Leto LX. številko 58.
U Ljubljani, o soboto IZ. marcu 1921
Cena Din r
Izhaja  vsak  dan popoldne, izvzemšl nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2-50 Din, večji luserati petit vftffa 4.— Din; notice, poslano, izjave,   reklame,   preklici   beseda   3.— Din.
Popust po dogovora Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« vella letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420— Din.
Upravništvo: Knaflova ulica Štev. 5, pritličje. — Telefon Ste v. 304.
Snovanie novih koalicij
Uzunovićevci z Radićem, pašićevoi s Pribičevićero
Pogajanja med radikali in radićevci v polnem teku. — Stališče Demokratske zajednice. — Pritisk zunanjepolitične situacije.
Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo: Knaflova ulica štev. 5, L nadstropje. — Telefon štev. 34.
— Beograd, 11. marca. V razvoju političnega položaja tudi tekom današ* njega dne ni bilo pomembnejših do* godkov. Javna tajnost je, da se vrše med vlado in demokratsko zajednico ter radićevci pogajanja za razširjenje vladne koalicije. Kakor se zatrjuje iz poučenih krogov, se vršita dve vzpo* redni akciji. Uzunovičeva skupina se pogaja z radičevci in demokratsko za* iednico. Istočasno pa vodi Marko Trif* kovic pogajanja z demokratsko zajed* nico in skuša obnoviti stike tudi s sa* mostojnimi demokrati, da bi tako se* stavil vlado brez radičevcev, na kar pritiskajo vsi pašičevci, ki groze s ta* kojšnjim izstopom iz stranke, ako bi se obnovila koalicija z radičevci. Iz* gleda pa, da hoče Uzunovič za vsako ceno obnoviti vlado RR, ki bi mu pro= žila najsigurnejšo oporo proti stalnim napadom od strani pašičevcev. Poga* janja se vrše na eni strani v Beogradu preko Pavla Radiča. na drugi strani pa direktno s Stepanom Radićem v Za* grebu, kamor je bil odposlan kot Uzu* novi če v emisar posl. Mita Dimitrije*
vič. Vsa ta pogajanja pa doslej niso rodila uspeha in se splošno sodi, da pred sprejetjem proračuna ni pričako* vati nikakih sprememb. Ugledni radi* kalski politik je izjavil, da je opažati v demokratski zajednici precejšnjo popustljivost; davidovičevci zahtevajo le glavo notranjega ministra Bože Ma« ksLmoviča,
Poleg internih prilik v radikalnem klubu pa sili Uzunoviča k razširi en ju vlade tudi zunanjepolitični položaj. Naša zunanja politika se nahaja na mrtvi točki, a današnja vlada je mno* go preslaba, da bi z energično gesto zavrnila Mussolinijeve udarce, ki po* stajajo od ne do dne silnejŠi. Zato si prizadeva Uzunovič, da bi pridobil za sodelovanje poleg Slovencev tudi Hr* vate. Svetozar Pribčevič je z ozirom na Radičeve napade in namigavanja, češ da se SDS na skrivnem pogaja za vstop v vlado, odločno izjavil, da SDS odklanja vsako sodelovanje v Uzuno* vičevem kabinetu. Radič hoče s takimi napadi že vnaprej opravičiti svojo mo* rebitno kapitulacijo.
Pospešeno delo v Narodni skupščini
Narodna skupščina je danes sprejela v podrobni debati proračun vrhovne državne uprave in začela s proračunom ministrstva pravde«
— Beograd, 11. marca. Včerajšnja dopoldanska seja Narodne skupščine je trajala do 2. popoldne. Na popoldanski seji je skupščina nadaljevala razpravo o proračunu vThovne državne uprave. Pred prehodom na dnevni red je bil prečitan ukaz, s katerim se prenašata vladarske pravice za časa odsotnosti l:ralja na ministrski svet. Na popoldanski seji so govorili hrvatski federalist dr. Bazala In radičevci Pasarčlč, Marijevič in Neudorfer. Vsi govorniki so kritizirali vlado ter protestirali proti sedanjemu sistemu nasilja in partizanstva. Seja le bila ob 8.30 zaključena in prihodnja napovedana za danes dopoldne.
Na današnji seji Narodne skupščine je bila končana razprava o proračunu vrhovne državne uprave. Seja je pričela kmalu po 10. uri. Uvodom je predsednik sporočil, da je glavna kontrola odbila vladi odobritev za kredit v znesku 2.139.000 Din za popravo savskih nasipov v Zagrebu in v Sisku. Mesto odstopivšega radikalnega poslanca Sto-čica je pozvan v skupščino odvetnik Mile Jeftič.
Nato je skupščina prešla na dnevni red. Prvi je govoril Pavle Radič, ki je v svojem govoru protestiral proti načinu, kako le bil proračun setavljen in izdelan. Naglasil le, da Uzunovič ni hotel sklicati seje ministrskega sveta, da bi mogli radičevci ministri iznesti svoje mišljenje tudi o proračunih ostalih ministrstev.   Obžaluje, da $o radi-
čevci glasovah' proti predlogu Ljube Jova-noviča, ki je Še! za tem. da se razširi srbski zakon o >bčinah na vso državo, ker je Uzunovič obljubljal, da bo kmalu predložen nov zakon o občinah za celo državo. Govornik prizpava, da je imel PribičeviČ prav, ko je izjavil, da so radikali delali in sodelovali že z) vsemi ter se tudi z vsemi onemogočili. Predbaciva radikalni stranki, da je brez voditelja in brez vrhovne organizacije: (Medklic: »Kdo pa je vaš vrhovni šef? Marženkale) (Po čem je radikalna stranka radikalna?1) Medklic: (»Po čem pa ste vi seljaška stranka?«) Pavle Radič polemizira z raznimi radikalnimi poslanci ter dokazuje, da je sedanja vlada naperjena proti Hrvatom
Nato je prevzel besedo poštni minister Vasa Jovanovič ter zavrača! Radičeve trditve. Pavle Radič mu ie nato na podlagi beogradskih listov dokazoval, da je bil njegov včerajšnji govor protihrvatski. Debata je bila nato zaključena, na kar je vladna večina proračun vrhovne državne uprave z večino glasov sprejela.
Skupščina le takoj nato začela razpravo o proračunu ministrstva pravde. Prvi Je povzel besedo minister pravde dr. Srskič, ki je podal obgiren ekspoze o svojem resoru ter tolmačil postavke proračuna svojega ministrstva.
Seja se ob 13. še nadaljuje.
Senzacija v madžarskem parlamentu
Madžarski fašisti za zbližanje z Jugoslavijo.
— Budimpešta, 11. marca. Včeraj se je vršila v madžarskem parlamentu razprava o osnutku novega prosveta, zakona. V teku debate je nastopil tudi šei stranke *Probu-jajoč1* se Madžari« Gvula Gombos, ki je ostro kritiziral vladni program. Naglasil le, da posveča vlada največjo pažnjo učenju nemškega in francoskega jezika v srednjih šolah, toda bilo bi mnogo boli potrebno, da se uvede obHgaten pouk jugoslovenskega jezika. To narekuje madžarski živlfenski interes. Madžarska se mora orijentirati za Jugoslavflo, a to dejstvo stav! za predpogoj poznanje njenega jezika. Gombosov govor ;e izzval v vseh političnih krogih veliko senzacijo In Živahne komentarje.
AVSTRIJSKO ODLIKOVANJE DR. NINCIĆA
— Dunaj, 11. marca. Predsednik av-trijske republike je odlikoval bivšega jugo-slovenskega zunanjega ministra dr. Momčila Ninčiča z najvišjim avstrijskim odlikovanjem, to je z velikim zlatim oaetnim redom.
NEVARNA BOLEZEN KRALJA ALFONZA
— Madrid, II. marca Španski kralj Alfonz le obolel na gripi. Njegovo stanje je zelo resno, ker se je gripi pridružila tudi pljučnica.
Nemiri v Grčiji
— Atene, 11. marca. Radi težkih gospodarskih prilik vlada med grškim prebivalstvom veliko nezadovoljstvo. Nezadovoljni elementi izvajajo živahno propagando zlasti med delavstvom, ki ga skušajo pridobiti za generalno stavko. Včeraj so bile proglašene delne stavke mlekarjev, pekov in gostilniškega osobja. Temu gibanju se pridružujejo tudi gospodarska udruženja, ki zahtevajo podaljšanje moratorija in znižanje davkov. Vlada je podvzela vse mere. da to gibanje, ki mu pripisuje politično ozadje, prepreči. Vojaštvo je pripravljeno, da even-tuelne namere v kali zaduši.
Atene, 11. marca. Grška vlada je mobilizirala vse stavkujoče delavce ter izdala poziv, naj se vrnejo na delo. Oni, ki se tekom 24 ur ne odzovejo temn pozivu, bodo postavljeni pred preko eodišce in ustreljeni. V Solunu je radi tega prišlo do velikih nemirov. Nastopiti je moralo vojaštvo, ki je streljalo na demonstrante, pri čemer Je bilo pet delavcev ubitih.
TARIFE V JADRANSKU! LUKAH
— Beograd, L2. marca. Te dni odpotuje na Dunaj posebna delegacija, ki se udeleži konference za sklenitev specijalnih luških tarif na Jadranu. Konferenca, ki se je udeleže zastopniki Avstrije. Češkoslovaške, Madžarske, Italije in Jugoslavije, ima namen, da izdela specijalno luško tarifo, ki naj bi onemogočila konkurenco severonem-skjh pristanišč.
Jugoslavija in Italorumuns m zbližanie
Jugoslavija ostane nevtralna. — Kakšne koncesije je dala Ru-munija Italiji. — Jugoslovensko-italijanski prijateljski pakt pokopan.
Beograd, 11. marca. Ratifikacija be-sarabske pogodbe s strani Italije je izzvala v tukajšnjih političnih krogih veliko nezadovoljstvo. Tako v vladnih kakor tudi v opozicijonalnili krogih pa se naglasa, da je z ozirom na prijateljstvo z Rumunijo, kakor tudi z ozirom na to. da z Rusijo še nimamo urejenih odno-šajev, najboljše, da ostane Jugoslavija v tem sporu nevtralna.
V kolikor pa gre italijanska politika za razširjenjem svojega vpliva na Balkanu, je vsekakor potrebna skrajna opreznost. Treba je počakati, kakšne posledice bo rodilo prijateljstvo, sklenjeno med Rumunijo in Italijo, po sedanji ratifikaciji besarabske pogodbe. Danes še ni znano, kake koncesije je prožila Rumunija Italiji za to priznanje. Ta akt predstavlja novo fazo v odnošaiih med balkanskimi državami, zlasti še, ker je zelo verjetno, da je Rumunija priznala Italiji velike koncesije v pogledu razširjenja italijanskega vpliva na
Balkanu. To pa je v prvi vrsti usmerjeno proti interesom Jugoslavije, če tudi v neposredni obliki. V opozicijonalnih krogih se naglasa, da bi bilo potrebno, da se čimprej skliče konferenca Male antante, da se tako razčistijo odnošaji z Rumunijo, ki vedno bolj prehaja v nam nasprotni tabor.
Svetozar Pribićević je v razgovoru z novinarji naglasil, da ta korak Italije ne tvori poseben detajl, marveč spada v sistem italijanskega obkroževanja Jugoslavije. Italija hoče v ta krog pritegniti tudi Rumunijo. Jasno je, da je Rumunija pristala na dalekosežne koncesije. Pri tej priliki moramo z obžalovanjem ugotoviti, da se zopet občuti pomanjkanje odločne osebnosti na Čelu naše vlade. Italijansko - jugoslovenski pakt o prijateljstvu pa je izgubil svojo veljavo že po sklenitvi tiranskega pakta in o njem danes sploh ni več mogoče govoriti.
Madžarska na razpotju
Pariška sodba o razmerja med Italijo in Madžarsko. — Resno svarilo pred nevarno pustolovščino. — Madžarska se mora odločiti. — Italija hoče najprej udariti na Turčijo.
— Pari«, 11. marca. Iz vseh vesti in po rocil, ki prihajajo iz Italije, izhaja, da se Italija mrzlično oborožuje in pripravlja na vojno. Fašizmu je vojna življenjska potreba. Z njo naj bi se pozornost italijanske javnosti odvrnila od notranjih težkoč in bede, ki zavzema vedno širše dimenzije. V diplomati C-nih krogih pa se sodi, da bo prvi konflikt izbruhnil med Italijo in Turčijo. Potovanje grofa Bethlena v Rim je samo člen v verigi diplomatskih priprav Italije, ki si hoče za vsak slučaj pridobiti še Madžarske. Zanimivo je, da se v zvezi 6 tem potovanjem v madžarskem tisku vedno odločneje pojavljajo svarila pred pretesnimi zvezami z italijanskim fašizmom, 6e§ da je njegov položaj tak, da se ne kaže spuščati skupno z njim v kake avanture. Težko je reči, ali bo gTof Bethlen poslušal te nasvete. Priznati pa je treba, da se temeljito pripravlja na to potovanje, ker mora ob tej priliki pasti definitivna odločitev, ali se Madžarska pridruži Italiji in njenim avanturističnim načrtom ali pa ostane nevtralna in obdrži svoje mesto, ki tvori naravno zvezo Evrope z Balka-
nom. Edino v slučaju, da bi si Madžarska zagotovila nevtralnost Rum unije in Avstrije, bi si mogla Madžarska dovoliti napad na Jugoslavijo in poskusiti, da si zopet pribori Vojvodino. Vprašanje pa je, ali bi madžarska vojska vzdržala boj na dve fronti, to je proti Jugoslaviji in eškoslovažki, ki bi nedvomno takoj Intervenirala. Bethlenovo potovanje v Rim tvori datum, ki bo pokazal, ali je Madžarska avanturistična in da li niso najnovejše izjave Horthvja in Bethlena glede Jugoslavije samo taktična poteza napram Italiji, da izsili čim večje koncesije, napram Jugoslaviji pa, da jo pomiri.
