M. tonih. W B|i MRf V v t^HV stT« JI V)l ntm% HiLm. II ^H ^^H I I ■ I ^^| ■ ^L ^^s I ■ I kB I Iv ^^H II I II g*^H I I I I ll k, "I II m m Lk m \A H m m II H H H H H H ^ nV I nsB nS ■ l I ^^ m m V nV In? nsS AI ■ I nsB nsV nsB nsB nsS nsV ^nV H n*fl H lili 1 l| i^ | i ^m II || »«■ II I | ^M ^m ^ sV I Ansl nsV III Bnsm II v nV I nsS II II Bft^sl Br Snsa ■■I I ns^sl v n\ nasl ns9J nas III sVnsVnsl ns9ns9JB9nl v n\ I nsV I II III I w ns9J ns9J as9J sVnsl ik H H I II B^ II ik II H HHH 111 HL ■ H I ^1 II I B I H I 1 I I I I i I 11 I k I I 1 II H H H H I H "™^" wmm •■■ possiaas (mM« sesali* hi prazatk«. •ns Hrmmt Prostor 1 m!m X 54 /*'*t za nsvadne in male oglase 80 vUl, m iradne razglase 1*20 K. za poslano in reklame 2 K. - Pri naročilu nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov nai se priloži znamka sa odgovor. Vpr »Blitv« »lov. lfsroia" in ,M*r*4t« Tlstar«*«* Kasnev* ulica it 5, pritlično. - Tt»t>!on it ti. M«UetS*ssl nare* VSlfr e Ja|ssUvi|li celoletno naprej plačan . K 130* — polletno .......!'„ 6fr- 3 mesečno. ..»..„ 30 — • n ••■•••■t *** "*"" v HaMftsal ta ne nsotfi celoletno......K 140— poUetno ...,..•„ 70-— 3 mesečno ........ 35*— .........12*- Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno W po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. mmštmm ««•*. ■mil" imim elisa it % U sadstosn**. ToUteei štev. M. Posimesna itevHka vilia 60 vlnartov. Ultimatum naši kraljevini Slede jadranskega vprašanja. LDU. Berlin, 22. januarja. »Abend« poroča: »Corriere dela Sera« javlja iz Pariza: Ker vrhovni zavezniški svet do 20. t. m. dopoldne ni dobil odgovora iz Beograda je dal Nitti na zapisnik, da umika vse koncesije na korist Jugoslaviji ter da zahteva enostavno izpolnitev londonske pogodbe. Popoldne so sooročfll Nittiju odgovor beoeraiske vlade, ki v vseh točkah, izvzemši eno nebistveno točko, odklanja angleške in Italijanske predloge. Na to ie Nitti v popoldanski seji vrhovnega sveta potrdil svojo oredooldansko iziavo. LDU. Pariz, 22. januarja. Vrhovni svet je smatral odgovor jugoslovanske vlade na posredovalni predlog, ki sta ga stavili Anglija in Francija, za nesprejemljiv ter ie določil rok 4 dni, v katerem se mora sorefetl zadnil predlog vrhovnega zavezniškega sveta afi na stopi londonski dogovor v veljavo. Beograd, 22. januarja. Položaj je velekritičen. dasi doslej še ni došla službena vest o ultimatu, ki ga ie stavila Antanta naši kraljevini Vendar pa je treba vest o uhimatu smatrati za resnično. Službeno obvestilo o tem koraku Antante dospe v Beograd sigurno še tekom današnje noči. Čim dospe službeno obvestilo se takoj skliče kronski svet pod predsedstvom prestolonaslednika regenta Aleksandra, da se posvetuje o položaju in sestavi odgovor na ultimatum. Vlada se nahaja v zelo težavnem položaju: Stoji pred alternativo, da se odloči za Reko in izgubi del Pahnpciie in Kraniske ali pa da ohrani zasedeno Kranjsko in Dalmacijo z železniško nrogo Logatec-Reka in žrtvuje Reko. V političnih krofih so mn^nia. da se bo vlada odločba za o^1 l?n!tev ulti^nsta. Kakšne bodo posledice tec^a zaključka, se s~doi še ne ca presoditi. Odmev na naše Sanke „Naše ms.e s strate- giinega vidika". Razprave, ki smo jih priobčili pod zaglavjem »Naše meje s strate-gičnega vidika«, so vzbudile veliko pozornost ne samo pri nas. marveč tudi v inozemstvu, zlasti pa v Italiji. Vtisk teh razprav na italijanske politične in vojaške kroge je bil tak. da so smatrali v Rimu za potrebno. da takoj reagirajo na izvajanja našega po tržaškem »II Piccolo« posne-gove dokaze, da hoče Ttaliia doseči nam nasproti zgolj take meje, ki bi ji služili izključno v ofenzivno vojaške namene. V to svrho objavliaio italijanski listi očividno z vladne strani inspiriran članek »Obramba Juliiskih A1d in pariški projekt«, ki ga po tr aškem ?M Piccolo* posne* mamo v glavnih potezah. Članek se glasi: Ko je zahtevala Italija pri določitvi svojih vzhodnih mej ne samo na podlagi narodnih, zgodovinskih in ekonomskih pravic .marveč tudi vsled važnih vojaških razlogov teritorijalno zvezo med Istro in Reko preko liburnijske pokrajine, trdilo se je v tujem tisku, da je Italija zasledovala izključno ofenzivne vojaške namene. Wilson sam je dal jasno razumeti občudujoč svojo idilično zvezo narodov, da stremi Italija hoteč raztegniti državno mejo preko Učke gore po taki voiaški črti. ki bi ji omogočila sun^k Droti vzhodu, ne pa po črti. za katero bi moHa mirno živeti v svojih voiaško varnih mejah. V jugoslovanskem tisku in v manišem obsegu tudi v tujem se nonavh"aio d^^s ti glasovi posebno v oč?^led Nitti - Llovd Oeorge-Ciem^nc^a^^v^-nu načrtu, ki grozi zmš't' se vnovič pod napadi ne-^ravljfveea '"cro^lnv^nsVega naci-^naPzrr-a. Vsled te^a ne bo neopor-fT,no. ako promotrimo z ozirom na ^ove m^ie, dne v Parizu, na r^čnn d^hro ma^ih toda vsled t^cra ne mam* mt^r°san*rMh in va^ih dejstev v s^^njem oHl^<*jJ-if»m trenutku sni^Šni položaj italijanske obra^b^. Temeljni vojaški princip ie. da se vtŠ\ zbiranje vojske v varstvu za-'cltnib čet. ki so normalno že razvrščen^ na ogroženi fronti. To zbiranje se vrši na prostoru, ki je kolikor možno blizu napadalne fronte na način, da obstoji med zbi-raiočimi se in zaščitnimi oddelki naravna ovira, ki dovolime Drvim v slučaju, da bi bili poslednji primorani udati se sovražnemu pritisku, dovoli časa za on^ranie ki so potrebne za razvitek fronte. Ker tvorijo v našem slučaju Alpe edino izhodišče resnega napada na suhem proti Italiji, se mora izvršiti forsirana koncentracija im{ij;»nske vojske v predalpski ravnini nad zaščito čel, razvrščenih po gorah. Vsled tega je neobhodno potrebno, da je alpski zid v stanu zakasniti namene sovražne invazije do onega trenutka, ko zamorejo vse združ?ne moči stopiti v akcijo. Toda Alpe, ki tvorijo na zapadu in severu skoraj nepremagljivo barijero, katera se da vsled tega braniti z zelo majhnimi kontingenti, zahtevajo na vzhodu radi njih naravne nižine dale-kosežnejše voiaške odredbe. V resnici je od 120 km razvojne črte Triglav - Kvarner 80 pripravnih za voiaške operacije. Radi tega bi tucat divizij komaj zadostoval za prvo uspešno obrambo teh vrat in zadrževanje sovražnika do nastopa ostale vojske. V slučaju napada bi bilo poleg tega potrebno, da so takoj močne rezerve pripravljene, da pohitijo z naivečjo naglico v pomoč ogroženim točkam. En sam pogled na naravo teh pokrajin dokazuje, da je popolnoma nemogoče pravočasno pritegniti rezerve, ako niso nakopičene v soški zoni. Ta pogoj je vd težko izpolniti, ker ni mogoče držati v mirnem času zbranih v tej pokrajini tako močnih enot. Ker torej Mi mogoče imeti takoj ori rokah zadostnih moči, je neobhodno potrebno, da se ima na raz-nolago dovoli el^boko zono. kjer ponavljajoče s^ ovire dovoljujejo pridobitev za koncentracijo čet potrebnega časa. Z ozirom na terensko formacijo ie jasno, da se koncentracija ne more izvršiti drugod kot na zapahu Soče. To premikanie zahteva najmanj dvajset dni: vsled tegra ie potrebno, ^a zaščitne čete zaiamčljo ta neobhodno potrebni čas. V to svrho bi se morala preložiti s oooolnoma voja-skecra in defenzivnega (torej ne še ofenzivnega) stal'šča italijanska me-;a na Savo. Sovražnik bi bil v tem slučaju nrisilien opustiti koncentracijo v Mnbl'anski in kraniski kotlini in itali-tnrtcVa vo'cka bi imela dovoli časa. da zasede grebene Julijskih Alp. Ta očividno skrajna in vsled tega najbolj varna črta italijanske obrambe iz raznih vzrokov danes ne pride v poštev. Da zamoremo nadzorovati, kakor bi bilo vojaško potrebno, nasprotna gibanja v ljhubljanski kotlini in v kotlini Kranja in da postanemo tako gospodarji točk, ki obvladujejo grebene Julijskih Alp. se pokaže kot neobhodno potrebna črta. ki se zamore na splošno tako-le označiti: idrijski in vrhniški prelaz (med Logatcem in Vrhniko) — črta Ljubljanski. Ramenski in Vini vrh: Javornik, Bičkagora, Snežnik, Risnjak. Ta črta, ki bi