OSREDMfi CEUE k številka 17, letnik 8 27.8.1998 cena 250 SIT OBČANOM RADEČ ČESTITAMO ZA PRAZNIK ETI - GUM novo podjetje na Izlakah V*- NOVA MAZDA 323, 626, DEMIO pri mazoa AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p., 14H) Zagorje, Selo 65 telefon; prodaja 0601/64-729, servis 0601/63-399 NI VOZILA KOT GA JE MAZDA NAREDILA DEMIO mazoa AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p. 1410 ZAGORJE, Selo 65 tel.: 0601/64 - 729, 63 - 399 MAZDA NA POHODU 323 F z vso vgrajeno pasivno varnostjo, uporabnostjo, ekonomičnostjo in z vsemi certifikati kakovosti N 0 V A JAPONSKI AVTO LETA DEMIO 323 SEDAN 323 F - family 626 karavan Od 1.699.999 SIT DALJE Od 2.085.752 SIT DALJE Od 2.085.752 SIT DALJE od 3.128.438 SIT DALJE - 626 modeli z DITD 2.0i, 16V motorji od 3.223.952 - 323 model z DITD 2,0i, 16V motorji v jeseni VOZILA NA ZALOGI, TE STN E. VOŽN I E , STARO ZA NOVO *:§BSl! OSREDNJA ■ OIUIEIUIBIIEJŠE TELEFONSKE ŠTEVILKE: POLICIJSKE POSTAJE ZAGORJE: 61-002 TRBOVLJE: 21-102 HRASTNIK: 41-602 RADEČE: 81-002 TIJA: 061/883-142 PROMETNE INFORMACIJE: 64-420 TAKI: 0600/61-63-48 0609/63-31-07 ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SEOŽBE): ZDRAOECE: 88-207 ZO HRASTNIK: 44-006 ZOTRBOVUE: 26-322 ZD ZAGORJE: 66-000 ZD LITIJA: 061/881-866 Uvodnik Naj gredo vse čestitke občankam in občanom Radeč! Želeli smo jih predstaviti nekoliko bolj, pa razen direktorice Kore nismo dobili sogovornikov. Na občini se zelo čudno vedejo, kot da letos ne bi bilo volilno leto. Sicer pa, že vedo... Ugotovil sem, da je še največ mar za polno življenje Radeč mladim zanesenjakom, ki se držijo v "KURI". Najlepši pečat praznovanja bodo dali ravno oni. Velja si pogledati njihov performance 14.9. od 14.ure dalje. Sicer smo vam pripravili celoten pregled prireditev, tako da vemo, kam, kdaj in zakaj. Končno, družimo se, tako, čisto kot civilna družba, brez prisil, da se ne bomo preveč zapirali vase. Saj veste, čisti individualizem ni všeč ne državi in ne cerkvi, kajti od tega nimata nič. No ja, državi je končno vseeno, saj z zakonom pobere, kar ji paše... Zato se pa nekaterim kolca po oblasti! Mojmir Maček NASLEDNJA ŠTEVILKA IZIDE 10. SEPTEMBRA Nekaj iz vsebine SL 36h DUŠAN RAZGORŠEK POD KO/O NASLOVNICA: 6/dtinier (foto Primož Kostajnšek) ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger m!.. V. d. glavnega in odgovornega urednika-Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fahči Moljk (Miš maš), Primož kostajnšek (Kronično), Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Špela Bolarič. Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.S50 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine U-sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92. z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. J i j.j j , Te ETI GUM TUDI URADNO ODPRT V okviru praznovanj ob industrijo, drugi sklop predstavlja Z otvoritve (foto T. Brezovar) zagorskem občinskem prazniku so v ponedeljek, 17. avgusta, na Izlakah otvorili Elijevo hčerinsko firmo Eti Gum d.o.o., ki je v bivšem pokritem skladišču keramike začela poslovati že sredi letošnjega februarja. Z otvoritvijo so po besedah direktorice Eti Guma Saše Povhe čakali pol leta med drugim zato, ker je bilo treba na novo lokacijo v celoti preseliti proizvodnjo plastike. Tako seje vsa plastika, potrebna za elektroinstalacijski program Etija, preselila pod okrilje hčerinske firme. Vendar glavni poudarek v novem podjetju, kot pove že ime, namenjajo predelavi gume, čeprav slednja trenutno predstavlja le 35 odstotkov celotnega prometa. Program gume zajema tri sklope. V prvem je proizvodnja tesnil za avtomobilsko proizvodnja za vodovodne in gasilske armature, v tretji sklop programa gume pa sodi proizvodnja za kmetijstvo. Večinski lastnik Eti Guma je s 85 odstotki Eti, ki je v novo firmo združil opremo in orodja za plastiko ter finančna sredstva. Preostalih 15 odstotkov lastništva je v rokah podjetja Bartog iz Trebnjega, kije prispevalo opremo in orodja za predelavo gume ter znanje na tem področju. Kot je v nagovoru ob otvoritvi poudarila Povhetova, je do ustanovitve firme prišlo na pobudo Občine Zagorje, ki je iskala nove možnosti prezaposlovanja rudarjev. To seje ujelo z Elijevim projektom odpiranja hčerinskih firm, v skladu s katerim deluje tudi Eti Polam, Elijeva hčerinska firma na Poljskem, v letu 1999 pa bodo odprte naslednje tovrstne firme. V Eti Gumu je trenutno 28 zaposlenih, od tega 5 rudarjev iz Rudnika v zapiranju Zagorje. Vseh 5 je rudniških invalidov, ki skupaj z Elijevimi invalidi predstavljajo 43 odstotkov zaposlenih, kar daje podjetju status invalidske organizacije. V prvem letu pričakujejo promet v višini 3 milijonov mark. Glede vizije Eti Guma je direktorica Povhetova dejala, da nameravajo "že v treh, štirih letih podvojiti število zaposlenih in obseg prometa, zlasti pa se uveljaviti na zahtevnem zahodnoevropskem avtomobilskem trgu kot eden resnejših proizvajalcev najzahtevnejših tesnil". Zato si prizadevajo še letos pridobiti certifikat kakovosti ISO 9002. Boštjan Grošelj ZASAVSKO-POSAVSKI FORUM 0 TEŽAVAH V REGIJI Mnogokrat smo že poskušali uresničiti zastavljene cilje v Zasavju in se postaviti na lastne noge pa nas vedno nekaj prehiti, nastane nova ovira ali pa preprosto nismo dovolj glasni, da bi bili zmožni narediti kakšno stvar, ki bi bila velika in uporabna. Ravno zato so se dne 22.8.98 v soboto zbrali Zasavsko-Posavski Forum in o tem skušali povedati nekaj besed. Beseda je tekla o pomanjkljivosti, ki je morda tudi vse večja v naših mestih, o bližnjih lokalnih volitvah in konec koncev tudi o rešitvah, ki bi nam zelo prav prišle. In kakšni so tisti problemi, katerih rešitve sicer so razpoznavne, vendar težje uresničljive? Na prvo mesto gre vsekakor brezposelnost, ki je tako velika in tako mogočna, da je težko spregovoriti o tem. V zadnjih časih se je le-ta še bolj povečala. Tu bi sicer lahko našli rešitev pa je še ta nov problem, kajti s slednjo nastanejo še finančni problemi. Mišljeni so namreč predragi najemni prostori, ki bi marsikomu celo lahko dal lep dobiček, zaposlil pa bi lahko nekaj brezposelnih in že bi se število zmanjšalo. Se pravi, treba bi bilo doseči zmanjševanje najemnin in nekako pomagati obrtnikom. To je problem, ki obsega vso zasavsko regijo in bo težje uresničljiv. Če preidemo na Zagorje, katero seje v zadnjem času tako izpopolnilo in se polepšalo, še vseeno ne moremo mimo problemov. Lepo bi bilo namreč vzpostaviti zvezo med kmečkim in zdraviliškim turizmom na Izlakah, Narediti nov pokriti bazen, ki bi bil predvsem večji, urediti večje parkirišče pred Medijskimi toplicami, katero bi v sezoni služilo parkiranju, med sezonami pa bi se tam odvijale prireditve in povečati možnost aktivnosti s konjeništvom. Trbovlje se srečujejo z nekako drugačnimi problemi. Tu nastane problem pri prevozu in sicer se spet želi vzpostaviti prevoz do Terezije. Tam je namreč tudi dom starejših občanov. Avtobusni prevoz pa ne potrebuje samo Terezija, ampak tudi Dobovec. Nekaj bi bilo treba narediti tudi s Špančevim ovinkom, kjer je cesta dvosmerna, čeprav še en avto komaj pride mimo. Potrebujemo otroška igrišča, kjer bo otrok varen, klubske prostore za mladino, da upade število kriminala in za samo sprostitev ter zabavo mladine. Da o položaju (še ne) zasavske regije ne govorimo. Ceste, ki bi jih bilo treba asfaltirati, pomembna gradnja TET3, ki bi marsikomu pomagala do zaposlitve, lokalne volitve na katere komaj čakamo in upamo, da se dosti stvari izboljša, da bo novi župan delal čudeže,...itd. Na to, kako se bo končalo, bo treba pa še malo počakati. In upajmo, da se zberejo ljudje in da k njim pristopijo še ostali in skušamo doseči cilje, ki so zaenkrat težje uresničjlivi. Alma Mujič VIC ZASAVSKI Se kopajo grešniki v razbeljenih kotlih pekla. Špicarkeljna, ki sta pazila na Zagorjane in Hrastničane, sta imela polne roke dela. Vsake toliko časa je hotel kdo iz kotla ven in ga je bilo potrebno z trizobom nažokati nazaj. Špicparkelj, ki je pazil na Trboveljčane, je pa, od nedela, ves len in zavaljen, mirno dremal. Onima dvema je to, seveda, šlo kot huda paprika v nos, pa ga radovedno pobarata: "Kako vendar, pobratime, ti to uspe?" "Ah," zdolgočaseno odgovarja tretji peklenšček, "saj vesta, kakšni so Trboveljčani. Takoj, ko nekdo povzdigne glavo, skočijo ostali nanj, ter ga vlečejo v kotel in vpijejo: 'Nazaj, nazaj, kaj si pa ti boljši od nas!!' 27. VELIKEGA SRPANA 1998 .uTlTtrVn 3??, SRCE SLOVENSKE ZEMLJE -Kumski zbornik Izšel je Kumski zbornik z naslovom Srce slovenske zemlje. V njem je zbranih 65 del in člankov pomembnih slovenskih pisateljev in pesnikov, novinarjev in raziskovalcev. Krajši ali daljši prispevki govore o Kumu z verskega, umetnostnega, kulturnega, literarnega, pohodniškega in turističnega vidika. V knjigi so razvrščeni, kolikor se je dalo, da bi bila njena vsebina čimbolj pregledna, predvsem kronološko, to je od leta 1575 naprej pa vse do danes, ter v okviru časnikov, revij ali knjig, v katerih so bili objavljeni. Na koncu knjige sta objavljena še dokumenta iz leta 1960, ki govorita o rušenju cerkve sv.Jošta na Kumu, pod naslovom Ljudsko blago pa pričevanja najstarejših in že živečih Kumljancev o praznovanju Kumenske nedelje v tem stoletju. Gotovo je še mnogo raznovrstnih člankov, zapisov in drugih del, kijih Zbornik ni zajel ali so še neodkriti. Vsi ti ostajajo na voljo nekemu drugemu avtorju in/ali času za izdajo novega Zbornika. Knjiga je bogata tudi s fotografijami; čmo-belimi in barvnimi, na začetku pa ima tudi priložnosten zemljevid. Spremno besedo je napisal dekan Teološke fakultete v Ljubljani, prof. dr. Janez Juhant. Ta uvodoma opozori bralca na pomen krajevne samouprave, simboliko gore, spomni na značilnosti Kuma, kumijanskega sveta in Zasavja in ga povabi na goro, da bi mogel kot človek in sočlovek preživeti v svetu tehnike, kar na svojski način ponazarjata ravno televizijski oddajnik in starodavna cerkev sv.Neže na Kumu. Kum s svojo osrednjo lego in širokim razgledom ter kot starodavna božjepotna gora predstavlja resnično Srce slovenske zemlje. Knjigo je izdal župnijski urad Dobovec pri založbi Družina, uredil Jože Potrpin. Zbornik ima 275 strani, njegova cena pa je 2.940 SIT. Naroči se ga pri Župnijskem uradu Dobovec, Dobovec 18,1423, Dobovec, tel.: 0601/39-148. V prodaji pa bo še zlasti na "Kumensko nedeljo", 30.avgusta na Kumu. Jože Potrpin V SUŠNIH DNEH NI MANJKALO PITNE VODE Komunala Trbovlje je v preteklih letih precej sredstev vlagala v obnovo in razširitev omrežja s pitno vodo na območju občine Trbovelj, vključno z zajetji pitne vode, posebno še z vrtinami ob Savi. To se sedaj pozna, ko je bilo v sušnem obdobju v juliju in avgustu letos vode dovolj in ni bilo potrebno omejiti porabe. K dobri vodooskrbi pa je prišlo tudi zaradi prenehanja obratovanja nekaterih podjetij - velikih porabnikov pitne vode v svojem tehnološkem procesu. Sicer pa javno podjetje Komunala Trbovlje tudi v letošnjem letu izvaja vrsto del pri obnovi vodovodnega omrežja tako v Gabrskem, kakor tudi na Topoletovem in na območju naselja Partizanski vrh. Vsa ta dela naj bi bila končana do konca letošnjega leta. IL. PRIPRAVE HRASTNIŠKIH PROMETNIKOV NA ŠOLO Komisija za šolsko mladino pri občinskem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Hrastniku seje sestala 13.avgusta in člani so razpravljali v zvezi s pripravami na šolo. Tako so sklenili, da bodo staršem otrok prvih razredov že prvi dan razdelili brošuro Prvi koraki v svetu, ki jim bodo v pomoč pri prometni vzgoji svojih otrok. V bližini šol bodo postavili dodatne prometne znake, obnovili prehode za pešce in pregledali cestno signalizacijo. V sodelovanju s policijskim oddelkom bodo organizirali seminar za šolske prometnike in jih čimbolje usposobili za usmerjanje prometa ob najnevarnejših prehodih za pešce. Čez cesto bodo pomagali malčkom in starejšim občanom ves september. V tem mesecu bodo poostrili nadzor v bližini šol tudi policisti. V Hrastniku bodo učence prvih razredov peljali po načrtu varnih poti v šolo in domov ter jim svetovali, kje in kako najvarneje prečkati cesto. To bodo obrazložili tudi staršem na prvih roditeljskih sestankih VVO. Prometne krožke po šolah bodo organizirali že v septembru, sodelovali pa bodo tudi člani AMD, AMG in ZŠAM. Več pozornosti bodo namenili nabavi kolesarskih čelad. V zvezi z gradnjo nove športne dvorane na Dolu, kjer so že pričeli s pripravljalnimi deli, je nastal problem, kje naj se v novem šolskem letu zbirajo učenci pred poukom. Tako so se pristojni v torek, 18.avgusta dogovorili, da bodo ogradili še prednji del šole - kakšen meter pred pločnikom - in na tem delu ceste uredili enosmerni promet. Zaprli bodo tudi dovoz na poti proti vrtcu. Z vsemi temi ukrepi bodo bistveno poskrbeli za varnost naših otrok na šolskih poteh. Fanči Moljk SEMAFORIZIRALI BODO KRIŽIŠČE PRI MOSTU ČEZ SAVO Cestno križišče ob mostu čez Savo v Trbovljah, nasproti železniške postaje, je že dlje časa predmet razprav v zvezi z varnostjo cestnega prometa. Zasavska cesta je zelo prometna, bodisi v smeri Zagorja ali Hrastnika, bodisi proti Trbovljam in proti Dobovcu pod Kumom. Dostikrat prihaja do zastojev na cesti. Pred kratkim pa so pristojni organi odločili, da bodo to cestno križišče semaforizirali. Dela naj bi izvedli oktobra letos, za projekt pa je na voljo okoli 7 milijonov tolarjev. T.L. CLINTON BONTON To, kar boste prebrali sedaj, ni vic, temveč resen odgovor Geniffer Flovvers CNN-ovemu talk-show voditelju Larryu Kingu na vprašanje, kaj je motiviralo predsednika, da se je zapletel v dokazano nedokazano seksualno razmerje z Monico Lewinsky: "Razmišljal je z drugo glavo!!" Hillary Clinton pa je na vprašanje novinarjev, kaj si misli o predsednikovih tozadevnih aktivnostih, sočno izjavila: "Res ne vem, koga bi Amerikanci radi videli v Beli hiši. Predsednika ali svetnika!?" ROGANJE PO WASHINGTONSKO * Kakšna je Billova definicija varnega seksa? ... kadar je Hillary izven mesta... * Zakaj ima Billova limuzina premično streho? ... zato, daje več prostora za noge... * Kako se glasi definicija Washingtonske device? ... to je dekle, ki teče hitreje kot Clinton... * Zakaj BiH Clinton vara svojo Hillary? ... za spremembo želi biti vsaj takrat na vrhu... * Kako bi 500 naključno izbranih žensk odgovorilo na vprašanje, ali bi se ljubile z Billom Clintonom? ... 478 bi jih odgovorilo: "Ne že spet!!”... * Zakaj Bill Clinton uporablja dve predsedniški limuzini? ... ker je ena za predsednika, draga pa za njenega moža.... * Katera je Billova najljubša bejzbol ekipa? ... The Dodgers (Jebivetri)... J . 