143. šl&Vu & L;L^M« torek 30, »ovembra t»20. Poitülua plačana v gotovlni. LETO II. JjeUt.rsj» vsab tone!«» 6;sts*tefc m «OboCct» — Cenat Zn cclo !eto BO K, jä pol If-ta 40 kron, i-i četi t u-h« 20 II, *& 1 mts«r 7 kron. Pooamo-rna ttevMfca fitane 5 lircao« Na pbmrne iu:ročbe brcz pofciljatve cJ.cc.arl.-i to ne moromo ozirati. N«ročniki naj poJiljajo narotnino po poStnJ nakainici. Rek!amacijt glffie Hsta 80 poStnine proste. Ne- hankliaii! doplst so ne sprejemajo. N'n doplse brt-v. podptsa se nn ozita. P^I^^k ^Eil MBBr^wB&m ^^^S fl^H ^l^l^R ^SS ^^Bl^ ^h^f t^^A !^^B ^^^B ^^^BB UrednlAtvo in upravnt*Wö se nahaja v Zvezn! tlslcarni v Cclju, •trosamajeriev« ullca *t. S. Oglasi se računajo po porabljenem prosloru ln slcer: /.n navadne oglasc po 80 « od 1 mm, za poslana, nft- ittanlla občnlh rborov, naxnanlla 0 MBiti, ithvate itd. R I'2O od 1 mm, M reklamne notier med tckstom S R od vrstc, Mali oglasi (na|veČ 4 vrste) 19 fc. Pri vcčkratnlli objavah popufj. Rokopiii *t ne vrafajo. Telefon lt. 65 IZDAJA IN TiSKft ZVEZNA TISKARHA V CELJU. EIBB 0DGQV0RHI UREDHIK VEKCSLAV SPJNDLER. Xäj4<1. voli.-t*«B3Hr. V naslcüjijcjii priobčujemo nekaj šte- j vilk o zidii volitov v nckatcrih občinali, j ker številk iz vsch posameznüi obc'n za- ! raciJ pomanjkariia pntstorn ne moremo •' objavit'. i Številke so v vrstnoin redu, kakor ! so stale škrinjiee na voi';šc"ii, torej: SLS J (kler.), NSS (nar. soc), JDS (demok.). ! JSDS (soc. dem.), SKS (Sani. kniet, str.), PS (prekmurska gospodarska. stranka), JKS (koimiiHst'): Celje-mesio: 58, .101, ?84, 336, •», 3> 6; Celje-okoKca: 281, 18. 102, 011, 29, 4, g; Brež^ce: 58. 14, 87, 204, 133, 3, 23; Vofrfr: 94. 4, 37, 3S. 35, 0, G; tfogatec: 88, 3, 39, 286, 25, 2, 6; Šniarje trg: 3f>, 0, 41. 3, 53, 1,2, Šoštanj: 152, 15, 66, 343, 25, 0. 13; Sevn'ca: $2, 70, 3.5, 107, 103, 9, 18; Rog. Slatna: ;S, 10, 37, 305, 86, 2, 7; Moz'rje: 180, 10, 74. 32, 111,0, 3; Podčetrtek: 153, 0. 23, 183, 62, 0, 2: Gcrnjigrad: 72, .->. 26 ,138, 20. 1,3; Št. Jur;trK:51, 16, 10, 18, 15.2,5; Maribor: 413, 590, 490, 917, 28. 29, 404; Slov. Gradec: 202, 29, 49, 176, 17, 3. 4: Vransko: 57, 1, 22, 24. 84, 5, 70; Trfcovlie: 290, 42, 123, 41S. 67. 17, 1893; Vitanfe: 72, 6, 27, 56, ž\, I, 2; Žalec: 82, 9, 61, 120, 71, 3, 7: Veienje: 119, 7, 19, 282, 12, 4, 19; Marnbcrk: 21, 20, 18, 113, (), 0 2; Vuzenica: 34, 6, 5, 144, 69, 0, 3; Braslovče: 182, 9, 33, 51, 117, 2, 17; Laš/.o: 205, 10. 78, /30, 6, 3, 38; Ptuj: 37, 81, 93, »S3, 13, 3, 11; Gor. RadKcna: 118. I2, 67, 19, 125, 2, 6; i Ormož: 159, 14, 76, 87, 55, 0. 1; ! Sred:šče: 231,4, 101,74, 163,0,4: j Slov. Bistrica: 96, 3, 41, 48, 14, 0, 3; ! Št. Lciifirt v 51. g.: 95, 1, 32, 2^, 36, 1, U | Ljutomer: 88, 7, 98, 57, 37, 2, 4: | Konjlce trg: 98, 2, 60, 54, 18, 3, 4; | Rajhcnburg: 125, 3, 49. 190. 28, 13. 24; i Koz«e:39, 2, 2?, 3, 193,0,2: ! Pcnisreda: 108,5,24,81, 151,4, 13. Rczultati iz posaineznlh političnii okrajcv so dozdaj ziiam slcdeči: Slovenjiegraški oUraj: 2558, 225, 441, 4128, 698, 38, 208. Ptuisk; okraj: 4683, 299, 738, 21 uH, 3801, b4, 100. Celjski okraj: 5603, 494, J229, 4978, 3436, 99, 1533. I Manjkajo Se rcznllati z vol'Sc: Sv. Kiipcrt, Kokiiric, Uubno, Slivnica, Sv. V!d. Brež'ški okraj: ! 1380, 154, 406. J9,: ijudje ixi na to ne pomislijo, , ampak prnv;jo: slabo ie in vsega je kriva I Jugoslavia, kr:vi uo Srb;. Ko bi Sli le za I teden dni v Nemško Avstrijo, vrii'li bi $t \ skesano grcsn-'ki, in bi dejalü: kako sum : trresT, ko nam je vendar hi toliko bolj-e! I Seveda so potei-n razni dementi, Ka- | tcwi ni všeč, da postojj naSa država in | zato nporabljajo nezadovoljiiost liudstva i v syrho protidržavnc ngitac'je. Med gla- I sovi socijafstov 'n komunistov moramo ! torej iskat'i .ojasove protidržavnih ele- i meiiiov. NemŠkutarji n tisti. ki so v svo*- I sj dnš-' še. danes stajerciianci, kakor ti»c11 j oiri, k'l so zapeljarr po gonji od gotove j strani. kakor n. pr. Belokmitjci.. so volli ; socijal'sfe in komnir.ste, msleč, noč na- prej, vsaj na ona vis;:io, na katen sc na- liajajo danes druge umetnost'. Presko- cti moramo kar cela desetletfr Tu ne zadosea cvolitcja, trcba je tcvolucije! Kevoluo:je pravirn, a]: pa vsaj temeljite reforme. To čut-imo vsi Cim bližje glcda- l.šča, tern trpkej.se cwti to potrebo. Trc- ba je odprav:ti vse stare predsodke, un:- či-tii pogubno pojmovnnje o nalogah gle- daKšea ;n polcin na novi, najširg-i podla^i sezidati novo V3tavbo. Več nego vse reKgijc, kl vkljub svo- ! jemu tisocletnemii deiovanju irso nioglc ' prepreoiti strašne katastrofe zadnjo sve- tovnc vojne in itjenh grozovitosti, veČ bo v bodočnosti lahko storila gledal'ika umetnost za poplcmenitev človeštva, Cc se bo analogno, kakor pri star h Orkih zavedala svoje svetosti - pravi Theo Modes v svoji krasni knj">cl ^Zum Kunst- und Idealtlieatcr«. Vsa kultura — pravi i dalje -— odpove in razpada v nič, kakor ww»wCTmeMBniwmiuiiiL,i«......wn»ww»Mw«—«n».f.Miii.....wi : _.._.. --------------...---------------.....------------------------...... ¦--.