morala služiti kot opazovalna črta. bi omogočila prvi odpor zaščitnim četam, da zavzamejo pravo bojno črto, ki bi potekala v bistvu nreko Trnovskega gczda. Nanosa in Snežnika in v slučaju neugodnih operacij preko Vremščice in preko Učkeprore. Kakor znano misli najnovejši pariški načrt kot mejo ravno to najskrajnejšo defenzivno linijo, ki bi še zamosrla zapreti pot v Trst in Istro in ki bi se naslanjala na Hrušiški gozd. Nanos in Vremščico. (Imena posameznih točk so tako samovoljno — ne poftalijančena — ampak izmišljena, da ni mogoče z gotovostjo določiti, katere točke misli pisec. Op. uredn.) V slučaju izgube te črte ali vzemimo, da bi ta črta ne bila zagotovljena Itafiii na pariški konferenci, Ma bi vrata v Italfio pooolnoma od-orta sovražni invazni. Sovražni na-nad bi imel za posledico izolacijo Istre, neposredno zavzetje Trsta. lahek in nagel pohod oroti Gorici in italijanska vojska bi bila vnovič primorana zavzeti ono soško črto, ki nas je stala tri in pol leta krvave borbe. Iz tega. kar smo na kratko razložili, ne sl«*di samo mala fides onega, ki dolži Italijo imperijalisti-ških stremlvmj, ako zahteva sočasno z Reko naiskrajneišo obrambno črto na vzhodu, marveč dokaznie neobhodno potrebo, da naši delegati v Parizu ne razpravljajo o tem. kar nomeni z voiaskeea stališča obrambo Juliiske Benečije in edini uspeh možato prenašane in dobljene vojne. Wil$onova trta. Radi jasnosti bi bilo z ozirom na ,rašo predvčerajšnjo notico pod gore-ni'm naslovom točneje reproducirati eksprze g. dr. Trumbica, ki ga je podal nred Vrhovn?m Svetom dne 10. in 12. t m. Žal se je naše časopisje s tem ekspozeiem prav malo pečalo. Edino obširnejše poročilo je prinesel »Obzorx dne 16. t m. Iz tega poročila sledi, da hi bila naša delegacija kar jednostavno oznaČMa črto kot našo zadnjo koncesijo. V dotičnem poročilu naglasa: »C Trumbič je postavil jasno tezo jugoslovenske delegacije, odobreno od beogradske vlade, koia ie obstojala * tem: Nova italijanska meja ima iti por takozvani Wilsonovi Črti, to je od julijskih Alp do izliva Raše, tako da bf notranja istrska železnica cela ostal* Italiji. Kakor je znano, je to črto «voi-čas odredil Wilson, a Francoska in Angleška sta io že sprejeli, tako da je vsak odpor proti njej nemogoč. Dr. Trumbič je rekel, da ffj ta meja pravzaprav »amputacija na našem narodnem telesu«, da se ji naš narod mora samo zaradi splošnih razmer prilagoditi; kajti ona jemlje skoro 400 tisoč narodnih članov. Nadalje je zahteval, da se ustvari mednarodna garancija, po kateri bi naš narod v me-iah Italije vžival etnografsko in nacionalno avtonomijo. Pristavil Je, da ml doprinašamo to žrtev samo pod po* gojem, da se Italija odreče vsake namere, da bi še dalje v naSe narodna telo razširila svoje meje . • .« Med čfanj vrhovnega sveta le pred-« sednik \VMscn edini naš zagovornik. Pri ostalih članih je naletel takoj izpo>j četka v vseh vprašanjih silen odpor proti principom, katere Je bil proglasi! v svojih 14 točkah in v svojih pozneišiti izjavah. Moral je cedirati v marsičem Francozom m Angležem. Popustil Je po* tem tudi napram Italijanom. Ali pa smemo zaključiti iz gorenjeg*,, da ie naša delegacija brez ugovor« sprejela Wilsonovo črto. tako da »d**J lamo vtis. da sami privolimo v tafcaj rešitev in nimamo pozneje nobenega naslova, na podlagi katerega bj lahkq zahtevali za se kraie onstran Wilso» nove Črte?« Mislfm, da bi bil tak x*», ključek smel. Odreči se kaki zahtevi pod pritiskom višje sile niti v privatno«' pravnem smislu ne znači izgubo naslov, va postaviti na novo svojo zahtevo, to mine višja sila; a kamoli v mednarodV nih vprašanjih. Srbija se je L 1909 celo brez ugovora odrekla Bosni in Hercegovini. Ali je to značilo, da Je s tem izgubila naslov zahtevati jo ob dmgf ugodnejši priliki? Stališče naše delegacije Je skrajno. težavno. Narod jo mora podpreti z vsemi svojimi silami. Z enoglasnimi protesti mora narod pokazati svetu, da ne bode nikdar odobril krivic, Id nam jih hočejo prizadejati mogotci, ki danes delijo svet v Parizu. Ne smemo pa biti napram naši delegaciji neobjektivni;, ter misliti, da ona zanemarja interese kateregakoli dela naše države na korist drugim delom. X. ■■■—■■■ ' — —^——W^—^—p—p———\0 Spominjajte se Družbe sv. Cirilo in Metoda. ___________________________ » ^^■^^■■i ii m i^—■———j LISTEK. Alphonse Daudet: Zvezde. (Konec.) (iz »Lettres de mon Mouihu.) Proti večeru, ko so že legle modre sence preko dolin, in so se moje živali meketaje zbirale, da se povrnejo v ogrado, pa sem zaslišal od spodaj klicati svoje ime. In videl sem, da prihaja naša gospodična drnjcič, toda nič več smejoča, kakor prej, nego trepetajoča od mraza, mokrote in strahu. Sorgue je menda zaradi naliva strašno narasla. In Ste-phanette, ko je dospela do nje. jo je hotela na vsak način prebresti. Skoro bi bila utonila. Strašno je bilo zanjo, da ob tem času nI mogla več misliti na povratek domov. Kajti na-- ša gospodična bi sama nikakor več ne našla poti skozi grapo, a tudi jaz nisem mogel zapustiti svoje črede. Misel, da mora prebiti vso noc na gori, jej je bila grozna ter Jo je mučila tembolj, ker je vodah, kakšen strah prestanejo zaradi nje doma. Tolažil sem jo. kakor sem mogel. »V juliju.« sem dejal, »so noči kratke, gospodična; kakor bi mignil, bo konec te nepristnosti.« In hitro sem zakuril velik ogenj, da bi si mo^la osušiti svoje nožice in svoie krilo, ki je bilo še vse mokro od vode Sorgue. Potem sem iei prinesel mleka in malih sirčkov toda nbosi otrok ni hotel niti jesti niti se greti. In ko s^m videl, kako jej stopajo v oči velike solze, bi bil za čel kmalu še sam jokati. Medtem pa se ie že popolnoma znočito. Le na nafvišffh gorskih vrhuncih ie še ležal solnčen prašek, in tam. koder je zašlo, še lahen dih svetlobe. Hotel sem. naj bf šla gospodična v ogrado počivat, nastlal sem jej sveŽera nasttla. položil sem nanjo popolnoma novo ovčjo kožo. lej voščil lahko noč in se posadit zunaj pred vrata . .. Bog ml je priča, da se vkljub žareči ljubezni, ki je plamtela po mojih žilah, ni porodila v meni zla mlset: navdalal me je samo Velik ponos, da spi v kotu ograde pri čredi, ki jo je radovedno opazovala, pod mojim varstvom hči mojega gospodarja. kakor mnogo dragocenejše in belejše iagnje kot vsa druga. Se nikdar se mi ni zdelo nebo tako visoko in zvezde tako blesteče . . . Mahoma so se odprla vrata ^<*rade in pristopila je Stenhanette. Spati ni mogla. Ovce so šumotljaie no slami, kadar so se premikale aH so meketale v sanjah. Raje je hotela sedeti ob ognju. Ko sem to slišal, sem iej položil svoj kožuh preko ramen, zanetil sem nanovo že ugašajoči plamen, in sedla sva molče drug poleg drugega. Kdor je kdaj prebil noč pod milim nebom. v6, da ob uri ko ljudje spe, oživi v samotni tišini skrivnosten svet Studenci kramljajo tedaj z živahnimi glasovi, močvirja se zbode z mali*-i plamenčki, vsi gorski duhovi imajo svoboden obhod; v zraku se giblje šumenje in prasketanje, slišati je čuden hrup. Zdi se, kakor da se veje raztegujejo m je slišati travo rasti___Podnevi žive živa bitja, ponoči pa brezdušna: kdor ni vajen tega. ga obide strah. Tako le bila tudi naše gospodične groza, in pri najmanjšem šuma se je boječe srknila k meni. Pnkrat le zadood is blesteosca ribnika pod nama dolgozategnjen. nad vse žalosten krik tresoče na najino uho in istočasno se je utrnila žareča zvezda prav v oni smeri preko najinih glav, kakor da je tožba, ki sva jo slišala, prinesla luč s seboj. »Kaj je to?« je vprašala Stepha-nette tiho. »Duša. ki je šla v raj, gospodična.« sem odgovoril in se prekrižal. Tudi ona je napravila znamenje križa ter je gledala nekaj časa resno in zbrano navzgor. »Torej je res. pastir,« je dejala potem, »da znate na planinah čara« ?« »Nikakor ne, gospodična; ampak ker smo bližje zvezdam, vemo bolje, kaj se godi ondi, kakor ljudje v dolini.