Tečaj III. V Gorici 15. marca I88D. List 3. K'isnrnica Ust VrertnlKtvo: in čuvaj c. k. kmet. družbe: „ kmetÜstVO Da travniku, štev. 277, v mestni hiši (rnunicip. ulicah), J I. nadstropji.—List razpošilja II. nadstropji. in rtrisge deželne zmleve. družbin čuvaj, Izdaja ga cesarska kraljeva kmetijska družba goriška. Odlgofor gospodia Radizza-(u 'na napad v 1. listu tega leta zastran ajlanta. *) Ako se bodemo kmelovavci sami strastno kavsali, bode naša reč niedlela! Povedati si moremo svoje skušnje, — ali omikanemu človeku se ne spodobi, nasprotno menjenje in nasproten izid skušnje kakor „izmišljeno" stvar, ali z drugimi besedami , kakor „laž" zavračati, kakor je p. Radizza v gori omenjenem listu meui storil. To me preveč peče, in si ne morem kaj, da ne bi nekoliko besedi proti g. napiidniku spregovoril. Rad veijamem gospodu R, da ima blizo Gorice, tik koroške ceste, mnogo lepih sjlantovin mu iz srca privoščili, Hn bi z njih novo svilo (ž:do) pobiral, in ako treba, les za mizarijo, (lišlj.irijo), za kiuče, za poh;šje prodajal; — bil bi vsaj oliiliio odškodjen za Unih 600 gld., kieii so mu, kakor je uekdo pisal, vsldd Pavletič-evcga menjenja po vodi splavali; ali tega naj nikoli več neVeČe, da v njegovem ajlantovem gojišči ni več zemlje (prsli), kakor le, kolikor se more enkrat z lopato va-njo vbosti. On se s tem trdenjem v nevarnost postavi, da bi šel kdo zemljo zmerit, in tudi zavoljo drugih omenjenih okolnosti ojslro preiskat, — da bi potem golo resnico svetu razodel. Na vsaki način (vižo) pa je znano slednjemu, kdor je iz Gorice v Solkan hodil, da tik erste na obeh krajih od nekdaj lepo žito raste'; lam raste tudi rodovitna trta in vsake vrste žlahtnega sadja. Zemlja ondi.šnja je ilovičira' s peskom in apnom zmešana, kakor pisatelj sam pravi, ali ni samo za lopatm bodec, — ampak za 1 — 1 J čevelj debela; od zdolej ni „trdo kremenje" (Kieselstein), — ompak nanos (zusammengeschvvemmter Scholteibixleii) Zaslr»n «jlanla' (božjega drevesa) so si misli nekterih zvedeneov zelo navskriž. Tudi v glavnim odboru nnše kmet. diužbe nismo vsi edinih misli. Kaže se, da skušnje niso še dognane. Torej je glavni odbor sklenil, da naj se še na dalje ne le v spisih oba zvona glasita, teinuč tudi djansko skušnjo delajo (na Krasu), da so resnica spozna, in na zadnje svetu naznani: Tako in tako jo.. Vred. y< povsod oltoM (lonce na rnvniri, in laka zemlja bolj sušo trpi, kot tista zemlja. In v taki zemlj. bi ujlant ne ra.-tel? ! Okoli Gorice je v obče (sploh) vsa zemlja enaka, k»kor sem jo zdaj omenil, — tedaj dobra, lit kdo luili ne pozna krasnih vrtov Goriških? O njihovih rasllin lepoti in o tem, ali sc gospodarstveno izplačajo (lorna Čutilo), ne moremo druzega reči, nego (ko) jih visoko hvalti; ali čuditi se moramo, la se človek livalisa, da v taki zemlji ajlant raste,— ajlant, k.iterega okolnosti nemška „Presse" 23. januarja I8G5 št. 144 „Skandal'1 zove (imenuje). Oni isti list ga imenuje škodljivo drevo, in pravi: „revna stvar, koja (ki) ne da poleti sence, po zimi no toplot«, zakaj njegov les iiua, kolikor je mogoče, reči, mulo topline, in je vrh teca tako krhek, da gn najmanj.