B I fj V. Jt. v LJUBLJANI, DNE 26 AVGUSTA (931 L li 1 U 44 Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica uli nje prostor 10 Din. Izhaja vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Zakaj zborujemo? Kadar je bilo v starih časih življenje in vera naših pradedov v nevarnosti, soi se ti zbrali v dobro zavarovane tabore, kjer so se z združenimi močmi branili pred napadi sovražnika. Tudi danes preživlja človeštvo hude čase. V teh težkih časih se je zaslišal glas sv. Očeta, ki kliče vse poštene ljudi na delo za rešitev človeške družbe. Krivični družabni red je kriv strašne revščine, ki danes vlada vsepovsod. Če hočemo ta krivični družabni red izboljšati, se moramo vrniti tja, odkoder se je človeštvo oddaljilo: k Bogu in njegovi veri! Kajti le pravo, živo krščanstvo, ne le v besedi, ampak tudi v dejanju, ne le v zasebnem, ampak tudi v javnem življenju, bo mogloi rešiti moderno družbo propada in pogina- Rešitev propadajoče človeške družbe na podlagi pravega, živega krščanstva, to je program onih tisočev in desetisočev, ki se zbirajo sirom Slovenije na taborih in zborovanjih. Prva naloga teh zborovanj je skrb za svetost družine, kajti naša družina propada! Moderni človek je zakonu vzel značaj svetosti, značaj zakramenta. V zakonu hoče ie uživati, ne mara pa žrtev. Otrok mu je breme, številne družine se sramuje. Zgodovina nas uči, da je propadu družine sledil razpad držav. — Mi hočemo sebi, narodu in državi dobra Zato se na naših taborih širi klic: rešimo družino! Mi ne maramo svobodne ljubezni, ne civilne poroke, ki je pogodba na odpoved, ne zakonov, kjer le uživajo, ne marajo pa bremen jn dolžnosti. Mi vemo, da s tem vršimo izrazito domoljubno delo, kajti le če bo zdrava osnovna celica človeške družbe, bo zdrava družba saima in obratno-. Drugi klic, ki se širi po naših taborih Je: skrbimo za svojo mladino. Mladina je naša bodočnost. Slabo vzgojena mladina je nesreča in bič za družino, narod in državo, dobro vzgojena mladina pa nam daje najlepše nade za bodočnost. Mladina je po naravnem in božjem zakonu last staršev. Oni so jo od Hoga prejeli, oni bodo zanjoi Bogu račun Polagali. Starši so prvi in glavni vzgoja-,elji svojih otrok. To ni le njihova pravica, ampak dolžnost. Krščanski starši imajo po tem takem tudi pravico in dolžnost zahtevati, da vzgajajo njihove otroke po krščanskih načelih tudi njihovi namestniki: v šoli in po društvih. Pravico do vzgoje mladine ima tudi Cerkev. Onai je od Boga postavljena raz-lagalka božje resnice in voditeljica ljudi k Bogu. Ne more vršiti svoje naloge, ako ji ni mogoče poučevati v verskih resnicah mladine, ki je tega najbolj potrebna. Ker današnji časi zahtevajo čim tesnejšega sodelovanja javnosti pri vzgoji mladine, priporoča Cerkev povsod ustanovitev organizacij, ki delujejo na verskih temeljih in tako podpirajo Cerkev pri težkem poslanstvu, ki ga vrši. Katoliške organizacijo so v današnjih razmeriah bistven del celokupnega katoliškega pokreta in Cerkev si nikjer na svetu ne da vzeti pravice, da sme organizirati mladino na temeljih naše vere. 0 tej stvari si moramo biti na jasnem. Tretja rak-rana našega časa je pomanjkanje ljubezni do bližnjega. Moderni individualist in materialist je pa gan. Ne prizna ne Boga ne njegovih zapovedi. Jn če ne prizna Boga za svojega Očeta, kako bo imel bližnjega za svojega brata! Zato je danes na eni strani kup zlata, na drugi pa gore revščine. Zato Je dames na eni strani pest ljudi, ki imajo milijone, ki so jih izželi iz svojih podložnih, in palače, kjer se razveseljujejo in gostijo, — na drugi strani pa milijone proletarcev, ki nimajo dela, ne stanovanja, ne obleke in kruhai. Zato danes kapitalisti žito raje sežigajo, kot bi ga poceni dali stradajočim. Kjer ni Boga, ne more biti ljubezni do bližin ipga. Rešitev socijalnega vprašanja je mogočai le na temeljih krščanske pravičnosti in ljubezni. Zato se na naših taborih vedno in vedno ponavlja glas: človeška družba mora nazaj k Bogu, če se hoče obvarovati propada. Vsi drugi poskusi so udarci v zrak. To so glavni vzroki, zaradi katerih zboruiemo. Dobro hočemo sebi in človeški družbi. Hočemo trdnih, zdravih krščanskih družin, hočemo, da bo naša mladina verna, poštena, čista, trezna, dobro vzgojena, hočemo da zavlada povsod pravičen družabni red. Vemo, da se boi to zgodilo le takrat, če bomo postali in ostali globoko verni. Vera je, hvala Bogu, še vedno svetinja, katero ogromna večina našega naroda varuje kot svoj najdražji zaklad, ki si ga ne bo dala vzeti od nikogar. Da se v ljubezni do vere še bolj utrdimo in da svoje življenje in delovanje po veri dosledno izvajamo, zato mi zborujemo. Zavedamo se, da s tem ne koristimo samo sebi, ampak celemu narodu, celi državi, tia smo mi v majjplemenitejjšem pomenu besede: državotvorni, PO SVETU Italija s Baraka s smodnikom se je razletela: Te dni kmalu po polnoči je vzdramil prebivalce naše lepe Gorice silen pok. Kmalu so doznali, da ni ekspodirala smodnišnica v Mirni, ampak le lesena baraka, kjer se je nahajal smodnik. Ko so prišli iz Gorice ognjegasci, ter oddelki topničarstva in 24. pešpolka, so zagledali namesto barake Široko luknjo, v bližini pa je ležalo strašno razmesarjeno in sežgano truplo vojaka — stražarja, trije vojaki pa težko ranjeni. O vzrokih rompompona se govori to ni ono. Najbrže pa se je smodnik sam vžgal. Vsaj častniki-specijalisti tako izjavljajo s Ena zasebna o Mussoliniju. Te dni je Mussolini praznoval svoje 48. rojstno leto. Obhajal je ta dan v krogu svoje družine. Na vse zgodaj pa si je privoščil v morju kopel, pri čemer je preplaval nad 2 km dolgo progo. Francija s Petdesetletnico laične (brezverske) šole slavi letos uradna Francija. Povdar-jamo uradna, zakaj ogromlia večina naroda ne sodeluje pri proslavah, kjer govore proticerkvene govore znani framazoni. Pariški liberalni list »Figaro« piše: »Petdesetletnica laične šole se slavi po naših Izmed sodobnih književnih izdaj so dr. Ivao Praillevl izbrani suls! priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60*—. Jugoslovanska knjtsarna v Ljubijairi. 1« krajih brez navdušenja. Več na naroda se ni pridružila svečanost m. Vrok je ta, da je laična šola razočarala mnoge, ki so bili v njo zaverovani. Laična šola je imela namen, da uči čitati, pisati in računati vse otroke Francije. Ni uspela. Starši smatra;o, da to laični šoli ni v čast. Z laično šolo se je nepismenost povečala, pa tudi pijančevanje in nenravnost. Okrog 100.000 učiteljev in učiteljic francoskih laičnih šol se prišteva h komunistični stranki. — Tudi v Jugoslaviji imamo pristaše laične šo'e. Doslej še niso popolnoma prodrli z zahtevami, ki jih imajo do vzgoje mladine. Kako bo v bodoče, — Bog zna. Katoličani, bodimo na straži! Francija uči. s Še ni popolnoma obupal. Bivši Španski kralj Alfonz zdaj niti sam ne smatra sebe več kraljem. Na nedavno se vršečem družinskem sestanku, ki se je vršil v Fon-tainebleau, v Franciji, se je namreč odpovedal španski kroni in jo oddal svojemu tretjemu sinu Don Juanu. Alfonz stoji na stališču, da je špansko ljudstvo odstavilo samo njega, ne pa monarhije, in da bo torej še prilika, da bo eden njegov h naslednikov še kdaj zasedel prestol. Tako je pomnožil število za evropske prestole se potegu-jočih osebnosti, s Z aeroplanrm cd postaje do postaje. Inšpektor romunskega orožništva g. general Dumitrescu je izvršil te dni preged vseh žandarmeri'skih postaj ali po novem stoiic v reželi. Potoval je izključno z aero-planom. Ko je letal od ene do druge žan-danr.arii<=ke postaje, se je general Dumitrescu moral spustiti na tla tudi na takih mestih, kjer «i acrorfronov (prostor za prstajanje zrakoplovov). Lahko si mislimo, koliko zanimivega je g. inšpektor doživel. Pa o tem molče poročila. Sjsaniia s Katalonci v boju za avtonomijo. Med številne dežele sveta, ki se proti navladi in premoči bore za avtonomijo ali samoupravo v okviru države je tudi španska Katalonija z glavnim mestom Barcelono. To deželo so že od nekdaj smatrali bolj za »puntarsko«. Naj bo kdorkoli, resnica je, da &o katalonski puntarji pri letošnjih dogodkih na Španskem pokazali še največ izobrazbe in so izmed vseh Špancev še najmanj noreli proti katoliškim ustanovam. Ko je španska postala republika in izbrala parlament, so Katalonci po svojem voditelju Maciji stavili republikanski vladi zahteve glede samouprave. Te dni je došel Macija v Madrid, kjer je bil slovesno in prisrčno sprejet, iz česar sklepajo, da bo španska republikanska vlada Kataloncem v glavnem ugodila. Kaj hočejo Katalonci? Najširšo samoupravo ali avtonomijo v okviru španske republike. Ne zahtevajo n. pr. lastne armade, ampak hočejo, da katalonski fantje služijo v domači deželi, ker so Španci imeli navado, da so Katalonce pošiljali v najbolj oddaljene in nezdrave kraje na vojaško službovanje. Katalonci pravijo dalje, da samouprava, ki svobodno ne razpolaga z denarjem, ni samouprava. Zato stavijo kot glavno zahtevo svoje samouprave, da bodo šli vsi neposredni davki v avtonomno katalonsko blagajno, ki nc bo v svojih žrtvafi za napredek domače dežele prav V nič odvisna od dobre ali slabe volje kakega madridskega osrednjega ministrstva. Ka-talonoi dobe svoj parlament. Šolstvo, pravosodje in policija spada izključno v delokrog katalonske avtonomije. Službeni jezik v Kataloniji je katalonščina, v občevanju s špansko vlado pa bodo morali tudi Katalonci uporabljati španščino. Pravice španske vlade glede zunanje politike, armade, carinskih in tarifskih zadev so natančno določene, tako da bo v teh pogledih kako oškodovanje ali sekiranje špan. vlade napram avtonomni Kataloniji izključeno itd. Zdaj treba samo čakati, da španski parlament načrt o samoupravi Katalonije tudi v resnici odobri. Mi iskreno želimo, da Katalonci dosežejo, za kar se bore. A mer ha s Gospodarska kriz«, ki jo preživlja Amerika in z njo v večji ali manjši meri ves svet je posebnega značaja. Svet ima preveč žita, sladkorja in drugih proizvodov, a istočasno velik del človeštva nima najpotrebnejšega za življenje. V Zedinjenih državah Amerike izdelajo letno 900 milijonov črevljev, torej 8 parov za vsakega državljana te države. Pa koliko je tam ljudi, ki nimajo kaj obuti! V Ameriki je bilo leta 1SC9. 