198. številka. Ljubljana, vtorek 1. septembra. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo letu 16 gold., za pol leta 8 gold la Četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih jolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri« stopne potit-vrste 6 kr., Če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški centi v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravnis' vo, na katero naj ee blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v TavČarjovi hiši. V IJ u Ii>lj ii u i 30. avgusta. V četertek smo pisali v »Slovenskem Narodu" miren uvodni članek ob priliki kmetskoga upora v Knežaku na Notranjskem o de nerešenih servitutnih razmerah. A bili smo konfiscirani. — V petek je bil čisto stvaren depis od Bleda t našem listu, ki, govoreč o slabem stanji našega kmeta, slučajno tudi omenja še nerešenih servitutnih zadev na Gorenjskem. In glej, c. kr. drž. pravdništvo nas je zopet konfisciralo. Vsi ljudje, celo nemškutarji, ki so pod roko brali konfiscirane članke, čudom so se Čudili, da kaj tako mirnega in stvarnega, kakor je bilo pisano v našem Članku, more c. kr. oblast sploh konti skovati. Mi pak smo mislili: to mora biti dokaz, da naša kranjska vlada o servitutnih rečeh sploh govoriti ne pusti, kljubu naši „tiskovni svobodi" (da se bogu smili !) A motili smo se. Drugi smejo o tem govoriti, samo mi menda ne, samo slovensk list se konfiscira. Dokaz. Nekonfiscirani „Laibacher Tagbl." od petka namreč ob istej stvari piše, in še bolj ostro nego srno mi. „Tagblatt" tudi pravi, da „tišti, ki imajo nestrpne to (servi-tutne) razmere rešiti, roke ne ganejo," ter da je tako na Notranjskem in na Gorenjskem, kjer se kranjsko industrijalno društvo s kmeti prepira. Tudi „Tagbl." pravi: „gotovo uiJHo zdrave razmere če, sicer tako mirni kmeti vsvoji obupnosti Bi skuša naj-blaznejše sam pomagati bi," ter kaže naposled, kako bi bilo tu polje delavnosti za novega deželnega načelnika. — To smo tudi mi rekli, le bolj pohlevno. Ljudje po Ljubljani, ki so naš članek brali, in posebno mi, ki smo oni Članek od Četrtka pisali, in smo ga pred porotniki za govarjati pripravni, — ne moremo rešiti uganke, zakaj se zarad ene in iste reči naš slovenski list konfiscira, nemški „Tagblatt" pa ne? — Ko bi jo reševati poskušali, pa nas zopet konfiscirajo, torej na bode bralcem v premislek, — misli so baje še svobodne v ustavni Avstriji. Politični razgled. V Ljubljani 31. avgusta. 'l'i'-žu.iki zbor se je 29. t. m. odprl. (mornje avstrijski poslanci in agitatorji so se 29. in 30. t. m. sešli na Bbod ustavoverne stranke. Naredilo se je šest resolucij. Znani t/rtt.iki agitator in delavski vodja Tauschinski s tovariši je v preiskavi zarad motenja verstva in osnovanja tajnega delavskega društva. Iz Vt'itfn* se nemškim listom brzo-javlja, da bodo od Pilzna do Prage vse občine cesarja ko bode skozi šel, prosile za državno poravnanje s Cehi. Čakale bodo korporacije in zastopstva cesarja. Na Vcš-kemt pripravljajo okraji, mesta in občine adrese, katere bodo oddane na kraljevem dvoru v Pragi ob času, kadar bo de cesar v Pragi. V teh adresah je prošnja izrečena, da naj bi cesar blagovolil zo pet nastopiti pot sprave, ki je bila s sep temberskim reskriptom od 1. 1871. začeta lin s i u i gališki so imeli v Kolomei shod vseh rusinskih narodnih društev. Prišli so zastopniki društev in mnogo kmetov. Ustanovilo se je o tej priložnosti „društvo Mihaila Kačkovskega," katero ima namen, delati proti žganjskemu pijančevanju, ki je po vsem Poljskem in zlasti tudi mej rusin skinu kmeti najbolj krivo uboštva in demo ralizacije. Navzočni kmetje so se živo vdele-žili pri debatah o društvenih pravilih in upati je, da se društvo kmalu razširja po vsej deželi. Ker pa so na Čelu tega društva svobodomiselni možje, dela škof Sembratovič proti njemu in ukazuje duhovnikom, naj katoliška enaka duštva napravljajo za katere je preskrbel celo papežev žegen in jih postavil pod varstvo sv. Marije. Kleiikalci so si povsod enaki, najboljšo stvar preganjajo, če se nij izlegla v njihovem gnezdu. V lifvtt t .v k v nt deželnem zboru je za-konotvorni odbor predložil zakonsko osnovo ob ustrojstvu ljudskih šol in preparandij, za tem zak. osnova o porabi tiska ino sestavku porotniških imen za tiskovne sodnije. Te osnove pridejo na dnevni red. V nun JU' drž**?