- j : smo v'deli, Če ne tcmclj: na pravem člo- vočanstvu. In kje W icpša prilika za te- mcliilo razŠTienje istega, ce ne v gleda- l'seu, kjer nam raz odra govore najple- menitejš! duševni vel!kan: in to ne s pu- j sto 'in- suhoparno ali pr;žn"ško besedo, j ternvec oni vplivajo na nas z resnico in •' ž.vljenjem v idealno varajoei obliki. Tndi Schiller pravi: On:, ki je prvi napra-v.il opazko, t'-t je vsake države naj- trdnejs'i stcber rcPgija, da b". Lrez nje Se sani; paragraf; izgubili svojo moč, je morda nevede in nehotc zagovarjal naj- Jjlenicmitcjso stran glcdal'sea. Kakšna ; okrepiitev za religijo in pestave. če bi sc ; I zdruz'li z gledalisčeni! i Pri nas se, kakor je vdeti, tega dčj- \ stva merodajni funkcljonarj: zavcdajo, ! kajti nekatera gledaliiča so podržavili, | drug'iin zopct so dali lzdatne podj)ore j iz državne blagajne, ioda vse to se nr. j zdi; še premalo. N'i dovolj, da imamo v ! vsakein ceirtru po eno fciedal see, kjer imajo pril'iko obiskovati predstave več- noma le boljše situ'rani sloji.* Zancsoi I je treba to umetnost v zadnja tudi naj- • * Potem n; cudno, če se Sinatra kul- ! turne prineditve za luksus in sc pobira ' davek. ki je eden največjih madeXev za ! našo državo! Saj potem so razne sub- | vencijc vcndarle samo pesek v cči! ! nianjša mesteca - populari/Zrati :dejo gledališča v :iajš;r.ših masah. Kakor nek- daj cerkve, tako naj rastejo danes hrami gledališkc umetnosti -— njeni svečeniki pa naj grcdo od kraja do kraja razš r- jajoč kulturo in sreno plementost p-o vsej š-irTi'i domovlui. ^ele, ko bo postala last ljudstva, tedaj šele bo imela «leda- liška umetnost tisto najs'.rso podlaso, ki sem jo omen-il v začetku in ki je potreb- na za pravi, vcl-iki razmah. NikoK §e uiso b;la rrti pn nas ntf drugod tako pripravna tin za gledališko kulturo, kakor ravno sedaj — tla so raz- orana, treba je sumo sejati in seme bo rod lo stoteri sad. V Ncmčiji kar dežuje tozadcvirih propaganduih, reform st-čn-U in druffh spsov in se kar grmadi gleda- liška literatura. Pri nas se:n veckrat na- letel na napaeno naz'ranje — še celo na igralskem koiiRresu v Zagrebu — če5, uaj se omeje diletantska dništva, ker ško- dujejo gle-dahšču —- nasprotno, cim več jih bo, tern bolje za gledal.ško umetnost. In to ie sedaj tlsta točka, o katerl sem hotel pruvzaprav govor'.ti. Kjerkoli in kadarkol" scrn priredl na dežel. gleda- liško predstavo, bod'si z igralci ali z dl- letanti, sem povsod in vselej spoznal, da vlada na deželi veFkansko zan manje za gledal-išče. Podcžclska publika je hva- ležna za vs'iko drobtiir.co. In innogokrat ___»:ii au ~. »,\ w v A OOJBA« _____:>;>¦ vh 3 cosko rcpubl'ko! Ali je ona v tekn vojuo relativno manj vojskc žrtvovala kot pn militaristična rnoiiarlrja Ncmčija? Po- znano je, da jc «efci ugledni vodja ;ntcr- nacijonaluih socijaiistoy cicja!: rajSi sem državljan anglcške monarhije, ncgo por- tugalSike rcpubl ke. Republika ali moiiar- hija, to jc vprašanjc oblike vladavine, ali to ni glavno, glavno je: red in sigurnost v državi. Nezadpvoljno1.;!, protidržavna gonja in »republika« so torej razlogi, zakaj so mnojr! glasovali za soc'jal'ste in koinnni- ste. Kadar so namreč ljud;e rezaclovolj- ni, Kredo med ekstremue strankc, kcr pričakujejo od njih rcšitcv iz teh razmer. Enako so nrsl'li tnd; ljudje v drngih drZa- vah. V Ital'"j; so pri zarinili volitvah do- bili socijalisti !n komunisti \b5 mandatov in v NemSki AvsHj- so takoj po prevratu zavladal-: socijafcsti. Toda streznili so sc. Kajti tudi komunisti .in socialist*! nc boon mogli črcz noč spremeniti danaSnje tc/ko stanjc v blagostanjc, danasnje nerirejene razmere y ure.iene: razlogi so jasir: mi žiVimo danes v svetovni krzu ki jo je po- vzroöila dolga vo.iiia. Da se ta kriza od- pravi, je treba dela, dcla. deln. Prodnci- rati .in Stediti, odpraviti spjkulacijo m korupcijo, to pomemi konsolidirati rar- mere. Trdno vero imamo. da do tega pride iiii ko bodo razmerc konsolidirane, odpn- de nezadovolistvo, odp.ade protidržavnn gonja 'in vs>, ki so danes iz cnegn izmed teh dveli razlogov — in teh je zelo mno- p:o — glasovaM za ekstremne strankc. | bodo sprcvidel\ da je najboija in najbolj prava srednin pot, ona pot, ki jo hodijo meščanskc strankc, ona pot, ki si jo Je začrtala in po kateri zvesto hodi Jngo- slovanska Dpmokratska Stranka! Grof Sforza o slovcnskcm vpraSa- } nju. Zunanji minister grof Srorza, ki je i odpotoval 28. nov. zvečcr v London, je povodom končanja zborniške razpravc o rapaliski pogodbi '.mel vel"k političen govor. v katsrern je sinvil uspelic Italjc. Izvajal je: Rapalbka pogodba zas'ururs i Italiji v Julijskih alpah mcjo. kakršnc iri äoseglr,. niti pod rmskimi Cdsarji, omogo- čuic daljo Trstu prosto dihan.fe. da bo , lažjc izvajal svoje poslanstvo v Orijenlu, pomeni pridobiicv lstrc z Lošinjem in Cresorn in ojačnje se bolj ^e itak močno puljsko trdnjavo. Pogodba zdru2uje Za- i dar z ItaTjo ;n priznava koučno Haliajn- skemu življii v zapadrf! Dalmaeiji priv'- legijo. kakrgnih dosedaj be nobena po- godba ni priznala narodn; maivisini. Ka- pallska posodba dajo R:M' ncodvisnost •in predstavlja. jamtsvo, da se niesto v bodočc zdrnži z Itaiijo. Postavljen ie Ic- mclj za gospodarsko in knltuino zvezo Italijc 7. Jngosiavip. Vsa ta deistva tvo- rjo jako razveseijiv iispch za Itnlijo. Ita- li.iani morajo imcti pognm, da priznajo, da ljubezen do lastne domovinc nc smc pomeniti zaničcvaiija domoljubin drugc- cca mlajSega i.