77. jj.r? li g r?c V KRAJEVNI SKUPNOSTI FRANC FARČNIK SO PRAZNOVALI Letošnje praznovanje so s sobote 22.8.98, kot je uradni praznik te KS, morali prestaviti na nedeljo, ko je bilo napovedano boljše vreme, saj se vse dogaja na prostem, na igrišču ŠD Franc Farčnik. Na krajšem kulturnem programu so sodelovali MPZ PGD Kotredež-Ladko Korošec, mlada harmonikarja Boris Fajfar in Janez Lipec ml. Že drugič so podelili priznanja in nagrade za najlepše balkone, okolice hiš, urejeno kmetijo, šole, firme... Glede na to, daje v KS okrog 300 hišnih številk in 1300 prebivalcev, je imela komisija sestavljena iz članov KS ter Turističnega društva RUARDI, trdo delo. Pravijo, da tudi zaradi velikega števila lepo urejenih hiš in okolic. Sicer pa so dobitniki priznanj za leto 1997 naslednji; - najbolj urejeni balkoni: Valentin Fakin, Vera in Drago Robič, Silva in Jakob Cestnik, Sonja Grabnar, Ivan Mizori, Ani Suša, Dragi in Jože Pirc, Mirko Pregelj in Sonja Flere, - najbolj urejena okolica: Drago Polc, Mira Starc, Franc Judež, Tadej Poboljšaj, Maks Lukman, Mira Kmetič, Damjana Jelševar, Mirko Hrastelj, Martin Valič, Roman Grilc in Karmen Bebar, - najlepše urejeni kmetiji: Franc in Zinka Kos ter Janez Škrinjar, - podjetniki: Roman Kržišnik-Avtohiša Mazda, Marjan Polc-Elektroinštalacije, Anton Grabnar-Dekor ključavničarstvo, Bojan in Roža Ivšek-Eddups d.o.o., družina Herman-Mizarstvo, Meta Žnidar-Kemična čistilnica. Skupinska slika nagrajencev (foto T.Brezovar) - posebna priznanja: OŠ Ivana Skvarče (urejena okolica), OŠ Ivana Skvarče (likovni krožek za urejanje notranjosti šole), Anton Tomažič (urejanje plazu), Aero klub Zagorje (ureditev vzletne steze in okolice). Po uradnem deluje sledila še nogometna tekma med ekipama OBČINE ZAGORJE in KRAJEVNO SKUPNOST FRANC FARČNIK. poročilo o tekmi je na športni strani. Seveda se je praznovanje nadaljevalo z veselico, kjer so igrali člani ansambla INTERVAL. m POVABILO ZASAVSKIM BRIGADIRJEM OB 50-LETNICI IZGRADNJE NOVE GORICE V okviru praznovanja 50-letnice začetka gradnje Nove Gorice, bo 12.9.1998 v Novi Gorici organizirano vseslovensko srečanje nekdanjih brigadirjev mladinskih delovnih brigad vseh generacij in vseh akcij, ki so se odvijale od leta 1945 do leta 1990. To nalogo je prevzel organizacijski odbor Kluba nekdanjih brigadirjev MDB v Novi Gorici, ob podpori Mestne občine Nova Gorica ter številnih sponzorjev in donatorjev. Srečanje, ki bo organizirano v duhu nekdanjih brigadirskih prireditev, bo priložnost, da se spet srečajo nekdanji prijatelji in znanci iz mladinskih delovnih akcij. Srečanje bo s svojim nagovorom počastil kot nekdanji brigadir tudi predsednik Republike Slovenije, g.Milan Kučan. Zaradi organiziranja avtobusnih prevozov se obrnite na vodstva Klubov nekdanjih brigadirjev in sicer za zasavsko regijo na Franca Ceršaka, Majcnova 25, Trbovlje. TRETJI ZVON V DOLSKI CERKVI Jakobova nedelja je za dolske farane posebno priljubljen praznik, saj se cerkev imenuje po svetem Jakobu. Letos so ta dan posebno lepo praznovali, saj so na nedeljo, 26.julija dvognili v zvonik tretji litoželezni zvon, ki jim gaje podarila župnija Šmartno ob Paki. V Šmartnem, kjer župnikuje naš rojak Ivan Napret, so namreč kupili tri bronaste zvonove, zato so dva podarili - enega dolski župniji, drugega pa za cerkev v Turju, kjer ga bodo blagoslovili predvidoma septembra. Slovesnosti ob blagoslovitvi zvona seje udeležilo veliko faranov, gosta pa sta bila župnik Marko Tostovršnik iz Hrastnika in rojak Ivan Napret. Nastopila sta dva cerkvena zbora - domači in zbor iz Velikih Lašč. Slovesnost pa je vodil Alojz Gajšek, lazarist iz Celja. Tekst: Fanči Moljk Foto: Branko Klančar Prisrčno so vabljeni vsi brigadirji in brigadirke, pa tudi pripadniki delovnih brigad OF s Primorske. Jože Ivanc _______!v Š ^ .u n :i | SINET PRAZNUJE PETLETNICO DELOVANJA SINET (foto B.J.) So podjetje za storitve in proizvodnjo, letos 1. julija so bili stari pet let. Rojeni so bili kot d.o.o. za potrebe Steklarne Hrastnik -invalidske delavnice in varovanje. Program dejavnosti pa se je s časom širil, število poslovnih prartnerjev je naraščalo, družba se je organizirala v delniško družbo in zaposlila nove delavce. Danes je med 105 zaposlenimi približno polovica invalidov, zato imajo status invalidskega podjetja. Njihove glavne značilnosti so finančna uspešnost, stalna rast prihodka, investicijska naravnanost, hitra prilagodljivost in visoka kakovost opravljenih storitev. Ponujajo pa zelo raznolike storitve: - varnostno nadzorni center (VNC) - varstvo pri delu, varstvo okolja, varstvo pred požarom - gasilski servis, avtomehanična delavnica - meritve mikroklime, pregledi strojev in naprav - čiščenje poslovnih prostorov, pralnica - storitve invalidske delavnice, steklarstvo - upravljanje s stanovanji Na področju varovanja ponujajo tehnično in fizično varovanje objektov in premoženja, za kar imajo lasten visoko izobraženi kader in sredstva za projektiranje, montažo protialarmnih in protipožarnih naprav in varovanje. Denar in druge vrednostne papirje vam prepeljejo v lastnem varnostnem avtomobilu, usposobljeni pa so tudi za varovanje večjih prireditev (prednovoletno dogajanje v Zagorju, Zagorska noč). Veliko pozornosti posvečajo varovanju ljudi in zdravja - varstvu pri delu ter zaščiti in reševanju - za kar organizirajo tudi izobraževanje ljudi. Na njihov dežurni VNC je priključenih 250 obljektov - banke, agencije za plačili promet, davčni uradi, zlatarne, bencinski servisi, menjalnice - računalniško podprt sistem pa jim omogoča stalen nadzor objektov. Upravljajo tudi približno 350 stanovanj, ki so v lasti Steklarne in občinskega stanovanjskega sklada, so lastniki samskega doma, uokvirjajo slike in gobeline - tudi za priznane umetnike, zastekljujejo balkone in zimske vrtove, izdelujejo cilindrične in avtomobilske kodirne ključe. Sodobna avtomehanična delavnica jim omogoča tudi vgrajevanje avtoalarmov in moblinih ter GSM telefonov, v svoji pralnici pa perejo tudi za večje delovne organizacije in gostinske objekte. Branka Jan TUDI NAJLEPSE TEKMUJEJO V Ilirski Bistrici bi moral biti 19.julija izbor Miss Ferrari '98, ki pa je bil zaradi tragične nesreče odpovedan in nato 24.julij a prestavljen v Medijske Toplice na Izlakah. Dekleta so najprej na modni reviji predstavila najnovejše modele različnih proizvajalcev, med njimi tudi generalnega pokrovitelja prireditve. Mr. Džirla. V drugem delu pa so se predstavile kandidatke za Miss Ferrari '98. Na izbor je bilo prvotno prijavljenih 17 deklet, toda zaradi spremenjenega termina se je tekmovanja udeležilo le 13 kandidatk. Člani žirije (Matjaž Švagan, Marina Hrnčič, Matjaž Jerovšek, Kristina Turk, Dejan Sešlar, Ivo Kržan in Grega Rihtar) so imeli težko nalogo in so bile tudi na koncu razlike v številu osvojenih točk minimalne. Žirija je naziv druge spremljevalke podelila 22-letni Nataši Kramžar iz Zagorja, naziv prve spremljevalke je dobila 19-letna Sara Urnaut iz Zagorja, Miss Ferrari '98 pa je postala Jana Fajt iz Renč. Prireditev je bila v organizaciji Janje Zupan odlično izpeljana, prisotni pa so doživeli izjemno prijeten večer, poln zabave in lepote, z rahlo senco tragične nesreče na avtomobilski dirki v Ilirski Bistrici. Tekst in foto: Boštjan Gunčar VEČJA IZVOZ IN UVOZ ZASAVSKE REGIJE V prvih petih mesecih letošnjega leta sta se tako izvoz kot uvoz zasavske regije povečala za slabih 10 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, kar je več od slovenskega povprečja. Tako kaže uradna statistika Gospodarske zbornice Slovenije. V tem času je bil izvoz za 80 odstotkov večji od uvoza. Izvoz zagorskih in hrastniških podjetij je znašal po dobrih 40 odstotkov izvoza regije, izvoz trboveljskih podjetij pa dobrih 10 odstotkov regijskega izvoza. Pri uvozu prednjačita zagorski in trboveljski uvoz z okoli 35 odstotki, medtem ko je hrastniški uvoz znašal slabih 30 odstotkov uvoza regije. Kar zadeva lansko leto, sta bila tako izvoz kot uvoz regije manjša v primerjavi z letom prej, izvoz za slabih 15 odstotkov in uvoz za dobrih 20 odstotkov. Celotna slovenska izvoz in uvoz v letu 1997 pa sta ostala na isti ravni kot leta 1996. Izvoz je bil lani za dobrih 70 odstotkov večji od uvoza. Hrastniški izvoz je predstavljal dobrih 45 odstotkov, zagorski 40 odstotkov in trboveljski slabih 15 odstotkov regijskega izvoza. S slabimi 40 odstotki je bil največji trboveljski uvoz, zagorski je znašal dobrih 30 odstotkov, hrastniški pa slabih .30 odstotkov uvoza zasavske regije. Tako v letu 1997 kot v prvih petih mesecih letošnjega leta je delež regije v slovenskem izvozu znašal 1 odstotek, medtem ko je zasavski uvoz predstavljal pol odstotka slovenskega uvoza. Boštjan Grošelj Nataša Kramžar, Jana Fajt in Sara Urnaut 27. VELIKEGA SRPANA 1998 :Di a SLIKALI ZA KRATKOČASJE V četrtek, 20. avgusta je v organizaciji Društva prijateljev mladine Zagorje in Knjižnice Zagorje potekala počitniška delavnica, na katero so bili povabljeni mladi od desetega leta dalje, ki radi rišejo ali se v prostem času več posvečajo likovnemu ustvarjanju. Vsega dvajset udeležencev je četrtkovo dopoldne preživelo ob slikanju na steklo. Material so bile razne steklene vaze in broške, ki sojih raznoterno poslikavali. Za motive so privzeli cvetlice, medvedke, metuljčke; počitniško delavnico pa je vodila knjižničarka Irena Medvešek, kije povedala, da so bili z barvami dokaj dobro založeni. Upajo sicer, da si bodo z likovnimi delavnicami lahko še kdaj popestrili prosti čas, vsaj glede na izdelke, ki so izdatno pričali, da se slikanju na steklo radi posvečajo. Kot je povedala udeleženka Maja, mladi radi rišejo, vendar risanje ni tako enostavno. Dejavnost pa je imela tudi svojo praktično vrednost, saj so mladi poslikane vaze in broške odnesli s seboj - nekateri za okras, drugi tudi za nadaljnjo motivacijo. Tekst in foto: RR. NOVI IGRIŠČI V ZAGORJU V soboto, 8. avgusta, so v dopoldanskih urah otvorili kar dve otroški igrišči v Zagorju. Za otroška igrala so bogatejši na igrišču vrtca Center in na igrišču ob Cesti zmage. Temu vprid so vzgojiteljice v sodelovanju z Glasbeno šolo Zagorje pripravile kulturni program s pevskimi, inštrumentalnimi in plesnimi točkami. Zagorski župan, Matjaž Švagan pa je dejal, da so bila nova igrala zahteva staršev in v prihodnje bodo s temi opremili tudi kisovški in izlaški vrtec, saj imajo več pozitivnih učinkov. Igrala italijanskega proizvajalca Sabra, ki najmlajše že prijetno kratkočasijo, so prirejena za otroke do 16 let. Tekst in foto: RR. ROLKARJI V SKATE-PARKU Zagorski občinski praznik je bil tudi obeležje številnih novih pridobitev. Ena med temi je začasna lokacija skate-parka na Polju v Zagorju. Na otvoritvi, 8. avgusta, so v programu nastopili udeleženci Roces-teama iz Ljubljane. Na pogled le rampa in nekaj manjših "skakalnic", a vendar dovolj, da skaterji in rolerji izvajajo številne akrobacije. Roces-team so povedali, da rolanje postaja način življenja in prikazali razne salte, preval v zraku, slalomiranje med stožci, skatenje na rampi s stojo na glavi in drugo. Atrakcija je bil skok čez deset ljudi, med katerimi je bil tudi zagorski župan, Matjaž Švagan, ki mu je predstavnik Metalesa ob tej priliki podaril zaščitno opremo s čelado in ščitniki za rolanje. Zagorski župan, kije tokrat rolerje pustil doma, pa je zaslužen, da je Zagorje med desetimi mesti v Sloveniji s skate-parkom. Končno je tudi skaterjev v Zagorju kar nekaj. Tekst: P.R., foto T.B. DENAR ZA ŠOLSKE PREVOZE JE ZAGOTOVLJEN Šoloobvezne otroke, kakor tudi srednješolce, ki stanujejo v okoliških vaseh in naseljih na območju Občine Trbovlje že dolga leta vozijo vsakodnevno z avtobusi v trboveljske osnovne in srednje šole. Tako bo tudi v šolskem letu 1998/99. Občina Trbovlje je namreč zagotovila v svojem proračunu denar za tovrstne prevoze in to v višini 25 milijonov tolarjev. Gre za revoze šolarjev z območja Čeč, Podmeje, Knezdola, Sv.planine oz. Partizanskega vrha, Kleka, Dobovca, Župe, Škofje riže in še nekaterih naselij. Trenutno računajo na to, da bo te prevoze v šolo in iz šole koristilo okoli 110 otrok. ZAČELI SO S SANACIJO TRBOVELJŠČICE Podjetje Hidrotehnika iz Ljubljane je pred kratkim pričelo s sanacijo obrežja potoka Trboveljščica pri Sušniku. Zadnja leta so pogosta neurja na več mestih z visokimi in deročimi vodami povzročila veliko škodo, posebno še na območju bivše stanovanjske kolonije pri Sušniku na Kolodvorski cesti. To škodo sedaj odpravljajo s tem, da odstranjujejo namšeni material in gradijo nove oporne oz. obrežne zidove. T.L. VIC Pride gospa Nevenka Muhičeva, predstojnica vedno lačne trboveljske davčne uprave, v trgovino, v pobožni želji, da bi si kupila metlo. Trgovec jo srepo pogleda in vpraša: "Želite, gospa Muhičeva, da vam jo zavijem, ali pa jo boste kar takoj zajahali?" -nnsma 27. VELIKEGA SRPANA 1998 Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. ZAGORJE PRAZNUJE, KISOVEC ŽALUJE Program občinskega praznovanja seje začel 31 .julija, zaključil se bo 1.septembra. To je čas dopustov, zato redno delo ne bo preveč prizadeto, pač pa se lahko zgodi, da bo manjša udeležba pri prireditvah. Razumljivo, da se pri vseh teh proslavah neuspehi ne bodo poudarjali. V občini je registriranih 15.200 vernikov. V programu prireditev so izenačeni z ostalimi občani. Edino v Podkumu se bodo 15. avgusta, skupaj s svojim župnikom Erjavcem, udeležili blagoslovitve gasilskega vozila. To v programu ni zapisano, a bodo vseeno prišli. Revirji pač niso popolnoma rdeči. Za občinsko praznovanje je občina Zagorje izdala ponatis revije "Zagorje ob Savi", ki jo je pripravila agencija Imelda 8000. Nekateri občani sojo dobili v poštnih nabiralnikih. Med drugimi je v njej označen tudi zemljevid, kjer je označenih 23 cerkva, čeprav v legendi piše, da jih je 35. 8 cerkva je župnijskih, ostale so podružnice. Najnovejša župnijska cerkev je na Lokah, ki pa v zemljevidu ni označena, čeprav sem že lansko leto opozarjal na to pomankljivost. 26 let smo moledovali za gradbeno dovoljenje. Izdano je bilo 26.8.1981. Uporabno dovoljenje je bilo izdano 14.3.1986. Oboje je izdala občina Zagorje. S tem, da cerkev ni označena v zemljevidu, občina nasprotuje samemu sebi, ko izdane odločbe praktično v zemljevidu zanika, kakor da cerkve v Kisovcu-Lokah sploh ne bi bilo. Cerkev pa kljub temu stoji in bo 1.septembra gledala bližnjo otvoritev industrijske cone. Kisovec je tudi edini kraj, ki v brošuri nima svoje fotografije, razen jaška. Tako imamo ob praznovanju grenak priokus, ki ga tudi nocojšnji ognjemet ni preprečil. V žalovanju pa nas tolaži zavest, da Kisovec s posvečeno cerkvijo obstaja, čeprav ga v reviji ni. V Rtičah ni cerkve Svetega Briksija, ampak Svetega Brikcija. Upam, da bo naslednji ponatis revije sedanjo žalost spremenil v veselje. Jože Čampa, Kisovec NA ŠAHTU JE ZACVILIL Čeprav ni mačka in nima repa, da bi človek stopil nanj. A se je vseeno izdal, daje rdeč, sicer ga ta barva ne bi tako motila. Njegovo rdečilo pa že bledi, ker se ni upal podpisati s partizanskim imenom in ga je zatajil, kakor Cankar svojo mater. V agoniji svojega dosedanjega početja niti šale, ki ji je namenjena rubrika, ne prenese. Nisem vedel, da sem tako sposoben, da znam v 57 vrsticah skritizirati vse, kar je bilo storjenega v naši domovini, kakor piše o meni. Sam pa se najbrž niti ne zaveda, tako domovino blati, češ, daje tako malo storila. Bodo bralci presodili, katero blatenje je hujše. Ko mi je novinar postavljal vprašanja, je res, da partizana, ki ga je sram svojega partizanskega imena, nisem vprašal, kaj naj novinarju odgovorim, da on ne bo zacvilil. Pri odgovarjanju sem vedel, da nimamo več famoznega 133 člena, ki je pripovedoval verbalni delikt in smo morali molčati, ko se nam je gnusila izprijenost komunistične malignosti. To je 50 let v enoumni totalitarnosti počenjala vaša bivša domovina po naročilu zločinske partije. Sicer pa najbrž ni pošteno, da se nanj jezim, saj med drugim pove, da so ga nahujskali drugi. Tako kljub starosti še vedno misli s tujo glavo. Drugi se navadno ob šalah smejijo. Samo tukaj gre za popolni polom teroristično osvobodilnega boja ob padcu berlinskega zidu, nastaja vedno večja nemoč obrambnih pozicij, dokler ne bo zgodovina s svoje distance napravila zadnje točke. Imeti to zgrešenost pred očmi, človeku ne more biti do smeha. Ali imate res samo rdeči pravico biti nestrpni do nas, ki drugače mislimo in bi radi, da še jaz trobim v vaš rog "mi ti se kunemo". Bi morda radi, da bi propadli komunizem vstal od mrtvih? Res sem pozabil (nisem bil vprašan), da sem na Čebinah bral Temeljne točke Osvobodilne fronte slovenskega naroda. V 3.točki piše: OF hkrati stremi k povezanosti slovenskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe. Vsaj to "resnico" naj bi skrili pod mizo, da ne bi redke obiskovalce poučevali, kdo naj bi vodil OF in slovenskemu narodu izbiral ruskega okupatorja. Poleg sramote, ki jo Čebine predstavljajo za slovenski narod, obstaja asfaltna cesta, ki nam je res dobrodošla, ko hodimo maševat na Sveto Planino. Vidim, daje bral Tovariša iz leta 1969 (50 številko). On je v njem videl samo brco, v resnici pa na 12 strani tole piše: "300 družin je v župniji zahtevalo Jožeta Čampa. Hočemo mladega župnika, zahtevamo gospoda Čampo. Gospod Čampa je mlad, dober župnik. Za reveže seje brigal, vsem je pomagal in ni le denarja pobiral. Ne, celo podaril je nekaterim kaj. S prižnice se ga dobro sliši, otroke je lahko zbral okrog sebe in jih marsikaj naučil. Jaz vam rečem, da bo v tej vasi le on župnik ali pa bo cerkev zaprta za večno." On vidi v tem branju le brco iz Cankove in je obenem ugotovil, zakaj sem prišel na Loke. Na Loke sem prišel po naročilu in dekretu g. nadškofa dr. Jožeta Pogačnika, ki mi je med drugim naročil, da zidam novo cerkev. Ko smo na Lokah pri verouku igrali samo nogomet, smo vas pozabili povabiti za sodnika, skupaj s kakšnim Ribničanom, ki bi razširil stene veroučne učilnice. Ker je škof njihovo znanje zelo pohva- lil, so se verjetno verouka učili doma, ker so pri verouku igrali samo nogomet. Zaman se trudite, da bi ugotovili področja, ki se jih nerad spominjam. Preveč jih je. Pri partizanih nisem bil, da bi vedel, kako so klali otroke. Se pa kot otrok spominjam "kako je završalo", ko smo doživljali vest, da so partizani ponoči zaklali Kozinčeve starše in njihovega hromega sina, kar na postelji v deset minut oddaljeni vasi Zapotok pri Sodražici. Celibat je nekaj drugega kot pometanje pred svojim pragom, kakor on pravi. V ustavi ni omenjena nobena sekta in nima veljavnih predpisov, saj nihče noče biti član sekte. Vprašanje, namenjeno g.nadškofu Rodetu ni treba meni zastavljati, čeprav znam tudi nanj odgovoriti. Škoda, da ste Hitlerja in Mussolinija poslušali, ki je med vami delal razliko. Prvič slišim, da sta bila v slovenskih gozdovih. Kdo prihaja z novo demokracijo me tudi ni treba spraševati. Vem samo, da je postkomunizem hujši od komunizma. Demokracija ni ne nova ne stara. Lahko je samo prava ali zlagana. Je pa vseeno boljša kakor komunistično enoumje in revolucija. Vesel sem omembe Drobniča, ker sem se tako spomnil njegove velike resnice, ki jo je izrekel: "Komunisti so bili navadni kriminalci!" Ker je res, ga ne more nihče obsoditi, niti mu odvzeti mandata. Samo napadajo ga, namesto, da bi mu dokazali, da to ni res. Kar je prišlo iz Rusije, naj gre nazaj, od koder je prišlo; rdeča zvezda, srp in kladivo, predvsem pa zločini komunizma skupaj z uvoženo ideologijo. V dosego tega se splača žrtvovati tudi zlomljeno nogo. Okupatorji niso povzročili bratomorne vojne, ne revolucije, niso brez sodbe zverinsko pobili 15.000 Slovencev, kot so to storili partizani. Zločine nekoga ni mogoče opravičiti, čeprav je prej osvobajal domovino. Zločin ostane zločin. 