17. milijonov hektarov z žitom posejane zemlje., leta 1919. pa 39 milijonov hektarov. Pa glej, v Kanadi grejejo peči z žitom, kruh pa je drag in milijoni stradajo Brezposelnih pa bo bodočo zimo v Ameriki 10 milijonov. Kam vse to pelje? Ali ne v revolucijo? — Zadnjič enkrat je dunajska Neue Freie Presse, torej židovsko kapitalistični list — napisala, da se je kapitalizem pokazal popolnoma nesposobnega za ureditev današnjega zavoženega gospodarstva. Jud ima dober nos. Mi pa prosimo Boga, da se nas usmili. s Razno. V Clevelandu so umrli: Marija Hribar roj. Mandelj, iz vasi Podšumberk, fara Sel a, Alojzij Modic, iz Topola pri Blokah, Uršula Drobnik roj. Arhar iz Št. Ru-perta na Dolenjskem, Franc Mramor iz An-drejčje vasi pri Blokah. — V Chicagu je bil umorjen 19-letni slovenski fant Franc Kutin. Drobne novice Nov spomenik državnemu predsedniku Masaryku hočejo postaviti v čehoslovaškem Hodoninu. Radiotelegrafsko zvezo bodo napravili med Vatikanom in Francijo. 6 milijonov litrov raznih pijač in 4 milijone kg jedil so povžili cd 6- maja do 6. avgusta na razstavi v Parizu. 6 in pol milijona litrov mleka potrebuje mesečno češka Praga. 20.000 društev je na Madžarskem, slovaško niti eno ker ga oblasti ne dovolijo. Po 17 letih se je vrnil iz Rusije Alo|z Šorn iz Olumuca. 60 hiš je uničil požar v tirolskem Bo-lognanu. 800.000 kg petroleja uniči dnevno požar, ki divja na Kavkazu. Bolnišnico za revmatizem zgrade v slovaških Trenčijanskih toplicah. 2800 milijonov frankov znaša primanjkljaj francoskih železnic. Cene bodo zvišali za 25%. Novo denarno podporo bodo doibili v Angliji sJadkorni fabrlkanti. Leta 1984. ne bo nobene eerkve več v Rusiji, pravijo boljSeviki- Cona koruze je bila višja nego pšenice te dni na borzi v ameriškem Chicagu. 18.000 oseb so umorili tekom enega tedna komunisti v deželi Kvvangsi na Ki-tajskem. Nemški general Seekt zahteva za Nem-čijo Poznanjsko, za Avstrijo priključitev, za Madžarsko obnovitev »tare Ogrske. Zelo >skromne« zahteve. Vode, in e njimi glad, bolezen in smrt na Kitajskem še vedno divjajo. Bethlenova madžarska vlada je podala ostavka Vzrok: Bethlenova protifrancoska politika. V vlado so se ponujali hitlerjevci (nemški fašisti). Briining jih je odklonil. Državnim uslužbencem plače ne bo znižala vzlic gosp. krizi angleška vlada. Vstaše so potolkle vladne čete na Kubi. Italija vabi francoskega ministrskega predsednika .Lavala v Rim. Nov« madžarsko vlado je sestavil grol Julij Karolyi- Stara firma z novim napisom, 7 let že ni deževale v okraju Sorka v Španiji. Za 58 milijird 558 milijonov zlatih zalog ima Francija. Prva poljska podmornica, zgrajena \ Franciji, je odšla v pristanišče Gdinyo. Gospod Mussolini popušča v sporu z Vatikanom. Dijaški zavod v Kren u Dijak, ki se poslovi od domače družine in gre študirat v mesto, potrebuje v mestu prijazen dom, ki ga ljubeznivo sprejme in mu nadomesti očetovo hišo. Za tem ciljem gre »Dijaški zavod« v Kranju, ki skuša z lepim, skupnim življenjem dijaku nadomestiti domačo vzgojo. Urejeno življenje v zavodu ugodno vpliva na razvoj mladega dijaka. Vzgoja v zavodu je strogo verska, kar je edina in nujna podlaga vsake prave in resnične vzgoje za mladega človeka. Dalje nudi zavod dijakom znanje in izobrazbo v stvareh, ki so dandanes mlademu fantu potrebne in koristne, ki pa jih šola ne more dati, ne nadomestiti. Naš čas stavi že na mladega dijaka večkrat težke zahteve bodisi v izobrazbi, kakor tudi v boju za pošteno in plemenito mladost. Vsem tem zahtevam skuša zadostiti zavod v Kranju z versko vzgojo v upanju, da dorastelo njegovi gojenci v močne osebnosti, ki bodo sposobne uspešno voditi sebe in naš narod. Zavod je dobro higijensko urejen: zdrava, domača hrana, zračni prostori. Poskrbljeno je zadostno za zdravje. Sprejemamo pa le dijake iz dobrih, poštenih družin, lepo vzgojene, ki so z odličnim ali prav dobrim uspehom dovršili osnovno šolo. Pod istimi pogoji sprejemamo tudi dijake, ki so že dosedaj študirali na gimnaziji. Podrobnejše informacije m navodila za sprejem v zavod daje vodstvo »Dijaškega zavoda« v Kranju. __ Priporoča se prvi slovenski »avod Vialemna zavarovalnica Ljubljana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, PalaSa Ljudske posojilnice, Zagreb, StarčeviCev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Spi«, UM* XI. puka 22, Beograd, Potoeareova 2 Tovarnar '/rane Wosclmagg, lastnik ve-""e usnjarske industrije v Šoštanju je 17. avgusta umrl. v vsako hišo Domoljuba! »Miners Monument« — Spomenik rudarjem, ki so bili ubiti 25. julija 1917 v New VVaterfordu v Kanadi. Pri eksploziji plinov v jami je ubilo tedaj 67 rudaVjev. Tem žrtvam dela so postavili po-preje gorenji spomenik. Sliko je posnel Slovenec Herman Drobež, pošilja nam jo pa naročnik g. Anton Smole Kupola, sv. Petra popravljena. Pred tremi leti so opazili na kupoli sv. Petra v Rimu velike razpoke. Papež je takoj odredil vse potrebne poprave, ki so jih sedaj dovršili. Velike kamene so nadomestili z novimi, razpoke so zalili z železo-betonom. V spomin velikih poprav so vrezall v kamen ime sedanjega papeža in letnice. Dr. Valentin Krisper, ljublj. odvetnik je te dni umrl v Badenu pri Dunaju. Najstarejši profesor v Ljubljani. 92-letni Matej Vodu še k je odšel po plačilo k Bojni. v;> '0-letnicc tinpistovskega samostana v Rujhcnburgu, katere se ie »dele ° »frvilo crrkveni . in svetnih dostojanstvenikov in vernikov Sloves a ' ' »oztn se (e vršila nn pirnstem Pogled na zoorovalce nu kat.' prosvetnemslavju > škofji Loki med govorom g pisatelja župnika Finžgarja. KAJ JE NOVEGA Zahvala Podpisani pogorel« iz vasi Nadlesk potrjujemo, da smo prejeli od uprave »Domoljuba« vsak po 2000 dinarjev, ker so nam dne 19. julija t. 1. pogorele hiše in vsa gospodarska poslopja in smo pravočasno plačali celoletno naročnino na »Domoljuba«. Tem potom se najprisrčneje zahvaljujemo za poslani denar, obenem pa tudi najtopleje priporočamo list »Domoljub«, ki ni samo koristen in zabaven glede njegove bogate vsebine, temveč je lahko — kakor nam — v največji nesreči —-1, j. ob požaru — prvi dobrotnik. Od svoje strani pa mu zagotavljamo, da ostanemo njegovi zvesti naročniki tudi v bodoče. Nadlesk, 23. avgusta 1931. Jakob Komidar, Jože! Srpan, Miha Ja-nežič, Janez Terden, Franc Leveč. d 70-letni jubilej je obhajal v ponedeljek g. Jernej Bizjak, stari naročnik »Domoljuba«. Služboval je kot cerkovnik 25 let v Trnovem. Še na mnoga srečna leta! d 25 let že pomaga dušam v nebesa g. Janko Petrič, župnik velike ljubljanske šentpeterske fare. Želimo g. jubilantu novih 25 in še več let uspešnega dela v vinogradu Gospodovem! d Ob priliki slovesa znanega slovenskega Američana r. Antona Grdine je priredila Rafaelova družba njemu in njegovi soprogi večerjo v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Odhodnice so se udeležili zastopniki oblasti in raznih društev, jpa tudi nekatere druge znane osebnosti, med njimi bivši oblastni predsednik gosp M rko Natlačen. Razni govorniki so slavili za luge g. Grdine za ohranitev slovenskega je.iika in katoliške vere med rojaki v Ameriki. G. dr. Natlačen je slavljenca prosil, naj našim bratom v Ameriki pove, da Slovenci obstojamo dalje in da zvesto hranimo in branimo svoj slovenski jezik, svojo kulturo in 1 atcliško vero. d 180-le n'co svojega delovanja je ob-hai? la 2-3r avgusta Čevljarska zadruga v Tržiču. d Cparni pevec g. Kovač Leopold je na Veliki Šmaren sodeloval pri cerkvenem zboru na Ježici pri Ljubljani. d Potreben odlok. Pristojna šol. oblast je na temelju nadzorniških poročil izdala odlck, ki naroča, da se izvenšolsko delo učiteljstva ne sme vršiti n^ škodo šolskemu delu, ki je in ostane prva naloga vzgojiteljev. d Po naših visokih gorah je te dni že v drugič zapadel sneg. d Za nove zvonove na Brezjah. Pri Mariji Pomočnici na Brezjah naj bodo novi zvonovi. Ko je prvotne zvonove ugrabila kruta vojna, so bili nabavljeni trije ne ve- Z našo nmetao inošfofo esenco ..nosila" b! lahko vsakdo 2 malimi »troSkl pripravi izvrstno obstojno tn idravo domaČo pijačo. Cena 1 stekle- . Ul ■„ lun lit... ni. on'__ n. «»8,1 Tlt« KA*_ liki, jekleni. Iz krogov romarjev samih se je zdaj slišal glas: Brezjam, glavni slovenski božji potifise spodobi lepše zvonilo! Ta glas je marsikje našel prijazen odmev. Cerkveno predstojništvo Marijinega svetišča se je odločilo, da si omisli bronaste zvono- nlei ta 150 litrov Din 80*—, po poŠti Din 80'-Dobi se samo v drogerljl A. Kane sinova, Ljubljana ln drogeriji Wolf ram nasl. M. Kane. Mari- bor, Gosposka U. ve, ki so za prvo slovensko božjo pot pri merni. Obrača se torej do dobrih vernikov po vsem Slovenskem, ki radi romajo na Brezje, z zaupno prošnjo, naj s svojimi darovi pripomorejo k nabavi novih zvonov. Darovi se lahko oddajajo v svetišču samem v skrinjico, ki je za to nastavljena, ali osebno v samostanu (zakristiji), ali potom posebni čekov, ki se bodo oskrbeli. Ako pa potrka kak nabiralec za zvonove osebno na vaša vrata, prosimo, da ga prijazno sprejmete. Sedanji zvonovi se ne bodo zavrgli, marveč prodali drugam. d Veličasten dekliški tabor je bil ono nedeljo v Slovenski Krajini. Došlo je ekreg 5000 deklet iz raznih župnij. Nad 3000 je bilo obhajanih. Procesije se je udeležilo nad 6000 vernikov. »Novine«, ki o vsem tem tečno poročajo, dostavljajo: Vsem, ki so poklicani, da vzgajajo našo mladino, kličemo ponovno v spomin, da smo verni, po