-aroda. Oi of Sforza je daljc izvajal: Moral; smo sprcjeti v naše nieje stoi'soCc Slovencev. Tern Slovencem, kator'im jc \r ostalem prikladno osiati v dotiki s svojima naroviiima. ali čisto itn- Jlinnskiiria srcd'Scema (ior!c;o in Trstom, zagotovimo najširšo jezlkovno in kultur- no svobodo. Za nas bo to castna obvuza \n ein poliitxne razsodtiostl. Snio iorej prcprica.ii1:. da se bodo čut;li naSi novi dr- Savljani knialu zadovoljnc v tern oziru, da pripadajo velcvlasti. močni po svoji ie naravnost ginljivp, s kakšno ljubeznijo se opriinejo diletantjc svojcjra dela. Ali kaj pomaga, ko pa nimajo najvcčkrat nit; najprimit'ivnejsili pojtnov o ustroju Rie- daKšča in glcdal-iSki umcthosti. Povedaf bi laliko marsikatcro traKikomično zgod- bo, ki sem jo doži\rel pri tnkili prired'.t- yali. Ni čuda: Kd-o pa se je brigal pr« nas za izobrazbo v tej smeri?! Nasprotno: Z vsetni sredstvi se je delovalo nt1 to, da sc veselje do gledalislce innetnosti kolt- kor mogooe v kali zatre. Učcnccm Ijnü- skih So! je bil oblsk gledališča sploh zit- branjen, a srednjcsolcom so biSc dovo- Ijenc 1c nekatere igrc in to vse do zasl- njega časa. Le nekatere igrc! Kai se to pravi? Jaz nrislim, da b; literature, ki n'i dostoima, to se pravi, ki ni dostojna tudi za mlad-iiio sploii. no smci.i na oder. Kajtt na odor spada. I«.!; or v vazytavo lep.h umetnosti cdinoie prava umetnina. l.e- pota! In te pač ne snvrmo mladini zabra- njevittf! (Kontc prili.) kulturi, s kate.ro s; no more primeriati j nobena dntga, kcr upoSteva nj'liovo kra • i icviU) živlienje / Ijiibosnmno skrbnostjo. ; Roka ne sine vztrajat; pri svoji zahtevl po anek$;ji, ki jc nc'zvedljiva brez krSe- nja pogodbe. Po odstranitvi spornih v- praSanj se bo Italija zaiiimala za blagb- stanjc soscdnc iiržavc in bo skrbeJa, Ja se nc vrnejo zopet oni nenaravni dina- sfCnl konglonicrati, ki so zapustüi tako žalostcn spomin v \i'un\ in Heogradu. -~ Grof Sforza se jo končno spominjal s to- pUni: besedami Tranclje in Angl-jc, ki stc s pr;t;skoni na Jngoslavijo pospcsili skle- nitev pogodbe, katera pomeni pr.ceteTv ploilovitega delovanja Italije in razS"r- jenje njencga vpliva od Adrijc do Crnc- ga morja! Zbonrca je sprcjela izvajanja z v'lianrm odobravanjem. Italijanskl parlamcnt je v scji 21. tm. z vcč ko dvctretjinsko večno sprejji ra- pallsko pogodbo. Narodni praznlk. V sredo 1. de- cembrn. praznujemo državni praznik uiedinjenja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno enotno državo pod žezlom dinastije Karagjor- gjevičev. V proslavo tega due se dq- ruje ta dan ob 9. uri v mestni župni cprkvi slovesna sv. maSa z zahvalno pesmijo in državno himno. Vabim me- ščanstvo, da se slovesne službe božje v čim največjem Stevilu udeleži in da razobesijo zlasti hiSni posestniki državne odn. narodne zastave. Čestitke povodom tega državnega praznika sprejema okr. glavar v svoji pi.:arni na okr. glavar- stvu po slovesni sv. ma5i do 11. ure dopoldne. Vladni komisar: dr. ŽuŽek l.r. Lepo maniJestacijo je prired U1, de- ! mokratska stranka v soboto 27. tm. zvc- j čer v Narodnem domu. Velika dvorana Narodnega donia jc b:la polna. Predse- doval je dr. Kalan. Govorlli so gimn. rav- natelj Jerz'novic, Rebek, prof. Mravljak, j iPrekoršek, Lešničar in dr. Kalan. V naj- lepšcm soglasju se je zborovanje izvršHo brez vsakterega incidenta. Iz poltci^ske shsžbe. Za policijskcga kancKsta v Celju je imcnovan narednik- vodtwk Ivan Skof. JJIšni lastiilki oz. upravilelj, se opo- zarjajo na določilo § 40 ccstn. pol. reda za mcsto Celjc, glasom katcrega se mo- rajo trotoarji in pešpoti, če zapade snej: ali čc so pokriti z ledom. dnevno in ako potrcbno tudi vočkrat na dan, osn.'izit; in posuti s peskom, pcpeiom, žagovino ari drngim priimernm materijaloni. Prestop- ki sc bodo — v slnčain, ds nc bode po- voda za postopanje po splosncm kaz. za- koniku — kaznovali v smisln obč. štatu- ta ::a mesto Celje z denanio globo rtc» 400 K. Dijaški kuhinji v Celiu so darovali mcsto venca na krsto gv>. Fine Kotniko- vq, soproge dvornega svetnika v Cclju: gdč. Fina Kandnšerjcva v Celju 100 K, obileli g. dr. Požarja v Celju 100 K, ga. in pr. dr. Šurina v Zasrebu 100 K; ga. Ana \ •in K. Robert Diehl v Celju 200 K. g. dr. J.os. Scniec v Cclju 100 K, obtclj g. ör. Kvidona Serneca v Ceiju 100 K, obieil g. prof. Mravijaka v Colju 50 K, obitclj g. dr. Juro HraSovca v Cclju 100 K. nad- iičitcij g. .ToSko Bizjak 100 K. Roparski napad v (jabcrjilu V .sobo- to zjutraj so našli mehan.ka Plahuta v Oaberjih v njegovem stanovanju vsega krvavega in brez zavcst?. Imcl je vcč težkih udarcev s kladivom na glavi. Kla- d'ivo je ležalo krvavo pod mizo; v krv: na tleh so iiašli nekaj srebrnih kron. De- iiarn'!ce ni bilo nikjer najt». Sumijo, da