« Gledata je še vedno gori, naslanjajoča glavico ob roko, in v svojem kozjenv^kožuhu je bita videti kakor mat nebeški pastirček. f »Koliko jih je! Kako so lepe! Se nikoli nisem videla toliko zvezd . . . sli veš. kako se imenujejo, pastir?« »Seveda, gospodična ... Tu, poglejte, orav nad nama je Pot sv. Jakoba (Rimska cesta). Ta vodi s I Francoskega naravnost preko Spas- I ske. Narisal ga je sveti Jakob Galf-š ški, da je junaški Karol Veliki našel uot, ko je imel vojno s Saracene! Dalje spredaj imate Oslovski vo* (Vćliki voz) s svojimi štirimi žarečV mi kolesi. Tri zvezde, ki so spredaj, so tri živali, in tista prav mala polet; tretje je voznik ... Ali vidite, kako se vsepovsod utrinjajo zvezde? Td; so duše. ki jih ljubi bog ne mara Imeti pri sebi . . . Malo naprej, tam spo« daj so Grabile ali Trije kralji (Orion): ti so za nas na gorah, kakor ara v: stolpu; treba mi jih je samo pogledati, pa vem. da je sedajte polnoči proč ... Zopet dalje navzdol vedno i proti Jugu, žari Ivan Milanski, plame* niča zvezdovja (Sirii). Pravijo, da Jot bil neke noči Ivan Milanski s Tremi kralji in s Poussiniero (PlejadamO povabljen na svatbo k neki prijateljski zvezdi. Pousslniera je baje naj« bolj hitela ter se odpravila prva n*.. pot Vidite, tam gori je, prav globoko: na nebu. Trije kralji so hodili bofj spodaj in so jo dohiteli; toda ta lenuh, hran Milanski, Je bil zaspan ter Je daleč zaostal. Da bi flh ustavit Je iz jeze vrgel as njimi svojo paHeo, ta zato se imenujejo Trije kralji IndlBa-tlna Ivana MBanskaca • * Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« dne 24. Jamarja 192a ■ter. 19, Kalne vode. »Slovenac« od 20. t m. je priobčil * članku »Kalne vode« rasne pamflete« kakor smo že poročali. Za sedaj naj samo eno trditev o vržem o. Informirati smo se v Beogradu o trditvah »Slovenca« ter izvedeli, da ni Šel dr. Bre-zigar na Dunaj kot kurir, ampak Sel je z diplomatskim posom kot delegat ministrstva za trgovino in Industrijo v fevrho, da vodj s predsednikom avstrijske republike Rennerjem pogovore ra-|di vrnitve terjatve in premoženja, katerega imajo naSi državljani v Avstrllt fTakrat, ko se dr. Brez'gar mudil na Dunaju, je položil \Varenverkehrsburo Vri na^em poslaništvu za našo vlado jvečjo svoto denarja. Da bi si vlada Prihranila troske transporta, je naprosila [dr. Brezigarja, naj vzame nazafgrede tsebol ta denar. Par dni po njegovem .odhodu iz Dunaja je VVarenverkehrs-buro zopet položil večjo svoto in sicer B milijona mark in 1 milijon frankov ;pri našem dunajskem poslaništvu. Ta-ikrat je bil poslanik Josip Pogačnik. Ker se n? brigalo poslaništvo za ta denar. Je tam ležal od sredi novembra pretečenega leta do začetka januarja. ;Vsled te brezbrižnosti je nastala vell-fca Izguba vsled padca kurza tujega denarja. Izguba znaša več kakor štiri milijone kron. Ravno tako bi se ^godilo s prvo svoto, da }e ne bi dr. Brezigar na svojo veliko odgovornost prinesel seboj. Kdo bo plačal te štiri !mUiJoue, se še ne ve; med tem je Po-fgačnik demisijonirai. Pušica, katero je naperil »Slovenec« proti dr. Brezfgarju, se je obrnila ;;pTOt! vitezu Pogačniku. Nadaljevali bomo. Politične vesti. = Krajevna organizacija JDS za Poljanski okraj ima svoi občni zbor v petek 23. januarja 1920 zvečer ob 6. uri v mali dvorani Mestnega doma. Člani in Članice naj se občnega zbora udeleže polnoštevilno z ozi-rom na predstoječe občinske volitve. Poroča tudi narodni poslanec dr. P e-stotnik o političnem položaj«. ar Rešitev krize v pokraunSkl vladi. Glede izpopolnitve noVraiinske vlade za Slovenijo so se vršila te dni pogajanja med zastopniki 1DS in JSDS. Dosecrel se je nopolen sno-tazum Zaključni dogovor se vrši v nedeljo. Prve dni prihodnjega tedna se sestavi nova vlada. = Pred ljudskim glasovanjem na Koroškem. Italijanskim listom po-'ročajo iz Celovca, da so jugosloven- , ake čete že pripravile vse potrebno, ;da zaouste v smislu določb mirovne pogodbe plebiscitni pas A ter da ostanejo tam samo orožniki in finančna straža. Medzavezniška mlsi-!ja v Celovcu se baje konstituira, čim bo St Germainska pogodba ratificirana, v komisijo za ljudsko glasova-!nje. Oovori se. da bo orerfsedmk tel komisiji amrleški general Ratcliffe. V Celovcu pričakujejo tudi nekatere amrieške parlamentarce, ki bodo sodelovali nri komisiji. = Koroški Neme! ne zauoaio Dtrnalti. Po ooročilu. ki ga prinaša tržaški »II Piccolo della Sera« tz Celovca, dvomiio celovški oolitični krogi, da s o I o h oride do olebis-c 11 a, ker se boje. da ne bi Renner pri svoiem oredstoječem obisku v Beogradu nrodal koroške plebiscitne zone za skledo leče. To bojazen, da onarvičnie malobrižnost, ki jo ie pokazal Dunaj v krnskem vpraSanta. in stremUenie RennerJa za«icn?rati Dunaj«, če tr^ba tudi s političnimi žrtvami, dovoljno orehrnno.Vsterl tega se pojavila med koroškimi rfemd žeUa. naj bi soremHala Renneria v Beoerad tudi dva niibova deleeata. najlepša med vsemi zvezdami, gospodična, je naša Pastirska zvezda, ki nam sveti zjutraj, kadar ženemo svojo čredo na pašo, in tudi zvečer, kadar se vračamo. Imenujemo jo tudi Maeelono. lepo Magelono. ki leta za Petrom Provanškim (Saturnom) in se omoži ž njim vsakih sedem let.« »Kaj se može tudi zvezde, pastir?« »Seveda, gospodična,« Ko pa sem je] hotel razložiti, ka-,fo se može zvezde, sem začutil, da se je naslonilo na mojo ramo nekaj hladnega nežnega. Bila je njena zaspana glavica, ki se je pritiskala name s sladkim šnmenjfm svojih trakov. Cink In kodrov. Tako je obležala, ne da bi se ganila do trenotka. ko so začele ugašati zvezde pred svetlo lučjo mladega dne. Jaz pa sem jo gledal, kako sni. V friobini srca ml Je bilo nemirno, toda svetla noč. ki ml le vzbujala vedno le dobre, lene misli, mi je dala svoijp sveto moč. Okoli naju so ole-sale «v*zde svoje molčeče kolo, kakor velika ivtfrorna čreda. — lag pa tem si predstavljal, da je zašla naj-svetleiSa In najnežneja med njimi In S ponižala pa mojo ramo, da aekott-Spt • • m m Pogajanja za sestavo Irasanl skesa sodišča za Slovenijo in Dalmacijo, Beograd, 22. Januarja. Včeraj-se je vršilo v ministrstvu za pravosodje posvetovanje o organizaciji kasactjskega sodišča za Slovenijo in Dalmacijo, katerega so se udeležili poleg pravosodnega ministra Tirno-tijeviča tudi hrvatski ban dr. Tom-Uenović in poverjenik za pravosodje v Sloveniji dr. Ravnihar. Prišlo je do zaključka, da naj se osnuje to kasacljsko sodišče kod del stola sedmorice v Zagreb u. Kot predsedniki tega kasa-cijskega sodišča bi funglrala gg. Smechifa In dr. Babnlk, šefa oddelkov v bivšem pravosodnem ministrstvu na Dunaju, kot orisednik pa ^.: Milčinski, Zmavec. Metličič in Vero-na. Kot vrhovni prokurator bi fumri-ral Okretić. — Sestanka se je udeležil tudi minister dr. Kramer in se je v vseh točkah dosegel sporazum. - Opozicija in ustavni odbor. LDU. Beograd. Včeraj dopoldne je bila seja ministrskem sveta, na kateri se je razpravljalo zlasti o zahtevi opozicionalnepa bloka Klede vstopa v ustavni odbor in o pismenem odgovoru opozicije v tej stvari. Definitivnesra ukrepa še ni. Kakor je znano, je opozicija na zahtevo vlade. naj sodeluje v ustavnem odboru, odgovorila, da bo dala pismen odgovor. Predvčerajšnjim popoldne je bil ta odgovor izročen predsedniku začasnega narodnega predstavništva, ki ga je oddal vladi. Kakor se doznava, je bil odgovor opozicije precej dolgo pisanje, vsebujoče zahtevo po vpoklicu narodnega predstavništva, ki naj bi izvolilo člane za ustavni odbor. Vlada in vladne stranke stoje na stališču, da naj izhaja ustavni odbor iz sporazuma med strankami in da je vpoklic parlamenta nepotreben. V demokratskih krogih menijo, da je zahteva opozicije po vpoklicu narodnega predstavništva v svrho volitve članov za ustavni odbor samo trik. da bi se oviralo delo vlade in poizkusilo strmoglaviti io. dočim zahtevajo v vladi zastonane stranke, čimorei apelirati na ljudstvo in iti k volitvam. = Ooozicija naoenja zadnle moči, da reši. kar se da rešiti. B e o -g r a d, 22. januarja. V sredo dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o zahtevi opozlcijonalnega bloka glede skupnega dela v ustavotvornem odseku. Opozicija se trudi, da bi dosegla skupno delo, zahteva obenem tudi sklicanje parlamenta, ki naj izvoli ta ustavotvorni odbor. Ta odbor pa ne more biti parlamentaren, kakor opozicifa sama zatrjuje, marveč morajo v njem sedeti poleg par-1 amen tarče v tudi razni drugi strokovnjaki, zato je tendenca opoziclio-nalnih zahtev po sklicanju parlamenta prozorna, da hoče na eni strani rešiti opozicija ugled med ljudstvom, ki ga od dne do dne boli zgnblia. na drugi strani pa hoče s sklicanjem parlamenta pričeti zopet ono zavla-čevalno delo, ki se ga je posluževala pred 6 meseci. Zlasti grupi g. Stoja-na Protiča ie mnogo na tem. da se ne bi uveljavil proporcionalni volilni red. medtem, ko stoji demokratska stranka trdno na svoji zahtevi oo takem volilnem redu. Ali bo doSlo do kakega zadovoljivega zakljni'ka pri ooeaianjih med vlado in opozicijo, se sedaj še ne more reči. = Demokratska zalednima In agrarno vprašanje. LDU. Beograd. 