veri narodni in želimo, da se da veri pri vzgojnem delu pravo mesto,« d Tisočglave množice so se zbrale dne 16. avgusta k veličastni slovesnosti katoliške akci;e na Tolstem vrhu pri Št. Jerneju. Zbo-rovalci so se vračali domov s trdnim prepričanjem, da more rešiti sedanjo svetovno krizo samo življenje, strogo uravnano po načelih krščanstva. d Ne bo mu žal kd:r bo računal z nami. Dne 14. in 15. avgusta se je vršil v Subotici velik evharistični kongres. Čeprav se.je kongres omejil le na baško škofijo, je kljub temu prišlo mnogo vernikov iz drugih krajev, tako, da se je skupno udeležilo okoli 70 COO oseb, in je udeležbo prekosil le zagrebški evhar'stični kondres. Kongres se je pričel 14. avgusta in je imel velik uspeh. d Evharistični kongres se je vršil 14. in 15. avgusta v Skoplju. Na kongresu je bilo okrog 8000 eseb iz vseh katoliških krajev Južne Srbije. Najbolj razveseljivo je, da jih je od tega okrog 5000 prejelo svete zakramente. Torej kongres je v tem oziru gotovo imel uspehe. Zanimivo je, da na ta kongres ni prišlo nič gostov iz drugih škofij, čeprav so bili mnogi povabljeni. Zakaj niso prišli, pa naj Sami povedo. d Veselo znamenje. Na Veliki šmaren so se sešle v Oluvu, kjer zidajo novo katoliško cerkev, posvečeno Materi božji, silne množice ljudstva iz cele Bosne in še od drugod. V velikem številu so prisostvovali cerkvenim svečanostim tt;di pravoslavni in muslimani. Nova romarska cerkev bo do jeseni pod streho. d Kmetijska šola — Kranj. Kmetijsko gospodinjska šola v »Marijanišču« v Kranju sprejema na svoj 6-mesečni gospodinjski tečaj, ki traja od 15. oktobra do 15. aprila, zdrava in duševno primerno razvita dekleta, ki se žele priučiti vseh v gospodinjstvo spa-dajočih del. Teoretični in praktični pouk vodijo šolske sestre iz Maribora v zvezi z strokovnimi učitelji. — Obisk koristnega tečaja dekletom toplo priporočamo. — y isti zavod se tudi sprejemajo učenke osnov ne šole in gimnazije, ki bodo imele v zavod« stanovanje in vso oskrbo po zmerni ceni d Dijaška kuhinja v Kočevju. Vincencijeva konferenca v Kočevju je sklenila \ bodoče podpirati tudi revne dijake, ki stu dirajo na kočevski gimnaziji. Stopila je 'v stik t. vodstvom tukajšnje ljudske kuhinje in se dogovorila, da bodo že početkom novega šolskega leta lahko v ljudski kuhinji dobili celodnevno prehrano tudi dijaki, ločeni od ostalih abonentov. Vsi oni dijaki kočevske gimnazije, ki že!e biti deležni tc podpore, naj vlože prošnje na naslov: Vincencijeva konferenca v Kočevju. V tej prošnji naj navedejo svoje osebne m premoženjske podatke. Glede rešitve prošnje naj se začetkom šolskega leta zglase dijaki ali nj:hovi starši osebno v pisarni odvetnika dr. Lav-riča. d Tifus je izbruhnil v Čabranskem ekraju, ki je bil nedavno priključen Dravski banovini. d Narava se igra. Družina nekega rudarja v Hrastniku se je rodil otrok, ki je imel zadaj na glavi velik izrastek, večji ko glava, V bolnišnici so otroku izrastek odrezali. Ba,'e so bili v tem de'u celo možgani. Otrork je ostal pri življenju, a mnogo trpi. d Drugi železniški most v Zidanem mostu, ki omogoča naravnostno zvezo med Ljubljano in Zagrebom je bil svečano blagoslovljen in otvorjen v torek, dne 18. avgusta 1931. Velikost izvršenega dela kažejo sledeči podatki: Oakopanega je bilo 20.COO kubičnih metrov materijala. Za dela se je porabilo 31.000 m3 peska in gramoza ter 5600 ton ali 560 vagonov cementa. Od te ogromne množine betona so porabili za mostno sestavo 9000 m\ 17.000 m3 pa za oporne in obrežne zidove. Železa se je porabilo približno 25 vagonov, leša 80 vagonov. Če bi se naložil ves materija!, ki se je odkepal in tisti, ki se je za stavbo porabil, na vagone, bi jih bilo 9000; tvorili bi vlak, ki bi segal od Ljubljane do Laškega. Vse to dovršeno delo pa je trud domačih inženjer-jev, domačih podjetij in naših delavcev. Most je blagoslovil mariborski pomožni škof dr. Tomažič. d Zakaj se mesarji izogibajo ljubljanskega sejma. Te dni se je vršil v Ljubljani živinski sejem,, za katerega je bilo najbolj značilno to, da se ga ljubljanski mesarji niso udeležili, pač pa mesarji iz okolice in živinski prekupci. Na sejmu sta bila le dva ljubljanska mesarja, ki sta kupila 4 vole, in sicer enega po 7 Din kg,, dva pa po Din 6.50. Vsi drugi voli so šli po 4—6 Din za kg ztve PlftNINKAtflJBfllTJEC e to znamko Tobi se v lekarnah MH B»HOVtC m PLANINKA s to znamko Vzemite le plombirani zavoji ZARES PREIZKUŠENO DOBRO SREDSTVO ZA ČIŠČENJE KRVI, ŽELODCA, CREV ESJA Proizvajat lekarna B»h®v«o, ljubil«"« __ Sfci rje rodovi ga imajo v čislih Že naše prababice so poznale milo MJelen". Več ko 80 let perejo vse izkušene gospodinje najrajši s tem čistim, izdatnim milom. Milo „Jelen" je najidealnejše milo za pranje! SCHICHT MILO JELEN 'ž ko 80 let vedno enako dobro km teže. Vzrok, zakaj se ljubljanski mesarji izogibajo ljubljanskega sejma, je na dlani: v Ljubljani jih lažje nadzirajo in se tu tudi uradno ugotovi, po. čem kupujejo mesarji živino. To pa marsikateremu mesarju ni všeč, ker se da prav lahko zračunati, koliko znaša njegov dobiček. d Na Brezjah sta se poročila g. Edo Pire, poslovodja pri tvrdkj Fr. Slamič in gdč. Anica Medved, usluž. pri. I. Del. kons. društvu pri Št Lovrencu na Dolenjskem. Mlademu paru želimo obilo sreče! d Obiskovalcem jesenskega ljubljanskega velesejma Uprava ljubljanskega velesejma je tudi letos izdala kakor druga leta permanentne legitimacije in sicer po 30 Din. Z njimi je združena udobnost polovične vozni ne pri potovanju na velesejem in na povratku. Pri odhodni postaji je treba kupiti celo vozno karto iri isto-Sasno dati žigosati legitimacijo. Velesejem obisk potrdi, nakar se da pri povratku žigosati na postajni blagajni v Ljubljani legitimacijo, vozni listek pa velja potem za brezplačni povratek nazaj. Zato pri prihodu ne oddajte karte postajnemu vilar tarju, ampak jo dobro shranite. Legitima-eija mora biti od imetnika lastnoročno podpisana. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih po celi državi, naroče se pa lahko s dopisnico, pri velesejmskih uradih. Za zdrava in cenena stanovanja v hotelih in privatno je preskrbljeno. d Še nekaj o prodaji mesa. Ministrstvo je opozorilo upravne oblasti, da nimajo pravice določati cen mesu, ampak samo nad-torovati, če se prodajalci ne prisv- ajo prevelikih dobičkov. Upravne oblasli so dolžne povsod tam, kjer doznajo, da se prodaja meso ali pa drugo po pretiranih cenah, to sporočiti državnemu pravdništvu, ki bo uvedlo proti dotičnim prodajalcem sodno preiskavo. Potrebno je torej, da župani pošiljajo banski upravi točen seznam prodajalcev živine, niihovo vrsio in ceno ter ime kupcev. Tako, da bodo mogle upravne oblasti točno nadzorovati, počem je mesar živin kupil ii} počem je prodajal meso, ter vsak slučaj neprimerno visokega dobička »vaditi. In še to povemo: tisti župani, ki jim ie korist mesarjev vač kot blagor ljudstva, posebno kmeta, naj pcdaiio ostavke na svoja mesta. Mečkanja mora biti konec- d Obvočamo vse gospodarje in gospoduje, da ima Poselska zveza na razpolago za delo vsakovrstnih deklet in sicer: starejše aamostojne kuharice, vzgojiteljice, sobarice^ perice, pripravna dekleta za vsa hišna dela in tudi kmečke posle. — Obračajte se na Poselsko zvezo, Miklošičeva cesta št 22, Delavska zbornica. d Zveza čevljarskih obrtnikov je končala svoj kongres v Belgradu in sprejela ostre resolucije za zaščito domače čevljarske obrti. Posebno se je sklepalo o ukrepih proti delovanju Bat'e v Ljubljani. Za podpredsednika ie bil med drugim izvoljen gosp. Krajcer iz Maribora. d Bo pa le vozil tramvaj v št. Vid. Nekaj hitro vozil tramvaj. Vzrok je bil, ker je vozil ljubljanski tramvaj. Vzrck je bil ker je ministrstvo zahtevalo, da se mora cesta tlakovati, kar bi dela zelo podražilo. Sedaj se je famvajska družba odločila da bo vseeno začela graditi tramvajsko progo v št. Vid. Te dni so začeli kopati cesto od nove shrambe za vozove proti St. Vidu. Upajo ,da bo v 10 dneh zeraiene 1 km Drocre. Kakor smo obveščeni, bo proga v št. Vid gotova že meseca oktobra. Pred Vsemi svetimi bo stekel iz Ljubljane do Št. Vida prvi tramvajski voz. d Umetnost v službi reklame. Poznana veletrgovina in razpošijalna Trgovski dom Stermecki, Celje, izdala je nov cenik, katerega platnice in" razne slike so krasno umetniško^ delo znanega slikarja. Na platnicah je portret šefa tvrdke, ki proži kupcem roko v jamstvo. d Mednarodni Šahovski turnir (tekmo) so otvorili te dni na Bledu. Kdo bo zmagal, bomo poročali. d Nove rudarske plače v Hrastniku. Po novi tarifi so rudarjem izračunali tako, da največ dobijo 25—40 dinarjev dnevno Le malo jih je, ki dobe 60 Din. dHmelj so po večini že obrali v Bra-slovčah. Nekaj so ga že prodali in sicer po 8 Din. d Veliko zborovanje srbske pravoslavne duhovščine se vrši 2. in 3. septembra v Nišu. d Uprava državnih monopolov izda V promet nove vrste cigaret Neretva, Morava, Žeta in Sava v zavojčkih po 20 kosov. d Koliko lanu smo pridelali. Glavna zveza srbskih poljedelskih zadrug je izdata statistiko o pridelku lanu v posameznih banovinah v preteklem letu in beremo sledeče: Donavska banovina 15,040.000 kg, Savska 5,730.000 kg, Moravska 4,380.000 kg, Drin-ska 4,380.000 kg, Vardarska 1,850.00 kg, Vrbaska 2,660.000 kg, Zetska 500.000 kg, Primorska 310.000 kg, Dravska 76.000 kg, Belgrajski upravni okraj 5.000 kg. d Vinska kupčija v Donavski banovini. Iz Donavske banovine je bilo izvoženega vina v juliju nad 6100 hI, od česar je šlo 5200 hI v Italijo, 757 in 742 hI v Češkoslovaško in Avstrijo. d Proračun za zgradbo bolnišnice na Sušaku znaša 5,750.000 Din. Dne 31. avg se bo delo oddalo. d Upravne oblasti ne določajo cen. Minister za socialno politiko in nar. zdravj« 6* 1017 kg težkega bikn je te dni prodal ljubljanskima mesarjema Sitarju iu Levcu