sc je nekdo čez dan splazil v stanovanje, počakal Plahuto, ki je satnec, pod roste- Ijo ter ga, ko se je zvečer oz. ponoči vr- n 11 domu, napadel. Plannta le/.i v bolniei. Od začctka niso npali, da ostane pri žlv- l's:nju. Sedaj čujcino, da jc vendar upa- nje. Policija je na delu za zasledovaiijem zločinca. Pozlv! Dne 27. tm. ob 10. uri zjutraj se je našlo Jurija Plahuta, me- hanika v Gaberjih 5t. 16, v njegovi spalni sobi (tik njegove delavnice) teŽko ranjenega na postelji ležati, ter je bil isti, kakor vsi znaki kažejo, tudi oropan. Plahuta, koji je dobil od do- sedaj neznanega zločinca s kladvom dva smrtno nevarna udarca na glavo, leži Se v polni nezavesti v celjski bol- niSnici. Kakor so tozadevne poizvedbe i policijskih organov ugotovile, se je na- liajal ob 6. uri In pol zvečer 26-tm. v delavnici Plahute ncki vojak, 22 do 24 let star, srednjevelikosti, suhegaobraza, svitle polti (blond), ki je, ne da bi kaj govoril, čez nekaj minut iz dela niro izginil. Ker je tega vojaka naka priCa videla, da se je nahajal brez vsakega posia v delavnici, je sum opravičen, da je ta vojak le za kratek čas zginil, da se je pa zopet povrnil, ko se je priča od delavnice odstranila. \z krvnih madežev, ki so se na licu mesta nas'i, je ugotovljeno, da je imel zločinec po izvršenem činu od krvi hudo umazane roke, ter da si je pri tem tudi obleko s krvio pouesnažil. Izključeno ni, da je zločinec morda v boju s fežko ra- njenim Plahuto na rpkah ali drugem delu telesa ranjen. Pozivlja se radi tega občinstvo, cia policiiski oblasti vsako osebo iavi, kojo bi se videio s svežo rano ali pa s krvjo omr.'deževano obleko v Celju in v vsem celjskcm okrožjn. Ker ni izključeno, da je ta zločin Civilist v vojaški obleki izvršil, bi bilo za iz- sleditev zločinca nu-no potre-bno ugo- tovit», če je kedo takega človeka z vojaSko kapo brez Silda na večer ozi- roma v noči od 26. na 27. tm. v kakem jfivnpm !nka!u ?\\ nn na ce«ti vidol. Izgub'l se je 28. tm. med 11. in 12. uro dopoldne na poti od kolodvora do Brega. obrtni list na ime Ivan Lavtar, čevlj. moj. v Liscali 46, Pošteni najditelj naj ga izroči i\V. njemu ali pa v naseni npravnlštvu. Vseh volflcev v Srajerskem voül- nem okrožju je 118 764, Zap!enj?ni tisotaki s potvorjenimi znamkami se po odloku finanenega ministrstva vrnejo lastnikorn na svo- bodno razpolaganje. Kaj je repubUka? Zgodno volilno do- godbico nam poroeajo iz Stranic: Socija- ' Msti so nabT lepake za republiko. Strani- j ški kmet čita lepak. M'mo pride socijali- sticii'i agitator. Kniet ga vpraša: »Kaj pa je to republika?« Hudomušni soeijalist pa um začne navdušeno razkladati, da je Rcpublika sestra pokojne cesarioc Elza- bete, In ee bo ona na prcstol pr;51a, da sc nam bo dobro god'-Io. Pa recite, da nismo zrcl-i za republiko! «Učiteliski Tovariä'« prhiaš» poroö>- !u zborovanja koroških učiteljev due 3. nov. 1920 v Dravogradu: >J>ospeli so tovariši begunci iz velikovškega, pliber- Skega in labudskega okraj?. Kcr se Je mora'a seja vrš.ti najkasneje 3. noveitr^ bra 1920 — razglasltev zborovanja ni b'- | la nlogoča v U. T., temvec samo brzo- javnini potom v dnevnikih. Razvila se je najburnejša debata, kakoršno pač še in doživelo nobeno učiteljsko zborovanje. Pooblastila sta se tovariš Copič ^gcneral- Stabu« v Ljubljani in Mariboru — zopet svoje pisarnice v Celovcu, Beljaku — Oorici in Trstu. Dokler se pa ne izvrS! zahtevano — smo tud; mi ž nj'mi vred cnakopravni iugoslovanski podarcik»!« Našcniu narodn v neoilrošeni doino- vinl. «Edinost« objavlja naslednji poziv: Kot zclo neprijetna posledica pogodbe med Jugoslavijo in ltaljo se ie pojavilo med naSlni narodom nckako čndno giba- nje, to je nckaka manija (bolezen) izsc- Ijevanja. Ponekod ni Krasu, na Vipav- skem in tudi v Oori.ški okol'ci so začeli nekatcri kmctjc prodajati svoje imctje z namenam, da zapustijo naSe lepe kraje in pojdejo s trebuhom za kruhom v Ju- goslavijo bogve kam po svetu. Na deželi so se že pojavili brezvestni ineSeUrji, ki so prišli lovit v kalno- vodo razočarania nied primorskimi .Jugoslovani. Slovenski in hrvatski kmetje! Vaša dolžnost iia- sSproti sebi in vašim družinam je, da si dvakrat premLstite, prcdno se odločite, da zapustite svoj rodni dom in se napoti- te v nove dcžcle, kjer vas Caka le negn- tova usoda. Skrajno naivno (otročje) pa jc msliii. da ponien' tak ncpremišljeu korak nekak posuemanja vrcdni patrlo- tični čin. Ravno narobe je res, da je za- puščanje naše slovenske posesti pravza- prav najkvarnejše protislovensko pn- Cetje, posebno pri sedajnih razmerah, ko je krvavo potrebno, da ostaneino vsi, vsak na svojem mestu in s svojo neomaJ- no prisotnostjo na teh tleh dokfižemo svojo iivljensko moe in svojo voljo do živijenja. Tako so delali Slovenci od nek- da j in lc na ta nacin so ohranil. svojo na- rodnost tudi v uajhujs;h razmerah, ker so se zavcdali, da je njihovo življcnje v najtesnejši zvezi z njihovo zeniljo. Sio- venci in Hrvatjc, ne prenaglite se torej. ne sclite se in osfcan'te v dcželi! Le na ta način bostc dejanskj korstili slovenski stvari, zakaj