«?. St-bski „Istok" v Bel gradu toži, da v Srbiji nij nobene tiskovne svobode in pozivlje rodoljube, naj v svobodnostnem ozirn na vlado pritiskuje. fV«#*ro.r#.# maršal Mac-Mabon se je s svojega potovanja po deželi vrnil v Pariz nazaj. Način kako verno so sledili njegovo potovanje in vsak ogovor, ki ga je storil ta ali oni župan, ter vsak odgovor, ki ga je francoske vlade načelnik dajal — kaže, da Francoska še vedno imponira vsem državam po svetu, da jo torej Bismark nikakor rij potlačil tako kakor bi Nemci želeli. V Italiji bodo kmalu volitve v parlament. Poslanec Corte je izdal pismo, ▼ katerem zahteva, naj se nove stranke osnujejo. To bi bilo za zedinjeno, a neurejeno Italijo nujno potrebno. \4'n».iki škofje vlečejo eden na desno, eden na levo. Skof Keteler je svojim vernim odsvetoval spomin na Sedan slaviti, ker datira od tam preganjanje katolikov. Škof Forvverk pak je ukazal, naj se ob priliki sedanjskega praznovanja po vseh cerkvah zvoni. — Da je sedansko praznovanje nepotrebno žaljenje Francozov, to je gotovo, za to so tudi demokrati proti njemu. Dopisi. Iz lclrljNkegti okrtiju 28. avg. [Izv. dop.J — Nekoliko besedij o prihodnji volitvi. — „Slov. Narod" od nedelje Ms tek« Kantorčica. ltooian a pogorskega zakotja. (Češko spisala Karlina Svetla; poslovenil Franjo Tomšič.) (Daljo.) Gospod doktor si je hotel iz dolzega Časa malo poigrati s kmetskim dekletom, katero jo naglo prišlo k „njegovi milosti"; kaj tudi druzega početi z vaščanko? A nikoli mu nij bilo še tako čudno, kakor teh nekoliko trenotkov, ko je v svoji sobi ležeč na zoii, „kantorčico" pričakoval. Niti pri najhujših izkušnjah, niti takrat ko so ga za doktorja povišali, niti ko je vstopil v plesalno dvorano in ne je sto in sto naj-krasnejših deklic po njem ogledovalo, mej soboj si ga kazaje kot najlepšega mladeniča v dvorani, kot prihodnjega doktorja in bogatega dediča — nikoli mu še tako nij bilo. Bil je tako omamljen, pričakovaje svidenja s to deklico, da na svoje početje niti pazil nij ter se mu tudi čudil ne. ..Le da bi na me grdo ne pogledala, ko bode spoznala, da ta, ki ga je denes tako priljudno pozdravila, nij duhovnik, nego le „neposvečen človek," mislil si je, ko je slišal zunaj pred vratini hitre in lahke korake, in kako nekdo lično za kljuko prijemlje. To je bila res kantorčica. Enefa vstopivši v sobo nij pogledala samo ne nanj, nego sploh nikogar in nič nij pogledala. Ostala je s povesenimi očmi dolgo Časa na pragu stati ter spela roke, kakor bi hotela vse svoje misli zbrati, in jih le v en kraj obrniti. Ko bi je Otik ne bil videl zjutraj, ko se je smijala, bil bi prisegel ; da ta obraz ne ve, kaj je smeh ; tako častitljiva, resnobna se je videla. Pa kako krasna je zopet bila, tako pri miru, bleda, zamišljena, vzvišena! Prišla je v največji hi- trosti brez kožuška in pokrivala, kakoršna je baš doma bila, v kiklji po materi pove-dovani, zeleni suknjeui jopici in razoglava. Crne kite so se jej vile okolo glave kakor venec; in Otik se je spomnil, občudovaje v duhu ta njen k inč, s katerim jo je narava obdarila, na nekdanje narodne vešče ali duhovnice, katere so, ovenčane z vejicami posvečene lipe, zdravile bolezni z mogočnimi besedami, kakor ona, opravljale verske opravke ter prorokovale prihodnje reči. Tako so menda gledale, hodile in počenjale. Enefa se je bližala zofi, na kateri je doktor počival tako tiho, kakor bi bil naglo v marmor premenjen, z lelikimi koraki v slovesnem molčanji. Nij si upal motiti jo z pozdravom, videč kako tudi mati molči in