— Rim, 11. marca. Včeraj je Mussolini predložil kralju v podpis dekret o ratifikaciji be^rabske pogodbe. Dekret je objavljen v ^anašnjem uradnem listu. Mussolini je posetil tudi sovjetskega poslanika v Rimu Danevu in mu sporočil ratifikacijo, «.<b enem pa mu izročil posebno noto na sovjetsko vlado, v kateri tolmači ta korak, na-glasajoČ, da želi Italija tudi v naprej ohraniti z Rusijo prijateljstvo.
Enotna ruska fronta
— Ženeva, 11. marca. Nacijonalno rusko udruženje je na svojem zborovanju, ki se je vršilo včeraj, protestiralo proti priznanju in ratifikaciji besarabske pogodbe 9 strani Italije, naglašajoc, da je 6 tem ustvarjena nova Alzacija Lorena, ki bo tvorila stalno vojno nevarnost. Vsi ruski politični krogi. Če tudi sicer ne odobravajo današnjega državnega ustroja Rusije, vendar soglasno protestirajo proti temu postopanju in so solidarni s sovjetsko vlado, kadar gre za obrambo ruskega ozemlja.
— Moskva. 11. marca. Ratifikacija bes-erabskega protokola po Italiji je sovjetske vladne kroge neprijetno presentila. Rusija vidi v njej nelojalen korak Italije, ki se je s tem odkrito postavila na protirusko stališče ob strani Anglije. Sovjetska vlada bo proti temu vložila pri italijanski vladi protest.
Viharji na francoski obali
Pariz, 10. marca. s. Od včeraj divjajo na zapadni obali Francije veliki viharji. Ix raznih krajev prihajajo vesti, da so izginile ribiške ladje m manjši pazniki.
KLJUČ"
naj bolfse, najt rpe2nejse zato najcenejše,
rr
Poljsko-nemški sporazum
Ženeva, 11. marca. Razgovori med Stresemannom in Zaleskim so bili včeraj zaključeni. Zaleski je izjavil novinarjem, da so odstranjeni vsi nesporazumi med Poljsko in Nemčijo ter da se bodo v kratkem nadaljevala podajama za sklenitev trgovinske pogodbe. O podrobnostih Zaleski ni hotel podati nikakih izjav, naglasil pa je, da je sporazum perfekten. Slično izjavo je podal tudi dr. Stresemann. ki je še pristavil, da je bil poljski in nemški vladi odposlan pismen načrt sporazuma, ki jih bosta obe vladi pregledali in odobrili.
Svet Društva narodov
— ftenc-va, 11. marca. Na včerajšnji seji Društva narodov se je vršila razprava o zaščiti beguncev. Pri tem je prišlo do neprijetnega incidenta. Angleški delegat Van-dervelde je izrazil željo naj bi bolgarska vlada milejše postopala z aretiranimi komunisti. Proti vsemu pričakovanju bolgarski delegat na to ni reagiral. Nastalo zadrego je skušal zabrisati Chamberlain. naglašajoč, da se Društvo narodov ne more vmešavati v notranje zadeve. Med drugim je svet Društva narodov sprejel resolucijo finančnega odbora, ki priporoča posojilo Gdansku.
ZMAGA SPS.
_ Beograd, 11. marca. V šidu v Sremu
so se včeraj vršile volitve v cerkveno občino. SDS ie dobila 125, radikalna stranka pa 88 glasov.
ŠIKANIRANJE NAŠIH POTNIKOV V ITALIJI
— Beograd, 11. marca. Današnja »Pravda« prinaša daljši članek, v katerem razpravlja o Šikatiah, ki so jim izpostavljeni naši potniki na Italijanski meji In v notranjosti Italije. List naglasa, da delajo Jugo-slovenom carinske in politične oblasti v Italiji vse mogoče težkoče, ter zahteva, naj se naše zunanje ministrstvo pobriga, da to prepreči, ali pa naj odgovori z enakimi okrepi italijanskim potnikom pri nas.
Kralj in kraljica v Bukarešti
— Beograd, 11. marca. Včeraj zvečer ob 7*50 je dospel v Bukarešto dvorni vlak s katerim je dopotova.l jugoslovenski kraljevski par. Na kolodvoru sta ga sprejela rumunski kralj Ferdinand in kraljica Marija z ostalimi čiani rumunskega kraljevskega doma. Kralj Aleksander je pozdravil tudi dostojanstvenike, ki so bili zbrani na kolodvoru. Kako dolgo ostaneta kralj tu kraljica v Bukarešti, še ni znano. Zatrjuje se, da ostaneta dva tedna gosui rumunske^a dvora, nakar odpotujeta baje v Pariz. Rumunski kralj Ferdinand odpotuje po odhodu jugosiovenske kraljevske dvojice pO nasvetu zdravnikov v neko italijansko kopališče, V političnih krogih se dementira vest, da bi bilo potovanje kraljevskega para v zvez: s političnimi dogodki.
Tujski promet lanske sezone
in
Tekom zadnjih sezon je turizem v naši državi lepo in konstantno napredoval. Dočim je v letu 1925 posetilo našo državo nekaj nad 75.000 izletnikov, beleži lanska sezona že dvojno število. Ministrstvo za trgovino in industrijo sestavlja definitivno statistiko tujskega prometa v lanskem letu. Manjkajo še podatki iz raznih krajev, posebno iz Hrvatske, navzlic temu pa se lahko trdi, da je bilo število lanskih turistov višje od 150.000
Slovenijo je tekom poletja posetilo 19.942 letoviščarjev, od teh 15.451 naših državljanov in 4.481 inozemcev. Na Bledu je bilo 8267, v Mojstrani 576, v Kranjski gori 573, v Rogaški Slatini 6424, v Bohinju 975, v Rimskih toplicah 352, na Dobrni 1590, v Laškem 560, v Radencih 825 gostov. Po državljanstvu so bili inozemci: iz Amerike 45, Albanije 2, Avstrije 2786, Anglije. 39, Belgije 1. Bolgarije 3, Grčije 8, Italije 326, Madžarske 694, Kitajske 1, Nemčije 402. Poljske 34, Rumunije 50, Rusije 30, Turčije 7, Francije 10, Holandske 10. Češkoslovaške 948. Švedske 13. Švice 12. Španije 4 in iz ostalih držav 5.
Dalmacija beleži promet 88.264 potnikov. Od teh jih je bilo i z naše države 59.392, iz Avstrije 9323. Belgije 31, Francije 154, Italije 1777, Madžarske 1064. Norveške 9. Rumunije 142, Bolgarije JI. Poljske 183, Albanije 54, Turčije 1, Anglije 732. Kitajske 18, Nemčije 7359. Amerike 516, Rusije 294, Grčije 96, Češkoslovaške 6476, Španije 17. iz ostalih držav 483.
Sušak in kopališča v gornjem Jadranu je posetilo 27.805 oseb, Split 33.027, Dubrovnik 27.432. Iz ostalih krajev v doljnjem Jadranu še manjkajo podatki. Lahko se torej ceni. da je Dalmacijo posetilo nad 100.000 turistov, a istotako bi tudi za Slovenijo bilo celokupno število večje, ako bi se prišteli gostje v jesensko-zimski sezoni in vob-če podatki o prometu v planinskih kočah.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA. ♦ Žitni trg. Neizpremenjeno.
Lesni trg. Čvrsta, 3 vagone zaključeno.
Efekti. 7odst invest. posojilo —, 89.50. Vojna škoda 347.50, Zadolžnice Kranjske deželne banke 20, 20, Zastavni listi Kranjske deželne banke 20, 22, Celjska posojilnica 195, 197, Ljubljanska kreditna 150, Merkan-tilna Kočevje 99, 100, Praštediona 925, Kreditni zavod 160, 170, Strojne tovarne 83, Trbovlje —, 415, Vev&e 120, Stavbna družba 55, 65, Šešir 104.
ZAGREBŠKA BORZA. Efekti TodsL invest. posojilo 1921 88 in pol — 89 in 1 četrt, 2 in poldosL drž. rente za ratnu štetu 353 — 353.5, Ljubljanska kreditna 150, Hrv. esk. banka 104 in pol — 105, Kreditna banka Zagreb 95 — 95.5, Hipotekama banka 64 in pol — 65, Jugobanka 106 — 106.5, Praštediona 925 — 930, Drava d. d. Osijek 500 — 506, šečerana Osijek 485 — 492.50, Isis d. d. 49.5 — 50. 50, Gut-man 280 — 284, Slaveks 101 — 120, Slavonija 27 in pol — 28.5, Trboveljska 403 — 400, Union paromlin 800 — 310, Vevče 130
— 140, Agraria 55 in pol — 56.
Devize.   Amsterdam   22.792 — 2^2.852 * Dunaj 80O23 — 808.25,   Italija   253.83 — 255.83, London 276.—  _  276.80, Newyork kabel 56.865 — 57.065, Newyork ček 56.75
— 56.95, Praga 168.30—169.10, Curih 10.94
— 10.97, Madrid 968,-- 972.—.
Valute. Italija 251.-- 253__
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.135, Pariz 20.335,
London 25.2275, Newyork 519.9375, Milan 23.18, Praga 15-39, Dunaj 73.20.
Trst: ^ Beograd 39.385, London 108.85, Curih 43L45.
i-
11
Stran 2.
»SLOVENSKI   NAROD* dne 12. marca 1927.
štec. 5S.
Italija
voIdo j Turčijo in ne i nami
Fašizmu bi bila vojna sicer dobrodošla, ne kaže je pa začeti z nami. — Kar Italija rabi, ne more dobiti od Jugoslavije.
Tiranski pakt, italijansko snubljenje v Bolgariji in Grčiji, osobito pa ratifikacija besarabskega protokola, bližnje potovanje grofa Bethlena v Rim, vse to je ustvarilo okrog nas in pri nas atmosfero, ki ni prijetna. Javnost vidi v vseh teh dogodkih isto gonilno silo, išče za njimi istega aranžerja, ne da bi kdo dvomil, ali je v svojih domnevih našel pravilno razlago.
Ne da se mnogo ugovarjati takemu pojmovanju. Izjave in akcije Italije ne pripuščajo dvoma, da nas hoče Rim ustrahovati.
Toda dognati neposredni cilj italijanske politike, to je že težavnejša stvar. Gre, da primemo zadevo pri jedru, konkretno za vprašanje, ali namerava Italija zares neposredno sedaj izzvati oborožen konflikt ali ne. Okrog tega se koncentrira napeta pozornost našega javnega mnenja, ali bolje, nas vseh.
Fašistični vodje so tekom zadnjega leta ponovno povsem določno in ne-maskirano označili cilje italijanske politike. Iz njihovih izjav zveni vedno isti refren: Italija potrebuje razmaha, potrebuje novih dežel in sicer pred vsem takih dežel, kamor bi se naseljeval pre-vi5ek italijanskega prebivalstva. Lakota zemlje, to je gibalo, osnovne težnje italijanske ekspanzivnosti. 'Druga težnja je ekonomska ekspanzivnost: Italija potrebuje kolonij, kamor bi izvažala svoje produkte in od koder bi dobivala sirovine za svojo industrijo; v teh je obsežen njen kolonijalni imperijalizem.
Eventualna italijanska zmaga nad nami bi Rimu v navedene svrhe slabo služila. Mi imamo prav v jadranskih državnih predelih najslabše pokrajine, ozemlje, ki je najmanj plodno, hkrati pa relativno najbolj obljudeno. Prirodnih bogastev baš v tem predelu ni mnogo; edino le gozd bi prihajal v poštev, do-čim premog, ki je vrh tega Se slabše kvalitete, za Italijo ne more biti tako mikaven. Za kolonizacijo in za ekonomsko izrabo tedaj ono ozemlje, ki bi si ga mogla anektirati Italija v slučaju zmage, ne prihaja v poštev.
Preostane Še politični moment. Vzemimo interpretacijo, da si želi Italija udariti na nas, dokler se ne ojačimo do tolike mere, da bi ji mogli postati ne-
varni. Tu razlaga bi mogla imeti precej upravičenosti, zakaj ako se prisili naša kraljevina, da se zopet razkroji v svoje sestavne dele in se vrh tega izdatni obrobni predeli prepustijo sosednim državam, bi bila italijanska pozicija zares temeljito ojačena, vsaj za nekaj časa, in rimska prevlada na Balkanu in na Donavi popolna.
Toda podoba jc, da nas rimska diplomacija ne ceni toliko, da bi se v toliki meri bala naše eksistence. In kar je še važnejše: velik del svojega namena, to je oslabitev naše pozicije, dosega italijanska diplomacija mirnim potom. Malo je verjetno, da bi trosila fašistična Italija svoje energije za vojna podjetja, ko vidi, da se da poglavitni del izvršiti že diplomatskim potom. Zato se zdi pra-vilnejša razlaga, da nas hoče Rim temeljito zastrašiti, nas politično izolirati in s tem pripraviti vse potrebno, da izsili iz nas bodisi ekonomske ali politične koncesije; podoba jc, da ic v tem glavni motiv italijanske taktike.