* vetrova sila (moč) zlomi tako, da ni za rabo. Cvetje njegovo pomladi grdo smrdi (?) in smrad stori, da glava boli. Cez vse to pa steblo po vseh koreninah mladike poganja, tako da je po njegovi velikosti zemlja okoli njega 20 — 40 korakov nerabljiva (to se razume, obdelana, prekopana zemlja; v pusti pe poganja mladik, ampak komaj životari. Pisatelj). Vse to bi so šo preneslo, oko bi vsaj njegova svila kaj veljala!" ; To je skušen, hladnokrven Nemec pisal, in gotovo ni bil ne Pavletičev, ne moj součenecl Na drobno tega govorjenja pretresavati ni potreba, ker je č'sto razumljivo. Gospod R. I na noge proti „Preši". *) Gosp. R. pravi nadalje: „Moje skušnje .. Oh, sotovo Iii bil vse hribe jn, doline omenil, uko bi bil poskusil kaj po goli čuvali posaditi; pa kjer tega ni omenil, ni dvomili, da njeaove skušnje ne sežejo črez rečeno gojišče tik koroške ceste. In lak človek Se predrzne v prepir zastran skušnje! Kar tiče g. Varglienovo ajlantišče na Volovskem, pojdem ga kmalu obiskal ; — med tem pa le to povem, da je g. Varglien zemljo dal prekopati, kostanje in druge -drevesa izruli, kamenje iztrebiti in zemljo t.'ko pripraviti, kakor da bi se bil imel vino-gi a"d posaditi — iu va-njo je ajlant sadil. (Tako sem nekaj iz njegovih ust', nekaj po drugih izvedil). Da tukaj dobro raste, bo vsak verjel — ali vprašanje se nam nudi: Mu pa to delo prinese tudi dobiček, ali se mu bodo stroški kdaj povrnili? Okoli lega vre-tena se ima sukati gospodarstvo! Kar g. R. na dalje govori, da naj se ne vzame obzir na moj spis v „U. G." 17. dec. 1864 str. 99, nu je všeč, s tem sein prav zadovoljen; — naj se nihče ne ustraši moje malenkosti, — marveč vsi poskusite ajlant sad.ti, a se ho vsaj enkrat videlo, kdo ima prav. 'Da me pa „z h-žjo pravico" straši, ne morem drugače, nego da se glasno zakroholäm. Vis plent! Ta me hn še naz,.j v semenišče poslal, češ, da se dogmatike iu morali nisem dobro naučil! O „domoljubju" ne govorim, zakaj nehote bi dal niord komu pelina pojesti. _ . Da kmetijsko-gojzdnarski Dunajski list i odbor Tržaški božje drevo visoko čislata, mi je 'drago ; bo vsaj več skušenj, alio ga tudi ona posadita. Kar g. Polaj piše, da ima lepih ajlantovih debel, je verjetno, pa spel moram omeniti, da ima tudi Sežanski Kras prav dobre zemlje, in da v Sežani raste vsaka vrsta žita , . sočivja , zelenja, trli in žlahtnega sadja; ali spet rečem , vse to dobro napreduje v obdelani zemlji, in ni čudo, da v taki tudi ajlant napreduje, — da bi bil pa g. Polaj na pustem Krasu po občinskih goličavah z dobrim vspehom ajlant sadil, in tako pušče pogoj'.dil, v omenjenem dopisu ni rečeno. Sicer pa bom tudi Polajrve ajlante ob.skal, vsaj do stoletnice Goriške kmet. družbe. *) Tega K. Vogt-ovega menjeiija ni bila vzela samo duu. „Presso" (n. Ir.) v svojo predalo, temuč tudi mnogi druži časniki. Vredn. — 19'— Zastran Irdilve, da „so ojlanta nobena žival no dotakne", nnj oznanim rnojo" skušnjo, da je lačna ovca na drevesce planila in pa hipoma objela; res je pa, da listja n i požrla, ampak ga iz gobca vrgla; — ali kaj nn jo koristi, oko ga ne je, kedar ga vendar poškoduje?! Dosti bi se še moglo "mojemu nasprotniku Ugovarjati; ali bojitn se, da čast. brav-cov v nfihovem potrpljenji no utrudim, zalo: Amen po sve veke o ajlantu! C. Radizza je pa s tem vljudno poprošen , da noj ne napadu ljudi nesmotreno (nepremišljeno), in da naj j h ne šu-je med