posestnik Koščak na Grosupljem. Brof Julij Karolfi, ki sestavlja novo vlado na Madjarekem. KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI INSBRIRAJO V »DOMOLJUBU«! »Joict« Kinsitiann — ženska, ki je 12 let živela pod moškim imenom. Bila je ločena od svojega moža. Ob ločitvi si je prisvojila moževe osebne listine, si oblekla moško obleko in si poiskala moško službo. Po vseh službah, kjer je bila (med drugim nočni čuvaj v neki tovarni) je prejela odlična izpričevala. »Poročila« se je celo civilno z ueko vdovo in lepo skrbela za njena dva otroka. Skdnjič so jo razkrinkali kot žensko. Slavka Mitova, 152 letna Bolgarka in najstarejša ženska na svetu. Ženica še vsak dan vstaja prva na vse rano, pomolze krave, nakrmi perutnino in opravlja ves dan raznovrstna dela. Najbolj je pa ponosu?, da zna z nogami igrati akordion. cžice iia zborovanju katoliške akcije \ n. .i »Zeppelin« nad Londonom. Te dni je bil »Grof Zeppelin« na obisku v Londonu, kjer so ga navd* seno sprejeli. Dr. France Hribar zobozdravnik v Krškem se preseli v Sevnico, kjer začne ordinirati dne 2. septembra 1931. je razposlal okrožnico kr. banskira upravam, v katerih jih ponovno opozarja, da upravne oblasti nimajo pravice na podlagi odredb zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin ter pravilnika za izvrševanje tega zakona, da bi določale cene življenskih potrebščin. Upravne oblasti imajo pravico do nadzorstva prodajalcev življenskih potrebščin ter pravico do prijav političnim obla-stvom in sodiščem o prekršitvah odredb omenjenega zakona. d Sladkovodni raki se zopet lahko izvažajo. Prometno ministrstvo obvešča, da je ponovno dovoljen izvoz sladkovodnih rakov pod pogojem, da se predloži dovoljenje za izvoz, ki ga izda pristojna banska uprava. d Vse državne izdatke hoče znižati jugoslovanska vlada. Kako se bo to zgodilo, še ni znano. d Toča je divjala v petek 21. avgusta i>o nekaterih krajih Dolenjske ter napravila silno škodo na polju in v vinogradih. d Ogenj je uničil hišo in gospodarsko poslopje posestniku Škočirju Andreju v Golavabuki pri Slovenjgradcu. d Ogenj je uničil hišo in gospodarsko poslopje Ivanu Soštarju v Topovlju pri Braslovčah. d V Gotni vasi pri Novem mestu sta zgorela dva velika kozolca dvojnika in velik hlev s kaščo, last posestnika Ivana Stanglja in Gregorčiča. Gasilnim društvom gre zahvala, da se ni požar razširil na bližnja poslopja. d Kozolec, pod in ostrešje na hlevu je zgorelo nekemu posestniku na Suhorju pri Metliki. d Zgorelo je gospodarsko poslopje s hlevom posestniku Franu Ovčjaku pri Sv. Urbanu v Vrbah pri Slovenjgradcu. d Vlak je podrl na progi med Šoštanjem in Paško vasjo Antona Bertota iz Gorice pri Šoštanju in ga smrtno nevarno poškodoval. d Ko je peljal konja iz hleva se je ta splašil in vrgel 79 letnega Janeza Završ-nika iz Mozirja tako nesrečno na sod, da si je starček zlomil tilnik in preminul. d Dve Kočevarci ponesrečili. Z istim brzim vlakom, ki se je oni dan zaletel v tovorni vlak v bližini Leobna, sta se vozili tudi dve sestri Jaklitsch iz Grčaric, ki sta poročeni v Avstriji. Ena je bila taikoj Mrtva, druga pa je podlegla naslednji dan ležkim, smrtnonevarnim poškodbam. Kole brat zvedel za strašno nesrečo svojih lester, se je takoj odpeljal na kraj nesreče. d Stara pesem. V ljubljansko' bolnišnico so pripeljali 8 letnega Slavkota Re-vena iz Hotederšice. Ta je našel na travniku staro vojaštko patrono in v otroški radovednosti pričel tolči po njej tako dolgo, dokler ni eksplodirala. Fantku je pri eksploziji razmesarilo prste na obeh rokah' ratrona je bog ve kako dolgo ležala na •ravniku, morda še izza vojne. d Brzotovorni vlak je do smrti povozil »»■letnega progovnega delavca Vodiška K. '" sicer na progi Brežice — Videm Krško. Vid° J'C doma ,z Vrblnske vasi blizu d V morju pri otok - Rabu jt utonil Iva Voljč z Vrhnike, dijak 6. gimnazijskega razreda. Bil je vzgleden mladenič. Naj počiva v miru, preostalim pa naše sožalje! d Novi ljubljanski tramvaj je do smrti povozil 96 letno Marijano Hafnerjevo, rojeno v Lah ovcah pri Komendi. d Umrl je v francoskem kopališču Vi-chiu polkovnik g. V. Marinkovič, brat našega zunanjega ministra, ki mu izrekamo s tem "iskreno sožalje. d Kadar smrtna kosa kosi... V Šoštanju so pokopali tovarnarja g. Frana Vo-schnagga. — V Vojniku je umrl posestnik Jakob Kovač. — V Celju je preminul knjigovez Karel Lapornik. — V Ljubljani je odšla po večno plačilo gdč. Frančiška Jah-lič, sestra znanega g. polkovnika. — V Šoštanju je zapustila dolino solz dobra žena ga. Frančiška Strucman. — V Ljubljani je zaspala v Gospodu ga. Barbara Dular roj. Mcdic. — V Ljubljani je Bog poklical v večnost dijaka državne gimnazije Viljema Bre-sčaka. — Mrtvaški zvon je zapel znanemu ljubljanskemu odvetniku in pospeševatelju tujskega prometa g, dr. Valentinu Kris-perju. — K Begu je odšel po plačilo 90-letni profesor g. Matej Vodušek v Ljubljani. — Umrl je ljubljanski notar g. Aleksander Hudavernik. — V Uršolinskem samostanu v Škofji Loki je preminula hišna prefekta m. Ignacija Šinkovec v 78. letu starosti. — V Ljubljani so pokopali Fedorja A. Laze-byja, redom Rusa. Je bil dnevničair na pošti Ljubljana 1. — V Konjicah je cdšel po večno plačilo vrl in delaven krščanski mož France Ložalc. — V Krčevini pri Mariboru je zapustil dolino solz g. Josip Stoček, poslovodja. — V Rožni dolini pri Ljubljani je odšla na drugi svet ga. Elizaibeta Gašperin, nadučiteljeva vdova. — V Novem Sadu so pokopali Ivana Konjarja, zrakciplovnega kapetana I. raizreda. — V Ljubljani je umrla 67-letna vdova ga. Ana Pcdržiaj. — V Hra-deckega vasi je zapustila dolino solz ga. Ivana Hlebš, roj Vrbinc. — Pri Sv. Križu v Ljubljani so pokopali Benigerja Fridolina, vodjo zemljiške knjige v Krškem. — V Lu-čah je preminul g. Anton Pustoslemšek, bivši učitelj in poštar. — Pokojnim večni miri Molimo za nje! Preostalim naše globoko sežalje. d Zaklepajte orožje pred otroki! Devetletni France Potočnik iz Zagorice pri Horjulu in njegova sestrica triletna Stana sta se igrala na podstrešju. Fantek je neikje iztaknil nabit šestcevni revolver in sam Bog ve, kako se mu je orožje sprožilo. Krogla je prestrelila Stani desno lice in šla skozi pri ušesih. Na močan strel so prihiteli nekateri sosedje in nudil se jim je grozen prizor. V veži je vsa v krvi ležala deklica, ki jo je Francek, tudi sam ves krvav, v naročju prinesel iz podstrešja. Ubogi otroik se je skoraj tri ure boril s smrtjo, a vendar ostal ves čas pri zavesti. Stana je prosila mrzle vode. Nič ni tožila, samo k mami v naročje bi rada šla. A mame ni bilo doma. Ko pa je prišla, je bila tako obupana, da je ni mogla vzeti. Francek pa je bil tudi talko preplašen, da ni mogel dati besede od sebe. Nemo je zrl na svojo malo sestro, ki je, vsa v belih rožicah, spala na mrtvaškem oderčku. Tudi fantka je sunek samokresa precej ranil na ustih, da je zelo krvavel. d Napad na brzovlak pri Zemunu, ki je zahteval nedolžne človeške žrtve sta pripravila hrvatska emigranta Hranilovid in Seletkovič. Za njima pa stoji veleizda-jalec Perčec. Kdo je vendar, ki ščiti in plačuje hudodelce, vršeče napade r.a mednarodne vlake v Jugoslaviji? Ali ne spada tudi to vprašanje pred Društvo narodov? d Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, srčnih tež-kočah, tiščanju v prsih pospeši naravna »Franz-Josei« grenčica izdatno kroženje krvi v spodnjem de!u telesa in pomirljivo učinkuje na valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se izborno obnese »Franz-Josei« voda kot čistilno sredstvo pri pojavih, ki izhajajo iz samootrove kanala debelega črevasa. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, dro-gerijah in zadevnih trgovinah. Zopet so novi tisoči zborovali Kljub temu, da je bilo v nedeljo slabo vreme, so se na raznih krajih zbrale zopet iiscjtglave množice vernih Slovencev, da mani-fesČfeajo za svoja katoliška načela. Nad pet tisoč se jih je zbralo h katoliško-prosvetnemu slavju v škofji Loki, ravno toliko v Šiški, ogromne trume mož in fantov so zborovale na Trški gori pri Krškem, na Kumu, v Št. Jurju in drugod. Lz ,l»,.E)i>!.'ajt. rui>l> fJ tVuj. p«C l'; m i- *(ktf *»"». ;Jr ,Vi alt i tiMio ia Pravni nasveti Priposestvovanje. Že 34 let ste lastnica gtelj-nika v enakem obsegu. Sedaj je pa zemljemerec ugotovil, da 17 m2 tega sveta pripada k sosedovi parceli, češ, da je tako v mapi zarisano. Ali more sosed zahtevati ta svet za sebe? — Ker ste svet nad 30 let nemoteno uživali, ste ga prlposestvo-vali. Zato sosed tudi s tožbo ne bi ničesar dosegel. če ste se pa s sosedom sporazumeli, da bo zemljemerec določil mejo po mapi, morate radi poravnave ta svet odstopiti sosedu. Zapisnik o seji občinskega odbora. F. L. Kedaj se mora sestaviti zapisnik o seji občinskega odbora? Neki občinski tajnik se izgovarja s prezaposlenostjo in je dal zapisnik interesentom Šele po enem mesecu na vpogled. — Iz zakonitega določila, da se odborni sklepi zapisujejo v zapisnik, izhaja, da se ima zapisnik pisati pri seji. Običajno pa se pri seji napravi le koncept in se ima takoj nato na podlagi tega spisati zapisnik. Ce tajnik tega ne napravi, se pritožite pri županu. Stopanje na sosedov svet pri oranju. A. H. Z. Pri oranju stopate za en meter na sosedov svet, čemur se sosed upira in se je pritožil na obilno. Občinski ogled vam je sedaj prepovedal stopati na sosedov svet in vam je naročil, da se v treh dneh lahko pritožite. Ali je to pravilno? Ce ste vi in vaši posestni predniki nad 80 let pri oranju stopali na sosedov svet, ste to pravico pripose-stvovali in vam je sosed ne more vzeti. Prepoved »občinskega ogledat je neveljavna. Občina more stranke le poravnati, ne more pa v takih sporih razsojati. Razsoditi more ta val spor s sosedom le sodišče, če eden ali drugi vloži tožbo. Skrajšani rok. A. B. Ali bi mogel prosilec, ki