27. VELIKEGA SRPANA 1998 "{'i a m n OBČANI RADEČ IN OKOLICE PRAZNUJEJO Želeli smo predstaviti radeško občino in utrip življenja v firmah, ki delujejo na njenem teritoriju, pa smo od vseh dobili le direktorico KORE, Danijelo Fain, ki nam je ljubeznivo odgovorila na nekaj vprašanj. Županje do srede (26.8.98) nedosegljiv, podžupan pa ni želel odgovarjati, vsaj tako so nam pojasnili v tajništvu. Do zaključka redakcije, ponedeljka, 24.8. nam je naš sodelavec Rudi Špan napisal zakaj praznik ravno na osmega septembra. UREDNIŠTVO ZAKAJ 8.SEPTEMBRA PRAZNUJEJO RADEČE? Občina Radeče svoj praznik praznuje 8.septembra v spomin na čas povratka izgnancev. Prvič so ta praznik obeležili leta 1995, ko so na novo pridobili status občine. Takrat seje z referendumom bivša Krajevna skupnost Radeče izločila iz skupne občine Laško. Sicer pa je ta dan posvečen vrnitvi izgnancev iz nemških taborišč, ki so bili izseljeni iz tega področja od 6.decembra 1941 dalje in izgnanstvo je trajalo skoraj štiri leta. Tudi povratek izgnancev zaradi uničene prometne infrastrukture, pomanjkanja organiziranega namestitvenega prostora, pa tudi prehrane ni bil povsem enostaven. Prišlo je do zamud, ko so nekateri od izčrpanosti tudi umrli. Zato je glavni "povratniški val" prišel šele avgusta in septembra 1945. Po do sedaj znanih podatkih je bilo Radečanov in okoličanov, kateri so v izgnanstvu umrli, 65. Izgnanih Radečanov in okoličanov je živih še približno manj kot polovica. Kar se tiče članstva društva v Radečah, je od 408 ljudi tudi precej priseljenih iz drugih krajev. To pa pomeni, da po vsem več kot 50-letnem obdobju, ko je prišlo do selitev prebivalcev, še ni natančne evidence o preselitvi in s tem dejanskega števila še živečih izgnanih Radečanov. Rudi Špan Na naša vprašanja je ljubeznivo odgovarjala DANIJELA FAIN,'direktorica KORE RADEČE: Ali vidite perspektivo vaših delavcev v firmi, kot je, ali morda načrtujete razširitve, bodisi v finančnem ali fizičnem smislu? Perspektivo Kore d.d. vidim v vrnitvi na trg s končnimi izdelki. Ker kot majha gospodarska družba, ki se ukvarja še z likvidnostnimi težavami, ne moremo prevzeti celotnega stroška oblikovanja in realizacije lastne blagovne znamke in distribucijske mreže, vidim rešitev le v povezavi s sorodnimi podjetji za skupen nastop na ciljnem trgu. S kakšnimi težavami se največkrat srečujete? Z' N spodil 4 JV sboroc 1 zagorje __________tovarno lohhih gradbenih elementov______________ loke 64, HlOZogoijeobSovi. tel.: 0601 71 122, far: 0601 71 202 Ob občinskem prazniku iskreno čestitamo vsem občankam in občanom $§deč, sodelavcem in poslovnim partnerjem. L__________________________ Dejavnost, s katero se ukvarja Kora d.d. Radeče že 34 let je v tisti panogi, ki jo že od leta 1994 pesti osrednji problem, ki se kaže v večji rasti domačih stroškov zaradi inflacije, kot v gibanju tečaja tuje valute (Kora d.d. je 95% neto izvoznik). In uspehi v zadnjem obdobju? Prehod iz negativnega poslovanja v poslovanje brez izgube. PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU RADEČ Sobota, S.septembra - ob 7.00; Tekmovanje za "Pokal Sava 98" pri Ribiškem domu na Hotemežu Ponedeljek, 7.septembra - ob 18.00; Razstava slikarskih in kiparskih del umetnika Janeza Kranjca iz Ljubljane v počastitev 10-letnice Hortikulturnega društva Radeče v prodajalni Radeče papir Torek, S.septembra - ob 17.00; Odprti šahovski turnir v Osnovni šoli - ob 18.00; Razstava barvnih fotografij cvetja ge.Antonije Kranjc iz Zagorja v počastitev 10-letnice Hortikulturnega društva Radeče v prodajalni Radeče papir Sreda, 9.septembra - ob 10.00; Športno-kulturna prireditev z otvoritvijo prenove Športne dvorane v Športni dvorani Četrtek, lO.septembra - ob 14.00; Streljanje članov DU na Močilnem - ob 16.00; Namizno teniški turnir v Športni dvorani - ob 17.00; Gasilska vaja na Jagnjenici oz.Svibnem - ob 19.30; Likovna razstava v organizaciju društva KURA Petek, 11.septembra - ob 18.00; Slavnostna seja občinskega sveta - ob 19.00; Razstava v avli KD v organizaciji Knjižnice - ob 19.30; Kulturna prireditev z otvoritvijo prenovljenih prostorov Kulturnega doma Sobota, 12.septembra - ob 9.00; Ulični tek Radeče '98 - ob 10.00; PIKA - tekma z jadralnimi padali - ob 11.00; Razstava "Cvetje in umetnost na Slovenskem” - ob 13.00; Prikaz lovskih običajev na nogometnem igrišču - ob 14.00; Kulturno zabavni program v organizaciji društva KURA Nedelja, IS.septembra - ob 9.00; Turnir v malem nogometu na Jagnjenici Petek, 1 S.septembra - ob 19.30; Predpremiera slovenskega celovečernega filma "Rodoljub", avtorja Igorja Karlovška v Kulturnem domu Predstavniki Občine in Občinske organizacije ZZB NOV Radeče bodo v prazničnih dneh položili cvetje na grobove naših talcev in borcev na Štajerskem. V___________________________________________________________________/ n rsinn ZASAVC PODELIL NAGRADE NAROČNIKOM Že kar nekaj časa je minilo, odkar je izšel prvi Zasavc in odkar je bilo v njem mogoče zaslediti prve članke. Skozi ves la čas pa ste nas spremljali vi, nam pomagali in sodelovali, hvalili in grajali. To nam je vedno prav prišlo in mi smo se odločili vaš trud in sodelovanje tudi nekako poplačati. Organizirali smo nagrade za naše naročnike in Ana Kušar je bila prijetno presenečena jih vsako leto tudi podelili. In tudi letos je prišel ta čas, ko smo podelili 7 nagrad našim zvestim bralcem in naročnikom. Podali smo se v nekaj zasavskih mest in Maja Smrkolj z izvodom našega časopisa izročili nagrade. Kljub temu, da smo nekatere domove težje našli, smo vedno prispeli na cilj. Najprej smo se podali v Hrastnik, kjer smo presenetili Ano Kušar. Videti je bila res malo presenečena, toda kaj pa bi? Naša pot se je nadaljevala po Bevškem, ko smo iskali Ivanko Osredkar. Po dolgem kroženju prek Bevškega, smo na hribu, na prijetnem, toda precej skritem mestu uzrli Ivankino hišo. Tudi Ivanka je bila vesela nagrade. V njegovo nagrado prevzela njegova hči Tina. In ko smo uredili še to, smo za tisti dan zaključili s pisanjem, zatem pa smo se odpravili na Gorenjsko, natančneje v Hrušico k Andreju Knapu. S svojo soprogo igrata v Pihalnem orkestru slovenske policije. Na Hermina Urbanija pogreša kotiček za gospodinje samem koncu pa vsem naročnikom in dobitnikom iskreno čestitamo v upanju, da bi še naprej ostali naši zvesti bralci. Zasavc je všeč tudi Ivanki Osredkar iz Bevškega Tini Medvešek je v Zasavcu najbolj všeč horoskop Tekst: Alma Mujič Foto: Primož Kostajnšek in PRAV Čemšenik smo se podali v upanju, da hiša Teje Bokal ni tako skrita. Njeno nagrado je prevzela hči Maja Smrkolj, ki pa seje tudi postavila pred aparat in se slikala za Zasavca. Andrej Knap s soprogo iz oddaljene Hrušice pri Jesenicah - saj veste, dober glas seže v deveto vas! Iz Čemšenika smo se ustavili v Zagorju in nagradi izročili še Tanji Starc in Hermini Urbanija. Po vsem tem pa nas je čakalo še Šmartno pri Litiji. In Anton Medvešek, ki ga žal ni bilo, a je 1 .nagrada - VITASAN d.o.o. IZLAKE, bon v vrednosti 19.000 SIT - Ana Kušar, Hrastnik: "Ne vem, kaj bi rekla. Zasavc je v redu časopis, pogrešam malo več tem o Hrastniku, drugače sem pa naročnica že 2 ali 3 leta. Prvič sem dobila naročnino zanj in ko je ta potekla, sem ga še sama naročila." 2. nagrada - RENT A CAR JUVAN, ZAGORJE, kombi prevozi v vrednosti 19.000 SIT - Teja Bokal (nagrado je prevzela hči Maja Smrkolj): "Moje mame trenutno ni doma, zato bom kar jaz prevzela. Mislim, daje mami dobila nagrado že pred dvomi leti, ja. Hvala." 3. nagrada - VRTNARSTVO IN PRIDELAVA ZELENJAVE MASELJ, VIDRGA (14.250 SIT) - Ivanka Osredkar, Bevško: "Veste, da sploh ne vem, kaj bi rekla? Presenečena sem. Hvala. Ja, Zasavc mi je všeč, pogrešam pa spored za TV, ki ga ni več." 4. nagrada - PIZZERIA ČEBELICA, IZLAKE, 16 pizz (normalne) - Tanja Starc, Zagorje: "Zelo sem vesela nagrade. O, toliko pizz? Ja, hvala, no. Vašo nagrado sem pa enkrat že dobila." 5. nagrada - FRIZERSTVO ŠTEFKA ZAPOTNIK s.p., ZAGORJE, frizerske storitve v vrednosti 9.500 SIT - Andrej Knap, Hrušica 6. nagrada - AVTOCENTER KBM, ZAGORJE OB SAVI, 2x bon po 4.750 SIT - Anton Medvešek, Litija (nagrado je prevzela njegova hči Tina): "Zame je Zasavc v redu, ker so novice pripravljene na smešen način, vedno pa preberem horoskop." 7. nagrada - ZLATAR NOVAK VLADIMIR, ZAGORJE, bon v vrednosti 9.500 SIT - Hermina Urbanija, Zagoije: "Najprej hvala za nagrado, V Zasavcu pogrešam kotiček za gospodinje, naročnica pa sem že od začetka." 27. VELIKEGA SRPANA 1998 f. r* sr.ar,f. Ud A ANkETA POLOŽNICE ZA POSOČJE-POMOČ ALI PREMA DRŽAVE? Dejstva o zakonu o Posočju so več ali manj znana, ljudje pa po večini vedo le to, da bodo spet nekaj morali plačati. Okoli 1.100.000 davčnih zavezancev bo moralo skupno plačati okoli 5 milijard tolarjev, državo oz. davkoplačevalce pa je način zbiranja s položnico stal 375 milijonov tolarjev. In kaj menijo anketiranci? BOJAN NAGLIČ, ključavničar iz Trbovelj: "Menim, da tak način zbiranja pomoči sploh ni pravilen. Sam se ne strinjam s tem, je pa še nekaj. Mislim, da bi bilo dobro, če bi ljudje ta denar dali prostovoljno, pač kolikor lahko sami dajo." NATALIJA KANDUČ, natakarica iz Trbovelj: "Meni bi se vse to zdelo prav, če bi ti ljudje res dobili ta denar v roke, brez kreditov ali kakršnihkoli posojil. Le tako bi bili prepričani, da se ta denar ne bo naložil še kam drugam. Konec koncev se to lahko naredi tudi nam in vsakomur." FRANC HAUPTMAN, strojni ključavničar in DRAGO BLAŽIČ, brezposeln iz Trbovelj: "Prav je, da se da pomoč tistim, ki jih je potres prizadel, vendar bi bilo še bolj prav, da dobi več pomoči tisti, ki je manj premožen, kot pa tisti, ki ima vsega dovolj. Ta denar pa naj izroči oseba, ki ji je moč zaupati in bo to opravila brez prevar ter ga odnesla tja in naložila v prave roke." KATJA BARLIČ, dijakinja iz Trbovelj: "Pravilneje, da se denar zbira za takšne ljudi, ki resnično potrebujejo pomoč, vendar gre, na žalost, v Sloveniji velik del zbranega denarja iz takšnih humanitarnih akcij kar v državni proračun." Alma Mujič TELEFONSKA ANKETA Ob anketi, ki smo jo izvedli na ulici in smo anketirance povprašali, kaj menijo o zakonu o Posočju oz. o ustreznosti zbiranja pomoči za prizadete v potresu, smo v uredništvu izvedli tudi telefonsko anketo, ki je zajemala 100 naključno izbranih prebivalcev iz Litije, Zagorja, Trbovelj, Hrastnika in Radeč. Rezultati so vidni na grafični shemi, ob tem pa je treba zapisati še nekaj specifičnih odgovorov oziroma razmišljanj, ki sojih dodali naši telefonski anketiranci. Tisti, ki so menili, da država ni na pravi način poskrbela za prizadete v potresu so menili, da bi bilo bolje, da bi delavci za Posočje namenili enodnevni zaslužek, kot je bila to navada v preteklosti. Tako pa so s temi položnicami ljudje "pritisnjeni ob zid" (izjava anketiranke iz Hrastnika) in imajo občutek, da jim država spet nekaj jemlje. Ravno tako so bili predlogi, da bi ljudje odšli na sam kraj potresa in izvajali prostovoljna dela. Poleg tegajih je velika večina menila, da bi se denar lahko zbiral tudi z dobrodelnimi prireditvami. Največje ogorčenje o zakonu o Posočju pa so izrazili tisti, ki so že prej prostovoljno nakazali prispevek, sedaj pajim "v zahvalo" pošiljajo še dodatne položnice. Ra- vno tako so izrazili zaskrbljenost, če bo denar sploh prišel v prave roke. Na drugi strani pa so anketiranci, ki so menili, daje to prava oblika zbiranja pomoči dejali, da bodo nekoč mogoče tudi oni potrebovali pomoč in verjamejo, da tudi drugod po Sloveniji ne bi oklevali pomagati na tak način, torej, s položnicami. DATUM: 21. in 22.8 1998, ŠT.ANKETIRANCEV: 100 PODROČJE:ZASAVJE, VIR:ZASAVC 1. Ali je država na pravi 2. Ali veste, koliko stroškov je način poskrbela za povezanih s pošiljanjem položnic? Boštjan Grošelj urnim no GitoitA ? "Lenoba je vseh grdob grdoba," pravi eden od rekov. Precej takšnih in podobnih rekov kroži med ljudmi, vendar malokomu pride na pamet, da bi se vprašal o njihovi (ne)resničnosti ali (ne)smiselnosti njihovega trdoživega obstoja. V omenjenem reku gre za jasno poudarjanje lenobe kot nekaj najslabšega, skoraj zločinskega, čeprav je po drugi strani težko prepoznati, kakšen pomen se skriva za to besedo. Zato si bomo v nadaljevanju pogledali lenobo iz nekoliko drugačnega zornega kota, da bi začutili vso ozkost prepričanj, ki stojijo za obsojanji lenobe. Kaj je lenoba? To je človeška lastnost, ki jo pripišemo človeku, ki mu smrdi delo. Takšen človek je len, in ko o njegovi lenobi teče pogovor, ga imajo drugi za lenuha. Težke besede za vsakega na ta način zaznamovanega. Noben človek namreč po svoji naravi ni len. Vsakdo se rodi aktiven in radoveden. Če se skozi vzgojni proces ti lastnosti oklestita in potisneta v ozadje, je bolj kot kaj drugega zaslužen pristop vzgojiteljev, ki niso znali prisluhniti potrebam in Željam otroka oziroma mladostnika. Kdor reagira leno, torej opušča fizično ali miselno aktivnost, Želi s tem svoji okolici nekaj sporočiti. Obnaša se pristno, saj odkrito kaže, da ga delo ne privlači. Nima torej motiva, zakaj delati, zato ne vidi smisla v početju, imenovanem delo. Najslabše zanj je, če ga večina zmerja z lenuhom, saj ga s tem še bolj oddalji od navdušenja za delo. Najlažje je obsojati, kajti precej težje in bolj naporno je motivirati, navdušiti drugega za neko aktivnost, ki bo privedla do določenega privlačnega cilja. Kdor obsoja, je prav tako len, ker deluje v smeri najmanjšega odpora. Slep je za dobre strani lenega in njegove možnosti za splavanje iz mlakuže lenobe. Lenoba torej ni nekaj, česar se človek ne bi mogel znebiti. Le dovolj močan motiv za aktivnost mora najti, nekaj, kar bo prebudilo v njem ustvarjalne potenciale, nekaj, kar bo po njegovem prepričanju vredno truda. Povrh tega z odpravo lenobe izruvamo marsikatero korenino bolezni. Te imajo rodovitna tla v človeku, ki se otepa dela. Ne samo zaradi kopičenja neporabljene energije, ampak tudi zaradi negativnih misli, ki se pletejo v njegovi notranjosti, ko se vrti v začaranem krogu nemoči. To nemoč poglabljajo in pospešujejo ostri jeziki v temi tavajočih pravičniških opravljivcev. Namesto da bi človeku pomagali k luči, ga še bolj potiskajo v blato. Ob koncu se dotaknimo še enega pojmovanja lenobe. Če se recimo nekdo izogiba fizičnega