lažnike, dokler ne bode njihovih skušenj s svojimi očmi videl in svojimi prsti otipal. — Naj pride moje ajlante gledat, kako borno da životarijo na puslein Krasu. V mojem vrtu je ta spaka zgubila pravico za vek. V Bršec-u (v Istri) 8. februarja 18ti5. Urliaii CS ol Din j er. lTckaj o zci&iljiščno — ocIvcemcju zalogu, (fondo d'esonero, — Grundenllaslungsfond). Pogovor med županom in botrom Francetom. Kup. Po računu, kterega je konec preteklega. leta deželna računa-rija kontrolni komisiji državnega zbora na Dunaj poslala, je bilo 1. novembra 1864 vseh zemljiščno-odveznih obligacij pokneženih grofij goriške in gradiške za..........;....... 1,038. 1)50 gld. star. den. izdanih. Od 1. novembra do konec decembra 1864 je bilo na novo izdelanih (.napravljenih)..........1.770 „ „ skupaj . . . 1,040.720 ~ " ■ Po tem so odpadle: а) tiste, ki so bile 30. aprila 1864 po načrtu (planu) izsrečkane (izlozane, izždrebane) za. . 10.000 „ „ б) od zemljiščno - odveznega zaloga samega po borsni ceni nazaj nakupljene za ' . . . . 4.400 „ „ Konec leta 1864 je bilo tedaj med ljudmi vseh obligacij skupaj le še za ....... 1 026.320 „ „ . to je, en milijon šest in dvajset tisuč (tavžent), tri sto in dvajset gold, starega denarja, ali pa en milijon, sedem in sedemset tisuč, šest sto, šest in trideset gold avst. veljave. Ta znesek obsega 1129 raznih obligacij, in sicer 361 s črko A, to je, takih, ki nimajo odrezkov (kuponov) in se njih obresti le proti pobotnicam izplačujejo. Te obligacijo so večidel le cerkvene, občinske (komunske) i. t. d. in znašajo skupaj . . 632.920 gld. star. den. Potem je obligacij z o d rez ki in sicer: po petdeset golcl. 86 za . . , 4.300 . „ „ sto „ 371 „ : . 37.100 „ „' petsto „ 64 „ . . 32000 „ „ tisuč „ 22d „ . . 225.000 „ „ 'pet tisuč „ 19 „ . 95.000 „ skupaj tedaj kakor poprej . 1,026.320 Na vso .to je bilo pa Se konec preteklega leta nekaj tacih obligacij^, ki 60 bilo že izsrečkane, pa ne še izplačane", in sicer vse z odrezki, kakor: štev. 12 za 1000 glcl., št. 117 za 500 gid., številki 446 in lC po 100 gld. (zadnja je bila le za samih 50 gld. izsrečkana, izplača se tedaj v gotovem 50 gld. stare velj. in za ostalih 5 gld. se dobi nova obligacija) in poslednjič št. 112 za 50 gold. ■ Kdor ima ktero teh obligacij, nar boljši gospodari, ako jo nese preči deželni denarnici v Gorico, da mu kapital izplača. ' ; s'"rane c. Kedaj se pa izsrečkavajo te obligacije? Kuj». 30. aprila in 31. oktobra vsacega' leta očitno v deželni dvorani v Gorici. Zadnje srečkanje, komur ga da Bog doživeti, bo leta 1895. i- Med drugimi malenkostimi je imela plačati samo to, kar imajo tir -jati upniki, namreč kapitale, ki so jih v hranilnici naložili; ti so znašali brez obresti skupaj 37.633 gld. 27 kr. Iz vsega tega razvidim, da ima prav, kdor svoj denar, svoje žulje hranilnici zaupa, in to tim bolj, ker se ima zraven obresti tudi še to dobro, da se z nalaganjem denarja v hranilnici tudi ljudem vsake baže (vrste) pomaga. Ali ni to lepo, oče župan? Res je. — Kakor sem slišal, se bo za naprej vsako leto tak račun razglašal. Vsakteri se bo lahko sam prepričaval, koliko je bilo zastavljenega,koliko V hranilnico naloženega, koliko se je za reveže naše dežele prigospodarilo iu sploh kako da napredujete hranilnica in