22 januarja. Včeraj popoldne je bila drusra seja demokratske za-ednice. Razpravljalo se je o nroick-ru enotnega programa demokratske stranke, in o agrarnem vpraša nju. Minister za agrarno reformo g. Krizman je poročal o agrarnem vprašanju, ministrski predsednik in zastopnik zunanjega ministra g. Davidovič pa o zunanjem položaju. Seja se bo nadaljevala danes popoldne. Posvetovanja kluba demokratske zaednice bodo trajala bržkone še nekaj dni. = »Ali se obrača na bolje?« Pod naslovom »Ali se obrača na bolje?« piše »Nova Doba«: V naši notranji politiki je opažati gotovo Izboljšanje. Napetost med vlado in opozicijo je začela popuščati. — Razpravljajoč o poizkusih zbližanja o priliki snovanja ustavnega odseka in o rešitvi valutne reforme pravi list: Prav sedaj, ko so se razburkane strankarske strasti nekoliko polegle in ko sta obe stranki začeli nvfdeva-ti, da sodelovanje pri nekaterih vprašanjih splošnega interesa ni nemogoče, je nedvomno najugodnejši čas za to. da se poizkusi ta cilj oživotvoriti. Splošni položaj naše države, tako notranji, kakor gunanfl. zahteva nujno, da se čimnrej Izkoplletno iz sedanjega nemogočega stanja stvari. = b demokratsko stranke. B e -ograd, 22. Ianuaria. Danes se Je povrnil iz a>Zavedam se tega prav dobro, takisto pa tudi vem, da se lahko tigru odvzame nagobčnik, nikdar pa se mu ga ne more zopet natakniti.« sss S nor V|ljo robu. 7'ako n. vr. je državn? kancelar ostro "raja! prinčevo razvado, k: mu je osta- j ta. kakor smo imeli ponovno priliko opazovti,v5edosed?j:da !enarobTfi do- I kumentov pripisoval svoje umestne ali neuradne opaz?'^ Na drugem mestu đoffl B:cmarck V-ljcma, da PSlf odkri-ta simratijo proti gotovim neodrovor- ! nfm vota^kim krogom, ki so tnkrat ■ smatrati, da Je čas vo'ne r»rot1 Rusiii j ugoden. V obeh navedenih sluča^h Je j pffitel Bistnarek princa precej ostro in i nr?nc se mu je tudi moral udati, kakor | s^ je moral udati tudi v zadevi m;rov- I n?h ~ogoiev s Francijo Izza leta 1871, v kater? je V:!'"em dolztl kancelana, da ie nodplsal pol*t?čno sicer pravilno, vo-?r>Ško pa popolnoma zcrreSeno pogodbo. Končno je Vf'km predhaetva! B?s-mareku tu*i. da je prikril nek doois nem^kepra konzula v Ktievu, v katerem s!ednii opozarja na nevarnost ruskega napada. PASIVNA RESISTENCA V TRBOVLJAH IN HRASTNIKU. PREMOGOV-NIKI ZAPRTI, LDU Ljubljana. 22. januarja. Dne 15. t m. se je nenadoma začela v premogovnikih trboveliske oremogokonne družbe v Hrastniku in Trbovliah siriti pasivna resistenca. Vzrok se neposredno ni dal konstatirati, ker nihče ni hotel prevzeti odgovornosti in vodstva gibanja. Čule so se snlošne pritožbe o dra-enii in o pomanjkljivi aprovizaciji. Deželna vlada ie neprestano opominjala delavstvo, naj stori svoio dolžnost, in izjavila, da ie naročila sestavo posebne komisije, ki naj v vseh revirjih preele-da ooložal. da se prepriča glede oskrbe, slede sanitarnih razmer In da stavi eventualno tudi predloge glede nre-membe celega plačilnega sistema, tela-vlla na je. da se mora delavstvo najprej brezpogoino odzvati z normalnim delom. Kljub temu se ie pasivna resistenca nadaljevala in ie produkcija v Trbovljah in Hrastniku padla na 10—20 odst. V tem položaju ie bila vlada primorana, odločiti se do energičnega postopanja. Dne 20. t. m. ie zaradi zagotovitve miru in reda dospela volalka posadka v Trbovlje in Hrastnik. l*tl dan le bil izdan ooztv. da se mora odpustiti vsak, ki bi delal pasivno reslstenco. Dne 21. t m. so delavski zaupniki predlagati, naj se dani rok podaljša. Temu predlogu se delavstvo nI odzvalo In le produkcija padla še bolj. Zato le deželna vlada dne 22. t. m. dala zapreti vse lame v Hrastniku Hi Trbovljah ter odredila odpust delavstva. LDU Lhibflaia, 22. lanuarla. Ker ie premogokop v Hrastniku hI Trbovliah zaprt le vlada odredila obUmo omejitev osebnega in tovornega prometa. Ekspresni vlak ie zagotovljen. Ravno-tako tudi živežni vlaki. LDU UuMnna. 22. ianuaria. Danes zvečer so se oglasili delavski zastonni-kl v Hrastniku in Trbovliah s prošnio, nal se premogovnik nemudoma zopet odpre. Oblinhili so. da tako! *a*io z norm^blm delom, vendar Izrazili želio, nsi se radi rlhania nlkdo ne odmtsti. Deželna vlada ie zvečer Izdala dovolle-nle% da se lame ie ooaoA odpre, ako se delavstvo zavele, da pojde ie to noč ' na redno delo. ako bodo tudi v nedelio delali in ako se zadovolji s tem. da za dobo pasivne reslstence ne prejme minimalne mezde. Delavstvo ie ponudbo sprejelo. Vlada bo poslala, kakor hitro bo produkcija zopet normalna, v revirje komisijo« katera bo proučila aproviza* cijske in sanitarne razmere. Komistia poide najprej v revirje, kier se ni delala pasivna resistenca. PASIVNA RESISTOICA V TRBOVLJAH KONČANA« LDU LJubljane, 23. januarja. Pasivna resistenca v Trbovljah Je končana. Z ozirotn na potrebna popravila in na to, da so nekateri delavci mogli šele danes zvedeti o sklepih delavstva in se Sele vračajo od daljnejSih bivališč, je pričakovati normalni uspeh produkcije Sele v nekaj dneh. Da se nadoknadi zamujeno delo. se bo delalo to nedeljo. Tudi v Hrastniku bo danes delo zopet pričelo. BURNA SEJA CEHO-SLOVAŠKE NARODNE SKUPŠČINE. Praga. 22. januarja. Danes je došlo v plenarni seji čeho-slovaške narodne skupščine do ostrih spopadov med voditeljem demokratske stranke dr. Kra-marem in ministrskim predsednikom Tusarjem. Dr. Kramar je ostro napadel vlado in kritiziral njene odredbe. Ministrski predsednik Tusar je v doelem in obširnem govoru pobijal argumente, ki jih ie navedel dr. Kramar V svojem govoru je povdarjal, da je prva naloga češkega ljudstva, da z vsemi silami nastopa proti širjenju boljševizma v Evropi, Ljudstvo se mora zavedati, da je šele v povojih, da se je šele pred kratkim rešilo svojih zatiralcev, zato se mora braniti boliševiških idej. Cehoslovaška država je ena izmed onih držav v sredini Evrope, ki ie izvedla vsa svoia socijalna vprašanja in tudi revolucijo pametno, brez nepotrebnega prelivanja krvi. Tako hoče postopati tudi v bodoče. Vlada noče v drŽavi uveljaviti načelo sile. marveč hoče vladati z ljubeznijo. Nato ie nadaljeval: Dr. Kramar ie naperil danes v svojem jtovoru hude očitke in obtožbe proti vladi. Vlada pa ne more pritrditi naziranju dr. Kramafa, ker si je svesta, da stoji velik odstotek prebivalstva za njo in ne za stranko, ki jo zastopa dr. Krama?. (Velik hrup v vrstah pristašev dr. Kramafa.) Priborili smo si svojo samostojnost napram Nemcem in Madžarom. Mi Cehi smo se v tem boju izkazali kot narod, ki ve, za čim stremi, priborili smo si s tem ugled ostalih držav in naša naloga v bodočnosti je. da si znamo ohraniti ta uzled tudi za naprei. da bomo vredni sodelovati in soodločevati v velikem krogu drugih kulturnih narodov. Ko sem danes slišal govoriti dr. Kramafa. moža takih odličnih lastnosti in zmožnosti, ko ie vrgel baklio razdora v zbornico, (velik hrup. dr. Kramar protestira proti takemu izražanju ministrskega predsednika) sem si mislil, da je dr. Kramar pozabil na eno. da nismo samo mi. kot vlada, ampak tudi drugi gospodje in med njimi tudi dr. Kramaf, soodgovorni za dobrobit naše države. TeSke bi bile posledice, ki bi jih rodila taka politika razdora, kakor io ie hotel uveljaviti danes dr. Kramar. (Hruo.) — Seja se je nadalievaia med burnimi prizori pozno v noč. MILLERANDOVO MINISTRSTVO. LDU. Pariz. 