dela, to ne pomeni nujno, da je len. Miselni ustvarjalci potrebujejo veliko časa za umirjeno, pretehtano razmišljanje, brez katerega bi bilo njihovo ustvarjanje osiromašeno. S predajanjem fizičnemu delu v takšnem obsegu, kot to počne večina, bi se odtegnili poslanstvu, ki ga čutijo na področju, ki so se mu posvetili. Omenjene ljudi lahko obsoja lenobe samo tisti, ki je miselno len in ni nikoli izkusil slasti in napornosti miselnega ustvarjanja. Miselno ustvarjanje pa je vrelec obnovitvenih moči za vso družbo, seveda v harmonični povezavi s fizičnim delom. Potrebni sta namreč obe vrsti dela, tako fizično kot miselno. Vsak človek bi se moral zavedati, da je tudi za osebni razvoj najboljša ustrezna mešanica obojega. Možgani namreč ravno tako kot mišice za normalno delovanje potrebujejo aktivnost. Tomaž Barbek DELOVANJE ITJIAVETNEOA ZAKONA Dober večer. Kontrola prometa. Vozniško in prometno dovoljenje, prosim...Ja, veste, storili ste prekršek. Kršili ste 28. in 208. člen ZVCP, krajše prometnega zakona. Mandatna kazen je 25.000 SIT. Če plačate v 8 dneh, se kazen prepolovi. Pa srečno vožnjo. Takšnih in podobnih doživljajskih zgodbic je od letošnjega maja, ko je pričel veljati nov prometni zakon, veliko. Le-ta nam kroji življenje in denarnico bistveno bolj, kot je njegov osnovni namen. Varovanje človeških Življenj, so rekli, pa četudi obvarujemo eno samo. Se strinjam, a ne s tem, da bo mojih 25.000 tolsov obvarovalo življenje nekoga. To pa ne! Pač pa bo verjetno zamašilo kakšno poro v mega-telesu državnega proračuna. Ne verjamem tudi, da bom zaradi tega bolj discipliniran in ne vem kakšen še voznik, le moj gnev pred državo se povečuje. Kažejo nam statistike umrlih na cestah. Preveč, mnogo preveč. A drakonske kazni bi morale v sorazmerju s prejšnjim zakonom znižati stopnjo smrtnosti na naših cestah praktično na nulo. A temu ni tako, žal. Le kazni ostajajo. Drakonske. Pedagoške? Ne bi rekel. In na koga bi morali biti pravzaprav ogorčeni? Prvi je seveda policist. Ki praviloma ne opozarja, ne odpušča. Le zaračunava. In je pravzaprav kriv. Ker ga ne zanima, ali bi šel morda s tem denarjem na dopust. Spočiti Živce in vse ostalo. Da bom lahko v službi boljši in družbeno koristnejši?! Kriv je tudi zato, ker je trdosrčen, neizprosen. Ali pa sploh ni kriv? Ker le opravlja svoje delo, profesionalno, po predpisih. In ga v zanosu delovnega elana razne subjektivne okoliščine ne zanimajo. Kriv je tisti, ki je storil prekršek. Pravzaprav je tisti, ki pobere največ kazni, tudi najboljši policist. Vsaj na cesti. Ali pa se motim. Zato ogorčenje tistemu, ki zaračunava, morda niti ni najbolj ustrezno? Moje ogorčenje bi lahko veljalo tudi državi. Ki mi milostno daje osebni dohodek, okoli 50.000 tolarjev na mesec. A mi nič kaj milostno ne zaračunava kazni za prometni prekršek, v katerem ni bil nihče ogrožen? Važno je le, da ohranimo kakšno človeško življenje. Najbolje bi bilo, da bi država na zapisnike o prometnih prekrških natisnila takšen znak, kot ga imajo nekatera živila Perutnine Ptuj; varovalno živilo, za srce in ožilje. A država sama po sebi ni nič slabega, saj nas varuje, gradi ceste, patriotizem in ostale izme, itd. Zato pa so krivi politiki. Ki so, skorajda soglasno, izglasovali takšen prometni zakon. In me prav zanima, koliko kazni je plačalo vseh 90 državnih poslancev skupaj. Ali pa se morda vsi vozijo striktno po predpisih? Kot počno pravzaprav vse v svojem življenju, po predpisih namreč?! Kot Bill Clinton, seveda. A kaj bi se hudovali nad politiki, ki so pravzaprav naš izbor? Saj smo si jih sami izbrali in sami izvolili, da zastopajo naše interese. In če se že hudujemo nad njih početje, se pravzaprav hudujemo nad početjem samih nas? Zato bo najbolj prav, če priznamo, da smo si za prekršek krivi sami. Ker nismo non-stop gledali na merilec hitrosti, kaj nas sploh zanima cestišče? Kajti tudi če se zaletiš s hitrostjo 50 km na uro ni hudič, da ne bi ostal živ. Pa še po predpisih si se peljal. Le kdo nam je kriv, da nismo opazili postavljenega radarja ? Le kdo nam je kriv, da pravzaprav vozimo ? In nenazadnje, kdo nam je kriv, da pravzaprav smo? Pa srečno vožnjo! Ne pozabite varnostnega pasu, luči, zbranosti, polne denarnice! Pa srečno vožnjo! 27. VELIKEGA SRPANA 1998 y>G7eW>K971 \NCMurg°n staro za novo Najugodnejši kredit ali leasing od 1-5 let. Fiksna obrestna mera!!! tel.:0601-64-164 storo za staro že od 1.823.775,00 SIT (19.289 DEM) NEMŠKA KVALITETA + ŠPANSKI TEMPERAMENT* Na obisku pri Ediju Tekavčiču VESELJAK V RESNI SLUŽBI Edi, skoraj ni Zagorjana, ki vas ne bi poznal, predvsem po vašem udejstvovanju v zagorskem športu. Kdaj vas je pravzaprav "potegnilo" v šport? S športom sem se začel ukvarjati sorazmerno mlad, pred 30-imi leti. Več ali manj sem povezan z malim nogometom. Takrat smo nastopali še pod imenom Avanturisti in skupaj smo nastopali kar 12 let. Tu so bili "ta stari" Dolinšek, Zakrajšek in drugi. Kasneje sem odšel v Litijo, kjer so me zaprosili, če bi jim pomagal v klubu, poleg tega sva tudi z Vrhovcem dobra prijatelja in tako sem nekaj let delal pri Maratoncih, kot so se takrat imenovali, kasneje pa Inženiring Šarbek in pa sedanji Assaloni Cos-mos. Ali je bilo vaše otroštvo težko? Otroštvo je bilo kar dobro, ne morem reči pa, da je bilo težko. V družini smo bili trije otroci, oče pa je sam delal. Za sproti smo nekako še imeli, za kaj več pa ne. Kljub temu sem preživel kar lepo otroštvo. Starša mi tudi zdaj pomagata, če je treba. Tudi zato grem vsak dan z veseljem na obisk k njima. Kaj vam v življenju pomeni družina? Družina mi pomeni največ v življenju, kajti če se ozrem na čase, ko sem odraščal in na zdajšnje čase, ko smo skupaj, z ženo Matejo in hčerko Petro dmžina, na vse skupaj gledam malce drugače, bolj spoštljivo. Ko sva že pri spominih in razmišljanju o preteklosti in sedanjosti, mi povejte, kako ste doživljali osamosvojitev Slovenije? Najprej moram povedati, da je bila to najboljša poteza nas, Slovencev, kdajkoli v naši zgodovini. Pa čeprav si niti v sanjah nisem mislil, da bo ta ločitev tako huda, da smo se morali zanjo dobesedno boriti. Kljub vsemu seje vse skupaj dobro izteklo. Spominjam se, da sem v času vojne bil v Rudniku Zagorje, kjer smo pripravljali zaklonišče za morebitne napade agresorske vojske. Pri Rudniku Zagorje ste delali kar precej časa. Kaj ste pravzaprav počeli in kako gledate sedaj na zapiranje zagorskega rudnika? Pri Rudniku sem delal 16 let. Večino časa sem vozil direktorja, nato pa rudniško gasilsko cisterno. Kar se tiče zapiranja rudnika, mislim, da je to kar prava poteza, čeprav menim, da je vse skupaj predrago, sploh, ker bo treba zakopavati globoko izkopane rove. Če bi se za zaprtje odločili prej, potem vse skupaj ne bi bilo tako drago. Začela sva s športom, zato se vrniva na to temo. Ste bili prisotni v času, ko se je ustanavljala zasavska malonogometna liga? Oh, pa še kako. To je bila pravzaprav moja in ideja Lazota Grujiča, s katerim sva uspela izpeljati to, da so se vsi takratni klubi združili v zasavsko ligo. Kar veliko nas je bilo takšnih, ki smo "brcali" čez soboto in nedeljo in tako je Lazo dejal, da bi ustanovili ligo. Takrat se spomnim, daje bilo 10 ekip, po večini pa so v teh klubih nastopali študentje. Sam sem takrat nastopal za KS Franc Farčnik, sploh pa so se takrat klubi imenovali po krajevnih skupnostih. Ko pa smo ustanovili moštvo Avanturistov, smo delovali že bolj selekcionarno, saj smo zbrali vse najboljše igralce iz posameznih moštev. Liga se je od svojih začetkov zelo razvila, sploh po številu ekip in nastopajočih. Začeli smo z osmimi ekipami, sedaj pa imamo štiri lige po 14 moštev. Velika zasluga za takšen razvoj lige pa gre Igorju Grčarju, ki je gonilna sila vseh lig. Znani ste tudi po tem, da ste sodnik v zasavski malonogometni ligi. Imate mogoče kakšne neprijetne izkušnje s sojenjem? Ne bi se mogel spomniti kakšne konkretne slabe izkušnje, čeprav moram povedati, da obstajajo. Kljub temu mislim, da sem s sojenjem doživel več pozitivnih stvari, kot negativnih. Predno sem se podal v sojenje malega nogometa, sem se udejstvoval na velikih igriščih, kjer sem sodil v takratni zasavski ligi. Kasneje me je Bogo Klopčič nagovoril, da bi sodil v zasavski malonogometni ligi in tako sem naredil vse potrebne izpite in začel soditi. Slabe izkušnje so povezane s prerekanjem igralcev na igrišču. Nasplošno menim, daje prerekanja toliko, kolikor ga sodnik dopusti. Ni ekipe, kjer se igralci ne bi prerekali, po tekmi pa vidijo le napake sodnika, ne pa svojih napak, zaradi katerih so tudi izgubili tekmo. Toda po tekmi, ko se vroče glave ohladijo, začnejo razmišljati drugače in nemalokrat jim je žal za besede, ki sojih izrekli proti meni. Ker nisem zamerljiv človek, tiste besede pozabim. Poleg tega razumem igralca, ki je jezen na sodnika, saj sem bil tudi sam takšen igralec. In ponavadi je takšen igralec potem še boljši sodnik. Sedaj opravljate delo hišnika v novi športni dvorani v Zagorju. Glede na to, da je dvorana nova in s tem tudi rekviziti za vadbo, je potrebno opremo za vadbo po vsakem treningu pregledati, da ni kaj narobe. Je zato delo kaj naporno in ali klubi, ki trenirajo v dvorani, upoštevajo vaša navodila? Delo hišnika v dvorani opravljam od odprtja dvorane. To delo sem prevzel zato, ker me veseli. Vsak začetek je težak in tako je bilo tudi s klubi na začetku. Potrebovali so kar nekaj časa, da so se privadili na določen red, sedaj pa večjih problemov ni. 9. Pred približno pol leta je Občina Zagorje objavila natečaj oz. razpis za zbiranje imena nove športne dvorane. Ime ni bilo izbrano. Ali imate vi mogoče v mislih kakšno ime? Pri tem razpisu je bilo kar nekaj predlogov. Toda menije še najbolj všeč, da bi ostalo tako, kot je -športna dvorana Zagorje. Če pa bi o imenu odločal jaz, bi dal športni dvorani ime po Sašu Fabjanu, ki je za zasavski šport naredil ogromno. Pa čeprav nekateri govorijo, da je večino časa deloval v Trbovljah. Tudi v Zagorju je preživel veliko časa in mislim, da bi ga, če bi dvorana nosila njegovo ime, počastili na najboljši možen način. Kaj pa Edi Tekavčič v prihodnosti? Ste človek, ki načrtuje prihodnost, ali živite dan za dnem? Takšen človek, ki bi svoje življenje načrtoval, nisem. Pridem, če me kdo pokliče, pomagam, če me kdo potrebuje, tako da življenje ni nikoli dolgočasno. Imam velik krog prijateljev, ki me vabijo po celi Sloveniji in celo Hrvaški, tako da samo zavrtim telefon in že sem čez nekaj ur kasneje npr. na počitnicah v Opatiji. Peter Motnikcr jr.77,i.j.jt.R t j.(zjt n KONZERVIRANJE IN ZAMRZOVANJE Konzerviranje živil se po zaslugi sodobne tehnologije razvija v eno najpomembnejših področij industrije. Vendar moramo priznati, da so živila, vložena doma, pripravljena po naših receptih ali tistih, ki sijih gospodinje izmenjajo med seboj, najboljša. Preprečevanje gnitja in kvarjenja Pri vsakem konzerviranju živil gre za to, da onemogočimo naravno kvarjenje. Vsa živila, ki jih pustimo neobdelana, se pokvarijo takoj, ko se aktivirajo plesni, kvasovke ali bakterije. Bakterije se hitro razvijejo v toplo-vlažnem okolju in povzročaju pri uživanju pokvarjene hrane okužbe in zastrupitve. Najboljši primer povzročitelja bolezni so salmonele, ki še živijo in se razmnožujejo v mesu, shranjenem na toplem, ali v ne zadosti pečenem. Ne smemo spregledati plesni, belkaste, sive ali zelene obloge, ki se razvija na vlažnih ali gnilih živilih. Čeprav so nekatere plesni koristne in zaželene,(plemenite za sir), so druge, ki živilo pokvarijo, zagrenijo. Kvasovke izzivajo vrenje in se naj raje naselijo v lupini sadja. Medtem ko pri peki kruha in pripravi vina, vrenje namenoma izzivamo, so drugod nezaželene. Povzročajo mehurčke, živila pa so kisla. Večino bakterij uničimo z vročino ali mrazom, pa tudi s sredstvi za konzerviranje, z alkoholom, kisom, soljo ali sladkorjem. Druga možnost, da bi Zavrli delovanje bakterij, je odvzemanje vode s sušenjem in prekajevanjem. Botulizem je najnevarnejša oblika zastrupitve z živili. Povzročajo bakterija botulinus, ki preživi brez kisika in jo uniči le huda vročina. To življensko nevarno zastrupitev le redko povzročijo industrijsko pripravljena živila. Največkrat jo povzroči domače vlaganje živil, ki jih, preden smo jih zaužili, nismo dovolj segreli. NALAGANJE RUMOVEGA LONCA Alkohol je odličen konzervans in zlasti primeren za shranjevanje sadja. V alkohol vloženo sadje je skoraj večno. Za dišavljenje sadja uporabljamo praviloma destilirane pijače, kot so rum, različna žganja( armagnac, vinjak, vodka...), ki vsebujejo najmanj 40 % alkohola. V pološčen lončen lonec ali steklen kozarec naložimo brezhibno, očiščeno, rezkošičeno sadje( 500 g), ki smo ga prejšni dan potresli s sladkorjem ( 100 g ), prilijemo rum ali vinjak ( 54% alkohola). Tekočina mora biti za prst nad sadjem. Lonec pokrijemo in shranimo na hladnem in suhem. Po zadnjem polnenju lonec pustimo nekaj tednov zaprt, preden ga načnemo. Po literaturi povzela: ŽANA ZDRAVILNE RASTLINE KUMARA Kumara izvira iz Indije, od tam pa se je razširila v druge dežele. To so enoletnice s plazečim se steblom in poldogovatimi ovalnimi plodovi, kijih lahko uporabljamo čisto mlade, sveže ali predelane. Največ jih uporabljamo v prehrani, za solate ali biološko kisane. Če so grenke, je dobro pred uporabo odrezati konice, ker je največ grenkobe prav v njih. Kumara vsebuje okoli 95% vode, približno 5% suhe snovi (sladkotji, beljakovine, nekaj celuloze, mdninske snovi,..). Nekateri zdravilci so prepričani, da ljudje pojedo veliko preveč nezrelih, zelenih kumar, nato pa tožijo, da imajo prebavne motnje. Drugi spet svetujejo, da kumare ne smejo biti preveč dozorele. Kumara je sicer prastara zdravilna rastlina. Seme kumar so npr. našli v faraonovih grobnicah. Zdravilni deli te rastline so plodovi in semena. Popolnoma napačno je sok kumar zavreči ali kumarice stiskati, kajti prav v soku so zdravilne snovi in učinkovine. Kumare vsebujejo namreč veliko vitamina A, B in C. Ker kumare odvajajo vodo iz telesa, so zelo pomembne za srčne in ledvične bolnike. Topijo tudi sečno kislino. Če jemljemo sveže iztisnjen kumarični sok po požirkih, odvaja iz telesa nakopičeno žlindro in strupene snovi ter normalizira in čisti zakisano kri. Nasoljen kumarični sok zelo dobro vpliva na tenko črevo, ledvice, pljuča in kožo. Kumarični sok in solata sta zelo primerna za sladkorne bolnike, ker znižujeta sladkor v krvi. Zelo pomemben je sok tudi v kozmetiki, predvsem za nego kože. Če s sokom premažemo po koži, lasišču in pustimo, da se posuši; s tem izginejo izpuščaji, ogrci, lišaji in pege. Lahko pa pozdravimo tudi kožna vnetja, opekline in preležanine. Ima pa ta rastlina še druge koristne lastnosti predvsem pri odpravljanju celulitisa, otroških glist, deluje protiutrujenosti oči, podočnjakom itd. NASVETI NAŠIH MAM Če želimo odpraviti celulitis, jemo kumarično solato, začinjeno z drobno sesekljanim česnom in peteršiljem, prelito z olivnim oljem. Proti glistam na tešče pojemo okoli 30 do lOOg stoičnih kumaričnih semen. Proti utrujenim očesom na očesne veke položimo tanke rezine sveže kumare. ZELIŠČA ZA LEPOTO NESPEČNOST Tretjino svojega življenja porabimo za spanje, ki je naša največja dobrina. Izrazita nespečnost je lahko bolezen, kronična ali samo pogosta, vedno je neprijetna. Nespečniku lahko zboli katerikoli organ (srce, jetra, ledvice, živčevje..) pa tudi na področju lepote so vidne posledice. Obraz je upadel, oči otekle, polt je motna, koža uvela, gube na obrazu...Torej ni lepote brez spanja. Nekateri potrebujejo več spanja, drugi manj. Poglavitno je, da se dobro počutimo, ko se prebudimo. Vzrokov za nespečnost je veliko: bolezen, zastrupitev s kavo, čajem, alkoholom, tobakom in zdravili. Nekaj osnovnih navodil za boljše spanje: ne spati v pretopli sobi, zračite spalnico, ne kadite v sobi, udobno ležišče, prijetno okolje z nežnimi barvami, postavita posteljo tako, da boste ležali z glavo proti severu in z nogami proti jugu, gibajte se čez dan, da bodo mišice utrujene, ne pred spanjem obilno obedovati (brez vina in kave), na potrebo pojdite pred spanjem in privoščite si dobro kopel pred spanjem. RECEPTI ZA NUJNE PRIMERE Odpovejte se slehernemu uspavalnemu in hipnotičnem sredstvu, razen če vam tega ne svetuje zdravnik. Preden greste v posteljo, poskusite eno izmed naslednjih nedolžnih uspaval: * jabolko, ki ga žvečite počasi, * poparek listov poprove mete (2 ščepca na skodelico), * poparek kamilice ali cvetov šipka, NAJLJUBŠI RECEPT M MESSEGUEJA Lipova kopel celega telesa neposredno pred spanjem, ter pitje poparka iste rastline. Priporoča še poparek naslednje sestave; 2 ščepca melise in kamilice, ščepec oranževca, lipe in janeža ali poparek naslednje sestave; 2 ščepca lipe, žajblja in slezenovca, ščepec sporišča in grenkega oranževca. Pripravil Igor Goste I TP POTROŠNJA d.d. Kidričeva 1, Zagorje posl. SALON POHIŠTVA tel: 61 -068 PRENOVLJENI POHIŠTVENI SALON vam nudi od 17.8. do 20.9.1998 dodatni gotovinski popust do 15% za pohištvo: MAJA, ALPLES, MARLES, GARANT, FORTRADE, NOVA OPREMA KSEFTI INFORMACIJE 64 250,64166 CERTIUS borznoposredniška hiša d.o.o. Ulica talcev 42 1410 Zagorje - gotovinski odkup delnic podjetij in PID-ov - naročila za borzo - upravljanje s finančnim premoženjem strank ugodno: ŽITO, TELEKOM delovni čas: 9.00- 12.00 in 16.00- 18.00; tel.: 0601/61-115; GSM 041-681-879 1. naslov za zlate zadeve Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas: 9h-12hin 16h-19h sob.:9h-12h tel.: 060171 675 K ZLATO. URE. TEKSTIL. ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO. IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK NEVESTA Hermina Tratnik 1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!! odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00 Vinoteka KLOPOTEC Tržnico pod uro tel.: 64-195 odprto: 8-12hinl6-19h soboto: 8-12h Največja izbira sortnih vin v Zasavju! Če si želite nekaj posebnega, pa tega niste našli, pridite v vinoteko Klopotec in izberite po vaši želji. JOVIDAN & VIDMAR Litija KNJIGOVODSKO-RAČUNOVODSKI SERVIS Nudim: Kompletne računovodske storitve obrtnikom, samostojnim podjetnikom in podjetjem. Delo opravljamo strokovno ter odgovorno. Dodatne informacije dobite na tel./fax: 061/889-042 ELEKTRO TOM Tomaž DRAKSLER s.p., Naselje na šahtu 7,1412 Kisovec, telefon 0601/71-321 SERVIS - SERVISNO ZBIRNO MESTO - električnega ročnega orodja - bela tehnika - malih gospodinjskih aparatov - posredniška prodaja A / * / * • Raftmg izleti po slovenskih vodah • Izposoja čolnov in opreme • Tečaji veslanja INFORMACIJE IN PRIJAVE: GSM: 041/733-380, 041/731-963 TEL.: 061/884-346, 061/1271-241 BADMINTON mobitel 0609-626-781 27. VELIKEGA SRPANA 1998 uk /A j. u jJ r- irri j, ri ulobslgo 7 AMA UČESAMEK Nekaj je, kar pri njej zmeraj pritegne in zaradi česar je "fršica" Nuša, kot ji ljubkovalno rečejo, tako zelo priljubljena. V hrastniški vrteški enoti Čenča ustvarja s skupinico otrok, kjer je iz trenutka v trenutek kaj novega in noben problem seji ne zdi zapolniti urice z otroki. Posebej vesela je še, da so v Hrastniku našli posluh za omenjeni vrtec, ki so mu svojčas rekli "vrtec Steklarna". Ker je bolj na odročnem kraju in zvečine precej socialno ogroženih prebivalcev, bi tamkajšnji starši le stežka našli finančna sredstva za otroški vrtec. Dvajset let je vzgojiteljica in ne predstavlja si, da bi jo kateri drug poklic lahko v tolikšni meri osrečeval. Že kot punčka je sanjarila, da bo nekoč vzgojiteljica, zdaj pa ji čas z otroki še prehitro mineva. Delo s predšolsko populacijo je dodobra spoznala, večino let pa je delala z malošolarji. Menda je v poklicu vzgojiteljice najtežje najti pravo mero, da nisi prestrog niti preveč popustljiv. Vsaka služba pač terja nekakšno dokazovanje v smislu uspešnosti in kvalitete. V vrtcu pa je takšna "povratna informacija" prijetno sodelovanje z otroki in s starši. Vzgoja, ki jo otrokom namenijo vrtci, je povsem nekaj drugega kot vzgoja v družini. Prednosti vrtca so v druženju sovrstnikov med seboj, spodbujanju ustvarjalnosti ter skozi igro učenje različnih veščin, s katerimi otrok pridobiva ustrezno znanje. Zadnja leta je delo v vrtcih prijetnejše, ker so skupine sestavljene iz povprečno dvajsetih otrok. Kot je povedala, je bilo leta nazaj v skupinah tudi do štirideset otrok, kar je otežkočalo kvaliteto dela. O pozornosti pa vedno govori pohvalno. "Zgolj s pozornostjo," je dejala, "otrok še ne bo razvajen. In otrok rabi veliko pozornosti." Velikega pomena smatra, da starši niso venomer pretirano zaskrbljeni za svojega otroka, saj to otroka zbega. Vsekakor pa je navdušena, ko vidi, da so zdajšnje generacije otrok, tako v družinah kot v vrtcih, dosti manj zadržane in dosti bolj sproščene. Prav tako smatra za pomembno, da starši dopuščajo vedoželjnost otrok, s tem, da se igrajo z njimi ali jim z zgledi pokažejo možnosti. Mnenja pa je, daje v življenju najpomembnejše spoštovanje sebe in drugih, dobri medsebojni odnosi pa so vodilo uspeha v vsakem kolektivu. Tudi v družbi je rada. Za hobi pa rešuje križanke, kar jo tudi najbolj sprosti. Veselje ima z vrtnarjenjem in z družino. Poletne večere pa si v Praprotnem popestrijo s kramljanjem. Po modi pa se le redko ravna, o okusih drugih pa ne razglablja. In srečna je, ko ima v vrteški skupini že otroke svojih nekdanjih" vrtečanov". Sploh jo sleherno šolsko leto navdaja z zadovoljstvom. Tudi pravilna poklicna odločitev marsikdaj polepša življenje. Tekst in foto: Petro Radovič SVETI JERNEJ, APOSTOL (24. avgust) Jernej je bil eden od dvanajstih apostolov, ki jih je Kristus izbral, da bi nadaljevali njegovo delo. Sveto pismo ga omenja kot Bartolomeja (Matej, Marko, Luka - evangelij in apostolska dela) ali Natanaela (Janez). Natanael je bil doma iz Kane v Galileji, to je kraja, kjer je Kristus storil prvi čudež. Ko je Filip pripovedoval Natanaelu o svojem srečanju z Jezusom iz Nazareta, seje Natanael, ki je vedel, da Nazarečani niso na dobrem glasu, začudil in vprašal: "Ali mar more priti kaj dobrega iz Nazareta?" Ob takem nezaupanju je bilo Natanaelovo srečanje z Jezusom nepozabno. Ko gaje Jezus videl, da prihaja k njemu, je pohvalil njegovo odkritosrčnost in poštenost z besedami: "Glej, pravi Izraelec, v katerem ni zvrjače." Ko se je ta čudil, odkod ga pozna, mu je Jezus odgovoril: "Preden te je Filip poklical, ko si bil pod smokvinim drevesom, sem te videl. "V Natanaelu je bil premagan zadnji dvom, ko ga je Jezus prepričal s svojim vedenjem. "Učenik, ti si Sin božji, ti si kralj Izraelov." V evangeliju sicer ni izrecno omenjeno, kako je Jezus Natanaela poklical med apostole, domnevamo lahko, daje bilo to kmalu po prvem srečanju. Po poznejšem izročilu je Jernej oznanjal evangelij v Indiji, Mezopotamiji, Partiji, Likaoniji, Veliki Armeniji, morda nekaj časa tudi v Egiptu. V začetku so gaje nekaj časa spremljali Andrej, Matej ali Filip. Domneva se, da je umrl mučeniške smrti v Armeniji v mestu Albanopolis, kjer so mu na ukaz kralja Astiaga živemu potegnili kožo s telesa, nato pa ga obglavili ali križali. V 6. stoletju so njegove kosti prenesli na otok Lipari, od koder so kasneje še večkrat menjale kraj počitka. V 9. stoletju so jih prenesli v Benevent ter kasneje, leta 983, na ukaz cesarja Otona III., v cerkev ob Tiberi, v Rim, posvečeni njegovemu imenu. Svetnikovo lobanjo hranijo v stolnici v Frankfurtu od leta 1238. God sv. Jerneja se praznuje na 24. avgusta že od 9. stoletja dalje. Svetnik je zelo priljubljen tudi med Slovenci, saj mu je posvečenih kar nekaj cerkva. Jernejevo je ponekod velik kmečki praznik, najprimernejši dan za nabiranje zelišč, pa tudi dan zahvale za pospravljeno žetev. Na god sv. Jerneja je vezanih tudi nekaj vremenskih pregovorov: Kakor sv. Jernej vremeni, se vsa jesen drži. Če je na sv. Jerneja dan jasno potlej turšek ne pozebe, so pravili v Čemšeniku (zapisal Niko Kuret, Praznično leto Slovencev I). Na zadnjo nedeljo v avgustu (Jernejevo nedeljo) pa je tudi veliko romanje na Kum, ker se vedno zbere dosti romarjev od blizu in daleč. To je poleg romanja na nedeljo ob godu sv. Neže (zavetnice cerkve na Kumu) tudi najpomembnejše romanje na zasavski (ali dolenjski) Triglav. Ta romarska nedelja se imenuje tudi kumska nedelja. O tem je pisal že Valvazor, ko seje tudi sam udeležil romanja 29.8.1688: "Največ ljudi je na Kumu v nedeljo po vv. Jerneju. V tistem času potuje tja več tisoč ljudi s Kranjskega, Štajerskega, Koroškega, Hrvaškega in drugih krajev. Mnogo župnij prihaja sem v procesiji s svojimi zastavami... Tedaj so cenili število prisotnih na petdeset tisoč romarjev. Štirideset tisoč jih je bilo pri spovedi in obhajilu in ta velika množica je povzročila, da so potočili tistega dne 140 veder vina." Sv. Jerneja upodabljajo s kratkimi lasmi in kratko pristriženo brado, v desnici ima nož, s katerim so ga drli, v levici pa knjigo, ker je po izročilu v Arabijo prinesel evangelij sv. Mateja in ga imel za podlago svojih misijonskih govorov. Za svojega zavetnika ga časte knjigovezi, usnjarji, rokavičarji, strojarji, krojači, čevljarji, kmetje, viničarji in pastirji. Kličejo ga na pomoč pri živčnih boleznih in trganju. Branko Nimac KMN Elektro Domadenik - Agencija Vizija prireja 5.MEMORIALNI TURNIR V MALEM NOGOMETU V SPOMIN BRATOV BORŠTNAR IN POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE ZAGORJE OB SAVI Turnir bo potekal od 28.8. do 30.8.1998 na igrišču TVD Partizan v Zagorju ob Savi. Nagrade na turnirju: 1. mesto 100.000,00 SIT + pokal + prehodni pokal 2. mesto 50.000,00 SIT + pokal 3. mesto 30.000,00 SIT + pokal 4. mesto 20.000,00 SIT + pokal - za najboljšega igralca turnirja: pokal + vikend paket za dve osebi na turistični kmetiji Jelinčič. Soča 50, Trenta, - za najboljšega strelca: pokal - za najboljšega vratarja: pokal Začetni udarec bo izvedel župan občine Zagorje, Matjaž Švagan. Pred finalno tekmo bo še ekshibicijska tekma med ženskima ekipama EDUPPS-BIFE ŠTULM in PIZZERIJA-TAPI-KAMNOLOM BOROVNIK. Želimo vam obilo nogometnih užitkov na turnirju! Sponzorji S.memoriala bratov Borštnar Glavni sponzor: ELEKTROINSTALACIJE DOMADENIK - DRAGO DOMADENIK ZAGORJE Glavni pokrovitelj: OBČINA ZAGORJE OB SAVI Sponzorji: TUBA LJUBLJANA, SIRČI d.o.o., ROGLJIČ - TATJANA PRAZNIK s.p. ZAGORJE, PIRAMIDA d.o.o. ZAGORJE, RUDNIK ZAGORJE V ZAPIRANJU, AGENCIJA VIZIJA -JASNA RŽIŠNIK s.p. ZAGORJE, ADC - IZTOK ULE s.p. ZAGORJE, KERAMIČARSTVO VOJKO ZUPAN s.p. LITIJA, ZLATARNA LEA - JOŽE SMRKOLJ s.p. LITIJA, STANOVANJSKO PODJETJE ZAGORJE, PRODAJALNA PLINA - LIA KNOL s.p. KISOVEC. KOVINOSTRUGARSTVO GOBOVC - FRANC GOBOVC s.p. IZLAKE, AVTOPREVOZNIŠTVO MRAK -MARKO MRAK s.p. ZAGORJE, PIZZERIJA ČEBELICA - MATEJ VRAČEVIČ s.p. IZLAKE, PREKORŠEK d.o.o. - PREDELAVA MESA TRBOVLJE, RADIO SLOVENIJA, MIZARSKA DELA IN MARKETING -IGOR HERMAN s.p. ZAGORJE, AVTOSERVIS RAZPOTNIK - MATJAŽ RAZPOTNIK s.p. ZAGORJE. FEJST PUB - SANDI RITTER s.p. ZAGORJE, ZASAVC d.o.o. ZAGORJE, KAMNOLOM BOROVNIK KISOVEC, ELEKTROINSTALACIJE VIZOEL - ZORAN VIZLAR s.p. LITIJA, ROKI PREVOZI - MARJAN IN SILVA ZUPANČIČ s.p. ZAGORJE, GOB BETON ZAGORJE, EDUPPS-BIFE ŠTULM - BOJAN IVŠEK s.p. ZAGORJE, RADIO TRBOVLJE, JURMES d.d. - MESNICA IN DELIKATESA NA TRŽNICI ZAGORJE, TSG - SANDI LUNAR s.p. ZAGORJE, FRTICA -ANTON HOSTNIK s.p. LITIJA, RENOME PREVOZ OSEB - MARTIN RIBAR s.p. VELENJE, PAPIRNA GALANTERIJA ŠUM - MATJAŽ TURK s.p. ZAGORJE, GOSTILNA VRTAČNIK - BOŠTJAN VRTAČNIK s.p. ČOLNIŠČE, BISTRO IN TRGOVINA SLAVI IVNIK s.p. KISOVEC, CVETLIČARNA LAVRAČ - BRANKA LAZNIK s.p. ZAGORJE, ARS CAFE - MAJA ROVŠEK s.p. LITIJA, ZASEBNA TRGOVINA ANA REPOVŽ s.p. ZAGORJE, ŠUM - TOMO VEHOVEC s.p. LITIJA, TURISTIČNA KMETIJA JELINČIČ - DORA JELINČIČ s.p. SOČA, ULTRA d.o.o. ZAGORJE, EKS - EKONOMSKE IN KNJIGOVODSKE STORITVE EDVARD GNEDIČ s.p. ZAGORJE, ANONA d.o.o. LITIJA in AGROMAK-MAKICA TEFIK ZAGORJE. KMN Magros Domadenik-Agencija Vizija se vsem sponzorjem zahvaljuje za podporo, posebej pa še Venceslavu Smoletu in Petru Motnikarju za vso pomoč, ki nam jo nudi pri organizaciji turnirja. Hvala vsem! VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA-MI VAS NAGRADIMO Še naprej vas sprašujemo po imenu pesnika, pisatelja; kritika, esejista, učitelja, časnikarja,... ki seje rodil leta 1831 v Spodnjih Retjah pri Velikih Laščah v kmečki družini. Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani in nekaj časa tudi semenišče, ki pa gaje moral zaradi ovadbe o nemoralnosti pesniške zbirke predčasno zapustiti. Njegova najbolj znana dela so predvsem: Popotovanje od Litije do Čateža, Martin Krpan in tudi, ne boste verjeli, Deseti brat. Presenečeni, kajne? Naj razložim, kaj piše o Desetem bratu v knjigi Pregled slovenskega slovstva, avtorja Janka Kosa. Leta 1863 je (sledi ime avtorja, po katerem vas sprašujemo) v listu Naprej objavil krajši pripovedni biografski spis z orisom posebneža Zlatorepca in njegove nenavadne življenske usode. Po ljudskem liku desetega brata je orisal podobno osebnost iz sodobnega življenja, ki zaradi svoje neprilagodljivosti okolju ostaja ob robu življenja, osamljena in nerazumljena. Odlomek je s svojim junakom, njegovim vzdevkom in značajem vplival na Jurčičevega Desetega brata. AVTOR JE. MOJE IME. NASLOV.... GLOSA TURIST IN DOLINA Nemalokrat sem v zadregi, ko me "novopečeni" znanec vpraša iz kje sem. Da sem Zasavc - kmalu spozna tudi ne preveč dober poznavalec slovenskih narečij. Vendar pa bi rad vedel bolj natančno. Kaj odgovoriti? Da sem Izlačan, Kisovčan? Resda živim že kar nekaj let na Izlakah in se tu dobro počutim. Zanimivo, da sploh ne čutim, da sem "priseljenec". Baje smo t.i. priseljenci na Izlakah v podrejenem položaju. Mene in mojo družino so domačini sprejeli brez kakšnih posebnih zahtev. Npr. da bi se obnašal po izlaško, da bi Uganko sestavil Igor Goste mislil po izlaško, da bi hodil po izlaško in podobno. Ne, nič od tega. Čisto enostavno, sprejeli so me medse, kot da bi tu živelže ves čas. Pa čeprav nisem le Izlačan, sem tudi Kisovčan, kjer sem živel več let.(Je pa ta besedica "priseljenec-ci", ki je zapisana v elaboratu pobude za samostojno občino Izlake, naletela na neodobravanje pri zagorskem županu in predsedniku občinskega sveta, češ da so avtorji te besede skrajno negativno nastrojeni do neizlačanov in ne vem kaj še). Torej, najprej odgovorim, da sem Izlačan, da sem doma z Izlak, kot drugo omenim (to ne pozabim), da sem Kisovčan in šele potem, če moj naključni znanec ni prav dober poznavalec zasavskih krajev, mu omenim, da sem tudi Zagorjan (ta kraj bo pa vendarle poznal). "Aha, tam, kjer imate rudnik", se poznavalsko udari po čelu. A tako, po rudniku nas poznajo. Le kako dolgo še? No, ko mu omenim še Medijske toplice, pa Valvasorja, pa dr.Drnovška, ki je tudi stanoval na Izlakah, skakalnice v Kisovcu, tamkajšnjo sodobno cerkev, kmečko ohcet, se marsikomu "zjasni". Mojemu zadnjemu naključnemu znancu se je- Ne vem, kako se počuti npr.turist, ki se z avtobusom pripelje in izstopi na enem izmed novih postajališč na Izlakah. Ki so bila tako poceni? Okoli 600.000,00 SIT. Eno. Vsa zgrajena minuto ali dve pred zagorskim občinskim praznikom. Verjetno je kar precej zmeden, ko ga na steklu postajališča pozdravi napis ZAGORSKA DOLINA. Kaj pa je zdaj to? Sem izstopil na pravem mestu? Kaj ni to IZLAŠKA DOLINA, se ne imenuje ta kraj Izlake, kot je pisalo malo višje (pri termalnih bazenih Medijskih toplic) na obcestni rumeni tabli? Vpraša voznika, ali je ali ni na Izlakah. "Veste, mu prijazno odgovori voznik, ste, ste na Izlakah, le občinski možje in žene so se odločili, daje Zagorje z vsemi krajevnimi skupnostmi, po novem Zagorska dolina (z veliko začetnico). Če se boste peljali še malo nižje po "dolini", boste opazili, da tudi v Kisovcu na postajališčih piše ZAGORSKA DOLINA. Nad napisom pa so raznobarvni hribčki. Verjetno prav zato piše ZAGORSKA DOLINA, ker na risbi dolin ni opaziti. Radovedni turist pogleda še v prospekt, kjer so lepo opisane znamenitosti mesta Zagorje ob Savi. Tudi župan ga prijazno pozdravi. Na prvi ali drugi strani. Pozdravi pa ga tudi, znova, napis Zagorska dolina (z veliko začetnico). "Zanimivo", si reče. "Tega zemljepisnega imena pa še ni v mojem zemljevidu. Verjetno imam takega, ki nosi prestar datum", si še zamrmra v brado in odide novim presenečenjem nasproti. V nove doline. Saj kraji tako niso pomembni, kajne, občinski možje in žene? Kaj pa o tem menijo krajani, turisti, pa tako ni pomembno. Igor Goste ZAGORJANI V NOVI ŠTIFTI Zagorski romarji na zaključku romarske poti tik pred Novo Štifto. Po izročilu je romanje za Marijino vnebovzetje v Novo Štifto staro že več kot 250 let. Foto: l Brezovar 27. VELIKEGA SRPANA 1998 t 3 p n T i. n ^ JBk DEŽELA CVETJA, VODNIH KANALOV IN PRIJAZNIH UUDI Nizozemska. Dežela ob obali Atlantika, velika za približno dve Sloveniji, ravna in prostrana. Dežela, kjer se ljudje z morjem borijo za vsak centimeter peščene zemlje. Njihova zgodovina je zgodovina boja proti vodi, gradnje jezov, izsuševanja močvirij in pridobivanja polderjev. Vzdolž obale je posejanih mnogo jezov in zapor, ki zadržujejo vodo in služijo zniževanju morske gladine. Tako ni presenetljiv podatek, da se največji mesti Amsterdam in Rotterdam nahajata kar 5 metrov pod morsko gladino. Najbolj značilni so mlini na veter, ki so služili izsuševanju, žaganju lesa in pa mletju žita. Okoli 950 jih je, najstarejši pa sega v 13.stoletje. Njihove vetemice se še danes vrtijo v obratni smrei urinega kazalca. Nizozemska je znana tudi po gojenju čebulnic. Najbolj priljubljeni so tulipani, ki sicer izhajajo iz Turčije. Avstralski ambasador jih je v 16.stoletju podaril nizozemskemu znanstveniku Carolusu Clusiuisu in pol stoletja kasneje je deželo zajela "tulipmanija". Kupci so za eno samo čebulico tulipana menjali kočije z vprego in celo posestva. Nato je vlada leta 1636 zakonsko regulirala pridelavo cvetja in pričela se je industrija, ki je še danes pomembna gospodarska veja. Nizozemska se ponaša z naj večjim centrom za hortikulturo na svetu. Zelo razvejano je seveda tudi njihovo trgovsko omrežje, saj kar 80% vsega cvetja izvozijo na tuje. Ponašajo se IN MAJICO ZASAVCA DOBI.... Kot smo napovedali, smo zaključili akcijo, s katero bomo s 50 majicami Zasavca nagradili srečne nagrajence, ki so poslali dva izpolnjena kupona na naše uredništvo in imeli še malce sreče. In kdo so nagrajenci? 