je oženjen doseči skrajšani rok? Žena nima nobenih sredstev za preživljanje. — Zenitev in preskrbovanje žene ni pogoj za dosega skrajšanega roka. Pri določanju skrajšanega roka prihaja v poštev le starost m vojaška služba ostalih rodbinskih članov. Pravico do skrajšanega roka. F. M. L. Vaš prvi brat je služIl vojake od 1914 do 1018 leta. Drugi brat je nastopil vojaško službo 1915 in je še isto leto padel v vojski. Tretji brat je služil 18 mesecev v jugoslovanski armadi. Četrti brat je prostovoljec ter služi 9 let. — Niste povedali kakšen prostovoljec je četrti brat. Ce je še gojenec vojaške šole, se ne šteje tned rodbinske člane vaše rodbine in .boste morali vi, ki ste peti služiti poln rok, ker nista dva vaša brata neposredno pred vami po vretl odslužila polnega roka. Ce je pa dovršil šolo — in je ostal v vojski, ee smatra da služi polni rok. V tem dtušaja vložite prošnjo za skrajšani rok dn lo poSlftte na ikomando vojnega okrožja (v Celju) t«r priložite rodbin ' polo in vojaške listine tretjega m Ijetftega *" Motenje posesti. A. 1'. Sosed vam preti, da l)o vozil čez vaše dvorišče, Čeprav je no sedaj uporabljal drugo pot. Kaj storiti? — Kadar bo sosed peljal čez dvorišče, ga tožite radi motenja posesti. Samolastno si ne more nihče napraviti poti preko tujega zemljišča. Lo če je sosed že trideset let vozil čez navedeno dvorišče, si je pravico poti priposestvoval. Gašenje ognja v gozdu. J. S. M. — Ali je vsakdo prisiljen brezplačno gasiti ogenj v gozdu? — Ce izbruhne ogenj v gozdu, morajo vsi prebivalci iz najbližjih krajev, ki so sposobni zn gašenje, iti gasit. Ko je požar pogašen, se pusti na pogorišču potrebno število ljudi, ki pazijo, dokler je potrebno, da ne nastane požar iznova. Če traja gašenje več kakor en dan, ie dolžan lastnik gozda, odnosno upravitelj eozda oskrbovati one, ki gase požar. Kakšnega plačila tu gašenje se ne more zahtevati. Brez stavbnega dovoljenja se ne sme zidati. L. P. S. — Hišo nameravate zgraditi in vprašajte, če morete začeti brez načrta, ker boste somi zidali. -- Predno začnete zidati, morate pri županstvu zaprositi za stavbno dovoljenje in pri tem predložiti načrt v dveh izvodili. Če boste začeli zidati brez dovoljenja, vam lahko delo ustavijo in vas povrhu tega še kaznujejo. Prnvlca do oprostitve vojaške službe. 1. K. L. — Potrjeni ste na polni rok in preživljate nioter, ki imn malo posestvo in plačuje manj kakor 20 Din davka. Vaš brat je odslužil di-jaSki rok in je ustanovil svojo družino, za ka-i-ro ima skrbeti. Ali boste oproščeni? — Če bi tm>';li dokazati, da je bil vaš brat pet let pred vašim naborom, pri katerem ste bili potrjeni, ■:i zakonit način odpravljen od hiše, bi vi imeli pravico do oprostitve. Če pa ni tega pogoja, se \ mš brat še vedno šteje sa člana niaterne dru-ž'ne in ne morete biti vi oproščeni. Prošnjo bi /lo nasloviti na komando vojnega okrožja (v l.itibljani) in je priložiti rodbinsko polo in Li-s.ine o odpravi bratn. Konkurz zadruge. M. Ž. C. — Radi bi zvedeli podrobnosti o konkur/u vaše zadruge, zakaj je bil isti otvorjen, kako bi ga izpoclbujaji. kaj določa zakon ild. — Urez vpogleda v kon-kumii spis vaiu je nemogoče kaj zanesljivega t. ve to vu ti. Zato bo najbolje, du pri sodišču zaprosite za vpogled spisa. Seveda bo v tem slučaju potrebno, n Rus — 21,30 Salonski kvintet. Vmes poročila in časovni napoved. — Ponedeljek, 31. avgusta: 19.30 Zgodovina Rimskih Toplic — 10.00 /oročila o šah. turnirju ca Bledu — 20.30 Samospevi in dueti: gdč. Štelka Korenčan in g. Lovro Korenčan — 21.15 Salonski kvintet. — To-ek, 1. septembra: 19.30 Sociologija evangelijev (Dr. Veber) — 20.00 Poročila o šah. turnirju na Bledu — 20. 30 Prenos i* Zagreba. — Sreda, 2. septembra: Opoldanski program odpade — 19 30 Literarna ur« — 20.00 Poročila o «ah. turrltju na Bleda - 20.30 Koicerl glasb, društr.i — 21.30 Satanski kvintet. 5* PO DOMOVINI ZAHVALA Podpisani domoljubovi naredniki in pogorelci smo prejeli po posredovanju svojega župnika g. V. Švigelja od uprave našega vrlega »Domoljuba« 6000 Din — prebrano: šest tisoč dinarjev — kot podporno zavarovalnino za našo škodo, ki nam jo jie prizadjal velik požar pri Fari dne 11. avgusta, vsled katerega smo prišli v nepopisno stisko- To »Damoljubovo« podporo sprejemamo s prisrčno zahvalo, ki jo izrekamo našemu vrlemu »Domoljubu« proseč Boga, da naj delo in namene »Domoljuba« blagoslovi in ga ohrani in raa-mno& v prid in v blagor našega kmeta širom naše domovine. Bog povrnil Kmetje, »Domoljub« je naš časopis! Pri Fari na Blokah, 20. avg. 1&31. Baraga Janez, Jakob Ključar, Rudolf Lah. Ii Jnine Amerike (Buenos Aires) Vsak, ki se poda po svetu, si v najlepših barvah slika, kako si bo v najkrajšem času zi-služil lenih denarcev in ee bo vrnil v svojo staro domovino, kjer bo pcphčal dolgove, dokupil nekaj zemlje in si uredil srečno ln mirno življenje. Pa to so bile le sanje, gradovi v oblakih, ki se lako hitro podro... Časi in razmere v katerih iivi sedaj večina slovenskih izseljencev, 90 nad vse težki. Med milijoni enih, ki sa že dolge mesec* brez dela, je tudi tisoče naših ljudi. Vedtio več nas je, ki tavamo okrog brez dela in kruha. Kaj bo, ako ee v kratkem ne izprem-enl? Vsi Se trdno upamo, da ee bodo razmere kmjiu izboljšale. Ko bi vedele naše matere, kak« se godi njihovim sinovom v tujini, bi se zjokale. Koliko jih moralno propade! Koliko jih strada! Marsikdo je bil doma gospod v primeri z beračijo, v kateri živi sedaj. Pozdrave pošiljamo vsem čitnteljem »Domoljuba«, predvsem pa svojim sorodnikom: Alojzij Bobnar, Jože Papež, Josip in Marija Mežnaršič in Albin Bobnar. Kraljeva proslava v Nemčiji. (Moers-Meerbeck.) Prav lepo smo praznovali desetletnico NJ. Vel. kralj« Aleksandra. Ob 2 popoldne smo .se zbrali k lepi cerkveni pdbožnosti, katero je opravil duhovni vodja g. Iiegenkotter. Potem smo se zbrali v društveni dvorani k proslavi, kolero bo posetiti g. geti. konzul Markovi? In podkonzul fclvodinovič r, vsem osobjem, g. ŽUpnik Scheling, duh. vodja Hegeti-kotter in bogoslovec g. Premrov, kateri potuje po Nemčiji. Krasne deklamacije so dale. uvod k proslavi. Glavni govor je imel g. Vablč iz Hocheide. Nato Je nastopil pevski zbor >Zvon< iz Hamborna s svojimi domoljubnimi pesmimi. Nič ni zaostajal orkester ,katerega vodi naš rojak Hriberšek. Nato so sledili govori g. duh. vodje, g. župnika in g. gen. konzula. Bogoslovec g. Premrov nam je z v srce segajočimi besedami govoril, naj se vedno in povsod zavedamo, da smo sinovi mile Slovenije, kjer nas pozdravljajo lepe vasice in bole cerkve. G. Premrov jo obiskal tri naše naselbine: Dortmund-Eving, Gladbegk in Meerbeck. Zvezni predsednik LindTč se Je 7, lepimi besedami zihvali! za obisk kakrSnega v tem bednem stanju ni90 pričakovali. Posebno se je zahvalil povabljenim gostom za obisk in u lepe besede ia prosil g. konzula za nadaljno naklonjenost. Novice. (Trata v Poljanski dolini.) Letos bomo po dolgem času zopet enkrat imeli dobro sadno letino. Zlasti hruške se ponekod kar upogibajo pod težo sadu, pa tudi jabolk bo precej. Ce bo mogoče pri prodaji doseči ugodne cene, bo to naše ljudi vsaj nekoliko podprlo. Morda bi se naše Sadjarsko društvo zganilo in poskusilo organizirati prodajo jabolk in zagotoviti solidne kupce, da ne bi naš mali posestnik postal žrtev izkorišče-' valcev. Mnogo bi bilo tudi pomaga no, če bi ljudi s kakim nazornim predavanjem poučili, kako uporabiti sadni pridelek. Kajti Se vedno se mnogo sadia, ki bi se lahko bolj* izkoristilo, prekuha za žganje. — Vss dolini j« v pričakovanju prireditev, ki se bosta vršili prihodnji nedelji. Prvo iicuciju mulo imeli gasilci v Gorenji vasi blagoslovitev nove motorne brizgalne, drugo nedeljo pa bo Prosvetno društvo na Trati proslavilo svojo 25 letnico. Slavnostni govor bo imel g. dr. Marko Natlačen. Nato pa bodo igralci vprizorili veseloigro -Glavni dobitek«. Na sporedu je tudi petje in deklamacije. Po igri pa se vrši prosta zabava pri pogrnjenih mizah in bogat srečolov. Komur se bo sreča najprijazneje nasmehnila, bo dobil radio-aparat. Vsem prijateljem krščanske prosvete kličemo za ta dan: Na svidenjel Diseromašna proslava. (Šenčur jiri Kranju.) Za nedeljo, 80. avgusta 1931, se nam obeta lepa slovesnost. Pripravljamo se na biseromašnl jubilej, ki. ga ta dan pri nas slavi naš ljubljeni gospod svetnik Grča Blazij. Zjutraj prejmemo skuj.no sveto obhajilo za jubilanta. Popoldne ob dveh pa se vsa lara udeleži svečanega sprevoda, v katerem pojde g. slavljenec v župno cerkev, da nam kot biseromašnik prvič slovesno podeli sveti blagoslov. Nato bo biseromašna akademija v Ljudskem domu. Akademiji bo dal posebej sijaj skupni nastop združenih cerkvenih zborov iz naše širne župnije. Nad 80 pevcev se bo v nedeljeni spoštljivi ljubezni poklonilo gospodu biseroma?niku 7. veličastnim petjem. Kaj takega naš Ljudski dom še ni doživel! Peli bodo sedem ljubkih pesmi. Vmes nastopijo tudi tenor- in bariton-solo. Pri petju časti-tajo gospodu jubilantu domače organizacije. Krasni bodo tudi nastopi vil in angelov! Slovesnost se zaključi % večerno sarenado pred hišo -osjrada bise-rcinašnika. Sodeluje tržiška godba. Gospodu jubi-'anta se vsa ta slava spodobi v polni meri! Saj je skrzi vsa dolga svečenfeka letb nteumorno delal za večni bbgor daš I Poleg tega velik slovenski narodnjak — neprestano se boreč za prosreh nerodal ifled prvimi je sejni narodno zavest po GoriSkera, da še danes živi in kljubuje. Gospod biseniik je svetel simbol vzvišenega sveJeniškega ideala, ki gi Je tako jedrnato izrazil neki pesnik: »V božji besedi pisano je, da bodi duhovnik vsem vse: dti5e naj zdravi, za ovce iivi in naj ne pozabi seljašk'ii skrbi!