Ako ima Italija namen, zaplesti se
zares v vojne avanture, kar jc iz mnogih razlogov zelo verjetno, tedaj je najbolj verjetno, da meri s svojimi na« črti drugam. Svetovno časopisje po* sebno podčrtava moment, da je Ita* lija baš sedaj ratificirala besarabski protokol, s čimer jc napravila odlo* čilen afront zoper Rusijo. Zdi sc, da je pravilno ono tolmačenje, ki vidi v tem ost proti Turčiji. Turčija je edina od držav, ki jc izjavila, da bi šla v slučaju angleškosruskega konflikta od* ločno s sovjeti. Italija ie z ratifikacijo v tem trenutku povdarila, da bi imela Angora v tem slučaju opraviti z Italijo, kar bi šlo kot nalašč v italijanske ra* čunc. Aneksija delov Turčije bi bil cilj, ki bi bil vreden eventualne vojne avan* ture, česar Italija ni nikdar prikrivala in česar se, kakor znano, tudi v Ango* ri prav dobro zavedajo.
Zato je gotovo točna in pravilna razlaga, da so mrzlične italijanske pri* prave na vojno naperjene proti Tur* čiji. Z grožnjami proti nam si hoče Mussolini samo zavarovati hrbet in morda izsiliti še kake druge koncesije. Na vojno z nami in Francijo pa v Rimu gotovo ne mislijo resno.
Dogodki križem Jngoslaoife
Postavna Crnogorka v moški obleki.  — Zločinska šala na svatbi. — Zaklal je ljubico in se obesil.
Na sarajevsko policijo so prignali krasno postavno Crnogorko v moški obleki. Sijajno ji pristojajo jezdne hlače, zelena turistovska srajca in gumijast plašč. Njena življenjska zgodba je nenavadna.
Za časa okupacije Črne gore v letu 1917. se je vanjo — ime ji je. Ljubica Turčinović — zagledal a. o. nadporoč-nik Jan Brdicka. Poročil jo je in po prevratu odvedel s seboj v Prago^ Toda Čehi so vam čudni možje, pravi Ljubica. Zvesti niti malo... Štiri leta je Ljubica prenašala moževo nezvestobo, nato pa se brez slovesa odpravila nazaj v Jugoslavijo. Energična in nadarjena kakor je, se je preživljala v Sarajevu kot bolničarka, v Zagrebu kot vzgojiteljica otrok, v Beogradu in drugod kot kuharica, portirka. natakarica, nadzornica in tako dalje.
Iz Bosne je zdaj hotela nazaj v Beograd, da se izvežba za šoferko. Pri Višegradu pa so jo prijeli in odvedli nazaj v Sarajevo. V moški obleki se je vozila zato, da je ne bi nadlegovali. Policija jo je odpravila v domačo občino.
Pri neki svatbi v Starem Sivču je moral nedolžen otrok gorostasno zlo* činsko budalost plačati s svojim m]n~ dim življenjem.
Ženil se je sin imovitega posestni* ka, Ica Čurič. Svatba je seveda bila obilna, zbrala sc je žlahta, prišel je tudi ženinov starejši brat Trifun Ču* —■h——tu ■   ——a-----nrr
25
rič s svojim 91etnim sinčkom Rado* ljubom. Ko so se sva t je že dobro »na* kitili« vina, pri čemer so sodelovali tudi prisotni otroci, je ženin pozval Rodoljuba ter 71etnega Simončka Do* roškega in 51etnega Zlatka Pajina. Kdor spije največ vina. je dejal, dobi nagrado pet dinarjev. . .
Otroci so začeli zlivati vase, svatje pa so pri tem imeli svojo zabavo. Ali posledica te zločinske šale je bila strašna. Otroci so se tako upijanili, da je Rodoljub čez eno uro umrl. ostala dva pa so nezavestna odpeljali v bolnico. Orožništvo je zadevo takoj prijavilo državnemu pravdniku.
V Dolnji Raci se je mladi posestnik Ilija Spasojević pred leti preselil k vdovi Nataliji Radičevi. Njuno skupno življenje pa je postajalo vedno mizernejše. ker je bila Natalija velika potratnica. Ilija je z njo zapravil skoro vse svoje imetje, stran pa ni mogel, ker ga je vdovica znala nase navezati z vsemi zapeljivimi vrvmi.
Že lani nekoč jc bil Ilija tako obupan, da je popil precejšnjo količino vitriola, vendar so mu v bolnici dobro izprali želodec. Komaj pa je ozdravel, se je zopet vrnil k vdovici in ji neprestano govoril, da bo končal njo in sebe.
Nedavnega dne sta se Ilija in Natalija podala v Svilajnac. Proti večeru sta se vračala domov. Kaj se je med njima dogajalo,   ostane za vekomaj prikrito.
Ladislav Vladvka:
Roman.
Bajte ni bilo treba opazovati. Vašek je odšel takoj popoldne na košif-sko pokopališče, odkoder se je vrnil okrog šestih zvečer. Čez pičle pol ure je zopet odšel in sicer proti Malvazin-kam. Pod pazduho je imel culico in Kovafik je sklepal iz tega, da bo prenočil na Malvazinkah.
Stemnilo se je že in Kovafik je moral seripta odložiti, ker sc ni več videlo. Pospravil je zvezke in knjige ter začel razmišljati, kaj neki se ie pripetilo Mili, da je tako dolgo ni.
Iz zamišljenosti so ga zdramili koraki. Zaslišal je, da se do cesti nekdo bliža in da je zavil oprezno v stran. Iz previdnosti ie vzel v roke kniige, ker ni bilo izključeno, da ga le hotel Vašek prese, titi- Bojazen Da ni bila upravičena, kajti po stezi je prihitela Mila.
Bila je razburjena in gologlava in rdečica jo ie oblivala.
— Ali se je kaj zgodilo?
Zgrudila se je kakor da ii ie nekdo izpodnesel noge. Sedel ie k nji in jo hotel prijeti za roke. Nervozno jih je
umaknila. Motela je spregovoriti, pa ji je zastala beseda v grlu. Grizla je ustnice tako, da jih ie zalivala kri.
Ves prestrašen jo je pogledal m opazil, kako ji teko solze do obrazu in kapljajo druga za drugo na niena kolena. Plakala je tiho, vsa potrta in bleda ko zid, samo solze so govorile o njeni bolesti. Naposled se je premagala. Napela je vse sile, solze so postajale redkejše in končno so usahnile. To je bila Mila, katere še ni poznal.
Pogledal mu je v oči in se nasmehnila.
Hitela sem k tebi, zdai pa molčim, ker me ie sram.
Zopet ie umaknila roke in Kovafik se je čudil, kaj to pomeni.
— Pojdiva raje kam drugam, počakaj malo, vse ti povem-
— Kam pa hočeS? Saj ie vse eno, Vašek je danes odšel in mislim, da prenoči na Malvazinkah.
Pojdiva po cesti proti Motolu. potem pa za vije v a pod Belo goro.
Odšla sta Čez polje na cesto, kjer je prijela Mila Kovanka pod roko.
— Tu me nihče ne pozna, sicer mi je pa itak vse eno. Nai mislilo in govore, kar hočeio.
— Ali mi poveš, kaj se ie pripetilo?
Naslednje jutro so našli Natalijo zaklano na njivi blizu njene hiše, IHlo pa obešenega na svislih.
Mariborski občinski svet
V četrtek zvečer *e je vršila tretja redna seja mariborskega občinskega sveta, ki je
bila posvečena tekočim zadevam. Socijalisti so interpelirali župana radi raznih nepravilnih reklamacij pri zadnjih volitvah. Tajništvo SLS je namreč izrek Umiralo več oseb, ki da so se izselile, kar pa ni res. Zadevo bo preiskal posebni odbor.
Med najvažnejšimi točkami dnevnega reda je bila razprava o priključitvi občin Petrovo aelo in Krčevina k mestni občini. Občina Krčevina je aedaj sama prosila za inkorporacijo. Občinski svet je na to pristal pod pogojem, da prevzame krčevinska občina iste pravice in iste dolžnosti, kakor jih imajo ostali mestni okraji. Pričakovati je, da bodo temu zgledu sledile tudi ostale okoliške občine.
Podpiranje brezposelnih bo mestna občina v bode izvajala tako, da jim ne bo izdajala denarne podpore, marveč jih bo skuSala zaposliti pri raznih delih. Zadrugi Mojmir je občina odstopila zemljišče za zgradbo barake za deložirance. Ker je komisijski pregled v raznih hišah ugotovil higijenske in druge nedostatke, a dotični gospodarji teh uedostatkov nočejo odpraviti, je občinski svet sklenil, da izvede popravilo
mestna občina ua račun dotičnoga gospodarja. Tozadevni priziv druSlva hišnih posestnikov je bil zavrnjen. Mestna plinarna bo nabavila nove aparate, ki omogočijo ra-
cijonelnejse obratovanje. Prihranek bo znašal letno 69.000 Din. Davščina za enotonske
tovorne avtomobile z gumijastimi obroči ie zniža na 1000 Din letno. Stavbne parcele ua Jodtovem posestvu ob Vrbanaki cesti proti Kamnici bo oddajala mestna občina interesentom za ceno S Din za kv. meter pod običajnimi pogoji.
Ker je mestni proračun prišel iz ravnotežja, se bo vršila prihodnji teden posebna seja občinskega sveta, ki bo razpravljala tamo o proračunu in skušala na jI i kritje za izpadle doklade državnih uradnikov.
V nato sledeči tajni seji je bil sprejet sklep, da se nabavi za razširjenje avtobus-prometa zaenkrat £amo en avtobus, ki bo vozil na progi št. Ilj—Maribor-Ruše. Ako se bo naročeni tip obnesel, bo občiua naroČila še tri avtobuse. Mestni svet se pooblašča, da izdela točen pravilnik za avto-promet. Med drugim je „ bila tudi znižana iiajemniua za mestni kino, ter rečeno nekaj personalnih zadev.
Smrt stoletne Ljubljančanke
Na stanovanju svojega sina Bena v tio= sposki ulici št. 6 je v sredo ponoči ob 23. umrla skoraj sto let stara Ljubljančanka, Hedvika Otrlija Ferdinanda Fin z. potomka staro ljubljanske rodbine HeinrichsFinčeve, katere člani so nad sto let vživali med ljub* lianskimi meščani veliko spoštovanje in uj^led. Z njo polagoma izginja v zaton sta* ra meščanska Ljubljana, ki je bila pro* žeta nemške kulture in patrijarhalnosti.
Pokojnica je bila rojena 2. maja 1827 v Ljubljani v mestni hiši St. 269 (staro štet* je) ter je bila krščena v stolnici sv. Niko* laja. Bila ie hči profesorja Franca Heinris cha. ki je pozneje posedoval lastno hišo na PoljaDah St. S. Njen oče prof. Heinrich je bil v takratni Ljubljani znana osebnost. Podučeval je na starodavni gimnaziji na Vodnikovem trgu nemščino in je bil ob« enem izboren stenograf. Skoraj vsi naši prvi pisatelji in kulturni delavci so bili njegovi učenci. Dočakal je visoko starost okoli 90 let. Pokojnica je imela brata Ro» berta Heinrich a, tudi profesorja, ki ie umrl v Ljubljani 1. 1888. Pokojnici sta bila krst* na botra Josef Heinrich Stratil in Jeanette Galle, graščakova soproga. Njen oče prof. Heinrich je mnogo pisal v gimnazijska iz* vestja ter dalj časa urejeval «Luibachcr Zeitung**.
Franz  Ks.  Finz. sin  mestnega lanocel«
A
je največji detektivsko pustolovni film sedatijosu
Elitni Kino Matica.
jUTfi'i 1 ■ i
=s*a
ni k* Matevža, ki jc tudi dočakal visoko starost in bil dvakrat poročen, je 2. maja 1870. poročil Hedviko Otilijo Ferdinando Heinrichovo kot svojo drugo ženo, iz kate* rega zakona sta hčerka Sofija, omož. s Srećkom Piree m, uslužbencem pri tvrdki I. G Maver, in sin Beno, stanujoč v G o* sposki ulici. Soprog pokojnice jc bil rojen 25. novembra 1835 v Ljubljani iz drugega zakona. Lmrl jc 13. januarja 1906 ter jc bil pokopan z velikim: Mvačanostmi na pokopališča pri sv. ICrištoiu. Po uradnih listi* nah je bil Franc Finz okrožni zdravnik, njegov oče Matevž pa je zabeležen kot ra* nocelnik. Med Ljubljančani jc bil zelo pri* ljubljen radi svoje koncilijarftnosti, usluž* nosti in humorja. Bil je zelo šaljiv ter je vsak dovtip nase kvitiral z dvojno mero. Veliko piko jc imel na «Laibachcr Zei* tung» ter jc spuščal na njenega urednika originalne puščice.
Bil je za dr. Drčem eden najpopulamej* ših ljubljanskih zdravnikov.
Franc Finz je bil poleg I>oberleta med ljubljanskimi prostovoljnimi gasilci pravi original. Fungiral je kot njih zdravnik. Pri vseh slavnostili in paradah je nastopal v svoji gasilski uniformi z lepo urejeno dolgo sivo brado, na katero je bil zelo ponosen.
Ko je pokojna Hedvika stanovala še pri svojem očetu na Poljanah, je v bližini vis« a*vis stanoval tudi Prešernov prijatelj dr. Clirobath, h kateremu je Prešeren rad za= ha jal. Kakor nam pripovedujejo nekatere pokojničiue prijateljice in znanke, ic Hed« vika prav rada pripovedovala o mladem
Prešernu, ki je bil baje nekoliko v njo zaljubljen ter :>o Prešernovi prijatelji več* krat pod njenim oknom zapeli; «Luna sije . . .»