21. januarja. (Dun. K. U.) Skupina desničarjev v francoski zbornici uveljavlja napram ministrstvu Millerand gotove pomisleke. Dasi je novsrn nrnistrskega predsednika dolo-Cfl C^menc^u, dasi novi kabinetni Šei kot orsranTzator uč:va zaupanje desničarjev in d^c? je prtlfolbtfeitffc dokaj članov trJn?s*r«:tva k^kor n r»r. l.efevre in MarsaL oč'ta skupina repubtikansko-dcmokrntJčne ententne stranke, ki Šteje 185 Članov, večinoma naprednjakov, MjU^randu, da ima le enega zastopnika v kabinetu, dočTm ima mala skupina ^oc:jalističnih republ:kaneev, ki šteje le kakih 20 poslancev, štiri al? pet ministrov. Dognano je, da je od 21 portfeljev. ki so bil? poverjeni parlamentarcem, 12 v rokah rad?k*lcev alt socialistični re-nnblik^nrev. Temu nasnroti pa uvelfav-l?a!o Mtllerandovl pristaši, da so bile brez oz*ra na pripadnost stranke po-ktienne v nrnistrstvo le n^'snosobnej^e osebe. Odpor desnice se zlasti obrača proti ministru za notranje stvari Stee-gu. ki te bil pri zadnjih senatn:h volitvah na Pstf narodnega b'oka. pa ie kot rad'ka'ec levice znan kot nasprotnik katoliškega mišljenja. Vsled tega vse stranke « napetostjo pričakujejo ministrske izjave v jutrišnji seji zbornice. Resedllo te izjave Je ministrski svet določ'1 že včeraj. Sele po prečitanju vladne izjave bo natančneje določeno staUSCe, ki ga bodo zavzele posamez« PRIPRAVE tk POTOVANJE DR. RENNERJA V BEOGRAD. I Daaal. 22. ianuaria. Po vseh ministrstvih se vtlt živahne priorave za potovanje državnega kanclerja dr. Renneria v Beograd. AvstrUska vlada le z belrraisko vlado v stalnPi stikih m se dogovori nadalfufeio. Kakor se zatrluife v političnih kro«rih. se bodo nogalanla dr. Pe«neria v Beogradu vrtela v prvi vrsti okrog rn^oodar^klh stikov, poleg te*a oa ho skušal ustvariti dr. Renner *wrf| ugodne nredroeoie za dobre no-tltlCne odnoiale. kakor lih le do*e#e! nri »volih nogpt?in*ib v Pratf za avatrll-*ko rcMiMuVo. ICj»kor se Čule. ho *otn-vr»f dr. Renner v B*o*r?»d n* Irrecno *et*o Apfiintc. kf *eH. da M nHflo med AvsfHlo. JfgnstovPo »u Čehoalovalko do Qm ožjio prijateljskih stikov, da ae s tem prepreči, de U ae avstrfiska republika ne naslanjala preveč na Nemčijo. KONEC VRHOVNEGA SVETA. — KONFERENCA VELEPOSLANIKOV. LDU. Pariz, 21 Januarja. (Dun. KU. Brezžično.) V konferenci veleposlanikov, ki stopi na mesto vrhovnega sveta, bo Pranciio zastopal generalni tajn k ministrstva za zunanje posle Pale« olofoe. IZDATKI ZA AVSTRIJSKO ARMADO. Dunaj. 22. Januarja. Današnja »Wie-ner Stimmen« se obrača ostro proti vojnemu ministru dr. Deutschu radi njegovega ekspozeja glede Izdatkov za avstrijsko armado. »Wiener Stimmen« pravijo, da ne odgovarjajo navedene številke taktičnemu stanju. Izdatki za avstro-ogrsko armado v letu 1914 so znašali 554 milijonov kron. pri katerem znesku so bili vračunani tudi izdatki za domobranstvo in orožništvo. Ta znesek Je značit le 8 odst. državnih Izdatkov. Sedaj se namerava za avstrijsko armado izdati 400 milijonov kron. čeprav je bivša avstro-ogrska monarhija imela 52 milijonov prebivalcev, avstrijska republika pa iih ima samo 6 milijonov. — V Avstro-Ogrski je odpadlo na vsakega državljana na 11 K izdatkov letno za armado, v avstrijski republiki pa odpade na posameznika 50 K. Poleg tega je imela armada stare Avstrije 420.0^0 vojakov in orožnikov, armada avstrijske republike pa šteje komaj 50.000 mož. — Iz teh Številk je razvidno, pravi list. da so zahteve vojneza ministra dr. Deutscha pretirane in da bi taki izdatki znova pomenjali veliko breme za že itak dovolj tlačeno ljudstvo avstrijske republike. SPLOŠNA MOBILIZACIJA NA POLJSKEM. LDU Monakovo, 21. jaiu (CTU) V pričakovanju velikopoteznega boljše-oiškega napada na Poljsko je poljski ministrski svet odredil splošno mobilizacijo poljske armade. IZROČITEV VILJEMA IN NIZOZEMSKA VLADA. LDU Haag. 22. januarja. (Dun. kor. ur.) »Holandach Nienws Bureau« poroča: Kakor se javlja iz zanesljivega vira, bo Nizozemska jutri v petek ob 12. Izročila odgovor na ententino prošnjo za izročitev bivšega nemškega cesarja* EKSPEDICIJE PROTI BOLJŠEVIKOM. LDU. Parjz, 21. jannarla. (Dvm. K. U.) V Parizu izhajajoči angleški listi ! poročajo, da sta Anglija in Francija od-; ločeni poslaii ekspedicijo v Kavkaz. i *DaiUy Mail« poroča, da nameravajo j Poljaki postaviti 100.000 mož proti boljševikom. »Ohricago Tribune« izjavlja, da bodo angleške čete, ki so do-! ločene za ekspedicijo, takoj odpotovale in da jih bodo prevažale francoske ladje. OBOROŽENA INTERVENCIJA PROTI BOLJŠEVIKOM. LDU Berlin, 22. ianuaria. (Dun. kor. ur.) Frankfurtski Usti poročalo Iz Pariza, da je ententa povabila Romunllo k oboroženi intervenciji na Ruskem. Rav-notako bosta povabljeni Cehoslovaška ! in Jugoslavija. ZA OBRAMBO KAVKAZA. LDU Dunaj* 22. januarja. (Dun. k. ur.) Po soglasnih brezžičnih brzojavkah iz VVashingtona. Londona In Rima je vrhovni svet sklenil poslati 260.000 mož izbranih čet v ozemlje Črnega morja, da branijo Kavkaz. JAPONSKA IN SIBIRIJA, LDU VVashington, 22. Januarja, CD. kor. ur. — Brezžično.) Iz Tokia poročajo, da je konferenca veleposlanikov v Tokiju sklenila odpoklica« Iz Vzhodne Sibirije vse čehoslovaške čete. Zdmjene države in Japonska bosta skrbeli za ladie. Jaoonska je nri tej priliki zagotovila, da se noče polastiti nikakega ozemlja v Vzhodni Sibiriji. Trasportl čet so ie nadomestilo za izgube. OBSTRELJEVANJE ODESE. LDU Haag. 21. januarja. (CTU) Zavezniške vojne ladie so začele obstreljevati Odeso. Boljševik! so držali mesto zasedeno samo Srlrl ure. potem so se morali umakniti. Nova bollševifka armada se Je pojavila pri Kersonu. NEODVISNA GEORGIJA. LDU. Rfm, 21. januarja. (Brezžično.) Vest. da je vrhovni svet priznal neodvisnost Georgile, ie v glavnem mestu Tlflisu izzvala velikansko navdušenje. I) noie krolleulne. — Razdelitev manjših ladij. Iz verodostojnega vira se doznava, da bodo ladje z manj kakor 2000 tonami, člifli delničarji po večini niso Jugoslovani niti Italilanl in se tudi niso kot take proglarili, razdeljeno med Jugoslavijo in Italijo. — Zahteve profesorjev. Na 13. redni seji društva srednješolskih profesorjev v Sarajevu je poročal profesor Markovič, da Je vlada obljubila podp*rat»zahteve, katere so profesorji stavili na ministrstvo, namreč, da na-r»reduJelo profesorji po sedmh službenih le*fh v osm' čin razred, po 14 letih v sedmi in po ?.\ letih v šestf *»n. razr Vlada le precMngala, da se tudi doki? de vračunajo v plačo In da se za opr koft te v vračuna polov!ca suplentak' let «*• Kolonizacija Stare Srbffe trn Ma keieeHe. Ministrstvo za agrmrno refor-ato pripravlja oaredbo aa knkialiaeliii Štev. 19. .SLOVENSKI NAROD* dne 24. januarja 1020. Stran 3, Stare Srbije in Makedonije. Po tej odredbi bo vse poslovanje slede kolonizacije mnogo en ovi te je. LDU — Mate* - držav«« lak LDU Beograd, 2!. Januarja Tukaj se je ustanovil odbor, ki bo (zdelal naredbe o Čuvanju starih in javnih spomenikov. Izdelana Je naredba o narodnih muzejih, po kateri bodo vsi muzeji v državi proglašeni za državno last — Papir v zarana. LDU Beograd, 21. Januarja. > Beogradski Dnevnik« Javlja: Preko nq.