« Zato čast gospodu jubilantu in po nje- v mu duhovskemu stanu! Poročila. (Iz Šentjurja pod Kumom.) Šentjurska občin* ima 1662 prebivalcev. Med trmi je 23 družin z 9 otroci. Od teh ste 2 tako uboi gi, da niste v stanu kolkovatl prošnjo za oprostitev davka. Vsled tega ne dpsHete te ugodnosti in M davek v celoti iztirjati rubežnini potom. — Cea« živini redno pada. Mesarji plačujejo krave po 2 Drn, vole pa po 4—5 Din. Živinorejci se s strahom vpra- Pred svetovno vojnp sta nekega dne letela po dunajskih ulicah dva čevljarska vajenca ter na vse grlo kričala: >Mi ne potrebujemo nobenega cesarja več, mi n« potrebujemo nobenega eesarja več k Ko ji je policija ujela in odvedla na stražnico, ]t komisar strogo vprašal: »Zakaj ne pot« bujemo nobenega cesarja več?« — ker ga že imamo,« sta se odrezala hkrat • Slavni humorist Mark Twain svoji« rokopisom na uredništva ni nikdar prti« žil znamke za odgovor. Neki časopis ga J< na to opozoril. Prihodnjič, ko je poslal ne kaj spisov časopisu, zopet ni priložil zna™ ke, pač pa položil v kuverto listek s to-'« vsebino: »Oprostite prosim, da sem zoj* pozabil priložiti znamko za odgovor. da sem se spomnil na to šele, ko sein ro-< pismo že vrgel v poštni nabiralnik « Mizar, ki je dobavil pohištvo: pravite, da gospoda ni doma, drugič a« b spe ni donta. Kdo pa pri vas praven plačuje račune?« »Služkinja: »Nobeden.« šujejo, ie ne bq kmalu živiubki potni list dražji kot krava. V predvojnem času si dobil za kilogram goveda žive teže 50 škatljic vžigalic, danes od 2—5. Ali nad 1 kg sladkorja, danes komaj Četrt kg itd. Nad 20% kmetovalcev stoji na robu propada, ker si ne moremo več pomagat Nesrefe. (Št. Jani na Dolenjskem.) Dne 19. t. m. jc zadela Orešnikovo družino na Osredku težka nesreča. Takoj po polnoči je začel goreti pod s hlevom. Mizarje, ki so upali na oodu, je prebudilo močno prasketanje plamena; liomaj so zbežali. Hitro so zbudili domače in sosede in reševali, kar so mogli ugrabiti plamenom. Slari oče Janez, star 74 let, ie na smrt bolan. Ko-,naj so ga rešili iz goreče hiše in nesli na vrt, kjer so ga položili na slamnjačo. Tako ie moral ubogi tiari bolni mož ostati na prostem do jutra in gledali, kako divji plameni uničujejo domačijo. Pogorela je hiša, hlev, svinjaki, del kašče, pet svinj, mrva in več obleke. Požar je zanetila najbrže zlobna roka. Mladi gospodar je vreden vsega usmiljenja in pomoči, posebno še, ker je bil v teku dveh let, odkar je gospodar, silno nesrečen: kravo mu je ubila strela, telica si je zlomila nogo, poginilo mu je več svinj in sedaj mu je požar vse uničil. — Isti dan se je zgodila še druga nesreča. Egidij Zidar je šel s svojima hčerama v gozd sekat drva. Srečno so podrli lepo smreko, ki je padla na skalo. Ze so odžagali od debla prvi hlod. Ta se v trenutku prevali, udari očeta na sence in ga podere na tla. Bil je takoj mrtev, Nesrečni družini naše globoko ;oža!jel Novice (Muljava.) še od nns enkrat par novici Gospodarska (rizn nas pošteno tare. Suša dela strašno škodo. Itave ne bo kaj kositi, zato bomo morali živino )o:l ceno prodajati. Fižol je tuko slab, da marsikdo niti semenu ne bo dobil naznj. Krompir nam uničuje črv. Vse lepe nade na dobro letino so splavale po vodi. — Zaradi rojstne hiše pisatelja Jurčiča in zaradi naše znamenite cerkve prihaja vedno več tujcev v našo prijazno vas. — Radi bi dobili stalnega duhovnika. V ta oa-raen smo pričeli graditi župnišče. — Za 50-Iet-.iico Jurčičeve smrti so naši gasilci uprizorili njegovo igro »Tihotapec«. Igrali so jo 9. in 23. ' I. m. z dobrim uspehom. — V nedeljo, 16. t. in. je nastal v vnsi požar, v hiši, v kateri je stano- i val mizar Anton Rus. Le požrtvovalnemu ti udu domačih, stiškib in krških gasilcev se je zahva- j liti, da se požar ni razširil. G. Ilus ima veliko škodo. Ljudje, pazile na ogenj! Nesreča. (Zagrjdec.) Posestnik Anton Hrovat iz Cesnic pri Zngradcu je pokrival pri svojem sosedu streho. Nesreča je hotela, da mu je baš, ko je hotel popraviti krajno polovico opeke spodletelo in je padel 7 metrov globoko. Ni Be zavedel nad tri ure. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik iz Žužemberka, h kateremu ga je pripeljal g. Janko Medved z poštnim avtobusom. Raznesle.so se govorice, da je umrl, kar pa ne cdgovaija resnici. Razlrgala se mu je ušesna mrena, iz ušes še vedno krvavi. Bolnik toži, da ima močno šumenje v glavi. Zdravnik ga je poslal v bolnirr. Novice. (Žužemberk.) Umrl je po kratki, a mukepolni bolezni na Jami pri Dvoru, mladi, nadebudni kovaški mojster Vokač. Postal je žrtev do danes še nepojasnjenega zločina, o katerem smo že zadnjič poročali. — Cesta bo kmalu izpeljana na Sela—Sumberk, zadnji del — 5 km — se že meri in vedno bližje že pojejo kladiva in skoro se bo prikazal prvi delavec iz gozda na plan. Tako bodo Sela pridobila novo zvezo z glavno cesto Ljubljana—Novo mesto ter železniško postajo Radohova vas. Upamo, da bo ugodna zveza marsikaterega tujca privabila v te lepe kraje. Novice (Mirna peč.) Tudi pri nns imamo vedno kaj novega: včasih kaj slabega, včasih kaj dobrega. Sedaj smo dobili novega kaplana g. Antona Petriča, katerega smo težko pričakovali, ker je že en incscc, odkar je odšel prejšnji g. kaplan za župnika na Rako. — Tudi smrt se pri nas oglaša. Na praznik Vnebovzetja smo imeli v Biški vasi kat dva mrliča. KO-letniea gasilnega društva (št. Jernej.) Dne 15. avgusta je gasilno društvo v št. Jerneju na svečan način praznovalo svoj 50-letni ju- j bilej. 2e na predvečer je priredilo na vasi prome- I nadni koncert. Med vso prireditvijo so pokali topiči | in videti Je bilo krasne rakete, Iti so švigale po zraku. 2e v zgodnjih praznikovth urah bo zvonovi oznanjali faranom pomen dneva. Ob ošmih zjutraj so se zbrali gasilci od b' u in daleč in sprejeli pra-porovi kumici, ki ju je g. župni načelnik v zbranih besedah pozdravil. Ob 9 se je vršila služba božja za čete gssilcev cele Župe nad 200 po številu. Po maši so gasilci izvedli gasilske vaje s sekiricami, PopolJne se je vršila veselica. Noviee. (Škocjan pri Mokronogu.) Dolgotrajna suša nam je uničila velik, del poljskih pridelkov. Upali smo, da nam bosta dobro obrodili vsaj ajda in trta. Pa je v petek 21. avg. prihrumela nad naš kraj strašna nevihta s točo, ki je uničila še to, kar nam je suša pustila. Ajdo je uničila do malega vso, v vinogradih je pa vzela najmanj polovico, če ne še več. Nevihta in toča sta gospodarili po celi fari — najbolj so pa prizadeti naši hribi. Za marsikoga bo letošnja zima zelo težka preizkušnja. — Dne 7. avg. se je v St. Vidu poročil naš šolski upravitelj g. Janko MalešiS z učiteljico gdč. Pavlo Knific. — Isti dan Je tudi Selakov Ivan pripeljal pred altar svojo nevesto Zamanovo Ivanko, z njima pa sta šla k poroki še Selakova Lojska in Ivan Metelko iz Maharovca, Šentjernejska fara. — Vsem mladim poročencem želimo srečno pot skozi življenje. Po požaru. (Bloke.) Dne li. avgusta je izbruhnil iz neznanega vzroka ogenj v Veselovem skednju pri Fari nekako ob 9 zvečer, še predno smo se zavedli, je že ogenj objel Kljuzovo hišo in Mestkova poslopja. Od tu se je razširil na Lastovčev skedenj in na čičkov hlev, skedenj in hišo. V par urah je požar uničil 3 hiše, 4 skednje, 3 hleve, skoro vse seno, slamo in žito, 3 slamoreznice, gospodarsko orodje, vozove, pohištvo in obleko. Najhuje je udarjen čiček, ki mu je vse zgorelo. Plat zvona in sirena Milanove žage sta dvignila vso župnijo po koncu. Od blizu in daleč so ljud. je prihiteli gasit in reševat, številnim gasilcem je manjkalo vode. Ravno v najbolj kritičnem času je domača motorkn vsled pomanjkanja vode morala obrat ustaviti — zato je pu Čič-kova hiša zgorela. Pri gašenju je bilo več ljudi opečenih, tako n. pr. Rudolf Lah, Stanko Za-krajšek, orožnik Jordan, Pavličev fant, Cvetkov 36 RAZNO ' Prvi nebotičnik na Dunaju. Na Dunaju še nimajo nebotičnikov v pravem pomenu besede, ker je to preprečeval dosedaj veljavni slavbeni red. V najnovejšem času pa so dovolili ludi zgradbo nebotičnikov in tako bodo v dunajski Herrengasse začeli zidati v kratkem 20 nadstropij visoko poslopje. Doslej so imele najvišje stavbe na Dunaju komaj sedem nadstropij. Gosli — strašilo za volkove. V londonskem zoološkem vrtu so nedavno napravili več zanimivih poskusov, ki naj bi prinesli jasnost o vprašanju, « drži prastara ljudska vera, da se volk blazno boji pojočih gosli. Poskusi so docela potrdili to teo-riJo. Dokazano je, da se volkov loti paničen strah, Cmi zaškripljejo gosli. Za poskus je nekdo sviral na violino najprej za volčjo kletko. Zver m mogla vide i goslača. Cim so se oglasile strune, se je volk ?acel tresti po vsem životu. Stisnil je rep med noge in nemirno tekal po Ko je postal ton močnejši, se je stopnjeval L: Mina Boštfanova Roman. Nemško spisal Paul Keller, prevela Marija Kmetova Šele z-utraj je irati izvedela, da je Bernard bolan. A ker je bila tako utrujena in brez moči, ni megla drugega, ko da je vzdihovala. Mina je sedela pri Bernardovi postelji in je razmišljala. On si je nenadoma močno pretresel živce? Čez nekaj časa je menila, da ve, kako se je to zgodilo. Bernard je bil zmeraj bolj mistično navdahnjen, pa je, gredoč po pokopališču, imel lučko za kako prikazen in se je tako na vso moč prestrašil. Tudi župnik je mislil podobno. Dejal je: Nikoli vec ne bom Bernarda vzel s seboj h kaikemu bolniku in drugih ministrantov tudi ne. Ponoči bom Zmeraj sam hodil na ta pota.« Pravkar se je Bernard zavedel. A na nobeno vprašanje ni nič odgovori. Nemo je strmel predse; zdelo se je, ko da je otrpnil. »Ali ne moreš nič več govoriti, Bernard?« je prestrašeno vprašala Mina. »Še!« je odvrnil deček; »pustite me pri miru!« Pa ga Mina ni več izpraševala. V veži je srečala vladnega svetnika. Dobrohotno ji je stisnil roko in izrazil sožalje radi nenadne Ber-nardove bolezni. Nato je dejal: »Umevno je, da zdaj ne moreva več ostati pri vas. Bolnik je potreben miru in vaše nege. Mimo tega pa imate še žetev. Govoril sem s starim učeni-kom, ki je bil tako prijazen, da mi je odsiopil dve sobi. Tako bova z nečakinjo že popoldne tiho odšla iz hiše. Saj mi dovolite, draga gospodična, da bom kdaj prišel vprašat, kako je z malim bolnikom?