nanj pogledovaje prst na usta poklada. Zraven sina na mizo je postavila mati veliko skledo z vodo, poleg katere je položila na levi strani pest ovsa. Mrakotova je uže je prinesel priporočilo i kandidaturo za naš vipavski okraj. Lebko rečem, ka je govoril „eden," priporočajo g. Ant. Plešnarja, soglasno i vnemi idrijskimi volilci. NaS okraj ima 20 volilcev, 2 izmej njih (duhovna) ne prideta, ker nijsta več v našem okraji, vsi drugi 18 bodo soglasno volili g. Ant. Pleš na rja, kajti on je previden, izobražen, vkmetijskih kakor tudi po-1 i t i č ni h zadevah vrlo znan in v obče popularen mož. Glede na vse te lastnosti se mu je tudi kandidatura za deželni »bor ponudila, katero je prevzel le pogojno, ako bi se boljši kandidat ne našel. V našem okraji nij moža, kateri bi mogel, bodisi katerega koli političnega mišljenja, vse glasove na sebi zediniti, kakor g. Anton Plešnar. Vipavski okraj ima 26 volilnih mož, izmej teh si drže klerikalni i liberalni volilci ravnotežje. Klerikalna tranka si je postavila kandidata v gosp. M. Lavrenčiču na Vrhpolji. Vipavski liberalci pa gotovo nijso taki separatisti, da bi se branili glasovati za pravega liberalca iz našega okraja, in da bi si svojega kandidata postavili. Nam, kakor onim gre za princip. Ako bi upali vipavski liberalci spraviti s svojo veČino v dež. zbor, radi glasujemo ni z njimi, nikakor pa ne naši neodločni i tndi teh je nekoliko ; isto na store tudi oni, gosp. Plešnar ima vse naše glasove zagotovljene, liberalne in omahljive, pridajte še Vi vaše liberalne glasove i zmagajo naša. Da pa ne bosta dva 1 ib oral n a kandidata zahteva uže strankarska disciplina, do sedaj pa ima g. Plešnar največ upanja. — „Kljunač" od Četrtka rohni proti našemu kandidatu in napada uprav surovo njegovo osobo, rekši, da bode služil lehko „Brcn-celjnu" in mu tvarine dajal. Na to mi odgovarjamo, kaj bi „Brencelj," če bi bil v resnici šaljiv a ne surov list, lehko več in lepše tvarine dobil mej duhovniki alfi „To-man, Tavčar, Kramar in druzimi „figuranti" deželnega zbora. Ve Ifttiii&ftjift 30. avg. [Izviren dop.] (Ministerska kriza) je zdaj zopet predmet vsem večjim novinam, in res se tudi v raznih krogih govori, da si dvorski krogi prizadevajo cesarja na to skloniti, da bi na Češkem podpisal sprejem novega ministerstva in zdanje odpustil. Razume se, da bi novo ministerstvo imelo vedela, kaj zagovarjalica potrebuje in kako se je proti njemu obnašati, da je nespodobno pozdravljati ga, k njemu govoriti, nasprotno pa škodljivo, od njega odgovora ali odpovedi terjati. Zgodilo se je inače, nego si je Otik mislil j domneval je da se bode pri rarekova-nji dobro nasanjal in s krasno narekovalko, katera ga je zjutraj tako pomenljivo pogledala, malo pošalil; in glej, na enkrat je postal tako resen in molčeč kakor obe ženski. Taka tihota je bila v sobi, ko se je Enefa končno pri njem postavila, da je bilo slišati muho brenčati, in Otik se nij ganil, ko je Enefa njemu in sebi z desnico naredila preko čela križ ter mu lahko glavo vzdignila, naklonivši jo lično nad skledo. Kaj bi bili v Pragi, rekli ko bi ga bili videli? Ali on se je v tem trenotku malo na Prago spominjal; Enefini varni dotikljaj ga je prešinil po vseh udih. Enefa je pobrala ves oves nalog spravo s Čehi dognati. Denašnja „N. Fr. Pr." se hoče sicer y nvodnem članku iz cele te stvari šaliti in jemlje neko (to se ve do pretirano in nemogočo) klerikalno-fevđalno ministarsko listo, ki jo je pruska klerikalna „Germani*" iznašla za predmet razgovarjanja, — vendar tudi „N. Fr. P." se vidi, da jej šaljenje ne gre od srca, temuČ da je v velikem strahu za kak, nemškim usta vovercem neugodni preobračaj. „N. Fr. Pr." namreč kara ministre, da se tako brezskrbni po kopelih skrivajo a ne pazijo, kaj se okolo njih in proti njim godi. To je veliko ! Tu je v zraku nekaj tacega, kakor pred Hohenvvartom. Črez noč je vse mogoče, in morda pride prememba prej nego smo