1- Jože Novak, Vrhpolje 14, Moravče 2- Žiga Mlakar-Agrež, Dušana Kvedra 2, Litija 3. Darja Zorko, Cesta zmage 45, Zagorje 4- Jožica Avsec, Šklendrovec 45, Zagorje 5. Dušan Grčar, Pintarjeva 21, Zagorje 6. Branislav Lebar, Rove 19, Zagorje ~i-Manja Grčar, Levstikova 9, Zagorje 8. Rose Drečnik, Cesta 9.avgusta 8e, Zagorje 9. Domen Sapač, Cesta zmage 12a, Zagorje 10. Tatjana Sapač, Cesta zmage 12a, Zagorje 11. Štefan Sapač, Cesta zmage 12a, Zagorje 12. Marija Vozelj, Čolnišče 26, Zagorje 13. Jože Vozelj, Jablana 5a, Zagorje tudi z največjo borzo na svetu v Aalsmerju, ki obsega kar 755.000 kvadratnih metrov površine. Na tej borzi se dnevno proda 17 milijonov cvetov. Nizozemska ima tudi naj večje pristanišče. To se je oblikovalo ob lijaku reke, ki sega 30 kilometrov v notranjost dežele do mesta Rotterdam. Gigantsko pristanišče zaposluje Mlin na veter 14. Valči Jamšek, Borje 11, Zagorje 15. Tomaž Knez, Marnova 34, Zagorje 16. Franc Lekše, Prešernova 47, Zagorje 17. Jana Gosak, Kosovelova 10, Zagorje 18. Urša Grošelj, Šentlambert 22, Zagorje 19. Tadej Zakonšek, Kotredež 24a, Zagorje 20. Andraž Pušnik, Loke 19, Izlake 21. Liljana Gošte, Izlake 19, Izlake 22. Jernej Lokar, Petelinkarjeva 5, Kisovec 23. Sandi Kuder, Rudarska 16b, Kisovec 24. Zvonka Cesar, Tonkova 1, Kisovec 25. Grega Meterc, Trg svobode 30, Trbovlje 26. Tomaž Kobal, Trg revolucije 4, Trbovlje 27. Nataša Judež, Kešetovo 15, Trbovlje 28. Lojzka Mlakar, Nasipi 12, Trbovlje 29. Aljoša Naprudnik, Keršičeva 8a, Trbovlje 30. Franc Medved, Keršičeva 8a, Trbovlje 31. Ana Zakrajšek, Kolonija l.maja lOa, Trbovlje 32. Tadeja Eržen, Vreskovo 33b, Trbovlje 33. Aleš Podlogar, Hohkrautova 24, Trbovlje 34. Ines Frelih, Keršičeva 20a, Trbovlje 35. Silva Oblak, Opekarna 7, Trbovlje 36. Nika Češnovar, Kešetovo 12, Trbovlje 300.000 ljudi in je v letu 1991 z 292 milijoni tonami postalo najbolj prometno pristanišče na svetu. Več kot 80% vsega blaga pa razvozijo v druge države. Nizozemska kroji tudi politično usodo Evrope. Že v zgodovini so bila pomembna mesta, kot so Utrecht, Haag in Maastricht, ki tudi danes ostajajo pomemben politični center Evropske Unije. Skupaj z Amsterdamom in Rotterdamom pa tvorijo najgosteje naseljeno območje države. Amsterdam je mesto, znano po svoji kontraverznosti, svobodomiselnosti in različnosti prebivalcev. Popotniku se zdi kot svet v malem, saj lahko vidi predstavnike vseh ras in narodnosti, ki živijo v mirnem sožitju. Mesto je prepleteno z vodnimi kanali, ob katerih stojijo tipične holandske stavbe - visoke, ozke in okrašene z rjavo opeko v vseh možnih odtenkih. Mnogi poznajo Amsterdam kot prestolnico droge in prostitucije. Prava turistična atrakcija pa so "prodajalke ljubezni", ki sedijo v izložbah in se kažejo na ogled v t.i. okrožju Rdeče svetilke. Nizozemskaje dežela, ko očara s svojo lepoto, urejenostjo, prijaznostjo in skrbjo za turiste. Izkoriščen, obdelan in urejen je vsak centimeter zemlje. Turističnih znamenitosti nikoli ne zmanjka, prav tako pa tudi ne prijaznosti, s katero popotnike sprejmejo prebivalci te dežele. Tekst in foto: Alenka Kotnik in Marjan Planinšek 37. Silva Judež, Kešetovo 15, Trbovlje 38. Gregor Pišek, Pod ostrim vrhom 19a, Trbovlje 39. Simona Pišek, Pod ostrim vrhom 19a, Trbovlje 40. Dragica Pišek, Pod ostrim vrhom 19a, Trbovlje 41. Anamarija Ceferin, Trg revolucije 24, Trbovlje 42. Anita Šoba, Vreskovo 104, Trbovlje 43. Jerica Mujič, Keršičeva 22a, Trbovlje 44. Husein Mujič, Keršičeva 22a, Trbovlje 45. Jure Jovan, Prapretno 11, Hrastnik 46. Irena Radič, Prvoborcev 35, Hrastnik 47. Janez Radič, Prvoborcev 35, Hrastnik 48. Ana Kušar, Novi Log 13, Hrastnik 49. Jožica Purkart, Počakovo 7, Radeče 50. Sašo Mirosavljevič, Semič 48b, Semič Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Majice lahko dvignete od ponedeljka, 31 .avgusta dalje na uredništvu Zasavca. Za velikost majice lahko pokličete po telefonu 0601/64-166 ali 0601/64-250. 27. VELIKEGA SRPANA 1998 fT j j G 7 j. I r P. V. P. OTOČJE SONCA IN ZGODOVINE Malteško otočje, ki ga poleg Malte sestavljata še otoka Gozo in Comino ter cela kopica manjših otočkov, leži prav v središču Sredozemskega morja, 93 km pod Sicilijo, od Afrike pa je oddaljeno le 350 kilometrov. Največji otok je seveda Malta, ki meri v dolžino 27 in v širino le 14 kilometrov, vendar ima vseeno več kot 300.000 prebivalcev. Prebivalci so svojevrstna zmes evropskih in afriških vplivov, tak je tudi malteški jezik, težko razumljiva mešanica arabščine, italijanščine, španščine, francoščine in angleščine. Ker je bila Malta do leta 1964 angleška kolonija, govorijo vsi prebivalci tudi angleško, zato s sporazumevanjem ni težav. Ljudje so izredno prijazni, kar je nam Slovencem včasih prav nenavadno. V večini živijo mirno življenje brez pretiranega naprezanj a. V večini se preživljajo s turizmom, čeprav je na otočju tudi nekaj tovarn. Zaradi izredne strateške lege je bila Malta v vsej svoji zgodovini tarča osvajalcev, vendar seje vselej kot po čudežu srečno izvlekla, zato ne preseneča, da so prebivalci med najbolj vernimi na svetu. Na otočju je namreč več kot 300 cerkva, med njimi je tudi katedrala v Mosti s tretjo največjo kupolo v Evropi, skozi katero je med drugo svetovno vojno v času maše padla 1000 kilo- gramska letalska bomba, a čudežno ni eksplodirala, tako da ni bil nihče niti ranjen. Posledica vernosti je tudi velika konzervativnost Maltežanov, tako da lahko o sončenju "zgoraj brez" ali celo nudizmu le sanjate. Zelo zanimivo je družabno življenje, Maltežani namreč praznujejo svoje svete dneve "feste" do onemoglosti. Vsaka župnija ima svojega svetnika in praznovanje v župniji traja skoraj cel teden. Ulice okrasijo s cvetjem in barvnimi trakovi, višek zabave je v soboto z veličastnim ognjemetom, brez katerega si malteške zabave ne morejo predstavljati. Ker paje na Malti kar 64 župnij, je vsak teden nekje zabava, tako da prebivalcem ni nikoli dolgčas. V poletnem času so zelo priljubljeni tudi pikniki. Ti so nekoliko drugačni kot pri nas, saj se ljudje v večernih urah odpravijo na obalo, kjer pečejo na žaru, pojejo in rajajo, dokler ne obnemorejo, nato pa v večini zaspijo kar na plaži. Plače so v nasprotju z našimi povsem odprte, tudi sredi noči vas nihče ne bo vprašal, kaj tam delate. Kljub temu, da se turizem šele dobro razvija, vam gotovo ne bo nikoli dolgčas. V turističnih središčih lahko najdete podobno zabavo kot v Španiji, Italiji ali pri nas, če pa vas zanimajo naravne ali zgodovinske znamenitosti, v Evropi prav gotovo ni boljšega področja. Zanimivosti je namreč toliko, da se dobesedno spotikate ob nje. Že glavno mesto Valletta, mogočna trdnjava, je edino evropsko glavno mesto, ki je pod kulturno zaščito. Muzejev je toliko, da bi za ogled vseh potrebovali vsaj 14 dni, naravne znamenitosti pa lahko srečate na vsakem koraku. Posebno poglavje paje malteški promet. Zaradi nekdanje angleške prisotnosti seveda vozijo po levi strani ceste, a to še ni največji problem. Huje je to, da so prometni zakon sprejeli šele leta 1997. To pa pomeni, da šele od lani poznajo registracijo vozil, tehnične preglede, omejitve, alkoteste in podobno, vendar je večkrat videti, kot da se to nekaterih voznikov še ni prijelo. Prednost na cesti ima ponavadi močnejši in večji. V semaforiziranih križiščih še nekako gre, a teh je zelo malo. Največkrat najdemo krožni promet, tam pa se vozniki sporazumevajo v glavnem s trobljenjem in mahanjem. Posledice takšnega obnašanja lahko vidimo na vsakem koraku, saj so vsi avtomobili malo vdrti, popraskani ali podobno, vendar to nikogar ne moti. Avtomobil Maltežanu v večini primerov pomeni prevozno sredstvo, ne pa statusni simbol. Znamenitost so tudi prastari rumeni avtobusi, ponavadi brez oken in vrat, s katerimi poteka javni prevoz. Naj starejši so celo iz leta 1945, celo najmlajši pa so stari več kot 20 let. Kdor obišče Malto in se ne pelje z lokalnim avtobusom, je zamudil svojevrstno doživetje, saj so avtobusi strahovito neudobni, cest pa od umika Angležev prav gotovo niso popravili. Kljub visokim poletnim temperaturam do 40 stopinj celzija je mogoče zaradi ugodnega podnebja zdržati zunaj tudi čez dan in nekaj prelepih peščenih plaž bo prepričalo tudi tiste, ki si želijo le počivanjain poležavanja na soncu. Malta ponuja dovolj prav za vsakega. Tekst in loto: Primož Kostajnšek Vrba? 1225 Lukovica IZDELUJEMO: - cvetlična korita - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre tel.: 061/735-408 od 8.-17. ure novo NAJEM SCOOTERJA RENT A CAR ^ KOMBI PREVOZI VLEČNA SLUŽBA ^ FOTOKOPIRANJE SPIRALNA VEZAVA Ulica 1, junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360 AVTOHIŠA MALGAJ Trgovsko-servisnopodjetjed.o.o.Jrbovlje, Gabrsko 30, SLO RENAULT Te| prodaja: og01/27 666,27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070 pooblaščeni prodajalec in serviser AKCIJA ESPACE 2.0 RXE - privarčujte do 272.000,00 SIT Nova LAGUNA in KANGOO na zalogi. Testni ESPACE 2.2 RXE telefon: 0601 27 666 RENAULT 27. VELIKEGA SRPANA 1998 F. jr.Gj.j F V KROGU STE ! SE SPOZNATE ? ODLIČNO! ŠE VESTE, KJE JE BILO? Takole naredite: najprej si kupite svojega Zasavca, če ga seveda še niste, in pridite do 4.septembra na naše uredništvo, kjer vam bomo izročili potrdilo za oskrbnika Smučarskega doma na Mareli, Staneta Hribovška, ki vas bo presenetil z dobrim golažem. AKCIJA ZA NAJ-VZGOJITEUICO ZASAVJA '98 Novo šolsko leto je pred durmi, z akcijo za NAJ-VZGOJITELJICO ZASAVJA '98 pa smo se komaj malce poigrali in kmalu bomo razglasili zmagovalke. Seveda ima vsaka vzgojiteljica svoje pozitivne plati; udeleženkam v akciji pa ste, s svojimi malčki vred, dali priložnost, da se predšolski vzgoji nameni kanček pozornosti več. Dobra vzgojiteljica je namreč ena skrb manj za starše v službi. 1. Ani Wetz (vrtec Pikapolonica Trbovlje): 81 2. Marjeta Hlastan (vrtec Mojca Trbovlje): 50 3. Srečka Vutkovič (vrtec Center Zagorje); 39 4. Branka Kukič (vrtec Maja Zagorje): 20 5. Bernarda Jelševar (vrtec Center Zagorje): 19 6. Anita Cvek (vrtec Jurček Zagorje): 17 7. Olga Stopar (vrtec Center Zagorje): 13 8. Nevenka Grden (vrtec Center Zagorje): 11 9. Magda Polc (vrtec Center Zagorje): 10 10. Darja Borštnar (vrtec Medvedek Litija): 10 11. Tatjana Grujič (vrtec Center Zagorje): 9 12. Petrina Guna (vrtec Jurček Zagorje): 9 13. Irena Hudi (vrtec Kekec Izlake): 8 14. Veri Arh (vrtec Pikapolonica Trbovlje): 5 15. Darja Jerman (vrtec Jurček Zagorje): 3 16. Manja Senčar (vrtec Maja Zagorje): 2 17. Zdravi Javoršek (vrtec Center Zagorje): 2 18. Slavi Nahtigal (vrtec Center Zagorje): 1 19. Darja Kršlin (vrtec Mojca Trbovlje): 1 20. Milena Bratkovič (vrtec Medvedek Litija): 1 21. Vida Gnedič (vrtec Jurček Zagorje): 1 22. Helena Koritnik (vrtec Sonček Hrastnik): 1 ^ GLASUJEM ZA NAJ-VZGOJITELJICO ZASA/JA '98 Ime in priimek vzgojiteljice > in v katerem vrtcu dela: Ime, priimek in naslov glasovalca: * ENIGMSKE REVIJE: ČUK, ČUKEC, ČUKČEV ZABAVNIK * IGRAČE: PUZZLI, POBARVANKE, KARTE, SPOMIN * NASTOPI: ČUKEC IN ROZI informacije: RAMA, podjetje za poslovne informacijske storitve Ulica talcev 42,1410 Zagorje ob Savi telefon 0601 64115, GSM 041 681 879 Tortum Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018, 21-682 Fax: 0601/29-018 VAROVANJE PREMOŽENJA izdelava projektov varovanja dobava in montaža opreme za tehnično varovanje priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah izvajanje redarske službe na javnih prireditvah varovanje oseb prenos vrednostnih papirjev in denarja receptorska služba čiščenje prostorov KSEFTI INFORMACIJE 64 250, 64166 SERVISNO PRODAJNI CENTER ZALOKAR, CESTA OKTOBRSKE REV. 15a, TRBOVLJE televizorji, videorekorderji, kamere, glasbeni stolpi, komponente, vvalkmani, RADIOKASETOFONI, AVTORADIJI, TELEFONI, GSM, GOSPODINJSKI APARATI PHILIPS NOVO! VELIKA IZBIRA VIDEOKAMER IN FOTOAPARATOV TEL.:30 600, 30 601; odprto 9.00-12.00, 16.00-19.00, sobota 9.00-13.00 NA KONCU VSAK PRIDE K NAM, ZAKAJ TEGA NE STORITE TAKOJ? PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. ELKOPLASI Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 DEKOR, Cesta okt.revolucijel 1, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij ART OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica: Zdravstveni dom Trbovlje Rudaska 21, tel.: 0601-29-041 * Velika izbira okvirjevza očaia * Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe * Športna in sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! 27. VELIKEGA SRPANA 1998 G j. 77. r? I i ” j 4 G SLIKARSKA RAZSTAVA VRATA '98 Letos junija sta se člana Društva revirskih likovnikov RELIK Trbovlje, Helca Krasnik in Emil Škrbec, udeležila slikarske kolonije Vrata '98 v Vratih, tj. v dolini pod Triglavom. Organiziralo jo je Planinsko društvo Mojstrana. Dne 6.avgusta pa so odprli v planinskem muzeju v Mojstrani razstavo ustvarjenih del v tej koloniji. Oba člana RELIK-a se predstavljata vsak s po dvema stvaritvama z motivi iz slovenskega gorskega sveta. U. TABOR V KAMNIŠKI BISTRICI Planinsko društvo Dol je pred kratkim organiziralo tabor za starejše planince v Kamniški Bistrici. Udeležilo se ga je devet članov, pri postavitvi tabora in prevoza pa sta pomagala Ivan Fankl in Vito Zupan. Milan Čadež, vodnik, sije pisal dnevnik pohoda, iz katerega je razvidno, da so imeli v teh dneh zanimive vzpone; na Veliko planino, vzpon na Cojzovo kočo in Kamniško sedlo, na Menino planino in še kam. Seveda so si ogledali tudi mesto Kamnik in Stahovico, razveselil pa jih je tudi obisk predsednika PD Dol Tonija Pauliča in kuharice Marice, ki je dolga leta skrbela na taborih za mlade planince. Zadnji večer pa so po stari planinski navadi preživeli ob kresu. Fanči Moljk mladim Zasavcem V zadnjem tednu pred začetkom počitnic je izšlo tudi glasilo na OŠ Vitka Pavliča v Hrastniku. Odlikuje ga lepa naslovnica, raznovrstne rubrike in risbe učencev, ki poživljajo skoraj vsak sestavek. Objavljamo tudi fotografijo osemletnega Andreja iz Hrastnika, ki je s svojo družino raziskoval znamenitosti ob cesti iz Podkraja do Radeč. Prvič se je peljal s cicko, to je naprava, ki te po vrvi prepelje preko Save. Jo poznate? Sicer pa si jo lahko ogledate na posnetku. Sestavek Tamare Bočko pa že diši po šoli, kaj? VESELIM SE POČITNIC Med počitnicami bom pogrešala učiteljico. Igrala se bom z bratcem v peskovniku, igrala badminton, skakala elastiko in poslušala glasbo. Igrala se bom družabne igre. Hodili se bomo tudi kopat. Gledala bom televizijo in hodila v kino. Šli bomo na moije. Pobarvala si bom lase. Zjutraj bom sladko spala nekoliko dlje. Tudi svoje sošolke in sošolce bom pogrešala. Včasih bom po telefonu poklicala Miko in Margareto. Upam, da bom preživela lepe dni med poletnimi počitnicami. Biserka Rižner, 6.razred, OŠ Vilka Pavliča NA DELOVNI PRAKSI Za delovno prakso sem bila v Steklarni Hrastnik v menzi. Na prakso sem šla šestega aprila. Opravljala sem jo dva tedna. Tam sem pomivala posodo, Del udeležencev tabora PLANINSKO ALPINISTIČNE NOVICE Dne 10.avgusta sta se člana Planinskega društva Trbovlje, Silvo Oberčkal in Tom Froebe lotila plezalskega vzpona na Visoki Rokav (2646m), kije četrti naj višji vrh v naših Alpah. Povezan je z znamenitim Rokavskim grebenom. IS MAS MIS MAS MIS brisala pladnje, pometala, brisala mize, s pladnjev sem očistila posode. Delala sem z več kuharicami. Pomagala sem pripravljati hrano. Spoznala sem, kako mora biti razstavljen obrok za malico za delavce. Vsak dan so imeli na izbiro dve do tri vrste malic. Vsi obroki so bili topli. Za delavce tovarna lepo skrbi med delom. Delavci, ki so hodili na maloci, so se kulturno obnašali. Delo je bilo zelo zanimivo in veliko sem se naučila. Lidija Eržen, S.razred, OŠ Vitka Pavliča TUDI TO JE KULTURA Kultura je tudi lepo obnašanje do ljudi. Na avtobusu vedno odstopim sedež starejšim. Vedno lepo in vljudno pozdravljam. Če srečam koga, ki težko nese, se ponudim, da pomagam nesti stvari do doma. Potem se lepo poslovim in rečem, da bom še kdaj pomagal, če bo treba. Včasih vprašam sosede, če jim kaj prinesem iz trgovine. Pomagam jim tudi pri domačih opravilih, če rabijo pomoč. Kultura je na splošno to, da se lepo obnašaš do vsega, kar te obkroža - tudi do rastlin, živali in reči. Sebastjan Zupančič, 6.razred, OŠ T.