prvi pogoj za priboritcv lepšh in bolisih pogojev za naS kulturni ¦in gospodarski razvoj v sestavu novc države, kateri nas jc prisodila rapallska pogodba, je ta, da ostanemo vsi složni in edini na svoji zemlji in posesti! To velja v prvi vrsti o na^ih kmetih, ki so tista trdna podlaga, na kateri sloni celokup.no žvljenjc in stremljenje vsega naSega ro- du, ki pripade tallm. Zatorei Jugoslovciii, nc selrte se! Pros^mo vse one, koj; so fotografi- rali przore od voKtven'.h prostorov 'in koji imajo lepc slike od teh dogodljaiev na razpolago, da uam jih dopošljejo s kratkim popisom v svrho pr'obcitve v »Jugoslovenski ihistrovani !"st«. Stroški se poravnajo, ker sc izplaiJa za posebno dobro slike nagrada. --- Uprava »llustro- vani l'st«, Maribor. Prosveta. Mesiiio g5@dališče Gabrijela Zapolska, katcre popu- la,rna komedija M. o r a 1 a prospo Oui- ske se uprizori na naSem odru v L<*¦ trtek, dne 2. decembra, je zelo čislana poljska pisateljica. Njena dnla se upri- zarjaio povsod z velikimi uspehi. Njena velezabavna satira Morala. gospe Dulskc se odlikuje po izredno dobrem opazo- vanju in vešči oderski tehniki. Na ne- kateiih odrih je dosegla-po 50 in voč zaporednih uprizoritev. Vsebina je na- kratko sledeča: V HiSI Dulskih vlada »babjf: carstvo*. Gospa Dulska je ve- lika ebsolutistka, ki drži vajeti prav na kratko. Svojemu možu vzamc vsakega prvega vsomesečno plačo, da mil poteen odšteva vsak dan posebej natančno po 3 kronce za kavarno. Če n. pr. zdravnik r.vetuje Dulskemu, naj dela vprid svo- jemu zdravju dolge sprehode, se mora ubogo jagnje >'sprehaja'J« na ukaz mile soproge po rob', da je ne bi goljufal. Še celo cir;are so pod njeno kontrolo. Gospa Dulska ie tudi strogo nioralnal Ko se njena najemnica skuša zastrupiti, ker jo njen mož vara, jo vrže na cesto, kajti zaradi "nje se je ustavil pred hišo Dulskih reäilni voz in ime Dulskih se je v taki aferi trikrat imenovalo v časo- pisju. Prav nič pa je ne moti, da v njeni hiši stanuje lahkcživka. Saj se kočije in autotnobili, v katerih jo ob- iskujejo razni elegantni gospodie, ne ustavljajo pred njeno hišo, temveč malo naprej. Denar pa, ki ga prejema od nje, ne uporablja zase, temveč plačuje državi davke. Tudi svoji hčerki, bolehno Mjeljo in rasposaieno Hesjo odgaja »strogo moralno«. Oblači jih v prorörna kratka krila, vodi na plesne vaje itd. Kakor se pač za ugledno rodbino spo- dobi, a "e opazi, da je ena izmed njiju že docela izpriiena, druga pa zaostala. Le njen sinko Zbiško — v jedru sicer dober, a pokvarjen z napačno vzgojo —• je dela velike preglavice. Ponočuie z malopridnimi ženskam?.. zanemarja službo in zapravlja drago- ceno zdravje. Da bi ga privezala na hišo, mu dovoljuje največje koncesijc in ji je zelo vSeč, ko zapazi, da ima razmerje z deklo Manko — »bo vsaj ostajal doma!« Ko pa se pokažc;o po- sledice, je seveda vsa iz sebe. In četudi hoče ZbiSko poročiti zapeljano dekle, se prefrigani diplomatski Juljaševički na obupne proSnje Zbiškove matere posreči preprečiti fantove pošlene namene. Hankina botra, svetohlinska ^^BV- *^3 »NOVA ,0 0 i* A« St:an a. pcr/ca Toflrahova se polakomni denarja . in g. Dulska ozmerja prodano Hanko z hečednimi priimki in jo požene iz hiše. .Vse to je podano v pisanih slikah, ! živem dijalogu in verjetnih situacijah. Dejanje se hitro razvija in pomika na- prej, tako, da or.tane igra do zadnjega hipa zanirniva. V. Bratina. StareŠlnstvo Jugoslovanskega So- kolskega Saveza opozarja vsa sokolska drnštva v Sloveniji. ki naincravajo prire- cliti kako javrio sokolsko prireditev z vstopnino, da vlože prošnjo na Zdrav- stven-i odsek za Slovenijo in Istro v Ljub- Ijani za potrdilo, ki jih upravičuje za 10%-no plačevanje takse ott vrcdnosti vstopnic. Društvn, ki nima.io tega potrdi- la, morajo plačati 30%-no takso. ProSnjo je koickovati s kolekom po J d nar 50 pa- ra, prošnji se mora priložitl še kolck za 2 din. 25 para, s katerim bo kolekovano potrd:lo. Vestnik invalidov. Podružnica spi. org. vo|. mv. v Bra- jilovčah je sklcala dnc 21. tm. shod pn tovarišu Anton Majerholdu v St. Janfcu j p. Reö:ca,,kateri jc bil sijajno obiskan. j Shod je otvor 1 .predscdnik podružnice '; v Brasloveah, Jernej Turnšek. 2a zaup- j n:ka za Gornjo savinjsko dolino jo b 1 iz- voljen Anton Majerhold. lünoglasno so b'.\e sprejete rczolucije: !. Zahtcvamo, da se Uikoj zacnejo izpIaCevati draginj- skc doklade, katcre so bile obljubljcnc žc meseca februarja tl., kcr v današnjili razmerah ne more nobedcn izhajati s to nialo penz jo. 2. Zalitevamo, da se tobač- jic trafikc, katcrih še n'.majo vojni inval:- di, takoj razpišejo z lokalom vixd, ker «nvaKd ima velke težkoče zarad'i lokala, vsak pa prez-ira. Tud? restavraclje In bu- fct! na postajali se morajo oddati za (o sposobn-im vojnim >:nval:dotn v najem. 3. Vprašamo beograjsko vlado, zakaj nam \ še do danes ni poslala tegitimacij za pro- sto vožiijo po železnlcah? Kakor sc Je izprevidelo, nam hočejo samo za ortopc- dišče in bohršn ce kreditirati, to nam pa i*i pomagano, ker ako se srbski bratje. Voj. inv. lahko prosto vozijo po žejezifi- cah. b; sc tndi nam lahko nudila ista ligodn^st. Zato zalitevamo, da nam vla- da takoj da pojasir'la Zalitevamo tudi ta- kojSnjo rešitev ;nvalidncga vprašnnja. — Ob tcj pril'iki se je od občinstva nabraTo za biagajno podru/nice v Braslovčah 100 krön. Srčna 'iv.