Pogreb pokojnice, najstarejše Ljubljan* čanke, sc vrši danes ob 14. popoldne iz* pred hiše žalosti Gosposka ulica o. — Bla;* ji spomini
Pr os ve ta
Repertoar Narodnega gledališča
DRAMA. Začetek ob 30. Petek, 11. marca: «Triglavska bajka». B. Sobota, 12. marca: Ob 15. pop. cU grabi je* ne Sabinke*. Dijaška predstava po zniža* nih cenah. Izven. Nedelja, 13. marca:  Ob  15.  pop. "Danes bomo tiČi>». Ljudska  predstava po zniža* nih eenah. l/ven.
OPERA, Začetek ob pol 20. Petek, 11.  marca: «Večni mornar«. C. Sobota, 12. marca: Zaprto.
K'<ni«*ert v proslavo stote obletnice Bee-tbovenove smrti. Na slovesen in visoko dostojen način je Ljubljana včeraj proslavila stoto obletnico smrti velikega, večno ži\ega mojstra tonov. Beetliovena. Po svečanem nagovoru dr. Mantuanija je operni orkester, pomnožen s člani orkestralnega društva Glasbene Matice, s člani p<>d>«aveza muzi-čarjev in ljubitelji orkestralne gla*be, z zborom Glasbene Matico, ki ie bil ojafen tudi z mladinskimi glasovi ter s solisti: izo. ZaJudovo, go. Thieriy-Ka\čnikovo, g. Knitt-lotii in g. Betettom izvajal pod energično in -temperamentno ktktirko opernega direktorja g. M. Poliča IX. simfonijo Beet'iovemi. Sijajno in navdušeno podano volikan^ko delo velikana genija je ostavilo v i>os!ušakih. ki jih LTiiionfeka dvorana že davno ni videla loliko. neizbrisen utis. Delo se v v.*»em obsegu iu z istimi izvajalci ponovi v soboto, na kar o obeh prireditvah poročamo v detajlu. Kdor hoče globlje prodreti v tn naj-večji Beethoveuov umotvor, ca mora slišati nekolikokrat iu zato sem prepričan, da bo sobotna repriza /.družila i^totako veliko število po^lušalrev v Cuionu. —?.
Iz gledališke pinarne. V nedeljo z ves čer sc vrši premijera. Hu^olin Sattnerjeve opere «Tajda», ki bo po poteku skušenj in z o^irom na predpriprave, ki so se vršile, brez dvoma iako častno uspela in delo sa* ir.o pomeni veliko obogatitev naše izvirne Glasbene literature. Skladatelju, ki ie svoje delo napisal z izredno ljubeznijo, se je po* stečilo v polni meri spraviti na oder veliko pestro življenje. Menjavajo se slikoviti pri* zori, katere prepletajo lepe melodije glav* nih junakov, a tudi zbori so pisani učin* kovito in s koncepcijo, ki ie lastna vsake* mu kot priznanemu in odličnemu sklada= tel ju zborov. Mirne duše lahko trdimo, da jc uprava storila vse. kar je bilo v njenih finančnih in umetniških močeh, da se delo čim častneje izvede. Prcdprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. — V nedeljo dne 13. t. m. vprizori drama popoldne ob 15. burko «Danes bomo tiči«, pri kateri sodeluje tudi muzika Dravske divizije, zve* čer pa učinkovito angleško dramo trPahlja* ča Iadv \Vindeirnere». — Opozarjamo na sobotno dijaško predstavo v ljubljanski drami do znižanih cenah. Ponovi se veselo* igra ^Ugrabljene Sabinkc». mmmm—a— — awBa<BBBaaasaaMBa»waBBwai
žBeležnica
KOLBD \K Danes: Petek, 11. m:ir.;i  1927; kal.»ličani:  Keraklej; |'ravcvsla\ ni- 26. februarja,
Porfirije.
Jutri: Sobota, \2. marra loj?; katoličani! Gregor; pravoslavni; 2;. tVhruari;i. Pr«> kopije.
DAKA&NJB PRIREDITVE,
Gledali^a: Dimna: i ngiav.Vr^ bajka;. A. — t>}-r>ra:    Večni  mornuv     ''.
Kinematusrali: Matica: »Majka . — Ideal: .Stuait NVeebs v paeti
Predavanja: r*SUiopti-"-no pfd-^aiiH . ob 2o. v dvorani hotela l.nion Predava prof. J;uiko Mlakar.
Dt/.l KNK LfiKAftKB-Dajaat: Ramor. Miklošičeva centa; Tn\-
koezv, Mestni trp.
Jutri: Bohinc, Rimska cesta; Levstek,
Rosi jeva ceata.
>ulu'e nude. d«W£f od is.oo, viide jutri
ob o.20 tn zaide ofc l&Ol-
Me»er zaide p>noči ob -.47. vzide jutn
ob 11/29 in zaide v nedeljo zjutraj ob '>'>■'
ZA NASE NAROČNIKE.
Prihodnje vstopu i e e dnbv naročniki se le sredi prihodnjega te«hin: *p«xlr*»biio-
&ti še pravonitiio objavimo. Jutri in v po
nedelj^k lahko dviyrn«-jo i z k a z n i r r mit ruiši uaročoiiki, ki jih "toploj š** ni--<">- k«r *o vse u£odiio«=ti  vezano na izkaznic.
Novomeška porota
ZAKLJUČKA RAZPRAVA.
Včeraj  ie bila  pred  novomeško pj-vv»t«-. z-iključna  razprava.  Kot zadnp j«* s*»del Mm obtožni klopi Jože Bedenk. ki Je na dan P TreJi kraljev v Kaki v pijanosti smrtno nevarno poškodoval kovaškega pomočnika Iv Pavlovida. Strnil  $ra je z noiem  v   roko iu vrat, tako da je nesrečnež drugi dan pod legel poskodbajn. ObtoSeoec se je piri včerajšnji razpravi zagovarjal B popolno pijanostjo   tn s  silobranom.  Porotnik*  .*o j«otr-dili \ prasanje glede uboja iu pijanosti. Bakar jo bil Bedenk obsojen na >tiri RteflOte
zapora.
Mariborska porota
SMRTNA obsodba,
Pred maribor^o poroto se je včeraj odigral epilog strahovitega zJočina. Fadi um'> ra svoj« zeue se jc zagovarjal 4A-letui Kn-roi Šešerko iz Janževskepa vrha pri Ptuju.
Šešerko *c je poročil leta 1912. S svojo žono Rožo in pridno gospodaril, ei podedovano pose.-tvo se povečal. Sreča in blasro->tanjc sta vladala v hiši kljub težkim vojnim letom.
Toda Šešerko je bil vihrave narave in rad ss» je oziral za drugimi dekleti. Spomladi leta 1918 je vzel na svoje posestvo 7-1 vi-ničarko neko Hrvatico, s katero je kmalu navezal intimno ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Pasi je dete umrlo i ji je odšla viničarka od hiše, je bila družinska harmonija porušena. Prepiri so bili aedaj na dnevnem redu iu >o ee&to končali celo a pretepom.
še.serko je knialu pričel novo ljubavno razmerje z Marijo 7orn?evof <» katero je fo» di imel nezakonskega otroka. Zoraeeva jra je baje huškala zoper ženo, pa tudi sama jo je p-ovala in napadala. ^Babo je treba ubiti. C'c je ne bos tj, io boni pa jaz t — |e bil  njen  večni refren.
Sesorko se je popolnoma ločil od ivoje zeji«> in se preselil k Zoračevi. Včasih je prihajal domov in je navadno zeuo vsakokrat grdo pretepel, ščuval pa je tudi svoje otroke proti njej. Prisilil jo je, da je prepisala polovico posestva na njegovega nezakonskega otroka, ki ga je imel z Zoračevo.
Dasi mu žena ni storila ničesar žaleča in jo vsi slikajo kot dobro in pošteno gospodinjo, jo je črtil iz dna srca in stremel je za tem, da jo odstrani s svota. Zasnoval je zloben načrt iu .iia tudi izvedel.
Z ženo se ie navidezno pobotal in jo izvabi), da si je sla ž njim ogledat iiek.» }x>5estvo pri Sv. Petni. Kaivna žena je verovala njegovim lažnjivim besedam in je dne -1. septembra zvečer odšla ž njim. Vrnila se ni več. zakaj brezvestucE jo je pahnil v Dravo, kjer je žalostno utonila.
Nekaj dni kasneje so pri Sv. Petru potegnili truplo utopljenke, katero so ideuti-ficirali r. pogrešano Rozo Se?erkovo. Kmalu se jo razširila govorica, da ie S^eš^rkovo umoril njen mož in ker so razno Indieije pričale zoper njega, so ga orožniki aivlirali.
Obtoženec je tako med preiskavo kakor pri včerajšnji razpravi zanikal svojo krivdo, številne priče pa so ga znatno obremenile in naslikale kot surovega, ciničnega (n brezvestnega človeka. Pokopalo ga je tudi dejstvo, da ga je kritične noči sreealo \;č oseb v družbi njegove žene in sieer na p°*i od Maribora proti Ptuju.
Porotniki soglasno potrdili krivdo m Šešerko je bil obsojen na pmrt na vešalih. Obsodbo je sprejel mirno in znovn pripomnil, da je nedolžen.
— Jarko, nikar me ne nadleguj s tem vprašanjem, sama ti povem vse. Prosim te, lepo te prosim, pripoveduj mi kaj, pa naj bo že karkoli, -grdo ali lepo. Ako mi liočeš storiti uslugo, mi pripoveduj kaj sebi. to mi bo prijetno. Jarušek dragi, odnelji me od mene same, ker mi je neznosna zavest, da sein to, kar sem.
Začel ji je pripovedovati o svojem rojstnem kraju, o tihi, mirni vasici v Podkrkoiioših. o svojih otroških letih, o paglavcih, s katerimi se je igral in ki so tjjmV pomagali klatiti na sosedovem vrtu Komaj dozorela jabolka, o dolgih jesenskih dnevih na paši, ko sc ie po orumenelem listju in golih, kamenitih pašnikih podil veter, kako so nosili na kup suhljad in kurili, da bi se ogreli iti mogli uganjati nove burke, ki jih pastirčkom nikoli ni zmanjkalo.
Poslušala ga je z zanimanjem in hvaležna mu je bila, da ii odkriva nov svet. Rojena in vzgojena ie bila v Pragi, zato ni Čuda. da življenja na kmetih sploh ni poznala, izvzemSi okolico Dobrihovic in Senohrab. kajnor sta hodila z možem na izlete, pa še to zelo redko. Zadnja leta sta hodila na počitnice v inozemstvo.
Pasirala sta motolski drevored in zavila pred  Motolom na desao pod
Belo goro. po cesti, ob kateri stoji skromen spomenik med voino ustreljenega vojaka Kudrne. Ob tihem gaju sta sedla na trato. Luna, ki je ta čas vzšla nad Prago, je zalila pokrajino z bledo mesečino-
Tu je začela lVUla Horalkova tiho govoriti.
— Deloma sem ti že sama omenila in gotovo si tudi sam opazil, da me nekaj tare. Spomni se najinega prvega pogovora nad kamnolomom. Premisli tudi vse, kar se je zgodilo Doprej. O svoji možitvi sem ti povedala malo iu zato najbrž ne veš, kako ie bilo.
— Celo leto nisem zahaial k vam. Pozneje sem izvedel, da moraš vzeti nekako denarno vrečo. To mi ni ugajalo m zato se za tvojo poroko nisem zanimal. Takrat so ljudje očitali Horal-ku, da je on vsega kriv.
— Nekaj resnice ie na tem. vendar pa moram zadevo nekoliko Dojasniti. Ta denarna vreča je bil Hora. Domači so me hoteli za vsako ceno Prisiliti, da se z njim poročim. In morda bi se jim bilo to tudi posrečilo. Toda zgodilo se je nekaj, kar je mahoma pretrgalo mrežo, ki so mi io vnrli domači na glavo. Moji roditelji so bili že v sedmih nebesih, kjer jih ie obsevala milijonar-jeva zarja- Naše gmotne razmere sicer
niso bile nnibol.iše. vendar smo pa imeli toliko premoženja, da bi nam ne bilo treba trpeti pomanjkanja, ako bi šte-dili in pridno delali. Toda moii roditelji s tem niso bili zadovolini. Pohlep po bogastvu in slavi iim ie zasenčil razum.
Mislili so, da se je kalin uiel na li-manice in zato so me kar oonuiali Mori, menda iz strahu, da bi si ne premislil.
Mora ie razmetaval denar kakur blazen. Imel ga je v izobiliu. Prireiaii smo skupne izlete, domače zabave in razkošne pojedine so bile na dnevnem redu, avtomobili so vozili k nam elegantno gospodo, plesalo, rilo in raialu se je, da ie* bilo veselic Horov rdeči avtomobil je zaslovel po mestu. Iz njega je stopila vedno, kadar se ie ustavil popoldne pred kako hišo. postava v fraku ali smokingu, ki io ie bilo treba podpirati. Menda ni treba posebej omeniti, da sem bila jaz edina ženska, ki se je udeleževala tega razuzdanega življenja. Hora je trdil, da razmetava denar meni na liubo.
V nekem nočnem lokalu. — kaj bi tajila, — bilo je v R., se ie Hori končno posrečilo opijaniti me, odstraniti ostalo družbo in doseči svoj cilj. Posilil me jc. Zver ni mogla dočakati, da postanem njegova žena-
J
6470
0943
0866
>tev b8.
tSLO V ENSK1   NAROD, dm; 12. marca 192?.
Stran .v
Dnevno vesti.
•M Ljubljani, dne 11. marca 1927.
— JusosJoveosko odlikovanje v otonu*. šUtm muzeju« Odbor češkoslovaške - jugo-
sicvenske Lige v Olomucu je položil te dni .Tied zbirko olomuškega muzeja red Belega orla, ki ga ie dobil odbor od naše vlade v priznanje za postavitev spomenika jugoslo-venskim vojakom v Olomucu.