*ega generalnega konzulata v Budimpešti Je švedsko - madžarsko trgovsko društvo ponudilo naši državi 100 vagonov papirja v kompenzacijo ali pa za gotovino. Sokolstvo. Občni zbor Ženskega te* fovadneca krožka Sokola L v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 2%% januarja ob 8. zjutraj v veliki dvorani Mestnega doma z navadnim sporedom. Sestrsko članstvo se poživlja, da se polnoštevllno in točno ob napovedani uri udeleži občnega zbora, posebno Še z ozirorn na to, ker se neposredno za naSim občnim zborom vrši občni zbor Soknla ! Zdravo. — Odbor. Ženski telovadni krožek Sokola I. v Ljubljani opozaria sestre članice na predavanje, ki se vrši v soKoto, dne 24. januarja ob pol 5. zvečer v društveni sobi. Trg Tabor. Predava brat Vri j Svajgar o sokolski organizaciji. K obilni udeležbi vas vabi odbor. V zgornjih prostorih Narodnega doma v Ljubljani priredi »Društvo za zeradbo Sokolskega doma na Viču« v nedeljo, dne 35. januarja ob S. zvečer zabavni večer s plesom. »Sokol Vič« ima Šolsko telovadnico na Vlčn samo dvakrat na teden na razno-lago — torej je zidanje lastnega doma silno potrebno. Bratje In prijatelji Sokolova, vabimo vas, da se tega večera udeležite, da pripomorete k lepemu uspehu. Dnevne vesti. V Lfablfard. 23. janaarja 1920. — NeČe.k) izza plota! Včeraj smo pozvali pošteniake. ki strelia'0 iz zasede na župana dr. Tavčaria. nai bi odkriii svoi vezir in se postavili v odkrito borbo mož proti možu. Toda gospodje so rmakf. samo dokler so za plotom. Zato nečeio nife-sar vedeti o tem. da bi razkrili svoio anonimnost, češ, da se boie. da bi se kdo ne »znesel« nad niimi. Že vedo zakaj. To so možfe in heroji! In ti strahopetci in zaici očitajo sedaj drugim, da niso v trdem vojnem času, ko so grozile vsakomur vislice, dovolj energično in odločno nastopali proti avstrfiskim mogotcem1 f*f. to bi se v vojnem času postavljala av-strfisfcfm generalom po robu *a go-snoda. ki se ji še sedai treseio hlačice v strahu, da bi se kdo »na unesel nad niimi.« Široka usta imajo ti paglavci, dokler se čutijo na varnem, tako! na jim zdrČ? srce navzdol, čim zaslišijo od daleč žvižgame in švrka-nje — brezovke. Pa naj še kdo dvomi, da bi ti junaki ed^o uspešno ne reševali domovine! Sicer !ia: Prav dobro vemo. zakaisrre in v katerem ffrmu tiči zaiec. Namen oač oosveč"*e sred<*va. B^di. nam tn d^re voffe r»* kv^ri. oh wf-tfVf fc n^d** tudi nhraoT«*v Ce hodn pa tp'*rat zaol^tniki dobre vclje to je drnsro vprašanje. _ T*nt de brult ponr one om^tet*e! — torko kr?(xania radi gospoda Hitra! OnvpV *"* nr'^e fz smeba, kako se more gavoffo take malenkosti vse raz-btfrfeti V?»r fe narodno - socialističnega v Liubliani! 2e predsedstvo »Ak-rfjstega odbora« ni imelo druge potrebe, nego radi te bagatele spisati (Mfc dopTs. ki je bU. kar se nac samo-obsebf ume. priobčen v »Jugoslaviji« ter kar se tudi samoobseb! nme, preobložen s psovkami in zabavliirami na račun liubPanskega žimana. Se^ai pa prikrevsa še gospod Hiter sam ter Pisari v »Jugoslaviji« svoje lastne sla-vospeve, končavšt s pretresujočo grožnjo, da žtmana ne bo več volil noben dostrvni uradnik! Kaj pa se je pra**-za^rav zgođHo. da sta postala predsedstvo Akcijskega odbora in gospod Hiter taka vujkana? Zunan te imel po *vo*| razsodnosti imenovat* člane v cenoven? odsek ter se je pri tem oziral na posamne stranke. Imenoval je čls^o nr?»vUno za nekatere narodno - soci-ial'*st»čne skuolne dva zastopnika, imenovati pa ni hotel g. Hitra, k? ima itak Pri hranlnici obilo posla ter je s postranskimi opravki čez glavo preobložen. Mesto njega Je imenoval predsednika Deržiča. in ko je ta odklonil, imenoval ie Ivana Tavčarja. Imenoval ie torei dva uradnika, ki sta vsaj toliko vresi ^adev. k?er so hfff str*"7?'?1* o^^r^"'" v Ta^-^n, t, j. slnčaiev zaprtnj^kov. T^k^m Ha 1^19. ?e b"l<"> ^^78 7nr!#»^r Irn^^n-Ih. S7A *e zr»stan?r!. Tekom le+a 1°10, !e bPo podanih skurmo iz leta 1018. nerešen"h «^0 obtožb (med tem; 316 zaortmakov). od teb ie biio 767 reše^'b. 122 obtožb oa je ostalo nerešen:h Vsekakor zanimava stat;stjka hudodelstva, na polhi, m'vi statTsrika hudode!«tva, na poljii goljufije. — Trboveljska orft«no v snorazumu z opekom za prebrano izdala naredbo o uravnavi prometa z govejo živino in klavnimi prašiči. Naredba m/aJa za trgovinski oromet s klavno JElvIno in klavnimi prašiči v živem fn zakl^em stanju ©d-premne izkaznice, ki ji" oddaja odsek za prehrano. Za promet z flvlno. k| Je n?»m^nien za pleme ?n za delo. predpisuje naredba posebna notrdila. ki J?h iz-daiaio Sunanstva. — Nova naredba Je objavljena v uradnem listo. Prizadete kroge okronamo na to naredbo. — Nefzo*o«tia smrt ^9m ie zopet ugrabila v noči na 22. t m. dobreca tovarila firkostavca Xf>«?». •.lf*Ba ft m v c a. alna blvleira kantiteria v Sent?>eter!*ki voiaSnici. Do isrbruha vojne je bil pokojni Smuč strojni I stavec v »Učiteliaki Uskarni*. kjer (e - deloval dolgo vrsto let Poklican v : vojaško službo, je odšel v Karpite. • kjer le % mnogimi drugimi pretrpel . še v prvi rimi vojne neizrečene . štraoace. katerih posledica so bili \ zmrznjeni udje. Odvzeti so mu ino-» rali nekaj stopala in na roki nekaj i prvov. Po prestanem trpljenju scve-. da ni mogel izvrševati več svoj to-. klic. Med nami ostane v trajnem spominu kot dober in odkrit tovariš! Tudi takih je malo, kot je bil Lojze. \ Počivaj v miru! — Preosttlim r »Se i iskreno sožalje! — Stavci »Učiteljske tiskarne«. — V Mariboru so v sredo poko-\ pati drja. Andreja HakarčiČa. ki , je umrl v tamkajšnji bolnici. Bakar-p čič je bil odvetnik na Reki in predsednik Narodnega Veča Bakar-Su- j sak. Pokornik je bil dober prijatelj ' rajnkega Frana Sunila, s katerim je mnogo storil za obrambo narodnih j pravic reških Hrvatov. Blag mu . spomin! — »Ne maram za Srbe«. Pišejo | nam: V neko predmestno gostilno so prišli pred kratkim trije srbski voja-( ki. Lepo so pozdravili in naročili vina. Kmalu pa se je oglasil izza zakotne mize neki predmestni pijauček in ponavlial izzivamo, da on iie mara za Srbe. Srbske fante je to čisto umevno posnelo in jeden izmed njih ie ostro pogleda! izzivača in pniel za bajonet. Posredovali so razsodni irostie, rekoč, da nai se nikar ne razburjajo, ker jo izzivač Difajj in ne ve. kai govori. Voiakl so bi!i mirni, so izpili Ni odšli. Vse iedno je. aH ima kak prodmestni piinnček Srbe rad ali ne. ali ti ne vedo, s kom imajo boraviti, in tako bi se lahko oripeti-!a nesreča. Vtis, ki ga ima srbski vo-iak. ic gotovo neugoden in utegne sod?tl. da Slovenci snloh ne marajo ^a Srbe, kar pa ne od^ovaria resmVi. S togimi pijančki in izzivači ven iz gostiln, — Velikanske tatvina v B?ljaku. V Beljaki je bilo aretiranih 45 oseb, v •rbvnem železniških vslužbencev. k? so r<»kradli v par mesecih ogromnega bla-Zh ua tnrnošni? postaji Med aretiranimi so trije železniški uradniki, en carinski uradnik in dva zn?na trgovca. Škoda znaša eekef?ko miljonov kron. Tatvine so se vršile kar na debelo: družba ie izropala cele vagone, razde-Wa blago med trgovce, carinski uradnik pa je vagone zopet znoečatil !