-tin! ' !z Hrastnika. Ocena o potcku nro- shive 25-letn;ce «Pevskcga druSfrvaZvon v Trbovljah«, objavljena v 258 stevilk: »Slow Naroda-, je pisana v tonn, ki nam nikakor ne da rnolčati. Očita se nam, da smn s-nd: piSbito sledcče: Na poz-lv omenjenesa drnštva; na j bi pn konoertu nastopil tnd. nas mc- šani zbor, smo to radevoljc abljubili. Mi- stili smo namrcč, da se vrši koncert po- poldnc in ne zvečer, kajt! v nobenem do- pisn sc ni omenilo, ob kateri uri se slav* nosi prične. Ko smo K'oncno zvedeli tudi to. smo prcdla^ali, na] se prelo?.' koncert na popoJdne. kcr jiani sicer n. motroče sodelovati. Misliin, da bi bilo to ujcodncje za vse zunanje zostQ. Vcndar se naSa 2e- Ija rti upoštevala in prisiljeni smo b:l!( od- povcdati se udcle/.bi. Kdor ima le koliC- kaj razsodno^ti, bo uvidel. da na kaže p.cljai: 50 oseb broicci zbor v temi in bla- tu čez Iii-iib dobro uro daleč in to be mc- Sairi zbor. Vkljub tcmu je pa prisostvo- vab koncertn 12 Hrnstničanov. AH je to klavcniost? Kar se pa tiče nevoSčlj-ivo- sti, bi opozorll na dejstvo, da smo mefi v Hrastniku meseca scptembra 'in okto- Wa tri koncorte in pri vseli so tudi Tr- bovljčaiii manjkali. Ali se na ta nacn ož!- votvarja pevska zyeza? — Č —. TimVM OBBT IN NA- ROONO &OSPODARSTVO, H M E L J. Žatec, dne 2$. nov. 1020. Neznaten promct, rczpoloženje oslabelo. 4700 do 4800 o. K za 50 kz. V Sarajevu se je osnovala hrvat- ska tvornica za wdelovanje pohiStva z.glavnico 4 milijone kron. Šoudeležene so : Centralna banka v Sarajevu, banka za trgovino in industrijo in poljedelska banka v Zagrebu. Kupljena je bila bivša tvornica v Koi5evi pri Sarajevu, ki je popolnorna na novo urejena, ta- ko da bo mogla že v kratk-em poslo- vati. Pet veljkih tnlinov v Back! in Baranji, namreč v Somboru, Senti, Pam'ovi, VrScu in Veliki Kikindi, ki so last poštanske delni.?ke družbe pa- romlinov, sklicuje za december občne zbore, na katerih se bo razpravljalo o sprejetju novih pravil in nacijonabzaciji. Vsi imenovani paromlini so jako vdiki in zmclje-jo na dan od 3 do 5 vagonov 2ita. Posedčšj so bili ,pod sekvestrom. Ktijiževnost. Priroda, broj 9. za novembar, izaSla je sa sadržajcm: H. Poincare, Nauka 5 istina. — Dr. S. OjiiraS'n, Modrc rcsine. — C. Flamniarion, I^ut u vjcenost. - Dr. K. Babič, 2elva usm"njača. -- Dr. N. Smodlaka, Veštačka partenogeneza. — Dr. O. Kitčera, Uzdiih ii okn fizičara. — ä'abirc!. --- Zvjezdano neho. — Kazgo- vori. »Fr. Rojec: Tončkove saiue na Mi- klavžev večer. i\U.adinska igra s petjem v 3 dejanjih. Vpodobila .1 Rrbežnik ai Fr. Kojec. Založila lg. pi. Kleinrnayr & -Fed. Bainberg- v Ljubl.iani.« Knjiga -nia 12S strani, 10 podob, dodatck z Klasbenim! točkami .n stane lično vezana 20 K. Ka- kor se lahko vsak sam prepriča po do- brohotnem pregledn knjige, se je zaloz- ništvo jako potrudilo, da je preskrbelo knj'gi kar mogoče lepo opremo. Tisk in posnetek risb sta za scdajne case vzor- na. Knjig,i pa se jc vkljub vel.kim stro- škoin odmerila tako nizka cena, da bodo mogli tiuti manj imovit; l.'ndski sloji z njo razveseliti svoje otroke, katorim je v pt- vi vrst1! namenjena. Knjiga vsebuie izvir- no Miklavževo povest v verzih in v dra- matski obliki. Ta posebnost daje knf.g] v;šjo vrcdnost, ker se more zdaj Miklav- ževa povest pokazati tudi z odra sloven- ski mlad'ni in njertim ljiib'.tcljem. Igra jsi že proizkušena ])o uprizoriivi ler vse- stransko odobrc-rm po jir.'zuanih veščn- kih. Prvmcrna je sevcd.i le za veeja me stna gledališča, a kot čtivo bo dobro do- šla na§;m malčkom v mestnih palačali m vašk-ih koeah. Saj se nam iz nje med mnogimi micn'mi prizori iz slovenskcRa življenja prikaznje prav: in eel slovenski svet MiklavŽ. In on ma enako rad vse otročiče, beračke vaško kot tfrofičc: samö, da pridiri, blagi so. pa n jc in 11 vedno dra^i so! Miklavžev god je najzanimive.iši :n naj- veselejši praznik za mladino; napravlja pa tud: starsöm in mlacr.noljubom obilo radosti. Sv. Mklavž je nied Slovenoi 'in sploh med Slovani jako c'slan svetn>k. To 'Izpričujcta imeni zadnjega niskega earja in zadnjega črnogorskega kralja. Tudi premnogo slovenslvih Miklavžcv ter hrvatsk'ih in srbskih Nikolajev nam daje dokaz o priljubljenostj iega dobrot- Ijivega svetnika med Jugoslovani. 