— Iz poštne službe. Za tajnika pri poštni direkciji v Ljubljani je imenovan uradnik pošte Ljubljana 1 Ivan M 1 a č.
— Inšpekcija železniških prog. Prometno ministrstvo je naročilo vsem oblastnim direkcijam, da morajo tekom marca in aprila pregledati vse proge in ostale železniške objekte. O rezultatu inspekcije bodo rfVDTali direktorji poročati prometnemu ministru, na kar se bo vršila pod njegovim predsedstvom direktorska konferenca, kateri bodo prisostvovali tudi višji uradniki prometnega ministrstva in generalne direkcije železnic. Na konferenci se bo razprav-:alo o odstranitvi nedostatkov. ki jih bodo inspekcijski organi tekom ogleda ugotovili.
— Novi švedski konzul v Beogradu. Za honorarnega švedskega konzula v Beogradu je bil imenovan Geza S t u k s, ki si je pridobil že kot bančni ravnatelj in velik prijatelj Jugoslovenov v Beogradu splošen ugled.
— Napredovanje   poštnih uslužbencev.
V poštnem ministrstvu je bilo podpisanih več ukazov- o napredovanju poštno - brzojavnih in telefonskih uslužbencev v področju vseh oblastnih poštnih direkcij.
— Nemški ulični napisi v Pančevem. Pančevski občinski svet je na svoji zadnji seji sklenil, da se uvedejo poleg uličnih napisov v cirilici tudi nemški napisi v latinici. Ta sklep je izzval v srbski javnosti veliko pozornost.
— Novi Sad najame šestm ili jonsko posojilo. Novosadski občinski svet je sklenil najeti pri domačih bankah posojilo v znesku 6 milijonov- dinarjev. Posojilo bo služilo v razne gradbene in investicijske stroške.
— Albert Ttaomas v Beogradu. V sredo se je mudil v BeogTadu ravnatelj mednarodnega dela Albert Thornas, ki je posetil ministra socijalne politike in ministra notranjih del. Notranji minister je priredil gostu na čast svečan obed. Zvečer je imel Thornas v dvorani beogradske univerze predavanje o predstojeći mednarodni gospodarski konferenci. Med predavanjem je prišlo do mučnega incidenta. Skupina malih komunistov ie začela namreč kričati: >DoIi minister municije! Doli minister vojne!« Policija je demonstrante prepodila iz dvorane. V Beograd je prispel Thornas Iz Aten. Povodom njegovega poseta se je razširila v političnih krogih vest, da ie prevzel Thomas nalogo delovati za zbližanjc med Jugoslavijo in Grčijo. Včeraj je Albert Thornas odpotoval v Ž*enevo.
— Dunajski veleseJem od dne 13. do 19. marca. Znižane vozne cene po iugosloven-skih železnicah 50%. po avstrijskih 25%. Vse tozadevne informacije, kakor tudi vozovnice po znižanih cenah in vstopnice za velesejem se dobijo pri »Putniku«. Tourist-Office, Ljubljana.
— 1 S smučmi ua Zugspitze (2964). V -oboto in nedeljo, 12. in 13. t. m., predvaja ZKD v prostorih kina Matice izredno lep petdejanski film, ki nam prikazuje v krasnih slikah naravno kra**oto vbelega sveta< in lepoto zimskega športnega življenja. V filmu vidimo gorske i>okrajine ob tirolsko-ba-varski meji, ograjene z visokim sneženim plaščem, nadalje vse načine zimskega sporta in veselja, ki ga goji tako mladina kakor i udi odrasli ljudje. Vidimo vse panoge zimskega sporta, od zabavnega in prijetnega sankanja malih otrok do najnapornejSih smučarskih izletov po nevarnem alpskem terenu. Izredno zanimiv je smučarski izlet na najvišji vrh Nemčije na Zugspitze; tura je skrajno nevarna in oj>a«ia. dostopna le dobro treniranemu alpskemu smučarju. Priporočamo ogled tega velezaiumivega filma vsem ljubiteljem narave in zimskega sporta, zlasti pa mladini iu dijaStvu. Z ozirom ua predstojeco alpsko tekmo s Kredarice, ki jo priredi JZSS na binkobtni ponedeljek, je ta film Še prav posebno zanimiv. Izven sporeda predvaja ZKD za mladino tudi ljubko pravljico o zlati prodici. Predstave se vrže v sledečem redu: V soboto dne 12. t. m. ob 14.30 šolska predstava za mladino in dija->ivo." za ostalo publiko predstave v nedeljo 13. t. ni- ob 9.30 m 11. dopoldne. Vstopnice v predprodaji pri blagajni kina Matic"'. Priporočamo občinstvu, da *-i jih nabavi čim prej, ker bo zanimanje za ta film gotovo zelo veliko.
— Zopet poskus požiga v mariborski okolici. Pretekli ponedeljek ponoči jc zaslišal posestnik llrasić v spodnjih Močan nenavadno molčanje goveje živine v svojem hlevu. Ko je vstal in šel pogledat, ic zapazil, d3 ie ves hlev napolnjen z dimom. Živina se je ie dušfia m kmalu nato popadala. Hrasiču in njegovi ženi se je znajveč-;im naporom kornaj posrečilo, da sta po^a-*ila že tlečo s-iamo. Vso živino — pet glav — so morali nemudoma zaklati, ker bi se ">xer zadušila. Ogenj je bil oči vidno podtaknjen. Kdo je storilec, orožništvo še ni kroglo dognati-
— Smrt * sled pasje stekline. V Slovenskih goricah te pasja steklina sedaj zahtevala tudi že druifo žrtev. Nekega posestnika pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah ie pred tremi meseci vgriznil neznan pes. Rana je bila prav neznatna in se zato ni desti brigal za njo, zlasti ker se je v par dneh zacelila. Te dni pa so sc pri posestniku pojavili znaki pasje stekline. Vsaka zdravniška pomoč je bila prepozna in nesrečnež je v strašnih mukah izdihnil. Ugotovili so, da sta obolela na steklini tudi njegov konj in vol. Morali so iu ubiti in zakopati. Ker ni izključeno, da je v Slovenskih goricah Se več oseb ogrteenih od steklih psov, bi bflo vsekakor na mestu, da bi oblasti potom občinskih   uradov izvrSrle
poizvedbe in ponovno opozorile prebivalstvo na nevarnost pasjega vgrrza. Kogar vgrrzne pes, pa bodi sumljiv ali ne, naj se takoj javi pri zdravniku. Zdravljenje je brezplačno in tudi prevoz se vrši na državne stroške proti nakazilu občine.
— Požar v državnem rudniku v Zenici. V državnem rudniku v Zenici ie nastal pred par dnevi požar, ki bi lahko postal katastrofalen. Vnel se je premog na skladišču tik poleg rudokopa. Ogenj pa je brl pravočasno zapažen ter se ie delavstvu posrečilo, da ga je pogasilo še predno je mogel zavzeti večje dimenzije. O požaru so se razširile gorostasne vesti. Nekateri so vedeli povedati, da je ves rudnik v plamenih, kar pa se je izkazalo za neresnično.
beračev, rnjavtj«* je tatvina feiiuega fle» ba v vrednotni 60 Din   pomtouci Mariji
Stresen v Trnovem. Javljena sta dalje dva primera poškodbe tuje lanliiiiMi
—!i S. K. »Slavila« vabi na svoj plesni venček. ki se vrši v petek. 11. t. m. v dvorani Sokolskera društva v Mostah. Svira salonski orkester. Začetek ob 20. uri zvečer. 253-n
Iz Ljubljane
—Ij Odhod generala Živkoviča iz Ljubljane. Brigadni general g. Milisav 2 i v k o-vič je s snočuiin beogradskim brzovlakom odpotoval iz Ljubljane v Novi Sad, kamor je bil poklican kot komandat mesta. Od generala in njegove ge. soproge so se na glavueni kolodoru poslovili v imenu velikega župana vlad. svet. dr. Andrejka, za mestno občino mag. uiicijal Sebenik, oficirski zbor z generalom Savo Trifkovičem na čelu ter zastopstvo Streljačke družine, katere organizator in predsednik je bil general 2'vkovič. General Živ kovic je prišel L 1921 v Ljubljano kot komandant ljubljanskega vojnega okruga ter ie postal pozneje pomočnik divrzijonarja. V Ljubljani si je pridobil splošne simpatije. Povsod so ga čislali. Slovenske streljačke družine so priredile na čast svojemu predsedniku slavnostno odhodnico v nedeljo na Viču v Sokol-skem domu, kjer so mu slovenski strelci po majorju J. Jakliču poklonili umetniško izdelano diplomo, na kateri so prilepljene planike s Krna.
—lj Marec svija rep. To je stara karakteristika vremena v marcu. Res zadnje dneve je bilo dokaj varljivo vreme Pred dnevi kakor spomladi, nato dež in hlad. Po noči je silno deževalo. Bfl je mestoma vihar. Snoči ob 21. je kazal barometer 756.1, a termometer -f 4.8 stopinj Celzija, danes zjutraj barometer 762, termometer -f* 1 stopinjo Celzija. Proti jutru je začel eelo na leta vat i sneg, ker je pritisnil mraz. Okoli 7.3C so zlasti padale težke mokre snežinke. Iz predmestja prihajajoči ljudje so imeli dežnike vse polne snega. Kmalu pa se je zjasnilo in je bilo dopoldne še precej umerjeno toplo vreme.
—lj Današnja Amerika. V ponedeljek 14. t sil. ob pol 8. uri zvečer priredi prosvetni odsek Del. zbornice v Ljubljani v Mestnem domu zanimivo predavanje o današnji Ameriki. Predavanje spremlja mnogo lepih, koloriranih sktptičnih slik.
—lj Čajanka sokolske dece na Taboru. Mladinski odsek Sokola I. priredi svoji de-ci v nedeljo, 13. t. m. interno slavnost slav-nost povodom izročitve diplom temkmo-valcem-dečkom zadnje društvene tekme. Spored ie pester. Društvena deca bo pogoščena v dvorani, za stariše je pripravljena društvena okrepčevalnica. Vstopnine ni. Vabimo stariše in prijatelje sokolske mladine.
—lj Pevski zbor Sokolov ima pevsko vajo daies zvečer ob 20. uri. Prosim za točilo in polnoštevilno udeležbo, ker nastopimo na Taboru in v Narodnem domu. Pe-vovodja.
—lj Smučarski izlet na Krvavec priredi smučarski odsek Slovenskega planinskega društva v soboto dne 12. t. m. Odhod iz Ljubljane s popoldanskim vlakom ob 14.10 (2.10). Povratek iz Kamnika s posebnim večernim vlakom. Vabljeni so na ta izlet smučarji vseh klubov.
—-lj Aretacija nevarnega, goljufa. Aretiran je bil včeraj Albert Lovšin, ki ae je po noči sumljivo potikal po Florijanaki ulici ter skušal odpirati vežina vrata raznih hiš. Ugotovilo se je pozneje, da je aretirane« zelo nevaren goljuf, ki je zadnji Čas opeharil mnoge trgovce za vetje vsote na račun prodajalke Trohe na Kodeljeveni.
—lj Tatvine in tatovi. Včeraj dopoldne je izvršila neka mlada gospodična drzno tatvino daniake torbice, last soproge železniškega uradnika Adele Fiatrove. Ta je prišla k zdravniku dr Hoeglerju 8 svojo materjo. V sprejemni sobi je puetila torbico, v kateri je bilo 30 Din gotovine iu železniška legitimacija. Med ordinacijo je prišla z listkom bolniškega društva »Merkur« neka gospodična. Ni ostala v sprejemni sobi, marveč jo je urno popihala ven s torbico. V divjem diru je tekla proti >Uiiiomi<. Drsna tatica je znana. Bolje bo. ako pravočasno vrne oškodovanju torbico. — Včeraj so prijeli na njegovem stanovanju na Dolenjski cesti delavca Antona HM ki je prejšnji mesec okradel svojega tovariša Franceta Sta-rata v Viševku v ložki dolini. Izročili so ga sodišču.
—lj Lahkoživke in beraeice. * V elegant-iiein hotelu se je pred dnevi nastanila prav po najnovejši mondeni modi oblečena Elka, po poklicu priprosta služkinja, doma tam nekje pri Brežicah. Je visoke, vitke postave, Po Ljubljani je lovila kavalirje. Sploh je zadnji čas v mestu opažali mnogo : mondenoga« sveta. Ker jo danes petek, 80 SC na ulici pojavile tudi starke, siromašne ženske, ki prosijo od prodajalne do prodajalne milodarov. Ljubljančanka Marjaaui je okoli 0.90 korakala po Frančiškanski ulici ter vstopila v Krivčevo prodajalno. Stražnik jo je prijel ter odvedel na policijo. Rekla je: r Prosila sem le za en štamperlček {ganja,
gospod komisar, vejo, b*lo mi je tako slabo
pri srcu.<
—lj Drobna policijska kronika. Danes je bilo na policiji obilo posla. Od včeraj do danes dopoldne je policija prijela in zaprla sedem zlikovcev in sumljivih oseb. Nekatere radi tatvine, izgreda v gostilni, največ pa radi beračenja, ker danes v petek je dan
lz Celja
—« Protestni zbor. Samostojna demokratska stranka za mesto Celje ter Narod norčija listič na stranka priredita danes, v petek zvečer ob 20. uri v mali dvorani Celjskega doma protestni zbor proti razpustu občinskega sveta celjskega ter proti ukinje-nju mestne avtonomije Somišljeniki, udeležite se protestnega  zbora polnoštevilno
—C III. planinski sejem, ki se vrši v soboto 12. t. m. v vseh prostorih Celjskega doma, bo kakor \3ako leto, tudi letos ena najlepših in najzabavnejših prireditev. Vsi prostori v Celjskem domu bodo spremenjeni v krasen planinski raj. Pričakovati je velikanske udeležbe. Čisti dobiček prireditve je namenjen za popravo po lanskih povodnjih poškodovane planinske naprave v Zgornji Sa vinski dolini.