Čeč NATAKAR BOM Kmalu bom končal 7.razred. Veliko razmišljam o vpisu v srednjo šolo. Zelo rad bi postal natakar. Vpisal se bom v dve in pol letno šolo v Zagorju. Tam se bom naučil veliko zanimivih stvari o kuhanju, serviranju, gospodinjstvu. Če bom uspešen, se bom vpisal v triletno šolo za natakarja. Rad bi stregel ljudem in bil z njimi v družbi. Danijel Grbič, 7.r., OŠ Vitka Pavliča KOD VODI PRAVA POT Nekega sončnega dne sem se pojavila pred veliko stavbo, na kateri jez velikimi črkami pisalo -Gimnazija in ekonomska srednja šola. Pred to veliko stavbo je stala il.TTlŠ ^17^TLD 27. VELIKEGA SRPANA 1998 sicer pa ta vrh sodi med najbolj divje in težko dostopne vrhove Julijskih Alp. Na vrh pripleza vsako leto le nekaj plezalcev. Pezanja sta se lotila potem, ko sta se napotila iz doline Vrat na Bivak II na Jezerih (2120m). Plezalca sta imela med vzponom kar precej ovir na težavnejših mestih. V strmem žlebu je oviral napredovanje led z gruščem, ki ju je nekako vlekel navzdol. Tudi padajočega kamenja ni manjkalo. Potem, ko sta premagala škrbino pod Visokim in Srednjim Rokavom, sta vzpon nadaljevala po izredno izpostavljenem in krušljivem terenu na vrh. Smer je ocenjena s III. težavnostno stopnjo. Za oba plezalca je bil to doslej najtežji vzpon. Vračala sta se po isti smeri, v glavnem s spuščanjem z vrvjo. Sicer paje Tom Froebe 21.julija pristopil na Veliko Martuljško Pončo (2602m) preko Bivaka I v Veliki Dnini. Dne 30.julija pa seje povzpel na Oltar (2621 m), iz Vrat, preko Bivaka II. Oba vzpona štejeta po težavnosti do II. stopnje. V soboto, 8.avgusta se je član alpinističnega odseka Planinskega društvaTrbovlje, Sebastijan Jančič, lotil plezanja v Kamniško Savinjskih Alpah. Ker ni imel soplezalca, je vstopil v steno Velike kalške gore (2058m). Sam je v zelo lepem in sončnem vremenu preplezal Zahodno grapo v dolžini 150 metrov, ki je ocenjena s III. težavnostno stopnjo. Kakšnih posebnih težav pri solo vzponu ni imel, razen moteče krušljive skale na nekaterih mestih. tl. MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ I AČ AAIČ i Andrej pred cicko VALOVI NA MORJU množica otrok, katerih obrazi so bili videti zaskrbljeni in vprašujoči. Nihče ni bil prepričan sam vase, ali je to njegova prava odločitev, ali pa morda stoji pred napačnimi vrati. Tudi meni je ta misel rojila po glavi. Morda je bil kakšen otrok, ki je vedel, da je to njegova prava pot za nadalje šolanje. Torej, tako smo vsi obupani vstopili v nekaj tujega in strašnega. Zavladala je tišina. Slišalo se je samo sopenje bodočih dijakov. Ozrla sem se po velikem prostoru, po katerem so tavale moje misli. Kaj počnem tu, zakaj moram biti tu, kako bo? Ta vprašanja so se sprehajala po mojih mislih. Kaj, če bo to pretežka šola zame? Najbrž se bom morala veliko več učiti, kot sem se do sedaj. To ni v mojih očeh. Jaz se ne morem učiti, ne znam, nočem. Zakaj se dogaja to ravno meni? Vsi se lahko naučijo, jaz pa se ne morem. Kaj bom delala v srednji šoli? Pot po hodniku nas je pripeljala do učilnice, v kateri je bilo na stenah ogromno plakatov. Prišli sta dve profesorici, med njima pa je bila tudi vodja Ekonomske srednje šole. Malce so nam predstavile program, predmetnik in razne dejavnosti. Pojavljalo se mi je še večje vprašanje - ali je to prava pot? Vsi so bili videti še bolj zaskrbljeni. Menije šlo po glavi samo še to, da ne bom sprejeta. Da imam preslab uspeh. Da ne bom mogla v osnovni šoli popraviti teh slabih ocen, kijih imam. Postalo mi je slabo. Ali je bilo to od vročega zraka ali pa od samega strahu pred srednjo šolo. Zdaj sem se vpisala ravno na to šolo, pred katero še nisem vedela, ali bi vstopila, ali ne. Zdaj sem rešena tega vprašanja - kam? Pojavlja se samo še vprašanje, ali me bodo sprejeli ali ne. Ali bom uspešno zaključila osnovno šolo? Upam, da nam ne bo treba pisati sprejemnih izpitov. Rada bi, da bi me vsaj enkrat doletela sreča v življenju in da bom popravila vse slabe ocene, ki jih imam. Želim si vse najboljše. Tamara Bačko, S.a.razred OŠ IČeč Ko se peljemo mimo morja v kamp, vedno gledam v morje. Spominja me na ljudi, ki so ta hip mirni, čez minuto ali dve razdraženi. Ko prispem na obalo, se takoj vržem v bodre zelenomodre valove. Čez nekaj časa mi voda postane pregloboka, da bi stala v njej. Počutim se, kot bi me veter z velikimi modrimi gmotami poganjal po morski gladini. So kot ubežniki, ki upajo na obalno zavetje. Kot bi nevihti poskusili ubežati, se dežja veselili in soncu namigovali, naj pride bliže. Velikokrat izginem pod ogromnim valom. Zaplavam na obalo, vzamem vodno blazino in se prepustim valovom, da me nesejo sem ter tja, dokler ni čas za kosilo. Takrat zaplavam k obali in odidem k prikolici. Popoldne pa zopet zdrvim med valove. Urša Trampuš, 6.b., OŠ TOkrogarja j . M . J J. i- < i T;. j . Pi?ZPI2.A\/l__IE.Nl! Znanje je moč. (Bacon) Tako, kot smo pred dvema mesecema svečano naznanjali počitnice, tako danes, malo manj svečano, naznanjamo konec le-teh. Upam, da ste jih užili tako, kot se spodobi in da ste že polni energije, ki vam jo bo slej ko prej začela odvzemati šola. Le-ta se bo letos pričela v torek, 1.septembra. No, glede na to, da boste v novem šolskem letu dobili nove dopisnike, ki vam bodo trosili novičke in zanimivosti na 30. strani, vam želim v šoli (pa tudi izven nje!) vso srečo. Še mesec počitnic ("ta dolge" - po domače) pa čaka vse, ki smo uspešno končali maturo oz. zaključni izpit. O tem, kako z drugim vpisom na fakultete, pa si lahko preberete na smrkolinski. Lahko si preberete tudi nekaj zlatih pravil življenja in za punce... Pa 'mejte se, a ne? Petra DEiig PRIJAVNI RtžkL V i>TUPUJ>klE.M LETU 1998/99 Za vse tiste maturante, ki niso bili uspešni ali zadovoljni z mestom, ki so ga dobili na fakulteti, obstaja tim. druga prijava, ki je v knjigarnah na voljo že od srede avgusta. Izpolnjevanje le-te poteka po malce drugih pravilih, kot izpolnjevanje prve. Na en visokošolski tabor zavod smete oddati samo eno drugo prijavo. Število prijav na različne visokošolske zavode pa ni omejeno. Vendar pa morate poleg prijave, ki jo pošljete neposredno na fakulteto, poslati oziroma priložiti še pri notarju overjena dokazila. Drugo prijavo morate oddati do 25.septembra. In kaj je sploh še prosto? Ja, na grobo takole; Biotehniška fakulteta ima prav tako, kot druge (elektrotehnika, strojništvo, naravnoslovniška fakulteta) še kar nekaj prostih mest. Prav tako je možnost za vpis še na fakulteti za kemijo, matematiko in fiziko), potem pa se ta seznam počasi zaključi. Ostale fakultete so v večini zasedene (npr. B-programi na Filozofski fakulteti), v Mariboru so prosta mesta predvsem na Pedagoški fakulteti in seveda, Tahnični. Nekaj več prostih mest je še za izredni študij, tako v Mariboru, kot v Ljubljani, ki pa ga seveda mastno zaračunajo. No, kakorkoli, če se imate namen vpisati z drugo prijavo, kar dobro premislite. Velja pa še omeniti, da prve dni oktobra obstaja tudi naknadni rok, kjer pa je vpis omejen na tistih nekaj še prostih mest. Petra ZLAJA PRAVILA ŽIVLJENJA Svet sestavljajo šahisti in nenormalni. (Fischer) &Č7RI5 NtVkčfVld Vem, daje Boris že najmanj dvakrat krasil naše strani. Vem pa tudi, da ne boste (predvsem ženske) zamerile, če bo to še v tretjič. Simpatični samotar že pripravlja nove stvari, ki bodo najbrž kmalu novi hiti. Zaenkrat pa si privoščite zadnji cede in uživajte v glasbi. Upam, da vam oziroma nam bo kmalu pel v živo. Tina Tisti, ki se hvalijo, so ali nevedneži, ali lažnivci ali ciniki. (Jovan Dučič) Nihče ne zna tako sovražiti, kot bratje in sorodniki. Sovraštvo škoduje zdravju. Prva in poslednja beseda je oblast. Spori med ljubimci obnavljajo ljubezen. Učenje je luč. |1(|| TRBOVLJE (Tacit) (Descartes) (Cankar) (Tefencij) ijlli || 1 ' tiijij|ip jill (Japonski) lili j :: ai Tl T T .T Tl TH. D PIHALNI ORKESTER SVEA V AVSTRIJI Godbeniki Pihalnega orkestra Svea Zagorje so v soboto, 22. avgusta 1998, popoldne, preživeli v prijetnem in mirnem okolju turističnega središča ob jezeru v avstrijskem kraju Wundschuh, ki je od Gradca oddaljen 17 km. Godbeniki Svea so tja odšli na povabilo Helene Hudovernik, rojene v Kozjem, ki že nekaj let živi in dela v Avstriji. Helena Hudovernik je že tri leta lastnica gostišča, v katerem so bili godbeniki tudi gostje. Ob prihodu jih je sprejel župan Wundshuh-a in pihalna godba iz Gradca. Godbeniki Svea so pod vodstvom dirigenta Edvarda Eberla spet odlično odigrali svoj dvourni koncert in tudi tokrat navdušili občinstvo. Odigrali so nekaj starih in novih uspešnic različnih svetovno znanih izvajalcev in pa nekaj, tudi na avstrijskem priljubljenih slovenskih skladb. Skratka, vzdušje, ki so ga pričarali zagorski godbeniki Svea, je bilo izjemno in z veseljem so sprejeli povabilo na obisk tudi v naslednjem letu. NOVA CD PLOŠČA PIHALNEGA ORKESTRA SVEA ZAGORJE Dirigent in umetniški vodja orkestra Svea, gospod Edvard Eberl, bo v začetku leta 1999 praznoval 25 let prihoda v ta pihalni orkester. Pod njegovim vodstvom je orkester doživljal naj večje uspehe. Prav ta, nova zgoščenka, na kateri boste lahko poslušali filmsko glasbo, blues, pop in rock obeležuje 25 let njihovega skupnega ustvarjanja. Dragi ljubitelji njihove glasbe, želimo vam prijetno poslušanje! Katja 5 - PIČklA Nagrajuje. Kot že dolgo veste, vas za sodelovanje ob ustvarjanju naše in vaše lestvice, tudi nagrajujemo. Tokrat bo nagrado trgovine EUROTRADE iz Zagorja prejel SANDI KUDER, Rudarska 16b, 1412 Kisovec. Pa naša lestvica: visoko na vrhu je skupina Orlek s pesmijo Na Kum, ki vam je očitno zelo všeč. Lestvico poslušajte ob nedeljah ob 14. uri. 1. NA KUM-ORLEK 2. ZAPRI OČI - VICTORV 3. NIKA - ROK'N' BAND 4. ČRNI TULIPAN - BIG FOOT MAMA 5. CELA ULICA NORI - KINGSTON 6. SILVIA - MAGNIFICO 7. ZMAJI LETIJO VISOKO - TINKARA KOVAČ 8. NE GOVORI MI - SOUND ATTACK 9. ŠAH - MAT - GIMME 5 10. (predlog) MAMIN SIN - DADI DAZ FA3IA GEDSS IN 1ASAVSA (od leve proti desni) MITJA TORI (tajnik in podpredsednik orkestra Svea), HELENA HUDOVERNIK (gostiteljica godbenikov; lastnica gostišča), predsednik Pihalne godbe iz Gradca, župan mesta Wundshuh; sedita: Edvard Eberl (dirigent orkestra Svea), Marjana Mlinarič - Pikelj (podpredsednica orkestra Svea) S®PICHR RAOIA GEC88 IN ZA8AVCA KUPON Glasujem za: Glasoval sem: ? m IMl) 27. VELIKEGA SRPANA 1998 77. J7 G Jr.Grf G j7.f7 Jf.fT V TRBOVEUSKEM MUZEJU Konec meseca maja smo šli stanovalci Eberlovega doma z Izlak na ogled Revirskega muzeja v Trbovlje. Razstav je bilo več in vsaka od njih je bila ter zanimiva. V pritličju je slikarska razstava tarot kart - diplomsko delo gospe Severine Trošt Šprogar. Tarot so karte, na katerih so simboli, ki jih povežemo z vprašanjem, na katerega iščemo odgovor. Tudi simbolika barv nosi sporočilo. Žal je pri nas tarot, ki je bil v Franciji znan že v Ib.stoletju, premalo znan in ga nekateri uporabljajo "po domače" za vedeževanje. Občudovala pa sem likovno izvedbo kart, kije nadvse zanimiva. V prvem nadstropju je razstava lutk. Lutkarstvo se je začelo razvijati že lata 1948 in je bilo v veliko zabavo mladim in starim celih 30 let. Tako so v Hrastniku imeli kar pet lutkovnih odrov. Po tehnični strani so bili tu lutkarji pravi mojstri. To je bilo naporno delo. Za en nastop so rabili kar nekaj mesecev za vaje in izdelovanje lutk. Bili so res pravi amaterji, tisti "s srcem", kot pravimo. Tako so se med drugim učili prave izgovorjave, igre posamezne lutke, primerne scene, celo lutko, od posameznih udov, trupa do glave, so sami izrezljali. Na začetku seveda bolj primitivno, kasneje pa že prav mojstrsko. Glave je oblikoval Lojze Lavrič, obleke pa so sešile šivilje. Ustanovili so pravo lutkovno gledališče, ki je delovalo 30 let. Ko je gledališče nehalo delovati, so lutke spravili v klet Konzuma. Ko pa so tega podrli, je tudi lutke zadela žalostna usoda. K sreči pa so ustrezni strokovnjaki, med njimi tudi ga.Jana Mlakar, odkrili te lutke, jih ob pomoči restavratorjev ponovno "oživeli" ter razstavili v prostore muzeja. Največ so igrali z marionetami, kasneje pa z ročnimi lutkami. Duša lutkarstva je bil Vili Kahne. V muzeju si lahko ogledamo originalne scene in lutke za igrice "Obuti maček", "Robinzon", "Rdeča kapica" in še druge. Zelo zanimiva je tudi razstava na temo osnovnega šolstva v Zasavju. Zame je bila še toliko bolj zanimiva, ker sem upokojenka iz prosvetnih vrst. Zanimivo je bilo vse, še zlasti "razred" z originalnimi klopmi, tintniki, tablicami z "grifelčkom”, šolskimi knjigami, pa stare fotografije znanih ljudi, šol in delov Trbovelj iz preteklosti. Celo požgano šolo v Izlakah smo videli. Nisem pa videla slike znamenitega pevskega zbora z zborovodjem Šuligojem, ki je prenesel slavo Trbovelj v svet. Mogoče sem jo celo spregledala in se zato opravičujem. Kar streslo meje, ko sem videla sliko učitelja - bradatega in resnobnega s palico v roki. Tak gospod učitelj je bil gotovo strah in trepet šolarčkov. V 2.nadstropju smo si ogledali umetnine, ki jih je kipar Stojan Batič podaril rodnemu mestu. Razstavljena je mala plastika v različnih materialih; steklu, lignitu, bronu in kamnu v glavnem z rudarsko tematiko. Rudarjev nagrobnik. Eksplozija, Ko sirene zatulijo in druge. Pretreslo meje Rudarsko sonce, ko so mi povedali, kaj predstavlja. Še na nekaj sem bila opozorjena. Vsi rudarji so v škornjih in njihove razkoračene noge simbolizirajo rudniški rov. Stojan Batič je znan tudi po svoji monumentalni plastiki; Spopad z Orjuno, Očka vrni se, V dvigalu ali Šarabanka. Tako so imenovali voziček, na katerem seje peljalo 8 rudarjev v rov. Veliko teh plastik stoji pred trboveljskimi glavnimi zgradbami in krasijo tudi mnoga mesta v svetu. In k zaključku tega sporočila, naj se v imenu vseh prisotnih in v svojem, prisrčno zahvalim ga. Jani Mlakar za izredno prijetno, toplo in kulturno vodenje skozi posamezne razstave, za kar se ji še priporočamo. Mara Peče RADI BI POMNOŽILI SVOJE VRSTE Moški pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje deluje že četrto desetletje. S svojimi koncertnimi programi in nastopi doma in v drugih krajih so vedno doslej poželi velika priznanja. Vendar je tudi v tem zboru čutiti pomanjkanje novih pevcev. Zato zbor vabi v svoje vrste vse tiste upokojence, ki imajo veselje in željo sodelovati v pevskem zboru, da se jim priključijo. Prva vaja po končanih počitnicah bo 14.septembra ob 18.uri v pevski sobi doma DU Trbovlje na Ulici l.junija 16. Vsakega bodo veseli. T.L. UPOKOJENCI POD GROSSGLOCKNERJEM Izletniška sekcija Društva upokojencev Trbovlje je 14. avgusta organizirala nekoliko daljši izlet. Tokrat so se z avtobusom odpeljali preko meje v Avstrijo. Po daljšem času so znova obiskali območje pod Grossglocknerjem. Na vrh tega najvišjega avstrijskega vršaca ni stopil nihče, saj ni bilo dovolj časa na voljo, kajti nihče za tak vzpon preko ledenika in snežnih razmer (ter oddaljenosti) ni bil opremljen. Pač pa so si udeleženci dodobra ogledali celotno turistično območje z vsemi hoteli, trgovinami, bifeji, prodajalnimi spominkov, itd.. predvsem pa celotno panoramo gorskega sveta. Nekaj časa so se mudili tudi v izhodiščni vasi oz. turističnem središču Heiligenblut. Ob povratku so se ustavili tudi v gostišču, kjer so se v domačem okolju okrepčali in pogovorili o tem, kaj vse so videli in doživeli. U. UPOKOJENCI PLANINCI NA IZLETIH Planinska skupina PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje je organizirala skupinski izlet v gorski svet. Tokrat nekoliko dlje, saj se je 30 izletnikov z avtobusom popeljalo najprej do Kamniške Bistrice, nato pa seje večina podala na Kokrško sedlo pod Grintovcem. Izlet je potekal 6.avgusta v lepem vremenu in sicer pod vodstvom vodnika Vinka Pfeiferja. T.L POSEZONSKO LETOVANJE NA RABCU DU Trbovlje organizira tudi v jesenskem obdobju letovanje svojih članov v znanem turističnem kraju na vzhodni istrski obali, v Rabcu. Posezonsko letovanje bo tokrat trajalo deset dni od 14. 