2iva potreba je torcj poklicala to knjisjo v živ- Ijenje, ker dosedaj take še lrsmii imeli, je upat:, da bo odslcj dobro sluz:la svoje- mu namenu ^ vseh ozirih, dokler ne bo doMa boljše naslcdnicc. Pričujoča knjigu je prva slovenska igra s podobaini. Sio- venska mladina naj uvažuje dejstvo, da se je ravno zanjo prircdu ta izredn' Mi- klavžev dar v ten tcžkih easih s tisto po- žrtvovalno skrbnostjo in s t.sto mladost- no vncnio, ki io občutijo vsi blagi rod- teUi ter nj:h dobri otroci o priliki .Miklav- ževega godn. Vsak naroCn in mladinsk-i praznik pa uajsijajncjo proslav mo z gie- dališko predstavo. Zdajimamo primerno igro tudi za prekpi Miklavžev večer v tej novi mladinsk knjgi. Deset skrbno izbranih in izgotovljenih podob izrazito dopolnuje in pojasnjuje teliničiii n du- sevni del igre. Naslovno podobo in tri vs- njete, ki kažejo ob pričctkih dejanj oder in prvi nastop oseb v dof.enem dejanju, je narisal avtor igre sam, a drug-ih šest ! slik je izvršil znani mladinsk; risar Kr- bezirk po avtorjcvih navodilih. Ta nova mladinska knjijja bo brezdvomno jako lep -in primercn književni dar slovenski mladini za Miklavžev god in Božič. Ivan Cankar: Ni\mo žlvljenja. Zalo- žVila Ig. Pi. Kleinmayr & Fed. Bambers. Ljubljana 1920. S°. IV i- 230 str. Cena broširanemu izvodn 20 K, vezanemu 30 j kron, prednostni izdaji, na belem lesa l)i*ostem papirjn 40 K. Tnuajst novel in črtic iz svoj.h mlajših let, med njimi vec j dozdaj še neznauih, je zbral Ivan Canknr ter knjVgo po uvodni črtici značilno nn- slovil »Mimo življenja'. Kakor onkraj sveta, onkraj življenja ž.vi večina njego- vih oseb tc zbirke. »Zakaj samo v sa- njah, samo v t stem otroškem hrepenc- nju jc rcsnica in ž vljenjc; vse drugo je ?/vljenja .poskus«, pravi v »Lepi Vidi«. SI kar sanja v tujini o domovinj kakor o svoj1. ljubioi, zvesti mladonki, umira ˇ koprnenju in domotozju kakor popotnik brez doma. V hoc, brez konca in brez c.- Ija potuje njegov poot, k; so ga majlinega »In šibkega pog/iali na cesto in za zmiraj zaloputnili duri za njim, in ki nm je mar cilja kakor škrjancu, kadar izžvrgoli iz topic brazde. — Ivjazcn toh »minioživ- ljensk'h« tlpov je pogledal Cankar 'tudi v globino otroškc dušc in je ustvaril dov7- ; sene psihološkc studije, kakor so »Greh«, »V tciTv:«, »O prcšcah«, ki ostanejo trajno med najlepšimi lrseri njegove uinetnosti. •Iz vseh pa odseva eudovta lepota slo- veuskega jez'ka, ki jo je Cankar negoval ves čas z veliko ljnbeznijo. Zato knjigo toplo priporočamo vsem ljubiteljem pra- vc umctnosti. Vsak Jugoslovan mora bit! clan »Ju§:os?ovanske Matice«! fiAZHE VEST! Ne?reča na Donavi. Na Donavi se je med Židinom in Lomom zadela bolgarska ladja »Boris« v rumunsko ladjo »Brancovanu«. Rumunska ladja je prodrla bolgarsko, ki se je nato potopila. Na podlagi prodanih voznih listkov sklepajo, da je izgubilo življenje 20 oseb, Trimilijonska tatvina. Ruski knez dr. Mihajl Nikolajevič Volkonsky se je voz-iJ v I. razredu siniplon-ekspresa. Na progi Bologrra—Trst so nm bile ukradene vc- like dragocenosti v vrednosti treh miljo- nov krO'ii. Ukradcui so bill true usnjat' ročni kovčki z razl-ičnim perilom, oble- kam-, cevl.fi, /Aatwno in bnljanti. Dalje je bila ukradena ena vložna knjižica Lyon- ske banke, glaseča se na svoto 2 in poi mil'jona francoskih frankov, potm list s sliko, različne korespondence, razlčne majhne potrcbščnc in vrhu tega še pr'1- bližno 160.000 rrancoskih frankov in ita- lija-nsk'ih lir. Vrednost vscga znaša 3 mi- lijone francosk'h frankov. Z^siffija poroLil»« Nekaj voHlnih rezultatov iz kranlskefta vol'rinega okrožja. j Ljubljana 29. nov. Pol. okraj I Cirknlca: JDS 253, SKS 335, SLS 896, NSS 27, KS, 149, JSDS 816; pol. okraj Krško (manjkajo še rezultati iz 4 občin): JDS 273, SKS 2464, SLS 2363, NSS 139, KS 846. JSDS 902; pol. okr. Litlia: JDS 270, SKS 1040, SLS 2862. NSS 342, KS 1722, JSDS 188; pol. okr. Kočevje: JDS 985, SKS (število na brzojavu popačeno), SLS 2848, NSS 199, KS 480, JSDS 336; pol. okraj Novomcsto: JDS 334, SKS 2961, SLS 2763, NSS 180, KS 2d\ JSDS 265; pol. okr. Radovljica: JDS 545, SKS 977, SLS 2251, NSS 4S8, KS 1585, JSDS 655; pol. okr. LjubU. okolica (manjka Se izid iz 5 obein): JDS 5uS, SKS 3888, SLS 1730, NSS 457, KS 972, JSDS 1440. Volitve y Srbty. B e o g r a d 29. nov. Po dosedaj do- speiih vesteh so dobii radikalci 36, de- mokrati 26, seljaeka stranka 12, koinuni- sti 12, liberalci 1 mandat. Rezultat še ni- so znani iz 5 vol. okrajev. Volltve v Dahnaciji. S p I i t 29. nov. Po dozdajnih vesteh (manjkajo še rezultati s 3 volišč!) so do- bJi klerikalci 4, socijalisti 3, demokra-ti 1 in 'izvenstrankarska lista 1 mandat. Ola- sovalo je 55% volilcev. Volitve v Vojvodiiii. B e o g r a d 29. nov. Kolikor je do- zdaj znano, so dobili radikalci 22, demo- krat; 10, komunisti 3. Bunjevci 4, socija- lsti 3 in seljačka stranka 2 mandata. Tgna^ZAint no revmatizmu in fllh- 1 *wr^mmmWB \\&n\\i bolečsntjh? Vdrg njcnje s pravim Fellerjevim Elza-fluidom je takorekoč dobrodejno ! 6 dvojnatih ali 2 veliki špedjalni steklenlci 42 iK. 'Dr- ž?ivna trošcuina poscbej. ßabi^.e rnllo -odva«ajoLe »redesvd? Fclerjcve pravc Elza krogljice izvršujejo svojo dolž.iost! 6 Škatljic 18 K. — 2a- ^orski sok zoper kašotj in prsne bote^fne. 1 steklenica 9 K. Želodec okrepčujoča ävedska tinMura, 1 steklenica 20. K — Omot in poštnina nosebej, a rtajceneje. Evgen V. Feller, StuDica donja, Elsa trg št. 356, Hrvatska. T. Za gostilničarje in vinske trgovce se priporočajo stara, mocna črna in bela dalmatinska katera so vsled svo^e visoke gradacije in dobrega ok'usa tudi najprikladnejSa za zboljšanje slabejših vrst vina. 28 Ivan HRaikovidf zaloga dalmatimsksh vin Glavnl trg 8 CtflJG Giavnl trg 8 ^amo na debelo« Na debelo in drobno kurpite irs^jbolje pri tvrdki Janko Bovha Cefljes Kralja Petra c. Celje, pa pis, zvezke, svinLnl- ke9 peresa, i^adiir-k^ in «se ffžruge Solske In pi- savniäke poftrebščine.28 W V V Isce se & ompanjoR za trgovino v meSanhn bla^OMi in deželnimi pridelki. Ponudbe je nasloviti na upravo lista. 