—c Kreditna iu stavbua zadruga »Lasmi dom* v Celju ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek 21. marca ob 17. uri v zadružni pis;u*ni.
—c Prvi lepi volneni ?pomladanski duci so .»o v četrtek spremenili v neprijetno deževje^ katerega spremlja tudi precej hladne vreme. V četrtek je bil god 40 mučenikov in je po naših krajih deževalo celi dan nepretrgoma. Pa se menda ja ne bo uresničil ljudski pregovor, da bi sedaj imeli 40 dni tako neprijetno vreme.
—c Ulet hrvatskih ulauiuifcv v Slovenije. Hrvatsko turistično društvo 2 Sljeme c priredi prihodnjo uodeljo izlet na Tolsti vrh in k Cel jaki koči. V soboto zvečer se bodo hrvatski izletniki udeležili planinskega sejma v Celjskem domu.
—c Dijaška akademija. 51. podružnica Ferijalnoga Savezu na realni gimnaziji v Celju priedi dne 2. aprila akademijo v mestnem gledališču.
—«! II. Obrtna razstava v Celju? Kakor čujemo, se namerava v letu 1923 v Celju prirediti II. obrtna razstava. Prva razstava se je vršila leta 1922 in je vsem še v prav prijetnem spominu. Želeti je, da bi se načrt druge obrtne razstave v Celju uresničit
—c Sport. Pomladanske prvenstvene nogometne tekme Celjskega okrožja se vrše; 20. marca: Atletiki Celje : SK Šoštanj; 10. aprila: SK Celje : SK Šoštanj; 18. aprila: Atletiki Celje : SK Celje; vse tri tekme se bodo vršile v Celju; 1. maja: semffinale med prvakoma celjskega in mariborskega okrožja v Mariboru. Spored pokalnega tekmovanja: 25. marca: Atletiki Celje : SK Celje; 3. aprila: sem i finale med prvakoma celjskega in mariborskega okrožja v Celju.
Iz Maribora
—m Seja oblastne skupščine preložena.
Za prihodnji ponedeljek dne 14. t. m. sklicana seja mariborske oblastne skupščine je preložena, ker porotno zasedanje Še ni končano in bo torej dvorana, kjer zboruje skupščina, še zasedena. Na dnevnem redu je razprava o proračunu. Finančni minister je dovolil mariborski oblastni skupščini 700.000 Din posojila za kritje prvih stroškov, dokler nima lastnega proračuna in z njim zvezanih dohodkov.
—m Stavbno gibanje je zopet nekoliko oživelo. Lansko leto pričete zgradbe bodo v par mesecih končane. Novih zgradb doslej ni prijavljenih. Pač pa je cela vrsta interesentov, ki so lani kupili stavbne Parcele od mestne občine, prosili za raz-veljavljenje pogodbe, ker ne morejo zidati. Tudi za obljubljeno 2miliionsko posojilo, namenjeno državnim uradnikom, se nI priglasilo dovolj interesentov, tako da je bržkone tudi to posojilo, ki bi vsaj nekoliko oživilo stavbno gibanje v Mariboru, padlo v vodo. Sedaj se poteguje za ta denar mestna občina. Vprašanje pa je, če bodo na to pristale uradniške organizacije v drugih mestih, ker je posojilo namenjeno državnim uradnikom, ne pa mestnim občinam.
m— Aprilsko vreme smo dobili zadnje dni. Solnce, dež. sneg, toča, blisk in grom, vse se vrsti kakor v iilmu. Toča v marcu je sicer kaj redka prikazen, toda po ljudskih prislovicah pomenja dobro leto. Minulo sredo popoldne se je med pravcato poletno nevihto z bliskom in gromom vsula prav debela toča. Danes pa smo dobili za spremembo zopet malo snega, dočim je včeraj deževalo. Stoletna pratika prorokuje do 22. t. m. slabo, deževno in neprijazno vreme, ki pa se proti koncu meseca zboljša. Za april napoveduje stoletna pratika mrzlo, večmoma deževno vreme, od 3. do 10. sneg, potem pa do konca mrzlo, nestanovitno vreme tn obilo slane.
—m Ravnotežje mestnega proračuna dela občinskemu svetu mnogo preglavic Veliki župan je na pritožbo državnih uradnikov odobril proračun le s pridržkom, da občina v smislu zakona o državnih uradnikih od teh ne sme pobirati avtonomnih doklad, t. j. gostaSčtne, ki znaša 26%, Občinski svet bo moral ponovno razpravljati o tem, kako se bo krfl vsled tega nastali primanjkljaj na dohodkih. V zvezi s tem pa ie tudi stanovanjska gradbena akcija mestne obCine, ker potem odpade tudi predvidena o% gradbena doklada na najemnino.
—m Obrtniški dan v Maribora. Agilno slovensko obrtno društvo v Mariboru je sklenilo zgraditi primeren Vajeniški dom, kjer naj b4 našli vajenci poleg aavetja tudi dostojno stanovsko in narodno vzgojo. 2e pred več leti uvedeni gradbeni fond namerava društvo ojačiti s prireditvijo cvetličnega dne, ki se bo vršil na praznik sv. Jožefa, dne 19. t. m. Hvalevredno akcijo bo nedvomno z veseljem ] »odprla vsa zavedna javnost, ki zna primerno ceniti obrtaiSki stan in se zavela vloge, ki jo igra obrtništvo zlasti pri nas na meji.
Grozni zločini ciganske tolpe
Doslej so priznali 15 umorov«
golaž« -— Nekaj
Zločini ciganska tolpe na Slova« akem, o kateri smo že opetovano po« ročali, še vedno niso pojasnjeni Are? tirani poglavar tolpe Filkc jc priznal šc tri umore, tako da znaša število Žrtev 15. Orožništvo se je začelo se* daj zanimati za umor, ki je bil izvršen I. 1922. v madžarski vasi Somodi blizu Moldave. Dečji dom v Košicah jc bil takrat obveščen, da pogreša neka pc* stunja iz komode 91etno deklico, ki jo jc vzela iz Deejega doma v oskrbo. Orožniki so uvedli preiskavo in našli ubogo deklico obešeno v gozdu za vas* jo. Sodna komisija je ugotovila, da je bilo dekletce pred nasilno smrtjo po* siljeno. Xadaljna preiskava je ostala brezuspešna. Šele sedaj je padel sum na cigansko tolpo. V zvezi s tem groz* nim zločinom so se začeli orožniki za* nimati tudi za neznano usodo neke lOIetne deklice, ki je istega dne izginila iz sirotišnice v Košicah. Sirotišnic ca se je takoj informirala, kaj je z de? kletcem, in izvedela, da jo Je vzela k sebi mati. £cle pozneje se je izkazalo, da mati o svoji hčerki ničesar ne ve. Tako je ostala usoda nesrečne sirote nepojasnjena in vse kaže, da imajo cigani tudi to žrtev na vesti.
Doslej je bilo aretiranih 26 članov ciganske tolpe. Preiskava se bliža sicer koncu, vendar pa nova presenečenja niso izključena. Tolpo je vodil 22letni Aleksander Filke, ki je bil duševni oee vseh grozodejstev. Možu sc že na prvi pogled pozna, da je prava /vit v čio* veški podobi. On je prvi cinično in mirno priznal, da je pobijal ljudi ka= kor ovce ter jedel njihovo meso kakor kuretino. Čudno se zdi, da oblasti ta* ko dolgo niso prišle zločincem na sled. Vzrok je ta, da se je ciganska tolpa klatila zdaj po Češkoslovaškem, zdaj zopet po Madžarskem. Na Slovaškem so se cigani izdajali za madžarske d rs žavljane, na Madžarskem pa za češko* slovaške. Svoje žrtve so ubijali s se* kirami ali noži. Zadnje čase so pola* gali veliko važnost na to, da je bila prepeljana vsaka žrtev še topla v nji* hovo taborišče, kjer so si kuhali iz člo* veškega mesa golaž. Pri kanibalskih pojedinah je igral glavno vlogo cigan Rybar, ki je trupla razsekal in raz; rezal.
Košiškim novinarjem so oblasti do» volile prisostvovale pri zaslišanju are* tiranih ciganov. Zločinci so podrobno
— Iz človeškega mesa so kuhali o ciganih sploh.
opisali, kako so ubijali svoje žrtve in kaj so počeli s trupli. Nepojasnjeno je še vprašanje, kaj so počeli cigani z ostanki človeških trupel. Nekateri so pri zaslišanju izjavili, da so metali ostanke psom, da bi s tem izbrisali sledove svojih zločinov.
V zvezi s preiskavo ciganskih grozodejstev se je začela češkoslovaška javnost zanimati za cigane sploh. Cigani se dele v dve skupini: Eni so potujoči, drugi pa trajno naseljeni. Prvi se klatijo vse življenje po svetu, dočim žive drugi na kraju, ki so si ga izbrali za trajno bivališče. V načinu njihovega življenja pa ni bistvene razlike. Ciganska zalega, ki jo je prevzela po prevratu deloma tudi Češkoslovaška, je tvorila na Madžarskem že od nekdaj poglavje zase. Zanimiva je madžarska statistika o ciganih, sestavljena pred 16 leti, ko so madžarske oblasti popisale vse cigane. Izkazalo se je, da je med potujočimi cigani 99 odstotkov kaznovanih, med stalno naseljenimi pa 76 odstotkov že pred kaznovanih.
Na Madžarskem se ciganom pred vojno ni godilo slabo. Zlasti za časa Marije Terezije se niso mogli pritoževati. Pao pa je cesar Jožef II. odvzel ciganom deco in jim prepovedal ženiti se med seboj. Leta 1782. se je razširila na Madžarskem vest, da cigani more deco in jedo človeško meso. Prebivalstva se je »polastilo silno ogorčenje. Končno je prišlo do pogroma, pri katerem je poginilo 320 ciganov. Leta 1848. so stalno naseljeni cigani nastopili proti svojim potujočim bratom in zahtevali, naj jih madžarske oblasti priznajo kot manjšino. Zahtevali so celo svoje šole, ki naj bi jih vzdrževala država. Vlada je seveda te zahteve odklonila.
V madžarski literaturi igrajo cigani važno vlogo. Pesniki in pisatelji jih stav-ljajo za vzor svobodoljublja. Čudno je, da madžarski pesniki ne opevajo civiliziranih, trajno naseljenih ciganov, marveč potujoče, ki so večinoma zelo krvoločni in divji. L. 1857. je ustanovil madžarski škof Jan Ham celo šole za cigansko deco, iz katerih so pa učenci večinoma pobegnili. Tudi habsburški nadvojvoda Jožef je bil ciganom zelo naklonjen. Hotel jih je naseliti na svojih veleposestvih, kar se mu pa ni posrečilo.
Gospodarstvo
Sladkorni trg
Iz nesigurnosti, ki je vladala na sladkornem trgu predzadnji teden, se je razvila \ preteklem tednu še slabša situacija, spekulacija zaman pričakuje prevrata cen in nedostatka blaga v poletnih mesecih. Konzura živi ofl starih zalog in kupuje samo najpotrebnejše količine sladkorja. Zaloiie se sploh ne kopičijo in obe atranki se zanašati na svoje argumente. Trgovina in industrija računata v prvi vrsti s tem, da se bo evropski pot*ev povečal in da bo letos, letina v primeri
z lansko boljša. Poleg tega so zad. zimski meseci vedno doba manjšega konzuma in povpraševanja. Amerika in Anglija kot glavna odjemalca kupujeta samo po najnižjih cenah Čim bodo cene poskočile, nastopi jo evropske proizvajalne države in z njimi ludi angleška trgovina kot prodajalci. Njim se pridružijo najbrž tudi kubanski producenti, ki so s ceno SVs centa zadovoljni. V Angliji potiska cene navzdol tudi ponudba domačega sladkorja, ki ga je težje razpeeati radi slabše kakovosti. Tudi holandske ponudbe so potisnile cene na londonskem trgu navzdol.
Kubanci si prizadevajo obdržati ceno 3l/8 centa. Vprašanje je seveda, da-li se bo ta taktika obnesla. Kubansko rezerv iranost izkoriščajo manjše proizvajalne države in prodajajo evoje pridelke po nekoliko nižji ceni. Tako uvažajo v Zedinjene države in Anglijo Bladkor iz Portorike, Peru, Brazilije, San Dominga itd. Ta dovoz sicer ni velik, vendar pa zadostuje za prvo silo. Na Kubi dohiteva produkcija svojo letošnjo zakasnitev. Začetkom kampanje je znašala produkcija kubanskega sladkorja 250.000 ton, 24. februarja pa samo 80.000 ton. Pri tem je letošnji izvoz da-leS za lanskim, tako, da so narasle zaloge v kubanskih pristaniščih koncem preteklega tedna na 720.000 Ion proti 684.000 ton lani. Zato so tudi terminski tečaji padli na najnižji tedenski nivo v letoSntfem letu. Dnevni promet na newyor5ki borzi je znašal največ 60.000 ton.