mislili. Sploh trde novine („Fremđenblatt", „Mor-genpost", „Wiener Tagbl." itd.) da utegne zaobračaj vnanje politike, t. j. razmera Avstrije k Rusiji tudi notranjo spremembo roditi. Celo v ustavovernih krogih manjka sploh vsega trdnega zaupanja v stalnost zdanje vladne sisteme. ,. Ni j sicer vse, a mnogo je mogoče da se zgodi" pravi dunajski „Tagblatt". To se ve, da ne verujemo, da bi Thuni in Helferti na krmilo prišli, ker menimo, da so pri veliki veČini liberalnih Nemcev in Slovanov čisto klerikalni ministri nemogoči. Tu bode uže trebalo poiskati pametnih posredovalnih mož, kateri bodo za svoj nalog smatrali pomirjenje avstrijskih narodnosti j, a nikakor ne kakovo ponovljenje papežke pc svetne vlade. Ix Nt. Peteri* urgra 23. avgusta. [Izv. dop.] Ljudje brez solidnega „ sob toj a-nja," kakor tukaj govorimo, po slovenski brez cvenka životarimo v času letne vročine vsi poparjeni po tvrđem tlaku velikih mest; oni, kateri so prejeli uže v zibeli kup? zlatov, ali pa jih pozneje si, če tudi le pri-goljufali, uživajo lagotni sopuh po zelenih gajih i zdravih naselenijab, in Členi cesarske rodovine praznujejo lep dogodek za kroniko Aleksandrovičev v prekrasnem carskom selo." Kakor je tudi vam uže izvestno, veršila se bode (in se je uže Ur.) v kratkem, menda 28. avg. v St. Peterburgu poroka 2 sina vladajočega imperatorskega ve-ličestva, velikega kucza Vladimira Alcksan-droviča z vojvodinjo Meklenburg Sverinsko Marijo. Sorodstvene razmere mej ruskim cesarskim dvorom in domom velikih vojvodov skrbno v roke, in spuščala zrnce za zrncem črez njegovo skloneno čelo v vodo, ponavljaje zraven trikrat zaporedoma z tako Iju-beznjivim in pobožnim glasom, da mu je segel v srce kakor zjutraj njen pogled, poln navdušenega, tihega spoštovanja. nRotim vas uroki uročice! Ste li iz ljudi, pojte na travnik, ste li iz vetra, v hosto, ste li z uroka v ogenj, ste iz vode, v morje. Tam grabite, bodite, pikajte, ali tej glavi do smrti dajte mir. K temu pomagaj bog oče, bog sin in sveti duh." Ko je dokončala svoje zarekovanje, mu je zopet z desnico položila polagoma glavo na zofo ter pogledala v skledo. „Le poglejte, gospodarica" zaklicala je in glas njen se je radostno razlegal po sobi ; „ni enega zrnca nij v vodi, ki bi ne stalo — vsi do zadnjega so se postavili v vodi, to je jako dobro znamenje. Ko bi oves leže plaval, ne bi bilo veliko upanja, da bi Nfeklenburških obojih linij so znane, in mi prejmemo mlado vojvodinjo v zamen za veliko kneginjo kot Mibajlovno, katera se je 1851 1. vdala vojvodu Jurju Streličkemn. 1. (13.) avg. je prispel visokozaročeni par v Carsko Belo, kjer so se pri prijemu vršile velikanske slovesnosti. Ce bi imel „S1. Narod" dovoljno prostora, poslal |bi bil vam velikanski ceremonijal, potrjen najvišjim privoljenjem imperatorskim 3 dni pred tem časom ; pa ker ga nema, bodite zadovoljni, da bom vam poroko v St. Peterburgu prihodnjič bolj površno popisal, da vam [denes samo pišem, da je ljudstvo silno zadovoljno ze to poroko, kar tudi to potvrđuje, da je bila visoka nevesta z neizmernimi „želajem zdoro-vija" i „ura" klici sprejeta, ko jo je najvi-višja cesarica izvolila spremiti na balkon proti narodu brežčislcnemu. Mej tem Časom se bode vršile različne druge slovesnosti na čest mlado neveste i njenega spremstva. Tako seje n. pr. 10 avg. ogledoval ruski flot v Kronstatu, pri katerej priliki so se izvodile tudi druge vojaške, osobeno morske vaje. Pozneje bo v Petrogradu javno bla-g08lavljenje dvorca Vladimir-Aleksandroviče-vega, na Nevi, skoraj moj vis-a-vis raz Va-silijevski ostrov. Denes so povsod nabiti plakati, s katerimi se objavlja, da pri bodoščem okrašenji mesta bodo smele rabiti se le tri zastave, meklenbnrška, plavo-belo-rudeča, in germanska, reete pruska. La inostranci smejo tudi svoje barve dotičnih domovin iz-vesiti. Bodite uverjeni, da bode Slovenija tudi dostojno zastopala se. — 31. bode v velikem gledališči slovesna