■ poslal n?nrei, kamor so bin pač namenjeni. Postaienačelnik je vsled tega odkritja izvrši samomor. — Verjfnfka z usnjem. Na glavnem kolodvoru sta bita včeraj drmoTdne aretirana Fran Rade j, sobni slikar iz Vojnika pri Celju, in Albert Bobek, sedlarski mojster, od ravnotam. Zaolen:li so jima večjo množino usnia. Zadeva ie fovtjena centmlnemu uradu proti ve-nž^ikom. — TatviPa nia^t?. Včerat smo poročali, da sta b*ta aretirana Robert Koželj in Josin Omerza radi tatvine 6 kg imstl. Iziav^^mo, da g. JlnefO Omerza, trgovec s r^mnem v 1 pAllaiti, Dunaj-^* ce^^a ?t fsf\. ni z gorenjfm Josipom Omerzo fdentJCen. Ftftura. — Iz g'edal'ške pfsarne. Vsled bolezni odpade v r*etek, dne 23. t. m. prestava »Rusalka« za abonement *0, ter se ista vprizori v ponedeljek t. i. 26. t. m. za isti nbonemeut. »Korenček« In »Ženitev« le 6. uradniška predstava, ki se vrši v dramskem gledališču v četrtek, dne 29. januarja ob pol 20 Vstopmce po znižanih cenah se dobe v predprndaii v pisarni »Društva zasebnega uradnKtva Slovenije«, Gosposvet-ska cesta 2/11 ob uradnih urah. GosuodTs&e vesti. — Sladkorna Industrija pri nas. Po- verieništvo za kmetijstvo je povabilo dne 20. januarja k anketi glede sladkorne industrije priznane veščake in Interesente. Obilna udeležba pri anketi priča o razumevanju pozvanih krogov in naSeffa ljudstva za jro-spodarske potrebe^ Po temeljitih poročnih o začetku In poteku načrtov za uvedbo sladkorne Industrlle v Sloveniji ter po živahni debati, so bile sklenjene soglasno te - le točke: Podpirati ie z vsemi sredstvi uvedbo kulture sladkorne pese povsod tam. kler le ca to agoden teren; v to svrho se: 1. poživile vlada, da po strokovn"takih, ki se naj ad hoc aa*tavijo, pouči naše gospodarje v pildeJovanJa sladkorne pese; 2. se naprosi časnikarstvo, duhovščina in učiteljstvo, da podpirajo adtacijo za vpeljavo te kultura: 3. te zahteva, da se po poljedelskih šolah v Sloveniji učenci temeljito poučujejo v pridelovanju sladkorne pese; 4. zahteva anketa "d vlade in od vseh poklicanih faktorjev, da sa nemudoma In z vso enerfeito nadallcfe prevažno kulturno delo: osuševanje ljubljanskega Barja m 8. naj st takoj prroče razmera v dolenjem Posavin. ali so podani pogoji za ustanovitev sladkorne tovarne in.naj se v ugodnem slučaju po-«*e%1jr tudi tam potrebna pripravljalna deta za to industrijo. Boro« LDU Cm*. 21. lanaarla. fČTtft Deviza na Dtmai IJO, na Berlin 8J0. na Prago 7; kronski bankovec (avstrijski) 1.75. LDU Dnaaj, 21. Januarja. (ČTUV Iznlačfla na Zagreb 255—275. na Prago 375—405. bankovci BHS 225—240. Beograd. 22. januarja. Valute: krone 25-40, 25-50 (25-50); francoski franki 230, 234; lire 180, 190 (195); dolarji 23-50, 23-60 (23*50); marke 6050, 6000 (60-75); češke krone 39, Al (40); avstrijske krone 11, 13 (—); devize: Pariz —, 234-50 (234); Ženeva - Curih 480, 490; Rim - Milano 194, 195 (194); Pra- trašno vojno. Plnes velja še za nas na eni strani geslo: »Balkan balkan- j skim narodom«, na drugi strani pa >Jugoslovenl Jugoslaviji«. Zadnji Čas ie! Mi vsi. vlada, parlament, pariška delegacija in naša javnost pričakuje-no. da se jadransko in balkansko vprašanje ne sme rešiti drugače. Zakaj do-der ti življenjski vprašanji ne bosta ešeni v smislu teh dveh gesel. Evropa te bo imela miru. Mi ga ne bomo dalL NEMCI ŠE VEDNO DIVJAJO. Leipzig. 22. januarja. Državno »odišče je včeraj obsodilo bivSega leželnega poslanca in voditelja lu-:ičkih Srbov Ernesta Henrika Pariha •adi zločina poskušene izdale *n po-»kušenega pisemskega tihotapstva ta tri leta težke ječe v trdnjavi. So-lišče je odklonilo predlog, naj se 3artba izpusti iz zapora. [UDI MADŽARSKA MORA IZROČIT! VOJNE KRIVCF. Budimpešta, 22. lami.irla. Mi-•ovna pogodba. Izročena Madžarski. talaca madžarski vladi dolžnost da zroči zaveznikom vse one osebe. Iti tO se pregrešile proti vojnemu pravu. POZNAJO MADŽARE. Budimpešta« 22. januarja. Veliko ogorčenje vzbuja v madžarskih Krogih določba mirovne pogodbe« da madžarska država nima pravice uve> ljaVljati zakone, ki bi dajali kateri-* koli narodnosti ali konfesiji kakšno prevlado aH DredDravico. MONARHISTICNA ZAROTA V RUSUL Stockholm, 22. januarja. *Srock* holrn Tidningen« poroča, da so v Pensi razkrili monarhistično zaroto proti boljše viški vladi v Moskvi. V Penzi so aretirali več sto zarotnikov« Boljševiki so dali postrellti Ka obe* siti 54 voditeljev te zarote. Istočasno pa so boljševiki razglasili, da so za vedno odpravili vsak teror zlasti pa smrtno kazen. Ali so si med tem že premislili? Op. ured. DRAHME IN LIRE. LDU Beograd, 21. januarja. Pres* biro javlja uradno: Na podlagi naredbo ministrskega sveta M. št. 4034 od 37. decembra 1°19 v zvezi z naredbo ministrstva za finance I. 5t 3074 od 13* novembra 1919, je ministrstvo za finance izdalo odlok da se prepove iz kraljevine SHS izvažanje grških drahem v vsoti preko 700 komadov in italijanskih lir v vsoti preko 1200 komadov. Potniki ne smejo nesti seboj več vrst denarja«' katerega izvažanje je prepovedano, ako presega vrednost vsoto 1000 francoskih frankov, računajoč po kurzu, ki ga določuje ministrstvo za finance. Ves denar, ki se skuša iznesti iz kraljevine SHS proti tej naredbi, bodo obmejne carinarnice zaplenile v korist državni blagajni, proti dotičnim osebam Da se bo postopalo kakor proti tihotaocent. Mejne carinarnice so dolžne, vršiti naj-strožjo kontrolo potnikov, ki prekoračijo državno mejo in se smejo postafe* vati vseh odredb, ki jih predpisuje sa> kon proti tihotapcem. BORZNI ŠPEKULANTI IN TELEFON.! LDU Dunaj, 21. januarja. Avstrijski listi poročajo iz Budimpešte: Tukajsfije bančne in borzne kroge vznemirja Škandal, ki ga je odkrila budimpeštanska telefonska centrala. Dognalo se je, da so bančni in borzni krogi uradnike telefonske centrale podkupliali, da so liro dovoljevali telefonske pogovore z Dunajem. Bančni in borzni interesenti td potrebujejo v borznem času telefonske zveze med Dunajem in Budimpešto, so ponujali za telefonski razgovor dO 5000 kron. Preiskava je ugotovila, da ie uradništvo skoro vsak tak slučaj naznanilo ravnateljstvu. Danes se tu vrsi posvetovanje glede telefonskega prometa med Budimpešto in Dunajem, da se dožene, katerim interesentom se bodo dovoljevali telefonski razgovori na progi Budimpešta - Dunaj. Poizvedbe. ■ Izgubila se Je Crna boa r torek ava* čer od Spodnje Slške do gledališča. Polteni najditelj se prosi, naj Jo proti primerni naeradi odda v trgovini Sark, Marije Terezije cesta (KoIlzeJ). 55J IzgubH se Je zavitek v rdečem oanjtt, v katerem so se nahajali dokumenti tovornega avtomobila, znamka Pfa S. Porino ta potni list na ime Anton Žerjal, Trst Pošteni najditelj naj prinese na glavno policijo. Nagrada 200 K. u ■ ■!. _ sssssamm Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odeovorni urednik: Božidar Vodeb. Vremensko poročilo. na— m ajgia gaj_____ajga| ggg ga tu ■« " ' ista«!*! 18 i .£- 2R I; Vdre" **• 5 fMJ*. v mm £1 ________ — i ■■■■ - ■■—■ — ■-»-. JT^J 22 ?. por 736 3 4 7 brezvet ^°u owae . 9. zv. 7400 03 , jaaae 13 7.ij. 743« — \*\ . megla Obir 3044 m nad morjem. iTk if. J 5*o| -1 I ar. up. J meg »| 7. ti. I &a7*i| —* I ar. evi | jeeae raaaftefMaaljtalvMaraaaaaiaidaHaaa Stran 4. .SLOVENSKI NAROD« dne 88. januarja 1920. •pf. 18. Iil!liraio »li ntof. Kdo, pove uprava Slovenskega Naroda«. 534 Pisarcfiti slina S SSS OoscMTeBU CMU ž/11._____________519 Budni risarje io knitniklirle. Pon jdbe na Strojne tovarne in livarne d. d. v LJabijaal. 511 Brada M • omara, politirana, s štirimi riuUd K. predali, In postelja z žično ž rrrico. Poizve se: Sp Silit, Kmeti ska alka 129. 521 ffiHi oc* ^ Htrov napre) se kupijo v vUlil vsaki množini. Pismene ponudbe na uprav. »Slovenskega Naroda* pod .Sodi 504". 5'4 Primerne prostore LiSS.tt: Urško izdelovanje raznih voz poleg mesta ali trga in železnice, z nekoliko zemljiščem vzamem v najem eventuaino kupim. Ponudbe na g. M. Lo2ar, Dra-gomelj, p. Domlaie. 514 Ženitna ponudbo! Inteligentna, 24 let stara gospodična prijetne zunanjosti s premoženjem, se želi seznaniti z gospodom, 30 let starim, ki je tudi dobro situiran ter inteligenten in značajen, z nekaj tisoči premoženja. Samo resne ponudbe če mogoče s sliko* naj se blagovolijo poslati pod »Rožmarin na Anončni avv^d Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 526' teto ilraijn mn suns 2t. 1. nadstr. Ogleda se lahko od 12—Vai h. stropje, from 12 to £ or 4 to 5 n. m. Me se MnmHi sssgr Ponudbe rod .Lesna tigovina 5»' na upravo „Slovenskega Naroda*. 538 Itfan M*hft v L'abijani, meblirano tli IsUl BBD ne, ako mogoče v i. nadstropju. Cen j. ponudbe na upravnKrvo »Slov Naioda« pod .1 nadstropje/506*. _________________________508 Poslovodjo starejšo, le prvovrstno -amostojnomoč, dobro izurjeno v manufakturi, specenji, Seiezmni, steklu in sploh v vseh stio-k-h mešanega blaga, sprejme* tvrtka Norb Zanler * siti, Sv. Paval 1*1 Preboldu, Stafarsk*. 