zastavljavnica. Ali ne' bo po tem takem zaupanje, posebno kar _se tiče hranilnice, po celi deželi raslo? To je očitno. — Zdaj pa še nekaj; zakaj niste že poprejšnjih let nikoli enacih novic iz Gorice prinesli? In tudi to se mi čudno zdi, da nima ta račun svojega novega leta prvi dan januarja, ampak 2. aprila, sej ne obsega po tem takein 12 mesecov! asup. Hm! važno uprašauja so te res, razlagal ti bom te reči, kadar bova sama. Za danas naj bo zadosti, kar sem ti povedal. - Z Bogom! Jfeglič. Blodiš, Pri S. Tomaži dne 9. svečana. Dovoli mi mladi, pa za pravo dobro naše domačije uneli „Umni Gospodar" ^p™-ttorček, da spominek postavim blagi duši, ki se je po dolgi, s kršansko Vdanostjo. preneseni bolezni 7. t. m.' v 72. letu življenja v večnost preselila. Rajnki je Anton Brntina, mož po volji božji, kakoršnili dan danes po mestih in vaseh malo n-ijdeš. „Hvali moža po smerli", veli pregovor. Bil je. pred letom 1801 občinski (komunski) svetovaveo. Bil je priprost možiček, pa za blagor svojih rojakov imet, pravičen in pobožen. Nesebično se je in iskreno potegnil v marsikleiili zadrgah za svojo srenjo. Božja zapoved je bila mu zvezda v njegovem trudapolnem i vljenji. Nj gove iskrenosti in nesebične delavnosti spričba je med družim duhovnišnica (farovž) naše vasi, klera' se proti Ajdovščini gredoč m s hriba doli beli. Neverjetno bi bilo da toliko zamore peščica pri— prostega ljudstva izpeljati brez druge, kakor božje pomoči. Res lep spominek svojo i-skrenosli si je ta vrli, za dobro uneti mož postavil! Bodi mu žemljica lahka! S celo sosesko krš. pozdrav njegovi duši s. tem v večnost pošiljam: Počivaj v miru! Venčajo naj z večno slavo tvojo blago dušo kreposti tvoje in dobre dela! C. • ---V ? Efcamače vesdi. - a) Cerkvene in duhovske. ■ • Postni pastirski lisi prevzv., premil, kn. nadškofa Andreja obravnuje trpljenje Gospodovo. — Postni pridigarji so letos v Gorici: V Vel. cerkvi pridiga v gladki, «hrani italijanščini z nenavadno gorečnostjo 4 krat v tednu (v torek, četrtek, petek in nedeljo, ob II. u. do poldne) po množili krajih nadškofije dobro znani ljudski misijonar iz diužbe Jezusove, (iz red. hiše v Veroni) č. 0. Ani. Bankič, rojen Slovenec (i Be-nečanskega); — nemške pridige pri sv. Ignaciji ima ob nedeljah in praznikih (ob 10 '/2 u.) kot zgleden govornik že znani fajm., preč. g. Ivan Kumar. Bodi, da gledaš na častitljivo, dostojno vedenje njegovo, ali na tehtne je.dernate besede, ki jih /, višave ccrkveno-svctne izobraženosti svoje nad poslušavce vsipa, vse ti ga kaže kakor pravo „sol zemlje"'. — Slovencoin pa, besede božje nar bolj lačnim, pridiga - (tudi pri sv. Ign.) ob petkih (ob 6. u. zjutraj) novi podvodja in gospodar semeniški č. g. Milici Boiler, ki si je, zlasti tudi po lepi sloveuščiui, poslušavcom močno prikupil. — b) Raznotere. — Po prizadevanji municipija in kupčijske zbornice se naprsvlja v Gorici „med-sebno - pomočila rokodelska družba" (Society di mutuo soccorso degli artigiani). Pravila ji je c. k. namestnija v Trstu začasno že potrdila, ter so se ni davno z vabilom k pristopu vred razglasile. Brž ko se 200 udov oglasi, skliče se občni zbor, da se društvo postavno ustanovi. Udje bodo plačavali v družbiuo denarnico (po njih starosti) po 5 — 10 soldov na teden; dobivali pa bodo v