1531 1 Proda se 300 litrov jabolčnika, 100 litrov vina in semenski krompir. Majerija Sv. Mihael, Polule 2tev. 4 pri Celju. ^Proda se večja množina drv za hUFjaVO. MajeHja Sv. Mihael, Polule ätev. 4 pri Celju. Sprejme se sKBHski Hlapec veSČ pri kravah in v molzenju s potrebno oskrbo in plačilom. Msjerija $YH Mihaelf Polule štev. 4 pri Celju. 1530 t j za Jesno trgovino all sk!adi§Če odda H. Koser, Celje. 2528 1 Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 143. "¦......mi i jinn»-**« Edfna slovenska specljalna j trgovlna z barvam! In lakl. J Agentura In komN J sijsko podjetle. j Iv. "Ferlež s Celje I 447 156-81 N»*»odL*ii doni Trgovlna z lesom in drvmi ] na drobno in debelo. < Kupuje fam.sk! In ost?.li lea ) po naMSjih dntvnih cenah. j ftegtstrov. kreditna in stavbena #i«w ym aNIWI^YW «> ^S^^M'aii Sprejema n. in pol od sio l^*.« |oj? Rezervnl zakfad 80.000 K. 401 156-82 Denaral promei 60,000.*?00 K. cut iskrene hvaležnosti mi narekuje, da se tem po- torn javno zahvaljujem gospodu drju. Steinfelserju, primariju tukajšnje bolnice na izredni požrtvovalnosti, s katero je po- svetil vse svoje globoko znanjc in vse svoje moči moji premi- nuli soprogi. Ves njegov trud ostal je žali Bog sicer brezuspešen, toda iz edinega vzroka, ker se je rajnka pri zavratnem znača- ju svoje bolezni iste prepozno zavedla. Qospod dr. Steinfelser naj bode zagotovljen naše traj- ne hvaležnosti. Celje dne 28. novembra 1920. dr. Josfp Kotnik dvorni svetnik in predsednik okrožnega sodišča. AnglešSisia.153 3 1 Kdo v Celju daje večerne ali nedeljske ure v angleščini na podlagi učnih pi- sem Toussaint Langenscheidt proti dobremuhonorarjuPNasIov se naj pošlje poštno ležeče Žalec pod »London«. Dolga moSka 1^36 3-1 fz lisičjih kož se proda. Na ogled je pri fotografu Fodermajerju, Žalec. se fine citre, 5 m dobrc bele žide, ru- javo usnje, komaše in še več drugih reči. Vpraša se pri sobarici v hoteiu »Balkan« 1529 1 Ivan Strelec tapelnlk v Celju, Samost uska u!. 2. Prevzamc vsa tnpetarska dela, kakor nupravo žimnic, tapetniških mobiiij itd. Popravila iz- vrSuje točno in ceno. Točas v zalogi morska 502 trava, afrik in žima za modroce. 50-33 Bencin, strojna olja, cilindrovo olje in auto-olje ima oddati Zveza slov. trßovcev Y Celju. P. n. občinstvu wijiidno naznanjssway da sva otvorila Irgoüino s Spcizrijskim in kolonijainim blagom w Alcksandrovi ulioi Stew. 7. Zagofosljaoa zmerne tm in dobro psstrezlio. 1535 ( Freoe & Plahuta I Rdop si žeii nabavifi pnstnsga in znnnega I uhaložana.i t\e n j bl gowoli posluž< i twrdksi 1 Prua halošba trgo nna z uiiiom fl. K renjah in drug «•" ¦ Sve*i Barber»! «r Ha8.^a«. se ceno proda. Vpraša se: 1515 3-3 Na okopih štev. 3, Celje. SCIRIEi S1TARJ \*v UUBLJANA aJ 00 vO ¦_* to iuan HiiuniHor ueletrgouina => Celje. ICu^tijem pšenico, oves, koruzo in ajdo po najvišji 107 dnevni ceni. J106 v sredini ali bliŽini mesta, s hrano a(i brez nje išče ml ad inteli^enten gospod za takoj ali pozneje. Dajal hi brez- plačnc uroke v slovenskem, srbo--hr- vaškem, nemSkem jeziku in drugih predmetih. Cenjene ponudbe na upra- vo lista pod »Soba«. 1527 3-2 ™ stavbeno In gas an« m I «lux. jofit* nacl. ¦ [-------"Celie-----~ ! { 26 «iraija 'Pesrn cesfa 8 % | nu«ptot1 „Bo.^osa vola" 85 S '-.ft) Vrevioffl« vsa v «lroko »paöa|««t» m& ^-< d*lu, Ixvriilov lotna in «oJidna, M fadraiisfea l>eiilf.a v Celjia sppejema rsLir»ocila na j i srečke državite: r azr edne loter L j e« P7vo žreijanfe 3. S22 4. fannstrfa 1921. Glavni dobüak K 4,000.000'- brez nribitka. 1 " ' Ž;ret>aai se vsaka d«-««^A «r#3>^l«*». isaeKasaocavBBDBBKuaiaaoaifiianviiaioeaisaaaaBiBCtaHacaacviisiiaaaNBaaciiKovcvQasKHsa^iiaiiSw" » '¦ ÜlCena srečkam za posaroezni pazred: ii ¦Ba «»a ¦¦¦ jno «««4taaitaat>«i.sjauisaaaB Mi»iiiill»i(Hint «¦¦¦¦¦¦¦•¦•••o«»«»»» euaiaiiiiaftlllitaH*« I Cela 192 Kr 11 PoIou.96K, f 5 Cetrt 48 K, | |osroin.24K.| ¦«¦¦¦aaMa«aaaa*acaaä aniiiEEiiiaciiiiiitM* «»¦«»»»-!»aK*»B«>«n«i# a ^«»•¦«»»¦«•«»¦waawa*«*, Radi izrednega zanimanjii Yam priporočamo, da si ]ih takoj nabavite. i^oza Gosposka ul. 4. v-»cijc priporoča svojo bo^nto zalogo damskih klobr.kov, veiour \z ko2u- hovine in Žameta, dekliSkih in otroSkili klobukov kakor ludi otroSkih havb in čepic ter žalnih klobukov, pajČolanov i. t. d. po ;j najnižjih cenah. - Sprejemajo se vsah vrst popravila ter se | točno izvrSujejo. 1525 2-2 ; _ __ __ _ _________ ___ ____ \ I I I Vsled yv^za ussvja m I | inozemsfva smo pon&im® f I Ijem. Ps*i MS kuplje^e dew« | I Sje sprajtmamo v p^p^avo I § kar izir^šujema hlfra it* I 9 solidarso tea« o zm^rni ee^i» I S Prodagailna . f I riPiiIiniTQ w 7Hflifiirip TpIip I Nat*ot!ni doeti« 14&4 5-4