54S Zenitna ponudba! Mladenič, 26 letni samostojni posestnik s 150.000 K vrednim premoženjem, se želi seznaniti v svrho bodoče ženitve z Jepo, mlado, izobraženo gospodično s primernim premoženjem, staro od 18—24 let ter neomadeževane preteklosti. Prednost imajo posestniška in vinogradniška dekleta* — Le lesne ponudbe s sliko, ki se vrne, tajnost zajamčena, pod .Srečna bodočnost/520' 1 na upravo Slov. Naroda. 520 tanfci orite v km l?M$* j? , HM Hat* as mmfU blagajno ka- . varne .Zvesta*. 509 tfthH tudi v prcdmcsiju, iiče visoko- *SOT, Soleč. Ponudbe pod _rnaJ»MtJr' . na upravnišrvo »Slov. Naroda«. 510 » tijtj marljiv m posten, ki bi tudi v dSBSI kleti pomagal, se takoj spre ime. i Pismene ponudbe na uprav. „Staven i Naroda" Pod .Ps*tea/»sV. 505 ! z Strojepiska 8 že izvežbana, Stoti taka j alsatke pri dela. aU-aslsI ..toatsa« Lfvkliaaa, \ teeaoavetaka eests i/IL 51H Drantotiaia drtitnl MeproSai lamam vlaaralie (baroke) isi krast« sa tumetva w vsaki UMri. Josip ftutlCftta, | saiflasaljar kr. zesulj. kaza lista t Zagreba Sprejmeta ee taka| Ha piiloa. zaesijiii. trnu HLAPCA k boljšim konjem, proti dobri hrani, oskrbi ter visoki plači. Ponudbe na: Emonska cesti 8./I.I pisarna. — Ravno tam se sprejme tudi izvežban I Injofslu slaga 506 Dirtaa efektnaloterija su-auttva „Doluroaleijaoa" v Msunlja-U v korist sirot, slepcev, foos-Hdoo hi Mtalcra. 131? dobitka* o skapnf orednistl 80.000 K. fifanNri dobitek o oreakroslf 20.000 kron. Srečka 2 kroni. Srečka 2 kroni. Srečke se na racajo v loterijski pisani ▼ Ljsbljaai. Poljaoski nasip it. 10. žrebanje bo 3. ffebr. 1920 ob €. ari zvečer. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naS srčnoljubljeni, nepozabni soprog ozir. oče. sin, brat, svak, zet in stric, gospod ALOJZ UHER solastnik tvrdke F. 6 A. Uher, včeraj dne 22. t m. ob 8. uri zvečer po kTatkl bolezni mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sobota, dne 24. t ra. ob h'A, ari popoldne Iz biie talosti. Selenbnrgora allca it. 4, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljabljail, dne 23. januarja 1920. Ivanka Uher! roj. Ocrirkova, soproga; 01 d Meh, sinko; Anto- Bla io Cecilija Uh rovi, stariši; raa Ukor, solastnik tvrdke; Anton Uher, VII. českosls?eoski tater plot Vladifostok, brata. ▼al ostali sorodniki. VINO stasali hram Ogrist, Laisrlsja sas-i LjssMjaml, so3 la assksrse saarajaia otvateai v ijaa-U i asa i skslid se (seč Hm—***-* sod-art it- sfcasalaiif eventualno zaupnik laven SSflBJBII ta izdelovanje zidne opeke. Ponudbe pod .Osekoraa/4so" aa uprav. Slov. Naroda. 465 ————~^— ■ ■ Saweeljlw*0» mlinarja teee KaHanska Savana m LJ-ataljasi. _________________________________502 Triflislja men oerejaae Mark. Sarstar 4 ataa, args-vtaa s a-eiaoiai biagsei, it. Peter v Set/fjaki aaMaa, Jmjorako, 4*3 Čemu knpn|«te toliko podplatov? Sa par lat aaalaotajo, Se al staraaHo „ALOL" sa likeltiaaila podplator. — Saaa latakL K S-—. — Zastsfsikl ss isčejs Kemik. fr. Caaelc sY ar., Hsjstraaa Cigaretni papir i tal jci za cigatete u veliko! GOLUB SAMUM CLUB ĐCTRABIS FLOR BELM0NTE TABU RIZ (ASIN0 ALMULV SUBLINE Prodaje sa skladišta satno na veliko: ćirilometodski naklad, kijrtara: primka l.l. Zagreb, Preradovičev trg br. 4. U va$em je interesu nabava cigaretnog papira iz vrela. Cijeiid h Hltlfi fraiti! ■aaniil la WltŠM iHal Saftt la mfMm H Senčil stro). Poizve se iz prijaznosti pri I. Klas« trgovca v K#»t-BMvaal — Roraifca. 4S2 asjajfa i9iri v orirnalnih zabojih po Iflll |lill 1440 komadov po K 15 komad. — Ponudbe na Eou Sapaac v loffstcs. ($U? JU ersko) 544 Imlatai dmaa '•■■^ oskrksilifs Bitim lil!!! Krsljev neteč, Keatrit-niča rednlat. Kavlato Alfa Senaratar ia Caaibridgs-faljae sa zartbUesje poljskih frnd, 552 Oijat hte skini s neis stttrn statifaji li brata «?£# onudbe pod .Brlc/531* na upravnitrvo »Slove skegs Naroda". 531 Wm ms U^iaiNlaia koji je u poslove sv« »ga djelokruga na i bolje ttpoeen te poaieduie dofcre prepornkie ta nastup odmah. Ponude pod .Ss^sajaat/itS- na npravmstvo Slovenskega Naroda. 546 -maljc- krstkoeasne zgodbe, spisa) Hal Psina Nsjzsbavneise berilo ta samske in po ročene! Cena s poštino K 6 50. Na roča se v Narodni knjigarni :: Kontoristinja:: s prakso, prvovrstna samostojna moč, popolnoma vešča slovenskega, nemškega in vsaj deloma HrvaŠkega jezika v govoru tn pisavi, stenografije, strojepisja kot vseh p samiškib del um ped agednirsil jpogolt takalapre.me.— Ponudbe pod »Stalzto 487'4 na upravnistvo Slovenskega Naroda. 487 Karbie svetiljke v najrazličnejših izdelavah in velikostih se dobe po zmernih cenah pri tvrdki SVETLA, Ljubljana, Mestni trg 25. 11047 Oficirska zadrega v Beograda potrebuje za centralo dva sposobna, poštena in dobra krojaška mojstra za častniške obleke. Znati in poznati mora vse vrste krojenja naše obleke in imeti dobrr kvalifikacije in priporočila. Plača po kvalifikaciji šoli in pripore čilih do 1000 dinarjev mesečno in draginjska dokiada. Prijave n Upravo oficirske zadruge n Beograda najkasneje do 1. februarja 19'* Razuašalte ali MM grelne tahol uprava „floroBteja Naroda". NARODNA BANKA D. D. U ZAGREBU. Povišenje glavnice od K 20,000.000 na 30,000 000 Zagreb, mjeseca januara 1920. Poziv na subskripciju 25.000 komada dionica, filaseClh na donosioca po K 400- naslovne vrijednosti n ntopnoni iznosa od K 10,000.000'- Na temelju svojedobnog ovlaštenja izvanredne glavne skupštine, odlučilo je ravnateljstvo Narodne banke d. d. provesti povišenje dioničke glavnice i emisiju novih dionica pod slijedećim uvjetima: 1. Dionička glavnica od 20,000.000— povišuje se izdanjem novih 25.000 dionica po K 400'— nom., dakle za K 10,000.000-— na K 30,000.00t>—. 2. Posjednicama starih dionica pripada pravo na 2 stare dionice optirati 1 novu uz cijenu od K 445*— po komadu nove dionice, zajedno sa 5% kamata od 1. siječnja 1920. do dana uplate. 3. Upisna mjesta primaju takodjer upise novih dioničara uz tečaj od K 475*— po dionici sa 5% kamata od 1. januara 1920. Ovima će ravnateljstvo od eventualno neop-tiranih komada dodijelit komade prema svojoj uvidjavnosti. 4. Subskripcija počinje 10. januara, a svršava 31. jauuara 1920. a za supskripcije u Americi traje rok do 15. veljače 1920. 5. Nove dionice imadu kupon za godinu 1920., te im pripada pravo na dividendu za istu. 6. Protuvrijednost podpisanih dionica valja uplatiti odmah, a najkasnije do 31. januara 1920. odnosno 15. februara 1920. Uplate za ncdodieljene nove dionice povratit će se skupa sa 37*% kamata od dana uplate do povratka novca. 7. Subskripcija se objavlja odnosno primaju prijave: U ZAGREBU: na blagajni zavoda , BEOGRADU: Prometna banka . BRODU n/S.: Banka i mjenačnica Brdarić i drug, kao afilijaoja Narodne banke , DUBROVNIKU: Narodna banka d. d. Zagreb, filijala „ LJUBLJANI: Ljubljanska kreditna banka d. d. Kranjska deželna banka Kmetska posojilnica , OSIJEKU: Banka J. Kraus i drug Sve filijale zagrebačkih banaka na RIJECI: Hrv. centralna banka d. d. u RUMI: Zadružna banka d. d. m SARAJEVU: Hrvatska centralna banka U SPLJETU: Zadružni savez . ZEMUNU: Zemunska štedionica dok uplate mogu uslijediti takodjer kod svih zagrebačkih zavoda te njenih filijala U sjedinjenim državavama: U NEW-YORKU: Garantv Trust Co. Emil Kisa, tanker . P1TTSBURGHU PA: Union Savings Bank . AKRON O.: Depositors Savings A Trust Co. . MC KEESPORT PA.: Jos. Roth A Co. . YOUNQSTOWNU: Dollars Savings Bank . ROCHESTER PA.: Ali Nations Bank 8. Posjednici starih dionica, koji žele u smislu točite 2. optirati nove dionice, valja da predlože kod gore označenih mjesta subskripdje: Točno ispunjenu i potpisanu prijavnicu uz naznaku popisa brojeva starih dionica (u koliko nisu kod zavoda u pologu) ili medjutomnicu starin dionica. 9. Reparticiju dionica subskribiranih u smisla točke 3. pridriaje sebi ravnateljstvo. 10. Tečajni (azijski) dobitak, koji se poluči kod tedanja novih dionica, ide u korist redovite pričuvne zskUde odbtvit troškove emisije i pristojbe, te dotacije mirovinskog 11. Za provedbu ove emisije stvoren je sindikat, koji zajasačaje tfspjeh povišenja dk>o«3ie glavnice.