bolezii.il, ali kedar ne bojo mogli več delati, po 20 — 35 soldov na dan. Pravila dopuščajo tudi častne ude. . — ,V tukajšnjem sredščnem bogosl. semouisči so napravili mladi duhovni med sabo prav kakor se lice vredjeno kmetijsko družbo. Vsaki ud plača 20 soldov vpisnine in potem 10 s. na mesec. V kmetijstvu jih podučuje slavnoznani vodja zavoda gluhomuteov in odbornik tuk. c. k. kmet. dr. Časopise kmetijsko ji bodo naša kmet. družba pošiljala. Slava vam, nada domovine! — J. — Od 1. januarja do konec februarja t. I. je bilo i/, tukajšnje zaslavljav-nicc 3590 zastav za 5055 gld. 95 kr. rešenih, in 2423 za 7679 gold, 50 kr. pa na novo zastavljenih; tedaj je bilo v tem Času za 2623 gold. 55 kr. vet zastav-- Ijenega, kakor rešenega. Potem je od novega leta do pepclnire (l.t. m.) tukajšna hranilnica na novo naloženega denarja sprejela: v srebru 1999 gold., v papirju pa 1(TI1 gold. 70 kr; — izplačala je pa upmkom naloženega denarja: v srebru, 1317 gold, in v papirju 1349 gold, in 4 kr. Tedaj je bilo 944 gold. 72 kr. več na obresti naloženih, kot izplačanih. — Ako se še opomni, da je samo prvi teden t. m. skupej 256G gold, na novo v hranilnici naloženih, jejotovo očitno veliko zaupanjq, ki si gaje v tem kratkem času po novem gospodarstvu pri ljudeh zadobila. Le tako naprej! potem bo dobiček golov ne lo ljudem, ki dobro gospodarijo, temuč tudi revežem, ki nimajo s čim gospodariti. — SIoveiasM pobirhi. Zdi se. kakor da bi po Goriškem živa duša ne vedela za „Slovensko Matico" v Ljubljani (društvo, ki bo izdajalo slovenske bukve za učene in za priproste, ki šteje uže če/. 636 udov in ima zdaj že 9987 gold, nabranih). Vse mat'5ine ude z Goriškega lahko na prsle ene roke sošteješ. Zu voljo božjo, Goričanje! ali vam hi mogoče te sramote od nas odvrniti, tudi z — dvema goldinarjema na leto ne? (Kdor "hočd pristopiti, oglasi se lahho tudi pri vredniku „U. G.") — Posluš j le, kako se Slovenci okolice tržaške obnašajo. Mestno starešinstvo (municipi) v Trstu je bila vlada razpustila, ker so bili v njem nekteri gospodje, kteri se ozirajo rajši čez morje proti. Italiji, kakor nä Dunaj. Pri ti priložnosti so hoteli dobroinisleči • Trža-Čanje pokazati, da je Trst sploh še vedno cesarju in Avstriji vdan; zatorej so napravili tako pismo (adreso), v kterem svojo vdanost trdijo. .Porabljeni so-bili tudi pod mesto spadajoči „mandrijarji", da naj tisto pismo podpišejo. Pa kaj so odgovorili ? Kaj mi bomo vaše laško pismo podpisavali? Nad našo zvestobo in vdanostjo ni še nihče dvomil (cviblal). Mi naredimo posebno pismo, kakor se za nas spodobi. In prositi so jih morali in pogajati se ž njimi, da .so se vdali: morali so jim pa italijansko adreso ' v slovenski jezik prestaviti ill to slovensko prestavo so še le podpisavali. Z deputacijo, ki je nesla adreso cesarju na Dunaj, sta šla tudi dva slovenska možaka, Jan. Nabergoj z Proseka in Jož. Primožič iz Rnjana. Ta dva poslanca sta prosila tudi se za posebno zaslišanje (avdijencijo) in pri ti priložnosti sta s cesarjem po slovenski govorila; cesar ju je dobro razumel, odgovarjal jima ja pa po italijanski, ker ne moro slovenski gladko govoriti. — Kaj ne, da to so drugi korenjaki, kakor naši Mirenci, Št. Andrežnje, Šein-Peterci itd.?! (Glej „dodatek".) BJrži&Viat zt>oi\ Kakor so pogostoma, kedar cvenka za opravila zmanjkuje mož in žena skregata in on njo, ona pa njega pika in zajeda," da otrokom pohujšanje dajeta, ravno taka °je že skor ves čas, kar so letos poslanci na Dunaji, med ministerstvom in zbornico poslancov ali prav za prav z desno roko njeno, t. j. s finanf'iim odsekom — Komaj je bil ta odsek naprejšnje pretresanje-prjudarka za 1. 