalni siroti, molorli, pneumatika, posamezni deli. Velika Izbora natntžte cene. Prodata na obroke. Ceniki ranko. ».TRIBUNA** F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4. Gradbeno podjelje in tehnična pisarna Gabriel Pirc mestni stavbenik Ljubljana, Prisojna uL 3 Projektira in izvršuje vse vrste stanovanjskih, industrijskih in vodnih stavb. Cene konkurenčne. - Delo solidno. 621 L MIKUŠ Ljubljana - Mestni trg 15 g Telefon Itev. 2282 Ustanovljeno 1839 Na malo! Na veliko! SM ČREVA sortirana v vseh poljubnih debelinah, za vse razllče klobase, krvave, jeterne, mesene, za salame itd. imam na zalogi po na novo znižanih cenah. Za ravne krvave in jeterne klobase nudim tudi debela čreva (milbarje) po isti oenl kot suha goveja čreva. Trgovcem in večjim odjemalcem morem dati primeren popust Priporočam se vsem svojim dosedanjim odjemaloem ln vabim nove interesente, da si ogledajo zalogo. BERGMAN JOSIP trgovina trav na drobno In dabalo LJUBLJANA - Poljanska cesta St. 85, 87 ucjbukma Oglašujte v »Jugoslovanu!« Obvestilo ! Cenj. občinstvo se opozarja na mojo prvo čistilnico za barvanje in kemično snaženje pri krojaču A. P.ezeli, Voinialtova 4, ali prejšnja Cesta na Gorenjsko železnico. — Na želje se v krojačniol popravijo vse snažene ali barvane moške obleke ln damski plašči. — Cene zmerne. — Postrežba točna. AIT01 VAGIAR, barv ar 766 4? •at m Za soboslikarska, pleskarska In (rkoslikarska Jela se priperola Tone Malgaj draiba z s. z, LJUBLjAMA, Kolodvorska ul. G Ustanovljeno lota 1848 Tolofon 25-63 G adbeno podjetje e« 738 G.T0NNIES družba z o. z. ♦ Ljubljana Pisarna: Dunajska cesta St. 25 Podjetje projektira in Izvršuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela: bančne In industrijske palače, stanovanjske hiše, tovarniška poslopja. šole. cerkve, vile, male enonadstropne, oziroma enodružinske hiše. Profektl za enodružinske hiše so na ogled v gradbeni pisarni. — V lastni opekarni se izdeluje po konkurenčnih cenah lepa, močna opeka. Is lastnega gramozoloma se nudijo vse vrste peska. — Zaloga vsega gradbenega ma-terijala se nahaja na Martinovi oestL Prijatelj I Zakaj so francoske linije najkrajše In najboljše ▼ Južno in Severno Ameriko? Zalo, ker |e črta Le Havre—New-York najbolj priljubljena In Ima velike prednosti posebno zalo, ker velikanski francoski brzo-parnlki „Ile de France**, „Paria“ itd. so v hitrosli neprekos-Ijlvi In priljubljeni zalo, ker imajo tudi v III. razredu udobne kabine In ker le Izborna postrežba, okusna domača hrana ln znamenito francosko vino .Bordo* brezplačno pri vsakem obedu. Vse to dokazujefo priznalna in zahvalna pisma. Najkrajša pot v Južno Ameriko pa ure preko pristanišča Marseille 14 do IS dni v Argentino. lit. sit. umu Uprs-Mii TransportiMii® 20 Pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN KRAKER LJUBLJANA Kolodvorska ulica št. 35. Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mihilek. — Urednik Janes Debevec. — Za InseratniJ del odgovarja Avgust Kosman - Vsi v Ljubljani