predstava — pa — padni spektakel — obstoječa iz dveh delov opere „Zizcu za Carja" od Glinke in poslednjega dejanja baleta „Konek Gurbi-nok," meni šče neizvestnega. Tukajšuja žurnalistika se zdaj silno dobro ima, mej tem ko je pri vas menda nekako suša, in kakor si jaz stvar predstavljam in bojim Šče bode večja nastala, ker bode častna vaša opozicija, šlataje se za žep in mora biti šče za kaj druzega — morda jednok pojenjala podrži-vati vas v dobrem humorju. Pa neglede na obilen materijal Časopisni domačega roda, hvaležni smo vam prav odkritosrčno za tako pikantne novosti kakor je bila pred nekimi dnevi „krilataja rčč" o tako različno uže oslavivšera se poslovenjenem moži, kateremu smo tukajšni Slovenci uže hoteli poslati par rubljev „za eno dobro manj'go." (Kon. prih.) urok tako hitro prešel; ker je pa tako, bo izgubil vaš gospod doktor gotovo kmalu in za smirom svojo trpljenje." In ko se je zopet sramežljivo proti Oti-ku obrnila, rdć se kakor malina, tu se je razjasnil njen obraz tako blaženo, kakor ko jo je v smrečji srečal. In dobil je prepričanje, da mu nij narekovala one bolezni le z ustmi, ampak tudi z srcem. Drugokrat bi bil Otik vselej, posebno pa po takem spoznanji, odgovoril z kakšnim prevzetnim dovtipom; takrat se pa nij mogel nobene šale spomniti. Zdel si je sploh zraven kantorčice tako okoren, kakor še nikoli v življenji; zjutraj je iskal besede, ko jo je srečal in zdaj zopet nij vedel, kaj bi jej rekel. Res napenjati se je moral, predno je spravil iz sebe prisiljeno šalo, mej tem ko je mati Anko klicala, da bi skledo z ovsom pokrila s predprtom in jo pazljivo v potok izlila, naj bi odnesla uroke tekoča voda. Domače stvari. — (Ljubljanska volitev.) V nedeljo je bil v čitalnični dvorani volilni shod narodnih meščanskih volilcev. Prišlo je k Bhodu črez 60 volilcev. Predsednik gospod Perme poudarja važnost volitve za deželni zbor in nasvetuje g. J Debevca, kateri je uže pri poslednjih volitvah bil od narodne strani kandidovan, za kandidata. G. De-bevec pravi, da mu nij mogoče prevzeti kandidature, da pa živo priporoča volilcem, naj postavijo za kandidata g. dr. Moše-ta, advokata v Ljubljani. G. dr. Moše je obče čislan, je dober narodnjak, značajen in zgovoren mož, ima tedaj vse lastnosti, da ljubljansko mesto dostojno zastopa v dež. zboru; z njim tudi še najprej zmagamo, če smo vsi edini. G. Dcbevec tedaj zbranim volilcem na srce polaga, naj no samo sprejmo kandidature g. dr. Mošeta, ampak tudi z vso eneržijo zanjga delajo. G. dr. Z ar ni k izjavlja, da je g. dr. Moše pripravljen, kandidaturo prevzeti pa samo, če cela narodna stranka v Ljubljani edino in složno postopa in dela. Debate so je dalje udeležili gg. Perme, Murnik, Lozar, Ilorak, dr. K. lilei-wei8, dr. Vošnjak. Glasovalo se je z listki in je bil g. dr. Jflošc, z vsemi proti trem glasom, ki so se razcepili, za kandidata izbran. Potem se je postavil narodni volilni odbor z nedoločenim številom udov, Odboru se je naložilo, da precej začne svoje delovanje, ker je samo še osem dni časa do volitve. — G. dr. Moše jo tedaj narodni kandidat za ljubljansko mesto. Kdor pozna tukajšnje razmere, mora priznati, da je ta kandidatura najsrečneje izbrana in Če je sploh upanje zmago, nad čem ne dvomimo, je g. dr. Moše kandidat, s katerim najlažje prodremo. Treba pa je edinosti in pred vsem energičnega delovanja. — (O goriškem dežolnem zboru) piše „Soča" : „Naš deželni zbor ima letos predzadnjo sesijo, še enkrat se snide drugo leto, in 1876 bodo spomladi nove volitve, Se ne nastopi kak nepričakovan dogodek, kateri ga razžene, kakor se je leta 1870. zgodilo. Vsi zbori deželni ali državni imajo svojo postavno redno dobo za zborovanje, ki traje po 3. 