186"> nekaj več, ko na. pol dognal, žeje min isterstvo 18. febr. v polnem zboru preudarek za lS(j(3 pr.dlož.lo. Jlinisterstvo je hotelo,da bi se ga zbornica bila brž lotila, pa naj bi ga no bila na drobno in na tanko po navadni konsti-tucijski šegi pretresala, ampak po kakem novem kopitu Io bolj na debelo in po črez in sicer s preudarkom za 1865 vred, da bi mogli potem ministri 2 leti, po nikomur motje-iii, gospodariti. Če bi zbornica ministrom to storila, in jim povrh tega tudi še dovolila, da bi smeli zneske za eno reč odmenjene v sili tndi za kaj druzega izdati, so rekli, da so pripravljeni, od izprva predloženega preudarka tega leta 20 milijonov odpustiti. Ali, kakor se kaže, noče vsaj finančni odsek ministrom ustreči; on trdi, da naj se poprej preudarek za to leto, kakor se tiče, opravi m pohvali, pollo še le naj pride preudarek za I. 18GC na vrsto in naj se ž njim kakor z letošnjim ravna. Toda kar odsek naredi, pride tudi še v polni zbornici na rešeto in v gospojski zbornici spet [na drago sito. — Bomo videli, kako vlada in poslanci iz Ich in družili homatij izlezejo. ©g'Hfiidl po svetu. Da bi se žo človek enkrat tistega presnetega Slesvig - Holstajno iznebiti mogel 1 sli, kakor se kaže, ga ne bo še po časnikih konec. 21. u. m. jc dal Prus na Dunaj vedeti, kaj in kako da z omenjenima deželama misli. Prav rad bi se ju popolnoma polastil , ali, morebiti iz zgolj poštenosti (?) in zvezne zvestobe in ljubezni (?) do Avstrije, se ju ne pridruži , ampak vzeti si misli toliko in takih pravic, da bo vendar več ko na pol gospodar. Naša vlada, ki se pri vsem tem še ziniraj sili biti Prusu prijatlica, je na to 5. dan t. m. odgovorila. — Na Ogerskem so obsodili uni mesec (%) 9 oseb (Almasy-a i!d.) zavoljo hudodelstva velike izdaje. Snovali so I. /803 punt, da bi bili Ogersko od Avstrije odtrgali. — V Pa d o vi so zasačili 15. u. m. nekoliko študentov zapletenih v zaroto, ki je delala priprave za punt na Beneškem. — V Turinu so letos prav „pusta" vganjali, v Milanu pa vgnali. Kralj namreč, ki je bil 3 fehr. ušel, je prišel 23. iz FIilnf (K „p obi rk o mtt:) Vrla župana N. in P. sta podala cesarju prošnjo za te-le reči: 1.) Cesarske in mestne gosposke naj bi Slovencoin okolice tržaške ne pošiljale italijanskih, ampak slovenske pisma; 2.) ker šteje obmestje 30.000 duš (t. j. tretjino vseh tržaških prebivavcov), naj bi imeli v mestnem starešinstvu 18. svojih starešin; 3.) naj bi slov. kmetje iz okolico no plača vali davkov ali d o ki a d za Zgolj mestne potrebe (p. za gledišče, gimnazi ital. itd.); 4.) naj bi imeli Slovenci v šolah in kancelijah tržaških enake pravico z Italijani. Cesar je obtčal, to prošnjo resno preudariti. Ustnica. G. — a — pod K. Nadjamo se, da nebo trko huda; torej —. B. R. v R. Za la list prepozno in sost. predolg; prili. Utegn. ga (mul. mutandis) porabili. Sicer hvala lepa! — V imenu glavnega odbora, >»»