Kubansko prompt blago ocarinjeno je notiralo 2. marca 4.SO, 4. marca pa 4.00, ter-roinsko za m are 3.06 in 3.08, za maj 3.18 in 8.19, za julij 3.80 in 8.81, za avgust 3.39 in 3.40, za december 3.26 In 3.25, za januar 3.04 in 8.03, za marc 3.95 in 3.94. Londonski trg beleži mirnejši razvoj. V Londonu si niti poletni termini koncem preteklega tedna niso opomogli. Nasprotno, razen za marc so padli za 1—2 pence. Na praškem trgu so padli tečaji od 225 na 22250, pa tudi ta cena je nad
Kriteto eladkorja v Hamburgu in Londonu, Iti velike rafinerije kupujejo surogate dražje samo zato, da lahko v celoti izrabijo avojo produkcijsko kapaciteto in potisnejo generalno režijo navzdol.
—g Ratifikacija traoTinskih pogodb. Gospodarske organizacije iz Južne Srbije so poklale ministrskemu svetu spomenico, v kateri zahtevajo, naj se nove trgovinske pogodbe s sosednimi državami čim prej ra-tificirajo. Obenem naj vlada^ takoj prične trgovinska   pogajanja   s   Turčijo   in Grčijo.
Gospodarski krogi iz Južne Srtdje se zavzemajo posebno za ratifikacijo trgovinske
pogodbe z Albanijo.
—g Znižanj« takse na sol. Ker se gospodarski krogi iz Južne Srbije pritožujejo, da je sol predraga, je poslala skopljanska trgovska zbornica upravi državnih monopolov spomenico, v kateri zahteva, naj se monopolske takse na sol znižajo. Tudi iz drugih krajev   prihajajo   pritožbe,   da   je   sol pre-
—g Narodna banka in obrtniški krediti.
Upravni odbor Narodne banke je sklenil, da ne bo več dovoljeval obrtniških kreditov, čim začne poslovati Obrtna banka. O-brtniške kredite bo dajala v bodoče Obrtna banka, ki ji bo Narodna banka v ta namen kreditirala potrebne zneske.
—g Koliko je plačal Banat lani darkoT. Novosadska finančna direkcija je zbrala podatke o davkih v Vojvodini in Sremu. Sest okrožnih finančnih uprav v Banatu je prejelo lani od prebivalstva na račun davkov 4^,805.2(56.64 Din. Od tega so plačali državni uradniki in uslužbenci 7,086.843.09 Din. Direktni davki so znašali 126,504.789.81 Din.
—g Uredba o prisilni poravnati izren k <> u k ur za V pravosodnem ministrstvu je izdelan osnutek amandmanov, s katerim se finančni minister pooblašča, da izda novo uredbo o prisilni poravnavi izven konkurza. Ta uredba ee bo v marsičem razlikovala od !<rejšnje, ki je bila pred poldrugim letom razveljavljena. Izdelana bo na rjodlagi avstrijske, češkoslovaške in madžarske zakonodaje. Vlada hoče s eem omejiti nadaljne konkurze, ki se vedno bolj množe.
—U Povpraševanje po naših državnih papirjih. Zadnje dni se inozemstvo zelo zanima za naše državne papirje, zlasti za obveznice vojne škode in investicijskega posojila. Glavni kupci teh papirjev so dunajski in budimpeštanski borzijanci.
—g Češkoslovaška Narodna banka znižala obrestno mero. Na seji ožjega odbora češkoslovaške Narodne banke je bilo sklenjo-no znižati eskontne obresti od 5 in pol na 5, louibardne obresti za pol odstotka, obresti od državnih posojil na 6 odstotkov, od ostalih posojil pa na 6 in pol odstotka. Znižanja obrestne mere je stopilo v veljavo z včerajšnjim dnem. Tako se je Češkoslovaška približala cenejšemu kreditu, ki pa še ne odgru vaa-ja predvojnim razmeram. Nižje obrestne mere ima Amsterdam, Švica, Newyork, Oslo in Stoekholm, enake kot Češkoslovaška pa Nemčija. Madrid, London in Kodanj. V ostalih državah je obrestna mera emisijskih bank višja.
Statistika obsojencev v naši
državi
Naše uradne statistike imajo običajno dva nedostatka: prvič, da prihajajo precej pozno, drugfč, da niso popolne. Naslednji pregled kaznjencev v na* državi ob za-kljuclku leta 1936. je Stevilično popoln, trpi pa na prvem nedostatku.
V celoti so uradne knjige kaznilnic beležile 7744 oseb, moških in ženskih, ki so tekom minulega leta ticali v kaznilnicah. To število je na posamezne pokrajine razdeljeno:
Srbija: Kazenski zavod v Beogradu 393 obsojencev, v Požarevcu 1347, v Nišu 873, v Skoplju S94 — skupno 3407.
Hrvatska in Slavonija; Kaznilnica v Lepoglavi 1129 kaznjencev, v Srem-ski Mitrovici 873, v ^tari Gradiški 671 — skupno 2073.
Bosna hi H t r c e sov i b a: Kaznilnica v Zenici 778 kaznjencev.
Slovenija: Kaznilnica v Mariboru 591 kaznjencev.
Za ženske obstojata v na§i drŽavi dve posebni kaznilnici: Zavod v Zagrebu je knel ob koncu leta 162 obsojenk, zavod v Begunjah na Gorenjskem pa 54.
Pričujoče števHke beležijo uradni podatki ministrstva -pravde.
Stran 4.
•SLOVENSKI  NAROD* dne 12. marca 1927.
stcv. 58
To in ono
Največji francoski bandit aretiran
Policija v Toulonu je končno spra* vila na varno slovitega tolovaja Avgu* stina Garellija. ki je imel svoje zave* tišče v gorovju pri Toulonu. Kakor volk 19. stoletja Gaspar de Besse se je zatekel po vsakem zločinu v gore, kjer mu nihče ni mogel do živega. Garelli je izvršil nebroj drznih tatvin, vlomov in roparskih napadov. Zanimivo je, da se je mož udeležil svetovne vojne in da se je zelo hrabro boril za domovi« no. Bil je celo odlikovan z vojnim križcem s palmo. S tem je bila pozab* Ijena njegova preteklost. Komaj pa je bil podpisan mir, se je v Garelliju zo* pet oglasila zločinska žilica in mož se je zopet lotil banditizma. Končno je bil aretiran in obsojen na več let težke ječe. Sedel je v ječi v Nimesu, od ko« der je bil izpuščen v aprilu leta 1926. Vrnil se je v Toulon in nadaljeval svoj posel.
Od lanskega leta je držal v šahu policijo in orožništvo. Skrival se je v gorski kotlini, kjer si je uredil s po* močjo nakradenega pohištva razkošno stanovanje. Imel je toliko orožja, do je predstavljalo njegovo skladišče pravo trdnjavo. Vsako noč je odšel v dolino in napadal na cesti zakasnele potnike. Često se je pojavil tudi v bližnjih vaseh in izvršil več drznih vlomov. Policija in orožništvo sta or* ganizirala več ekspedicij, ki pa drzne* mu banditu niso mogle do živega, Pre* bivalstvo je živelo v neprestanem strahu za svoje življenje in imetje in tako so se morale oblasti končno od* ločiti za energično akcijo.
V deževni noči 4. t. m. se je odpc* Ijal močan oddelek policije v dolino Bonnes Herbes. da poišče utrjeno gnezdo slovitega bandita. Dva policijska inšpektorja sta se skrila ob stezi, po kateri je moral priti bandit iz svojega skrivališča. Izdala ga je namreč neka ženska. Garelli je velik prijatelj žen = skega spola in to je postalo zanj usod* no. Ob 2. ponoči, ko se je Garelli pre~?
vidno bližal po stezi, sta planila in* spektorja iz zasede in ga uklenila. V njegovem skrivališču so našli celo skladišče nakradenih dragocenosti, orožja, pohištva in drugih predmetov. Garelli je izjavil, da bi se bil do za d* njega branil, ako bi ga bili napadli v utrjenem brlogu.
Morilec svoje žene
Treščil jo je v prepad, da dobi zavarovalnino.
V znanem in idiličnem letovišču Baden pri Dunaju, kjer se shaja ves mondeni dunajski svet, je bil te dni odkrit zločin, ki živahno six>minja na umor visoko zavrovanega zobotehruka iz Solnograda, katerega je njegov šef treščil v prepad, da bi si prisvojil zavarovalnino.
Preteklo nedeljo je odšel železniški uradnik Alojzij HGIIerer s svojo 32 letno ženo Marijo na izlet v kamnolom Siegenfeld. Na izletu se je žena ponesrečila: padla je v 50 metrov globok prepad in si pri padcu pretresla možgane. Prepeljali so jo v bolnico v Baden, kjer še danes leži v nezavesti.
Ko so nesrečnico prepeljali v bolnico, se je njen mož vedel tako obupano, da je to vzbudilo splošno pozornost. Za dogodek se je pričela zanimati tudi policija, ki je kmalu našla konkretne dokaze, da je mož sokriv ženine nesreče. Najprej je policija izvedela, da je mož pred svojim izletom izjavil sosedom: »Če se z ženo ne vrneva z izleta, potem pripada stanovanje in pohištvo najinim sorodnikom.«
Ta izjava je dala policiji povod za nadaljno postopanje. Med drugim je prišlo tudi na dan. da ima Hdllerer intimno razmerje z neko mladenko, kateri je obljubil celo zakon. Zakonca Hollerer sta si bila zato tudi vedno v laseh. Najvažnejše odkritje policije pa je bilo, da je dal Hollerer svojo ženo pri zavarovalni družbi »Phonbc« zavarovati za izredno visok znesek. To je vzbujalo upravičen sum, da se je hotel Hollerer s smrtjo svoje žene okoristiti.
upajoč, da bo lahko z dvignjeno zavarovalnino pričel s svojo ljubico novo življenje.
Ker je bila HoUcrjeva krivda tako že skoro dokazana, ga je policija aretirala. Ker je svojo Krivdo zanikal, je bil odpeljan na usodno mesto, kjer se je po njegovi izjavi žena baje ponesrečila. BOo je to na robu prepada, na skrajno kočljivi m nevarni točki. JI51-lerer je pravil, da je skušal tam od* trgati vejico jelke, žena pa je pristopila in ga svarila. Pri tem je iz nepre* vidnosti stopila korak vstran in str« moglavila v prepad.
Komisija je ugotovila, da je bilo v bližini polno jelk, raz katerih bi lahko Hollerer brez nevarnosti nalomil ve* jic, kolikor bi hotel. Ko so mu pred* očfli neverjetnost njegovega zagovora, se je po vidnem duševnem boju udal in naposled priznal, da je ženo sam pahnil v prepad.
Morilca so izročili okrožnemu so* dišču v Dunajskem Novem mestu. — Strašen zločin je v Bademi povzročil ogromno razburjenje.
Smrt čudaka
V zavodu za umobolne v Budimpešti je te dni umrl svojevrsten čudak. Mihael Kollosv, »mož. ki je ljubil vo- ! ščeno lutko«.
Kollosv je bil precej ekscentrične narave in se je pred leti zateleba! v lepo židovsko dekle. Ker pa je bil katoličan, ga stariši dekleta niso marali za zeta. Vedno veseli in živahni Kollosv ie postal preko noči sentimentalen. Najel si je stanovanje, ležeče nasproti stanovanju njegove izvoljenke. Cele dneve je nepremično zrl v stanovanje lepe sosede.
Nekega dne je prispela iz Pariza zagonetna pošiliatev. Dasi se je Kollosv pred svetom skrival v svoje sobe. je prišlo kmalu na dan. da ima v svoji sobi voščeno lutko, na las slično njegovi oboževanki. Z lutko se je ves dan pogovarjal, kakor z živim bitjem. Med tem se je lepa Židinja poročila in postala je mati. O tem je zvedel tudi Kollosv in položil je lutki v roke malo dete iz voska.
Ker se je revežu čezdalje bolj Medlo, so ga oddali v umobolnico, kjer je v družbi svoje lutke sedaj umrl.
Potresna katastrofa na Japonskem
Sele sedaj prihajajo podrobna po* ročila o novi potresni katastrofi, ki je zadela Japonsko. Ta potres je bil mnogo hujši, kot se je prvotno mislilo. Šte* vilo človeških žrtev še vedno ni točno ugotovljeno, ker je brzojavni in tele* fonski. pa tud] železniški promet v mnogih krajih prekinjen. Na tisoče prebivalcev je ostalo brez strehe in hrane. Pet mest in mnogo vasi je po* tres do tal razdejal. Najbolj sta trpeli mesti K obe in Osaka. kjer je požar unčil še to, kar je ostalo po strašnih potresnih sunkih. V mestu Minojama znaša število človeških žrtev 1000. V Ivataku se je porušilo 900 poslopij. Po poročilih iz Toki j a so se potresni sun* ki v torek ponovili. Poleg potresa in požara so povzročili mnogo škode tudi morski valovi, ki so pljuskali med po* tresnimi sunki v pristaniška mesta. Iz pristaniškega mesta Totori poročajo, da je polovica mesta v plamenih. Ob* lasti so odredile, naj prebivalci nemu* doma zapuste goreče mesto, na kar so pričeli mesto bombardirati, da bi pre* prečili širjenje požara.
Po uradnih poročilih znaša število človeških žrtev nad 2500, ranienih pa nad 4000. Potres je razdejal 7800 malih lesenih hiš. Celokupna škoda znaša nad 10 milijonov jen. Naselbina Aml* noa, ki šteje 4000 prebivalcev, je bila popolnoma porušena. Podrla se je tudi nova gledališka stavba. Nastal je po* žar. ki je zahteval 200 človeških žrtev. 500 oseb je bilo težko ranjenih. Voja* štvo išče med razvalinami trupla.