5 tudi G let, in potem se ponovijo, kar je kaj koristno in neobhodno potrebno, da ljudstvo razsodi, ali je zadovoljno se svojimi poslanci in z vlado ali ne, in vsaj da pošlje nove, čile moči v nje, če vidi, da so se stare utrudile. Večkratne vo- „Ko bi bil zjutraj vedel, da bom v gozdu srečal tebe Čarodejnico," rekol je jecljaje Enefi, „bi se ti bil skrbnejše ognil." Pač davno je uže bilo, kar je Otik sanjal v svojem hrepenjeuji o enakosti vseh ljudij; saj mu še na misel nij prišlo, da bi nagovoril kmetskega dekleta drugače nego „ti." Ona tega nij zapazila, še čudila bi se bila, ko bi jo bil vikal; saj se po deželi nobena ne vika. Poredno ga je pogledala, ko jo je čarodojnico imenoval ter se smijala, da bi bil lahko vse njene bele zobe preštel, in se branila njegovi obdolžitvi : „Scm baba po bogu, pomagam kjer morem, in kar no moreni prepustim bogu." Ali na enkrat omolkne ter ga plašno pogleda. (Dalje prih.) litve so tudi v tem obziru dobre, ker oživljajo vse ljudstvo, in ga obvarujejo politične zaspanosti. Nam Avstrijancem ne preti taka nevarnost zarad preredkih volitev, ker imamo voliti v občine, deželne zbore, zraven imamo še druge zastope in mnogo privatnih društev. Kolikokrat smo uže volili od leta 1861 naprej ! Vsakako so prav te večkratne volitve vzbudile avstrijske narode in so liasnile zlasti nam Slovencem, ki smo poprej le životarili. Počasi smo se povzdignili do politične previdnosti in zrelosti. Nadejati se je, da pridemo tudi do tega, kajti v narodu se kuha in vsakdanje skušnje ga sčasoma vendar zmodrijo, da prave može izvoli. Pred uekte-rimi leti še so volilci ta pa tam na vpraša-ujo, za koga bodo glasovali, nekaj trenutkov pred volitvijo odgovarjali: Ne vemo se, župan precej pride, in nam uže pove, koga da imamo voliti. No, zdaj se je vendar na boljše obrnilo, in volilci saj v velikem številu sami premišljavajo, kaj imajo storiti, in se po tem po lastnem prepričanji pridružijo tej ali drugi stranki. — Pa pustimo volitve in vrnimo se k našemu deželnemu zboru, kateri bi imel zdaj skupaj biti, pa nij, ker nema nič pripravljenega gradiva za delovanje, kakor smo uže zadnjič omenili. — Zdaj ima postavodajeu odsek vsak dau sejo, da se posvetuje o vladnem predlogu zarad zem-ljiščnih knj'g. — Ta predlog, kateri nij še prevojen v oba deželna jezik?, je menda podoben vsem drugim enakim postavam za drugo kronoviGe, iz česar se vidi, da vlada tudi v takih materijalnih zadevah hoče ceu-tralizovati. — V predlogu je, kakor sc sliši, marsikatera določba, ki nij za našo deželo praktična, ker preokorna in predraga j za našo deželo jo bil g. svetovalec in dež. odbornik Gorjup izdelal kaj praktično in razumljivo postavo o zeinljiščnib knjigah. G. Gorjup je svoje delo naslanjal na mnogoletne svoje izkušnje in na popolno poznanje razmer na Goriškem; nobeden več, nego on ne pozna tahularne zadeve v naši deželi. — Naš dež. zbor je tedaj njegovo delo predložil ministerslvu; pa ono se na vse to nij oziralo in nam pošlje črez dolgo let popol-n )ma novo šablousko postavo. — V obče in v glavnih potezah tudi ta načrt nij slab, le nekatere manjše prenaredbe bi bile želeti, ko bi jih niLnisterstvo dovolilo. Če pa ne, menijo naši poslanci, da je boljše sprejeti tudi postavo, kakoršna je, samo da se enkrat začne, kajti kar se bo v praktični vpe Ijavi postave nemogoče ali nekoristuo pokazalo, morala bo vlada privoliti, da sc kasneje spremeni in popravi. — Mi dalje pričakujemo od deželnega zbora, da bode slovesno protestov al proti novim šolskim naredbam, posebno pa proti temu, da mini steratvo meni nič tebi nič kar črez noč dež. avtonomne organe odstranjuje ali preustroja. Od naših slovenskih poslancev pa še posebej pričakujemo, da vlado interpelujejo glede porotnih sodnij in da zahtevajo za slovensko ogromno večino prebivalstva slovenske porotne sodnije." — (Stavbeni podvzetnik Iloimau) v Ptuji je iznašel posebno ladijo ra reke in na to iznajdbo privilegij dobil. — (Nove t oplice.) Od Kake na Dolenjskem se nam piše: „No daleč od tod v bližnji Uučki je kmetovalec J. Kirer na svojem posestvu našel izvrstno gorko vodo, kjer bi se mogle izvrstne toplice ustanoviti ; to se razumeva, ako bi se pritok mrzle vode odstranil. — (Jezuiti dedinolovci.) Graška deželna nadsoduija je te dni spoznala v pravdi, katera je tekla proti očetom jezuvi-tom, ki so si po zvijači mislili pridobiti neko đcdščino. V Konjicah je namreč umrla neka Ana Bartl in ko se odpre njena zadnja volja, najde se, da so jezuviti imenovani za dediče celega črez 10.000 gld. znašajočega premoženja. Revna žluhta pa ničesar nij dobila. Vsled tega so žlahtniki tožili jezuite, in graška deželna nadsoduija je res spoznala, da je poslednja volja neveljavna, ker so po pričali dokazane veliko nepostavnosti od strani dedičev jezuitov. Razne vesli. * (Kari i stična div j ost.) Eden oddelek kailistične čete je srečal pri Cadorni kmeta, Ui je bil na potu v Barcelono, da si tam delo poišče. Kmet pripoveduje Kar-listom, kam da hoče ter jim pokaže priporočilno pismo. Divjaki pa vzamejo pismo in ga z dolgim žrebljcm nesrečnežu na hrbet pribijejo. Vse v imcuu vere! vraeza bolnic mo3 (n zdrr.vje brez Icka in brez stroškov po izvrstni ReTateciere in Barry t? JTvo h nf O H *«. Vsem trpečim zdravje po izvrstni Bevaloseiere dii Bnrry, katera brez pura bo !el:a i rt brez stroSkov Bledeče bolezni odstrani : bolezni v lelodol, v živcih, v praili, na pljučuli, jotrah, žlezah, na slisnici, v duS-njaku, v mehurji, in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, Blato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, navad krvi, šumenje v ušesih, medlieo in bijc-vanje tudi ob času nosecosti, sealno silo, otožnost, sušenje, revinafUsem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lekom zoperstavljala so: Spričevalo it« 7:{.'J2S. VValdeg na Štajerskem, 8. aprila 1*872. Hvala Vašoj Itcvalesciero, katero sem jaz, 50 let star mož, skozi 2 leti neprestano užival, sem od mojega lOletncga trpljenja: otrpnost na rokah in nogah, skpt popolnem ozdravel in opravljani, kakor v najboljših časih, svoji« posle. Za to meni izkazano veliko dobroto Vam izrekam s tem srčno zalivalo. Br. S i g m o. Spričevalo št. 9:{.*>r»S. Trapani v Siciliji, 18. aprila 1870. Moja žena, žrtva strašnih, nervoznih bolečin, s hudo oteklino nu celem životu, s srčnim bitjem, nespečnostjo in vraničnico v najhujši stopinji, je' bila od zdravnikov za izgubljeno /anatrana, kar som so odločil pribežati k Du Rtrry-evi neprecenjeni lieva-lesciere. To izvrstno sredstvo je na začudenje mojih prijateljev , v kratkem času one strašne bu!e<'ino Ozdravilo in mojo žene tako okrepčalo, d* se je, da-siravno 41) let stara, plesov udeležiti mogla. To Vam naznanjam na korist vseh enako trpečih in se Vam srčno zahvalim. Atanasio Bar bera. Tečnoj!i kot meso, prihrani Rovalesciero pri •drageonih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plohautih puSicah po ool funta 1 gold. 50 kr., L funt 2 gold. 50 kr., 2 funta "4 gold. 50 kr., 6 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov Jt> gold., — Ka.valcscicre-Biacuiteu v pučicuh a 2 gold. 50 kr. ia 4 gold. 50 kr. — Bovalosciero-Chocolate« v prahu •n v ploščicah za 12 tas 1 golu. 60 kr., 24 tau 2 gold. 50 kr., 18 tU 4 gold. 50 kr., v prp.hu za V?.} tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barry du Barry & Comp. na I>u-n&Ht Wrt2!MNo!ig»ase št. 8, v LJubljani Ed. Hahr, v GJradci brat j o Oberanzmeyr, v In»-brahu Diochtl d diijslti pot nastopil. (3 18) Inton tfemc. ki uže več let pri neki graščin; za majerja služi, v službo stopiti. Oglasilna pisma naj se pišejo: Jan*tu Pire, mujvf poti r*'xt. Arrh. Trti Itn 1 jo (Hanihvurin) ozdravlja tudi pismeno rtf. Iiltnh im MMunaJi, 1'rnterntras.so -12. (204—2) J. NEIJHOFE«, k r. il v o rn i opi ika i in niolian ihar. m Kolilmarkt-u 7 t. občinstvu naznanjati, da jo vslod mnogih pozivov Kalirična »lavna zaloga si dovoljuje čestitomu p (»d strani svojih čč. kupovaleov sklenil. togato asortirano zalogo opliciieoa blaga za nekaj dni tukaj odpreti. Prodajalnica v hotelu pri Slonu (Elefant) v I. nadstropji. i'fottajti /nt f 4ilni* ni trni /»« t'vnituviii hu funtu. Rasprodaje so od 9. do 12. in od 1. do 0. (249—1) Važno za g. trgovske pomočnike manufakturne branehe f!! Dunajska fabrikna zaloga manufakturnoga blaga, katera užo UM nekatere filijale v provincijah, hočo so nekaj detailskih trgovin v provincijalnih mestih napravio« V ta namen išče trgovske pomočniko ali izvedence v zgoraj imenovani branehi, kateri bi znali samostalno trgovino voditi, imajo dobro ime in kapital od 1000 do BO00 gold. na razpolaganje. Ta kapital služi kot kavcija za zaupano blago, katero ima b do lOkrat toliku vrednosti. Prednost imajo gospodj.i, kateri užo dalj časa v enem mostu servirajo ali dobra znanstva imajo. (237—3) Predlogi naj se storo pod adreso: „Fabrike* - fc'li««lcrlHj$e" iti Ui« 11. po*te ri'Mt. IlutiptpoNt. Kazumo so, da so molči od obeh strank; na vsako pismo bo odgovarja. Mej mnogimi naznanili, posebno za ure, morijo marsikateri na to, pokrajinski) prebivalce preslepariti. Naj so vsak varuje z lastnega dobička takšno uro kupiti, za katoro firma prodajalca ne da dovoljne garancijo. Pri meni kupljene ure so vsak čas ali izmenjajo ali nazaj vzomejo, dokaz im|-strogejse NolUlnoHti ! Neverjetno, na resnično! yft lf| Jf» "I O c**| prava angleška, srebrna cilindrasta ura, b /j a IvF lil Mfmt —(l* čisto vorižico, medaljonom, otuijem, ključem in 5letnim garantilnim listom, in I reservnim urnim steklom vrod. Taisto krono-čaaomerno uro, najfinejše v ognji pozlačene samo 12 gld. 50 kr. -j et Zn »>| i wI volja praktična, dobra in čista remontoima ura, ■I*-* 11« w" & tako zvana cesarska ura, ki ^0 najboljše delo, kar so moro misliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. se te ure no morejo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da takšna trpežna ura niti za sekundo zaiti no sme. Z_ • ~|Q (y| bc dobijo moderno vojaške ure, lehko, lične, ** -i-** -V 55 polog tega jako elegantno ln okusno, in kar je glavna reč, zolo natančno gredo in so po Čudno niski coni; k takrj uri dobi vsaki imitirano srebrno urno verižico po modernom fazonu z ključem, etuijeui, medaljonom in olotniui garantilnim listom. VJ,.|lw. iy a|I O^JL «»1 prava angleška srebrna Bidorna ura, aa-k3«II1" -i-O »II fc*3 «^ 1* voneto z dvojnim pokrovom, najfinejše gravirana, s vorižico in garantilnim listom vred. y* . I Q Prava angleška, srebrna in v ognji pozlačena kro- 0 IO nometer-ura z verižico, medaljonom iz talmi-zlata, usnjatim etuijem in garantilnim listom. ^ \Ct *A\ "1 ^ irl prava angleška Prince of VValoa-romon- ► 3«lllllJ MM* mmU M. i toarna ura, najmočnejšega obsega, s kri- stalnim steklom, kolesjem iz nikelna v pravem, čistem talmi-zlatu; te ure imajo celo prud druzimi to prednost, da se brez ključa navijajo; k takšnim uram dobi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantilnim listom vrod zastonj. 1-4- ali IT «*l ccl° m:lJnna ura za g°8P°. iz pravega J.** čili M. • ■mm,1* a rebra in prav pozlačena, s verižico okolo vrata in garaatilniui listom vred. ^Illlffc <»*t prava angleška najfinejša v ognji pozlačena sro- ► ~«lll HJ 9 Brna kronoineterna ura z dvojnim pokrovom, naj- finejše emaUiraua, t-, lino verižico medaljonom in garantilnim listom vrod. Samo 18 ali 20 in 25 gl. BJ£*S, TI^K;.^ verižico, medaljonom, uaiijatim (ituiJLiu in garantilnim listom vred. ^fiiiirt Q(\ it\ o*I ■rebrna romontoarna ura, se biuz ključa k ^€ 111 KI i^.\J 111 fimrif !r> ' navija, z verižico in medaljonom vred. SaillO 40, 50 ili 60 gl. ^ata u*a u gospe z diamanti, "S^rtifcirt QDl *\ K lil 4Lfl tri prava angleška srebrna rciuon- ► 3*III1U &\P« t>«J» 111 *V o1, toarna ura z dvojnim pokrovom, garantovana in patuntovana. ^•^ifciffc Q K i»» o*l ^'!ata ura za gospo z vorižico, »OclIUU 111 ©medaljonom in garantilnim listom vrod. ^•lllin bi» ^O tr\ prava angleška zlata sidorna ura OcilllO tf^, -J-O Hi t>V gl. ; kristalnim steklom. ShAllin '/'^ in ItfUI