« Mina ni ugovarjala. Zdaj ni potrebovala nobenega izgovora, da bi odpovedala stanovanje. Nasprotnica se je sair.a izselila — in šla stanovat v hišo tistega, ki ga je ljubila! Srce jo je zabolelo, a premagala se je in rekla: »Žal mi je, da je moralo tako priti.« Nato je odhitela po stopnicah k Bernardu. Prišli so dnevi, ki so bili najhujši, kar jih je kdaj doživela Bcštjanova Mina- Bernard je bil zelo bolan, zdelo se je, ko da je cživelo samo njegovo telo, duša pa da je umrla ali močno otrpnila. Mina ga ni več izpraževala in vznemirjala. Vedela je, da je moral nekaj strašnega doživeti, vendar ga ni vprašala, kaj bi to bilo. Nenavadni deček je nedolžno in plaho skrival tajnosti svoje duše. Če ne bo imel takega zaupanja do svoje sestre, da bi ji sam od sebe vse zaupal, potem ne bo nikoli zvedela, kaj se mu je pripetilo v tisti noči. Ves dan je ležal fant v postelji in strmel skozi ckno. Mine ni maral dosti pri sebi. Dejal je, naj le gre dol in naj dela. Mater sploh ni maral videti, ker je zmeraj stokala in silila z vprašanji vanj. Nekoč pa se je fant splazil iz hiše. Natrgal si je cvetic kraj njive in na vrtu in okrasil z njimi razpelo nad svojo posteljo. Mina ga je dobila, ko je klečal pred razpelom. Pripetilo se mu je nekaj najhujšega: zdravnik, ki je zvedel, kakšen posebnež je ta fant, mu je prepovedal učenje in tudi v cerkev ni smel — in to za dobo enega leta. Tako so dečka izključili Iz vsega onega, »kar je mojega Očeta«. Izobčili so ga iz njegove prave do- fant itd. Pogorela je skoro vsa perutnina, 4 prešiti. Drugo živino so rešili. Škode jo do 500 tisoč Din. Zavarovalnina je neznatna. Vzrok te silne nesreče is pomanjkanje vode. Imen smo sicer od časa do časa nekaj dežja, toda do »vode« ni prišlo. Tako so zdaj brez vode Hudi vrh, Topol in Metulje. Pri Fari menijo nekaj zemlje na pogorišču razlastiti, da ne bodo poslopja preblizu skupaj. To bo pa tem lažje šlo, ker ie Mestkov gospodar kupil v Novi vasi Kraljevo hišo s iHislopjem in vrtom. Tudi bodo cesto poravnali in tako bo vasica Fara, ko bo prezi-danu. zares lepa in prijazna. — V kratkem 1» stavbni material na pogorišču in potem bodo začeli na novo graditi. Bog daj, da ne bi bilo požara zopet 105 tet in še črez. — Naša nova kuptanija je menjala svojega gospodarja. G. Franc Učnkor, ki je bil med nami skoro 5 let, se je preselil v Kolovrat za župnika. Na njegovo mesto je pa prišel g. Andrej Kušlan. doslej knplnn v Semiču. C. Franciji! želimo obilo božjega blagoslova na novi službi, g. Andreju pa kličem dobrodošlico v naši sredi. Belokraniski kotiček Nova gasilna društva. Pred kratkim je bilo ustanbvljeno novo gasilno društvo na Lokvici pri Metliki. Najprej si bo moralo nabaviti brizgalno, potem pa je še važnejše vprašanje, odkod se bo za slučaj ognja dobila voda. Treba bo na vasi prav nalašč za lo zgraditi velik vodnjak za deževnico, ker na vodovodno napeljavo ni misliti. — Tudi na Badoviri pri Metliki je bilo pred kratkim ustanovljeno gasilno društvo, kateremu bo ludi treba rešiti vprašanje vode. Belokranjski kotiček. K desetletnici. Obe belokranjski metropoli sta bodočim ro-lovom v spomin odločili, da se ob priliki desetletnice kraljeve vlnde kot spomenik da ime glavnemu trgu: »Trg kralja Aleksandra«. V Črnomlju nosi to ime trg pred hranilnico, v Metliki pa trg pred Cerkvijo. Gorelo je v nedeljo, 16. avg. zvečer na Suhorju na bajti--. Zgorel je kozolec, pod in ostrešje na hlevu. Hiša ni trpela. Zavarovano je za 60 000 Din vse skupaj. Ogenj je bil najbrže podtaknjen. Zobni zdravnik Dr. loan Oblati zopet redno ordinira._ Trifarško iegnanje. ' Tritarška Marija je za Belo Krajino Brezje v malem. Ta božja pot ima največji romarski sliod na še'ntjernejsko nedeljo in še naslednjo, angeljsko nedeljo. Ob tej priliki se zbere po 5000 romarjev in tudi 10.000, če je vreme ugodno. V soboto popoldne že hite skupaj romarji iz cele Bele Krajine in celo iz Like in Jaške in Žumberka in tudi iz Kranjske čez Gorjance, da bi pri Treh farah opravili, kar jim dušna potreba veli. — Je psi to Iri-farško žegnanje ludi zanimivo, ker se vidi tu marsikaj, česar nikjer drugje ne najdete. Čez sto jancev se speče in poje in tudi prešičkov lepo število pleše želostni ples nn ražnju, za one pa, ki bodo vse te pečene dobrote s slastjo pojedli je pa. ta ples nad ognjem prijetna zabava, ker samo gledajo, kako se jim pripravlja okusna pečenka. Vino za žejo pa upamo, da bo tudi prvovrstno, tako, kakršnega je Bog Beli Krajini kot »listnega betokranjca« in »metličana« namenil. Kdor tega žegnanja še ni doživel, mu ne bo žal. če se potrudi, ker to je nekaj posebnega, česar nikjer drugje v toliki pestrosti doživel ne bo. — Shod se vrši v nedeljo, 80 avg. Železniška postaja: Rosalnice pri Metliki. Izlet podzemeljskega Marijinega vrtca. Dolgo 'pot so napravili, čeprav imnjo kratke noge. tz Porlzemlji čez Otok in Kulpo v Zaknuje, od tu k Trem fnrum in skozi Metliko nazaj domov. Skakali so, igrali se, smejali in vriskali, pili vodo in malinovec, jedli pa klobaso ali kurje bedrce in kos kruha, kar je pač kdo dobil na pot s seboj. Le ena skrb jih je imela: di bi vsaj tako dolgo ne prišli domov, du bi ne bilo Ireba na pašo. Pa kol zvemo, je nekatere še čakala pastirska palic".. Dopisnikom: Pošljite dopise tako, du pridejo x uredništvo v ponedeljek. \ zelo nujnem slučaju .sprejmemo dopis še v torek zjutraj, j Pozneje došti dopisi morajo čakati prihodnje številke. Kmetski] zveza zastopa koristi kmetskega stanu ! NAZNANILA * n Zadrugarjem kranj. okolice! Ponu dite takoj fižol in krompir kmetijski okr. zadrugi v Kranju v svrhoi skupne prodaje. Blago mora biti cisto in zdravo! n »Fantovski odsek« kat. izobr. društva v Dolu pri Ljubljani javlja, leg sotela „1 ni n" Žrebanje efektne loterije Prost. g&s. druživa r Fara-Vaai. Pri žrebanju efektne loterije gasilnega društva v Fara-Vaai, ki se je vršilo dne 15. t. m., so bile izžrebane sledeče številke: 19.115, 5517, 5587, 19.399, 18.612, 11.985, 7207, 15.745, 9942, 13.880 (glav, dobitki) 17.963, 8333, 13.639, 6362, 518, 3601, 8613, 8050, 12.540, 16.372, 10.99(2, 18.342, 2968, 6570, 9369, 5558, 12.574 5387, 12.507, 2297, 3806, 12.720, 10.008, 2121, 6911, 8730, 2346, 18.440, 8497, 680, 3269, 3498, 8942, 12,239, 6745, 662 18.833, 3227, 15.888, 16.785, 3855, 7669, 2793, 14.443, 9906, 16.782, 13.139, 8695, 2939, 3062, 10.498, 3351, 4205, 620, 12.881, 15,769, 1823, 9007, 15.704, 13.031, 1442, 13.377, 18.193, 8551, 866, 7614, 9800, 11.580, 1551, 14.681, 5618, 8936, 7069, 13.670, 946, 5897, 2805, 11.6%, 13.612, 16.653, 5821, 8341, 1488, 12.369, 17.862, 14.327, 11.628, 12,497, 7236, 14.145, 3567, 16.496, 3481, 16.043, 255, 18.848, 2541, 104, 9761, 12.326, 19.166, 8534, 14.424, 8035, 8908, 18,663, 12.097, 5438, K07, 5659, 5435, 17.764, 9712, 2678, 18,217, 10.317, 9142, 6376, 262, 8008, 836, 14.743, 1759, 14.221, 19.745, 15.368, 13.538, 18.798, 17.517, 11.771, 567, 17.448, 12.989, 6764, 14.934, 80», 6963, 3298, 4420, 1911, 9483, 12.757, 18.953, 12.178, 5671, 2420, 5147, 18.166, 12.505, 18.578, 3472, 7055, 7326, 14.986, 1849, 1820, 2084, 17.760, 17.472, 15.848, 7125, 7046, 18.497, 6303, 14.017, 7457, 5058, 14.286, 3.550, 18.402, 5028, 13.269, 12.306, 8164, 19.764, 4455, 4472, 9835, 5293, 3987, 13.158, 17.074, 12.427, 13.939, 9190, 5804, 7235, 4196. strališCe pri Hrani« Blagoslovitev rešilnega avtomobi a se vrši v nedel.o dne 80. t. m. ob vsakem vremenu ob istem času in i istim sporedom. Apeliramo in prosimo vsa bližnja društva, da se prireditve udeležite. Za kratek čas Sodnik: »In, ali niste čutili roko žepnega tatu v vašem žepu?« Raztresen profesor: »Seveda sem, pa sem mislil, da je moja roka.« * ■ Natakar: »Tu so najboljša jajca, katera imamo leta in leta.« Gost: »Prinesite mi takih, ki jih nimate tako dolgo.« * Krojač Štebih je bil danes posebno dobre volje. »Poglejte,« je dejal staremu dolžniku, »že toliko časa mi dolgujete na obleki. Pa naj bo, polovico tega kar mi dolgujete pozabim, če vam je prav.« »Zelo lepo od vas,« je odvrnil dolžnik, »a da ne boste rekli, da sem tak, drugo polovico pa jaz pozabim.« * Učitelj: »Blaž, če bi ti imel deset dinarjev v hlačnem žepu, kaj bi si mislil?« Blaž: »Mislil bi, da imam na sebi hlače koga drugega.« * »Poklic' iztirjevalca dolgov mora biti strašen. Kamorkoli pridete, niste dobrodošli.« -— »O, nasprotno, večinoma povsod mi pravijo, naj pridem še vdrugič.« * Učiteljica: >Cemu rabimo milo?« Mala Micika: »To bi tudi jaz rada vedela.« ■ Bregar je stopil za Kregarjem: ».Ti, posodi mi brž pet kovačev, sem namreč denarnico doma pozabil.« »Tu imaš,« je dejaf Kregar. »Ampak zelo neprevidno od tebe, da pustiš denarnico doma. Kaj pa, če ženi pride v roko?« Bregar je spravil denar ter dejal bolj tiho: »Potem bo zelo razočarana kajti — v denarnici sta samo dva dinarja,« * Sprevodnik silno počasnega vlaka je stopil do gospoda, ki se je sam peljal v drugem razredu: »Gospod, slabo novico imam za vas. Ravnokar smo dobili obvestilo, da je Nova vas, kamor se vi peljete, do tal pogorela.« — »Nič hudega,« je odvrnil gospod, »predno bomo s tem vlakom tam, bodo vas že znova sezidali.« * Gospa (pregleduje spričevala nove služkinje): »Kaj? V enem samem mesecu ste bili v šestih službah?« Mina: »Da, gospa. Časi dobrih gospodinj so minili.« « Peter: »Jaz samo to govorim, kar vem.« Pavel: »A, zato torej skoro vedno molčiš.« * Fani: »Vi bi bili dober plesalec, če bi ne bilo dveh reči.« Slavko: »Kakšnih dveh reči?« Fani: »Vaših dveh nog.