Po poročilih iz Tokija je položaj prebivalstva v razdejanih krajih obu* pen. Ljudje so večinoma zapustili hiše in vzeli s seboj samo to. kar so v splošni paniki slučajno našli. Mnogi so morali v hudem mrazu bežati 20 km daleč po snegu ki je na nekaterih kra* jih 30 cm visok. Mnogo žensk in dece je na begu zmrznilo. Moški so dajali ženskam in deci svoje plašče in bezali po snegu v lahkih oblekah. Ker je po* tre« uničil tudi mnogo železnic, je do* voz živil prizadetemu prebivalstvu ze* lo otežkočen.
O močnih potresnih sunkih poro*
čajo tudi s Havane. — Prebivalstvo vzhodnega dela otoka je preživelo pre* tekli teden v stalni paniki. V Santiago de Cuba so čutili v treh dneh 15 moč* nih potresnih sunkov. Tudi iz Avstra« h je prihajajo poročila o številnih po* tresnih sunkih, ki so v zvezi s potresom na Japonskem.
Veleposestvo Koburžatiov ogroženo
Kakor smo že poročali, se je vnel radi veleposestva Koourzanov na Slovaškem hud spor, iz katerega je nastala afera, ki vzbuja v češkoslovaški javnosti splošno senzacijo. Sedaj se pripravljajo v tem sporu nova seiuaci-jonalna odkritja. Potomci slovaškega plemiča Koharvja skušajo uamreč dokazati, da imajo pravico do veleposestva, ki je sedaj last koburske rodbine. Koburžani so prišli ba.ie do veleposestva nezakonitim potem.
Sedanje veleposestvo koburške rodbine izvira iz IS. stoletja in sicer od grofov Štefana in Petra Koharvja. Kne-ginja Mariia Antonija, Gabriella, hčerka Frana Koharvja, sc je poročila z bolgarskim plemičem Ferdinandom Ko-burgom, kateremu ie poskrbel za nevesto dunajski dvor. Tako je dobila koburška rodbina ogromno veleposestvo na Slovaškem. Moški potonjci grofov Kohary niso protestirali proti tej nezakonitosti, ker so se bali preganjanja od strani avstrijskih mogotcev. Pred sodiščem je bila urejena zadeva veleposestva na ta način, da je bilo v sodnih aktih ugotovljeno, da so vsi moški potomci rodbine Koharv izumrli. V resnici je pa mnogo potomce^ te plemiške rodbine še živelo in sicer v slovaških samostanih.
S tem je dokazano, da K obu rž aru niso imeli pravice do veleposestva na Slovaškem. Potomci grofov Koharv so poverili sedaj to zadevo advokatu dr. Evgenu Lellevu v Nitri, ki bo sodnim potom zahteval, da se veleposestvo vrne pravim lastnikom. Obeta se torej zanimiva obravnava, pri kateri bodo morali Koburžani napeti vse sile, da rešijo svoje imetje.
Povoden] pri Ljubljani
•>Neuei> \Viener Journal» prinaša v   nedeljski   številki   prav zabavne •»•Skice s policijske stražnice-« iz, pe* resa  dunajskega policijskega uradni* ka A- Tartaruge. Dne 27. februarja t L je «rN. W. J.» imel člančič pod zgornjim naslovom. Žal se ne da pre* vesti izvirne dunajščine. v kateri gb* vore nastopajoče  osebe. Pripovedka pa se glasi: Na živahni cesti se je naenkrat zasukal mož srednjih let okrog svoje pete in potem padel, tako da je sedel na tla.
»Ldje, al ste pr pamet?« je začel z daleč se razlegajočim glasom. »Vi se trkljate zadovoljni naokrog, medtem ko tiči stotine ljudi v nesreči! Saj je strašno, saj se da komaj verjeti! Velika povoden] pri Ljubljani! Več vasi v plamenih .... čem reči: pod vodo..
Pasanti so začudenj obstajali. Otroci so tekli skupaj in so z razprtimi očmi gledali moža.
»Vse plava, vam pravim!« je nadaljeval! Radi močnih deževij so pritoki stopili čez bregove in so vse poplavili!«
Vedno več ljudi se je nabiralo; vedno več otrok. Čuli so se žvižgi alarmiranih pouličnih paglaVcev, ki so hiteli od vseh strani na lice mesta.
»Kua se je pa tlela zgrudi?« so se iz-praševali pasantje.
»En nore!« je menil nekdo.
v Ah, pijan bo. Počemu naj bi biv pa vin* tko doberkup?«
»Vin doberkup? Na, oni mor jo pa be-ca imet!«
»No, saj je lahko tudi šnops.«
Mož pa je nadaljeval: »Ljubljansko barje in vasi Vič in Rožnadolina so čist pod vodo. Mestoma je voda pol metra visoka ....«
Stražnik se je prerinil skozi gnexo.
»Kaj pa z vami?« je zakllcal sedečemu.
»Gospod stražnik, ali ste že slišal? Velika po vodenj pri Ljubljani!«
»Kaj pa nas to briga.« je vprašal varuh zakona. ?Ne vganjaite tukaj manevrov in glejte, da se spravite naprej!«
*Ja, ali prav slišim, gespud stražnik?« je odvrnil možak očitajoče. »Kaj to nas briga? Ja. al smo zverine? Položaj na Viču je katastrofalen. Vsako minuto grozi sesutje kake hiše. In temu vi pravite nič? Vojaštvo in gasilci. so bili poklicani na pomoč. Na progi Ljub-Ijana^-Kamnik se vrši promet samo še s prestopanjem! Grozno je vse to!«
Okolica se je začela smejati. Pobali-ni so začeli vpiti »hura!« in »juhu!«
Stražnik (zelo osorno)^ »Torej, aT pojdete, aH.vaš naj aretiram?«
Možak: »Ne gre na drugo vižo, ker je proga pri Trzthu pod vodo. Sama voda!
Neki gledalec: »Vode pa seveda ne mara!« (Burna veselost).
Možak: »Prav imajo! Še za v škorenj ni dobra! Ampak brez Špasa: Tud na dolenjski progi pri Škofjiloki je par vasi pod vodo!«
Gledalec:* »Bischof-lack? To bo pač tisti lak. ki «a je tule pil!« (Splošno pritrjevanje.)
Stražnik: Tak. naprej! Vstanlte!
Možak: »Povsod ima železniški promet velike zamude —
Pribiti še drug stražnik, nakar oba policaja ob podžigajočih komandah dvigneta vedno, naprej poročajočega možakarja in ga »v imenu postave« vlečeta seboj, _Stotine ljudi sledi eskortL Službujočemu komisarju javijo stvar kot sum omračltve uma. Uradnik si hoče poštenjaka še sam ogledati in si ga da privesti
Komisar: «No, kaj pa je z vami? Kako se pišete? Kje stanujete? Kaj pa ugan\jate?»
Možak (zelo pohlevno): cFranc Brendel se pišem,   gospod komisar,
morio že oprostit...»
Komisar: «Ali ste pili?>-
Možak: ^Malenkost, gospod komisar, ampak mene je v vojski zasulo...»
Komisar: «Na kateri fronti?»
Možak: «V Waselhausgasse! (Nekdanje ime ulice* v kateri je policijski komisarijat Alsergrund).
Komisar: «Zdi se mi, da ste še zmi-raj dobre volje!?»
Možak: «Brez zamere, gospod komisar, jih nisem mislil imeti za Pepe-ta, ampak to me je takrat tako razburilo.*
Komisar: «Čudno! Čeprav gotovo ni bila tisto vaša prva aretacija?*
Možak: «Naa, amjpak je bil takrat ravno moj 41. rojstni dan, in zato sem si tako dobro zamirkal.*
Komisar (polglasno nekemu kriminalnemu uradniku): ^Obvestite zdravnika!*
Drugi komisar (ki je bil šele nedavno premeščen k temu komišarijatu in je slišal zadnje stavke): «Počakajte gospod kolega, še malo z zdravnikom!* (Možaku:)   «Gospod Brendel, kajne?*
Možak: «Prosim, ja.»
Drugi komisar: «A1 me nič več ne poznate?»
Možak: «Naa... žalfbog ne...»
Drugi komisar: «Kaj pa dela ženska, ki je umorila vašo taščo?v
Možak (kakor da ne pojmi): *Koko misija?*
Drugi komisar: «No, le natanko se spomnite! Saj imate čisto dober spomin, kadar se hočete kake časničke notice na pamet naučiti!*
Možak: «Ne razumem, kaj misijo...*
Drugi komisar: «Pa da, gospod Brendel. v Meidlinger Hauptstrasse! Le spomnite se... (h kolegi): To je namreč njegov trik. Naenkrat se vse-de na cestni tlak, začne pripovedovati kako razbojniško storijo, medtem pa izvleče jo njegova žena in njegova dva mala otroka poslušalcem denarnice...-
Možak: <Ampak gospod komisar! • (Dela zelo razžaljen obraz.)
Pni komisar (gre hitro do vrat, jih odpre in zakl?če v predsobo): c'AII je bil komu denar ukraden?*
Tri ženske (planejo javkajoč notri): Ježeš ja, gspod komisar!... Vse, kar sera imela za gospodinjstvo! Ježeš, kaj naj pa zdaj počnem? Saj se moram obesiti!... Meni je tudi eden pompa-duro in vse ukradel!*
Drugi komisar (muzajoč se Brend-lu): «No, gospod Brendek kaj pa pravite zdaj k t e j povodnji?»
nnooDnmnnnmnnnnnDnnnnnuuuu anorjoco
Somu Jg
DANES
V PETEK
Samo še
&3IKC| DANES
9 V PETEK
Velepeseni materine ljubezni! Veleiilm ljubavi — greha — odpuščanja.. •
Kakor povsod, tako tudi v Ljubljani kolosalni aspeh pri razprodanih predstavah. crMajka* je velefilm za vsakega! Preskrbite pravočasno vstopnice, ker je interes
od predstave do preostave vedno večji
Velika umetnica svetovnega slovesa MARY CARR    vlogi majke je nedosegljiva.
Premog — drva
»ILIRIJA«, 'Ljubljana. Kralja Petra tro S Telefon 220 3'L
Zobni atelje
W.Stuzzi
- Domžale -
ostane da 18. marca
zaprt
•♦4
Prt vseh predstavah tega grandijoznega filma sodeluje znatno pomnoženi orkester ter operna pevka gospa Koren Jakova.
§   Elitni Kino Matica, najudobneiši kino v Ljubljani. Tel- 124.
■ PnpririrTr^rir-innr-irTr n || H H ■ » " PPdnobŽa ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ nmnrr
Marica Strnad-Cizerlj
("Marica   II)   je   izdala svoje zbrane pesmi
«RDEČI NAGELJČKI«
v  samozaložbi  (Maribor, Ale» ksandrova c  8/1). Cena knjigi s poštnino vred Din 20.50.
arjHB
BIBIH'IfllBIB
WA KEFIEL D
^---'   MOTOQ OIL
Zastopstvo i en*gros*prodaja:
JEBir
Zagreb, Preradovićeva 18.
Tel. 27—04.
Trgovski pomočnik
špecerijske stroke, dobra moč, vojaščine prost, zmožen slo« venskega in nemškega jezika, išče službo v večji trgovini v Ljubljani. .— Ponudbe pod oeIzuTjen/595» na upravo «Slov. Naroda*.
Deklica
stara 15 let, bi rada vstopila kot učenka v trgovino mešane* ga blaga v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod «Učenka/594» na upravo <rSlov. Naroda*.
Opekarno
s strojnim obratom v okolici Ljubljane prodam ali dam v najem osebi, ki poseduje kapi« tal. — Ponudbe pod aOpekar* na/589» na upravo »Slovenske* ga Naroda*.
Viničarja,
oženjenega, z odraslimi otroci, popolnoma veščega vinogradni* štva, iščem. — Pismene ponud* be spTejema fima St. Rupčić, Sisak. 588
Stanovanje
3—4 sob iščem za 1. junij ali preje. —- Ponudbe pod *St. Z. 591» na upravo «SL Naroda*.
Iščem sobo
za svoje poslovanje za takoj. Poseben vnod; vporaba telefo* na, — Ponudbe pod Št. Z./592* na upravo «SIov. Naroda*.
Lekarna dr. G. Piccoli,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 6
priporoča
želodčno tinkturo,
katera krepca želodec in učin* kuje odvajalno. — Naročila se točno izvršujejo 183/T
OJLiuuunnnnnnuuuLJL innnnnnLitJLtntji n_n ji i inrrnnnDD
fnun-iHtibR Mika (tt>)
išee slov. podjetje v Franciji. Pogoji: srbska, nemška, francoska in angleška  korespondenca, knjigovodstvo, daljša praksa Ponudbe pod It. 1519 na AJoma Companyf Ljubljana. Aleksandrova cesta 2/1.
inaanonni jacjaanonnnannGfJGnnn
Prvorazreden velik mlin, delniško društvo v
Bački
z_ najboljšim produktom — išče za vso Slovenijo dobro u ve*
denega
POTOVALNEGA URADNIKA
$juno prvorazredno uvedeni gospodje naj reflektirajo in J    pošljejo ponudbe na upravo <rSlov. Naroda* pod *§t. 590*.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BBBIEU
MJBOUši BRNSKj BLflGOM
Zajamčeno čistovolnene moške
---in damske blagove--
---zadnjih novosti--
za
pomladno In letno sezi$o
razpošilja najbolj renomirana
zaloga tvornice sukna
SIEGL - IITIHOF, BRIIO
Palackćho tf. 12
Največja izbira. — Najnižje tvomiške cene. — Najsolidnejša izvršitev vseh naročil. Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto.
J
- Za
Fran
-2»
M bata: Otaa Chrtatot    _V£ v UobUcai