« 37 odprl vrata, ki vodijo v kletke ter zapodil i gospod, vse je nam m ,udi potrdilo. Ne ve. - Kako stare so tejemlje? _ Tega ne mo-Povedali. - Zakaj ne? lukajSem 56 Ie ,ri tedne , Čudna rodbina. — Nas [„ pet bratov in vsak ima Sestro. _ Torej vas I deset. - Kaj šel Vseh »Kitpaj nas je šest. vrtu ga je pričakovalo ljubko dekle. Naglih korakov je odhitel po cesti navkreber- Mina se je naslonila na oprijemač ob stojnicah. Preči — Slovo! Slovo — od kega?-Od njega? Od kraitkih sanj sreče? Kako pa so prišle te sanje? Ah, kakor pride pomladni vetrič, ne da bi ga človek priklical, pa te ljubkuje, boža, pripoveduje blažene pravljice, povzroča, da se razcveta majnice in zapove slavčkom, da zapojo v dehtečem grmičju. Tako pride ljubezen. Ali kakor lije srebrna mesečina v temno kamrico, v na stežaj odprte, po sreči koprneče oči in si zgradi v paradižu cesto samih solne. Ali, Mina, prav preprosto povedano, kako lepo bi bilo življenje pri Boštjanovih, ko bi bil on tvoj mož, ko bi poučeval v šoli, katera mu je bila tako pri srcu, in ti bi bila doma! In ko bi prišel opoldne domov in ostal pri tebi, ker bi učeniku prepustil vse poslopje, in bi se tjakaj vrnil šele tedaj, ko bi začeli zjutraj prvi šo-larčki razsajati v šolski sobi? Mina, ali si nisi takole mislila? Ali nisi v teh sanjah budna ležala v postelji, čeprav si bila od skrbi in dela do dna utrujena? Konec, Mina! Taki ljudje, kot si ti, ne smejo sanjariti. Glej, sanje so nežne tvorbe, nežne ko blesteči se mehurčki iz milnice. Srečni otrok jih z gorko sapo odpihne nekoliko proti nebu ali. po pati navzgor, pa že vriska od veselja. A če se tvoj trdi prst dotakne taikega pisanega čudesa, se mora razpočiti. — Mina je šla nazaj v sobo. Skoraj uro je sedela s podprto glavo za mizo. Še dolgo je bilo do večera. Vsi so bili na polju. Pravkar je zaškripal voz poln snopja in zapeljal na dvorišče. Kmalu nato je vstopil gospodarnik Jože ves prepoten in prašen v sobo. Težko in neredno je dejal: »Mina, ker sva zdajle sama — pa — pa — bi ti povedal — dobil sem ...« Pogledala ga je utrujeno in brez misli. . »Dobil... A seveda, kako posestvo si dobil, ki bi ga kupil?« Tako je bilo tudi res. Pravil ji je, da mu je nekdo nekaj ponudil; sedem milj odtod. In zdi se, da je vse dobro. Danes je dobil pisanje glede tega: zvečer, če se ji bo zljubilo, bi ji v senčnici vse razložil in jo prosil za sv6t. Brez nje noče ničesar ukreniti. Če ji bo njegov načrt všeč, pa bi se v nedeljo peljal tjakaj in si vse ogledal. Mina je nemo gledala Jožeta. Tudi on je bil moški. Tudi on se ni zavedel, kako jo je ranil. Potrebovala ga je za kmetijo ko življenje. Oditi je hotel od njih in zdaj bo njo vprašal za svdt, kako bi si za®9 vse najbolje uredil! O, ti sveta prepostost, ki zmeraj le o sebi izprašuje, kakor tudi otroci le o sebi govorijo! Ta zakon je bil pač najmočnejši na svetu, da človek postavi sam sebe in vse, kar je z njegovo osebo v zvezi, v središče vseh drugih vprašanj. »Kaj mi koristi, če je svet še tako lepo urejen, če pa mene ni?« »Prav, prav, Jože,« je dejala Mirna, sklonila glavo nad rokami in stisnila zobe. »Kaj mi tebe brigamo? Le ti, ti sam — .se brigaj zase!« Naročajte »Domoljuba"! 2' Ure, zlatnino in srebrnino kupite poceni in dobra pri tvrdki H. SUTTNER Ljubljana 1 Prešernova ulica št. 4 Razpošilja se na vse kraje Europe, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od Din 44'— naprej. Št. 120 Kovinasta anker ura Din 44'—, s sekundnim kazalcem Din 78 —. Št. 121. Ista z radijem Din 53'—, s sekundnim kazalcem Din 94'—. Št. 125. Budilna ura 16 cm visoka Din 49 —, z radijem Din 76—. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik zastonj in poštnine prosto od H. SUTTNEMJUBUAMJM Podpisani preklicujem vse žaljivke, ki sem lih iznesel napram g. Kralju Valentinu iz Pšate in jrizadetim osebam. — Letnar Franc, Piata 19. Hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo v KAMNIKU fntna št. 22 (lastna hiša) blizu postaje {•jema hranilne vloge in jih obrestuje . iUgodneje. Vse davke plačuje hranilnica sama. Jamstvo presega večkratno vrednost vseh vlog. Daje posojila na vknjižbo in proti .poroštvu. Ot v a vin tekoče račune itd. • Preklic. Ana Bertoncelj, Stara Fužina it. 106. izjavljam, da nisem plačnica, za dolgove, ki bi jih kak družinski član napravil brez moje vednosti. Ana Bertoncelj Stara Fužina št. 106., p. Sv. Janez ob Boh. jezeru. Najnovejše vrste vinske in sadne stiskalnice tvrdke BrAta I" do vi č Novo mesto (strojno mizarstvo) bodo razstavljene ob priliki jesenskega velesejma v Ljubljani na velesejm-skem prostoru v PAVILJONU ,,V" od 29. avgusta do 9. septembra 1931. Naročila sprejema tvrdka BRATA UDOVIC Novo mesto Interesenti naj se obrnejo na omenjeno firmo, katera pošlje na upogled brezplačen cenik Izdajatelj: Vr Frane Ksloree. t' / Wimr fflesse L d« iz. siftmlFi 1831 (Rofaali it it nitrabn) Posebne prireditve: Pohištvo / Reklama / Svetlobna reklama Salon ca modno kožuhovino / Dunajske modne pletenine / Razstava »Novodobne o-treme ia kuhinjo na plin. / Elektrika v gospodinjstvu. Radio in slabi tok. / Pisarniške potrebščine Sejm ieleznega in patent, pohištva / Razstava hranil in nasladil / Stavbarstvo in gradnja cest I Tehniške novosti in iznajdbe / Poljedelska in gozdarska razstava / Avstrijska zimsko-sportna razstava. Nobenega vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop na meji v Avstrijo. Ogrski tranzitni vizum se dobi na meji proti predložitvi sejmske izkaznice. Znatne vozne olajšave na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, Jadranskem morju ter na zrakoplovih. — Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (po Din 50'—) se dobe pri Wiener Messe A. G., Wieu VII. kakor tudi — v dobi tipskega jesenskega sejma — pri Auskunftsstelle in Leipzi? Oesterr. Messehaus in pri častnih zastopnikih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska cesta 31 Zveza za tujski promet v Sloveniji »Putnik«, Dunajska cesta 1 in podružnica Hotel >Mikličc ris a vis glavnega kolodvora. Obžalujem neresnične besede, ki sem j i Ii govorila zoper Marijo Rusjan, Majdi? Terezijo in Štefunčie Marijo. — Cimernan Jožefa. Oltarje, kipe ter krite izdelale STRNE VIDIM1R Ljabliini, Gallusano nabrežja 33. Preklicujem, kar sem dne 8. julija 1931 izrekla o Janezu Podreka in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Marija Luznar. LJUBLJANSKI VELESEJEM ..Ljubljana v Jeseni" ..Krallev teden" 29. VIII.-9. IX. 1931 Posebne razstave: Tujski promet, razstava slovenskih mest. / Kmetijstvo (mlekarstvo in sirarstvo, jajca, čebelarstvo, vinarstvo, zelen-jadarstvo, perutnina, kunci, kmetijski stroji), lligijena. / Novodobno gospodinjstvo. / Pohištvo — stanovanjska in hotelska oprema. Industrijski in obrtni oddelek. Za časa velesejma velike slavnosti,.KRALJEV TEDEN". (Operne in dramske predstave na prostem, glasbeni festival i. t. d.). Legitimacije po Din 30'— prodajajo denarni zavodi, železniške postaje, trgovske organizacije, biljetarne »Putnika?, velesejmski urad. 50% popust na železnicah. / Razstavišče obsega 40.000 m2, 10 razstavnih zgradb. Stanovanja preskrbljena Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plafajo samo polovico, ako kupujejo kmetljeke potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev ln narobe. Rogaški vajenec zdrav, priden, poštenih kmečkih staršev se takoj sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. — Franc Kunaver, kovač, Ježica pri Ljubljani. Enodružinsko hišo z opeko krito, vodovod v kuhinji deset minut od Kranja, poleg hiše velik zelenjadni vrt, po zelo nizki ceni proda Anton PeJar, Primsko-vo 84, p. Kranj. . Hlapec h konjem posten, za vožnjo lesa v hribih, se sprejme. Služba stalna. Ponudbe na upravo Domoljuba pod J. V. št. 9402. Zastopnike valce) za prodajo poljedelskih strojev v Drav. banovini, sprejmemo. — Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Motort št. 9401. Menca mem takoj, hrana in stanovanje pri mojstru. Jože Fabian, vozni in podkovski kovač, Dolenja vas št. 15, pošta Mirna peč, Dolenjsko. Miatiinico ali zamenjam za elektr. motor. Zavašnik L., To-mačevo 25, p. Moste. Trgovski nčenec se sprejme takoj v ma-nufakturno trgovino A. Božič. Kranj. Valanra za čevljarsko VOJEfllia 0brt sprejme takoj — vsa oskrba v hiši — Franc Dolinar. Pjdolnica. Horjul pri L ubljani. 500 dinarjev tedensko plačamo zg0Z osebam s številnimi poznanstvi. - Perssous, Ljubljana, Poštni predal 307. Znamko za odgovor I Malo posestvo se proda po nizki ceni. Poizve se pri pismo-noši Svetelu v Šenčurju Učenkam pletiljam brezplačni pouk, če si nabavile od nas ple-tilni stroji „Tehna" družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1, Električni motor 41 2 ks. malo rabljen, poceni prodani. Anton Kos, Klane pri Kran.u. Pritlično hišo prodam v Novem meslu, Breg št. 2, b i u Glavnega trga. Franc Pelko. krojač, Novo mesto. Manjša kmetija na Gorenjskem se proda. - Kupna cena po dogovoru. Naslov pove uprava >S!ovenca< pod št. 9616. Mizarskega vajenca sprejme takoj z vso oskrbo v hiši bre> plačno. — Jože Erzar, Cerklje pri Kranju. Suhe gobe dnevni cern Domišljav goslist: »Jaz sem učil igrati gosli že, ko sem bil šest let star.« Strokovnjak: »Tako? Koliko ste bili pa stari, ko ste pozabili?« A KRECIC, trgovina LJUBLJANA Sv. Florjana ulica št. 30 in Vidovdanska cesta st. Hotelski sluga je nesel težak kovček nekemu znanemu skopuhu v njegovo sobo. Ko se je vrnil, je pravil vratarju: »Pomisli, ko sem kovček odložil, mi je stisnil nekaj v roko ter dejal: »Tu imate za čaj.« »In kaj je bilo, morda kovač?<: vpraša vratar. »Kaj še, košček sladkorja.. »Zakaj so poleti dnevi daljši, nego pozimi?« je spraševal učitelj. »Zato, ker solnce dalj časa sije,« l6 pojasnil Tomaž. . »Že dobro, toda zakaj pa solnce dalje sije?« . »Zato, ker so noči toliko krajše,« se p odrezal Tomaž ter sedel v klop. Urednik: Jože KoSiček. Za Jugoslovansko tekamo: Karel C<1