9. dalje. Nekaj mest je še na voljo. IL VIC O, Trbovlje, fara draga mi domača...Davno v dneh pred rostvom avtorja tega zapisa se je primerilo, da so v cerkvi Sv.Martina zamenjali oba zvona. To vam je bila huda reč. Ljudje so prišli iz Čeč, Podmeje, Katarine, Planinske vasi, Kleka, Knezdola, Čemšenika, izpod Mrzlice, skratka, kar je kaj veljalo, je stalo na hofi pred cerkvijo, in po nekaj dneh, ko je cela reč minila, so dali gospod Mlakar, župnik v naši fari, otrokom za domačo nalogo opisati dogodek, da vidijo, kako so ga pa otroci doživeli, in je Poldek zapisal: "Zvonova so obesili na štrik pred cerkev. Zbralo seje veliko ljudi. Učitelj je deklamiral in župnik je pel. Nato so oba obesili. In vsi so bili zadovoljni..." 3 d n r ŠPORTNI RADAR 2.SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA RUDAR (T) - POHORJE 0:1 ŠENTJUR - ZAGORJE 2:1 3.SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA ARNE TABOR - LITIJA 5:0 PRIJATELJSKE NOGOMETNE TEKME RUDAR (T) - SVOBODA KISOVEC 7:1 BREŽICE - SVOBODA KISOVEC 0:4 VRANSKO - SVOBODA KISOVEC 2:3 Pred dnevi seje začel drugoligaški nogometni ples, ki so ga od obeh zasavskih drugoligašev bolje začeli Zagorjani, ki so premagali Šmartno z 2:1, Trboveljčani pa so minimalno izgubili v Dravogradu. V drugem krogu pa so Trboveljčani pred domačim občinstvom morali priznati premoč gostov, ki bi lahko zmagali še bolj izdatno. Zagorjani so optimistični odpotovali v Šentjur, toda po odličnem prvem delu so v dmgem popustili ih Šentjurčani so zasluženo slavili. Kišovška Svoboda je pred začetkom prvenstvenih tekem odigrala nekaj prijateljskih srečanj, kjer so pričakovano visoko izgubili z Rudarjem, nekoliko presenetljivo pa so ugnali Vransko in Brežice. Ljubitelji zasavskega nogometa pa bodo imeli priložnost videti zagorske nogometaše v akciji že to nedeljo, ko bodo ob 16.30 gostili Jadran Šepič in Kozine. Peter Motniknr TRBOVELJSKI TEKAČI USPEŠNI V Črni na Koroškem so se med množico tekačev na maratonu "Kralja Matjaža" odlično odrezali tudi tekači iz Trbovelj. Ob tem je treba dodati, da sta bila Jure in Žiga Laznik s 4-imi leti tudi najmlajša udeleženca. In kakšne so bile njihove uvrstitve? 1 .mesto - Ani Živko (absolutno na 21 km) 1. mesto - MetaRajšek (skupina C na 10 km) 2. mesto - Gusti Laznik (skupina E na 10 km) 3. mesto - Aleksander Kovačič (mlajši dečki na 3 km) 7.mesto - Aleš Laznik (skupina A na 10 km) 12.-13.mesto - Jure in Žiga Laznik (mlajši dečki na 3 km) Gal ATLETSKE NOVICE Ob pomankanju tekmovanj doma so se atleti udeležili nekaj tekov v Avstriji. Aleksander Kovačič je zmagal na tekih v Moosbergu, Feld am Seeju in v Googenseeju pri Feldkirchu tako na 600 metrov, kot na 2,5 km. V Googenseeju je bila Adela Lučič prva in druga, v Velikovcu je zasedla 2.mesto, kjer je na koncu pristal tudi Pavle Kreže. Na teku okoli Klopinskega jezera pa sta zmagali Adela Lučič in Alisa Šehič. Peter Motnikar KAJAKAŠTVO Mladi kajakaši na divjih vodah so se na brzicah Save, kjer bo drugo leto evropsko mladinsko prvenstvo v slalomu, merili za naslove državnih Prvakov v slalomu in spustu, tekmovanje paje obenem štelo tudi za točke slovenskega pokala. Sodelovalo je 96 tekmovalcev iz šestih slovenskih klubov. Hrastniška ekipa je nastopila z desetimi tekmovalci in kar devet se jih je vrnilo z medaljami. Nejc Kovač je zasedel med starejšimi dečki 4.mesto v slalomu, Peter Kauzer ml. je slavil v isti disciplini med mlajšimi orladinci, Robi Sticher je zasedel 5.mesto, ekipno pa je BD Steklarna Hrastnik med starejšimi dečki zasedla L (Kovač, Vretič, Peterlin) in 3-mesto (Seničar, Jamšek, Sticher), medtem, ko so bili najbolj uspešni tudi mlajši mladinci (Kauzer, Laznik Sticher). V spustu (posamezno) se Je med Hrastničani v kategoriji starejših dečkov najbolj izkazal Robi Seničar s četrtim mestom, med mlajšimi mladinci pa Gregor Laznik z drugim mestom. Ekipno so bili v spustu Hrastničani drugi (Kovač, Seničar, Peterlin) in četrti (Žibret, Stoklasa, Jamšek), med mlajšimi mladinci pa So slavili Hrastničani v postavi Laznik, Kauzer in Sticher. Zadnja finalna tekma za slovenski pokal bo 5.septembra v Hrastniku, kjer se bodo mladi kajakaši še zadnjič pomerili v tej zelo uspešni sezoni. Peter Kauzer KARATEISTI ZAČELI S PRIPRAVAMI NA ROGLI V začetku avgusta so na Rogli potekale skupne priprave kadetske, mladinske in članske karate selekcije, ki jih je organizirala Karate zveza Slovenije. Na pripravah je bilo prisotnih kar 39 tekmovalcev v vseh selekcijah. Iz Karate kluba Tika Trbovlje so se skupnih priprav udeležili Poldi Herman, Franci Ceferin, Dalibor Filipič, Jernej Simerl, Edin Salkič in Miha Kovačič. V okviru štiridnevnega bivanja na Rogli paje potekal zelo kvaliteten karate seminar, ki gaje vodil priznani strokovnjak prof. Dušan Dačič, sicer selektor jugoslovanske reprezentance, pri tem pa sta mu pomagala Ciril Klajnšček, predsednik KZS in Borut Markošek, selektor slovenskih karate reprezentanc, sicer pa član Karate kluba Tika Trbovlje. Poleg omenjenih reprezentantov je bilo na Rogli prisotnih še blizu 40 drugih slušateljev, tako, daje celotna karatejska druščina na Rogli štela okoli 80 oseb. Te priprave in seminar na Rogli so bile nekakšen uvod v precej naporno tekmovalno sezono. Že v oktobru bo namreč v Braziliji potekalo člansko svetovno prvenstvo, medtem, ko so kadeti in mladinci pričeli s ciklusom priprav na evropsko prvenstvo, ki bo potekalo februarja prihodnje leto v Španiji. Vseh šest trboveljskih tekmovalcev tudi resno računa na uvrstitev v končno selekcijo, ki bo nastopila na tem EP-ju, zato so v trboveljskem klubu že zelo zgodaj začeli z intenzivnim delom. V delo tekmovalne vrste sta se vključila tudi prof.Marjan Knaus in mag.Roman Vodeb, ki bosta poskušala tekmovalce čim bolj telesno pripraviti. Franjo Glavica KRAJEVNI VELJAKI "IZPRAŠILI" OBČINARJE Malo za šalo, malo zares. V nedeljo smo videli celo boljšo igro moštev KS Franc Farčnik in zagorskih Občinarjev, kot na minulem SP-ju v Franciji. Rdeči (kar na sliki sicer ni vidno) in rumeni so se po rednem delu tekme razšli z izidom 1:1, po izvajanju 11-metrovk pa so slavili pri KS Franc Farčnik s 4:2. I GLASUJEM ZA _ I OBRAZLOŽITEV IME IN PRIIMEK___________________________ | NASLOV_____________________________________ | OBČINA__________________________ | fotokopij ne upoštevamo I ----------------------------.g^ _ _ . 27. VELIKEGA SRPANA 1998 rr Ji (7 J. ir Predstavliamo Igralnico Suzana Zagorje Saj vem, mnogi se boste spraševali, ja, kaj pa ta članek išče na športnih straneh. Toda družina Kadrijevič - Igralnica Suzana in šport sta še kako povezana med seboj. Pa čeprav mnogi menijo, da se v omenjeni igralnici igra gostilniški šport - električni pikado. A temu ni tako. Ta športna panoga je že pred časom prerasla meje gostilniškega športa. In v Igralnici Suzana so na to lahko ponosni. Saj imajo navsezadnje svetovnega podprvaka v tem športu. Vida Erzarja ste tudi vi izbrali za športnika julija. Zato vam tokrat malce pobliže predstavljamo Igralnico Suzana Zagorje. Družina Kadrijevič Usmerjenost v igralne avtomate, ročni nogomet in biljard je v družini Kadrijevičevih prisotna že nekaj časa. Najmlajši Severin, malce starejši Valentin ml., Zvonka in Valentin st. sestavljajo družino, ki je skupaj z Vidom Erzarjem ponesla ime Slovenije, mesta Zagorje in nenazadnje njihove igralnice daleč v svet. Toda kljub temu, da so z Erzarjem dosegli imeniten uspeh, se očitno gospodarstvo in predvsem odgovorni v občini nič ne brigajo za majhne "skupnosti", ki kljub zelo omejenim pogojem za delo, dosegajo izvrstne rezultate. Marsikdo označuje elektronski pikado kot gostilniški šport, toda Severin misli drugače: "Elektronski pikado se je v zadnjem času kot šport bliskovito razvil in s tem seje počasi tudi spremenila miselnost ljudi o tem, daje pikado gostilniški šport." Zakaj pa so sploh začeli s tovrstno dejavnostjo? Na to vprašanje je odgovoril Valentin st.: "Mi smo začeli s to igralnico z namenom, da bi se v Zagorju ustanovil nek klub, ki bi združeval ljubitelje ročnega nogometa, biljarda, elektronskega pikada, itd. Nadalje smo se v to dejavnost podali zaradi tega, ker smo hoteli, da bi dosegli določene rezultate, najprej v Sloveniji, nato pa tudi v tujini. Pred časom smo igrali v Mariboru, nato v Španiji, pred dvema tednoma smo bili v Celovcu in tudi naprej se bomo udeleževali turnirjev oziroma tekmovanj. Začetek je bil zelo težak, saj interesa med občani za te športe ni bilo, se pa stanje počasi spreminja na bolje. Kljub vsemu pa še vedno vpisujemo nove člane, predvsem pa so dobrodošle članice nežnejšega spola, saj se nameravamo udeležiti turnirjev tudi z žensko ekipo." Na mestu je bilo tudi vprašanje, če je takšna igralnica dobičkonosna. Odgovor je bil za prave poslovneže povsem nerazumljiv, za športne zanesenjake pa povsem razumljiv. Valentin st. nam je namreč odgovoril, da igralnice nima zaradi dobička, ampak mu to predstavlja nek določen hobi, sprostitev. Edina predstavnica ženskega spola v družini, Zvonka, pa je razglabljala o tem, kako nerazumljiv seji zdi odnos zagorskega župana, Matjaža Švagana do njih: "Do neke mere razumemo obubožanost našega gospodarstva, saj ne moremo dobiti nobenega sponzorja. Glede na to, da je član naše igralnice postal svetovni podprvak, smo od župana Zagorja pričakovali malce več podpore (pri tem pa vsa družina kaže na slike prvih treh s svetovnega prvenstva in zagorsko zastavo ob njih, op.p.). Sicer smo pri županu bili, a njegovo mnenje o tem športu ni ravno najboljše. Dejal nam je, da nam letos finančno ne more pomagati, za drugo leto pa je dejal, da bo mogoče lahko pomagal. Iskali smo sponzorja, toda v tem (predvsem zagorskem) gospodarstvu očitno obstajajo samo obljube. Kljub temu pa upanja nismo izgubili in še vedno upamo, da nas bo katero od podjetij finančno podprlo, da bi se lahko udeležili največjih tekmovanj po svetu." Tako kot mnogi ljudje ima tudi družina Kadrijevič svoje načrte oziroma vizijo prihodnosti. O tem je govoril Valentin ml., ki nam je potrdil, da imajo v družini Kadrijevič zares velike ambicije: "V Čemšeniku bomo v kratkem odprli Športno rekreacijski center (ŠRC), kjer bomo vsem gostom nudili igranje elektronske pikade, biljard, igralne aparate, ročni nogomet, gostje bodo imeli priložnost jahati v jahalnem klubu, lokostrelstvo, streljanje, itd. To je zares velik načrt, tudi investicija ni majhna, zato pa pričakujemo, da se nam bo vse skupaj obrestovalo. Za naše goste bomo imeli tudi možnost prenočišča. Kljub temu, da bomo odprli center v Čemšeniku, bo Igralnica Suzana v Zagorju ostala odprta." Ekipa Igralnice Suzana po osvojenem 2.mestu na SP-ju Tako torej o svojih načrtih razglabljajo v družini Kadrijevič. Za dobro njih in vseh tistih, ki si razvedrilo, namesto steklenice alkoholne pijače, poiščejo v igralnih avtomatih, upajmo, da jim bo uspelo in da bomo vsem našim gostom v tej Zagorski dolini nudili še več, kot jim že nudimo. Peter Motnikar Foto: RM. in arhiv NOVA MAZDA V DRUŽINI 323 BO V SLOVENIJI OD SEPTEMBRA 9.junija je Mazda začela s prodajo nove mazde 323 na Japonskem, že v prvi polovici septembra pa bo avto na voljo tudi slovenskim kupcem. Na novo sta razviti petvratna mazda 323 F in štirivratna limuzina 323 sedan, medtem ko trivratna mazda 323 P ostaja nespremenjena in seveda še naprej v ponudbi. Nova mazda 323 je najnovejši dokaz številnih Mazdinih novosti, ki so namenjene kar najširšemu krogu kupcev. Mazda 323 se s tem harmonično vklaplja v Mazdino strategijo večje prodaje, saj je eden izmed temeljnih modelov, ki bo dosegel visoke prodajne številke. Temu primernaje tudi zasnova avtomobila. S serijsko vgrajenimi štirimi varnostnimi vrečami, ABS, zategovalniki varnostnih pasov, po višini nastavljivimi zglavniki, elektronsko zaščitno blokado proti kraji in čvrstim karoserijskim okvirom (družinsko celico) zagotavlja mazdo 323 nove ./ varnostne standarde. Različice od l,5i z 88 KM naprej imajo serijsko vgrajeno klimatsko napravo. Kljub majhnim zunanjim meram zagotavlja mazda 323 v notranjosti najboljše mere, s čimer se avto približuje že naslednjemu višjemu segmentu avtomobilov. Zahvaljujoč možnosti variabilnega prilagajanja prostoraje v veliki potniški kabini konfiguracijo sedežev možno prilagoditi številu potnikov in količini prtljage. Tako kot v mazdi 626, je tudi v novi mazdi 323 možno naslon sovoznikovega sedeža preklopiti naprej. Mazda 323 bo na začetku prodaje na voljo s tremi bencinskimi in dizelskim motorjem. Gospodarnost, dinamičnost in čist izpuh so njihova odlika. Moč motorjev je od 74 do 114 KM. Poleg ročnega petstopenjskega menjalnika bo na voljo tudi štiristopenjski avtomatski menjalnik. Peter Motnikar Mazda 323 F Limuzina 323 sedan MA KiSOVSKI SKAKALNICI Komaj so si vsi ljubitelji smučarskih skokov oddahnili od otvoritve novega skakalnega centra v Kisovcu, že začenjajo neutrudni organizatorji (Športni marketing Giinter Kržišnik in SK Zagorje - Sekcija za skoke Kisovec) pripravljati nov spektakel in sicer nočno tekmo v skokih, ki naj bi bila predvidoma v oktobru. Peter Motnikar Na sliki (z desne); prvi trener Andreasa Goldbergerja z avstrijskimi Heinz Kuttin in Fred VVaggner s svojimi tekmovalci varovanci iz Avstrije m POD KOZO SMO VSI... DUŠAN RAZBORSEK Naš tokratni sogovornik, Kisovčan in Liljan Dušan Razboršek, ima prav poseben dar. Kjerkoli se pojavi, naredi močan vtis in neredko ga ljudje zberejo za vodjo. Prav zanimivo bi bilo, v kolikor bi se Dušan odločil in nastopil npr. na lokalnih volitvah. Ljudje bi ga volili, ne glede na listi katere stranke bi bil. Ampak njemu je politika, brez politike pa težko prideš na volilni listič, španska vas. Si selektor slovenske reprezentance v malem nogometu. Imaš veliko tako imenovanih "prišepetovalcev" in če, ali so ti v pomoč ali v nadlego? Prišepetovalcev je pravzaprav toliko, kolikor se ljudi vsaj malo zanima za mali nogomet, nekateri pa pravijo, da najbolj poslušam svojo ženo. Rad prisluhnem vsakemu, zato bi težko rekel, ali smo mi v pomoč ali nadlego, seveda pa naredim po svoje. V svoji nogometni karieri si zamenjal kar nekaj nogometnih klubov. Igral si pri Rudarju, v Zagorju, Kisovcu, Kočevju, Ljubljani, pa v klubih malega nogometa. Torej boš nekoč selektor reprezentance tudi v kateri drugi državi? Tako, kot si ti stopnjeval pri svojem naštevanju, seveda tudi jaz želim stopnjevati pri svojem delu in za začetek bi morda prevzel vsaj Moldavijo, kjer bi lahko naredil ogromno. Moldavija je najbrž najslabša na svetu. Poleg nogometa ti je bil verjetno še kateri izmed športov pri srcu, a zanj nisi imel dovolj časa ali pogojev. Prišepni nam... Imaš prav. Če bi imel več časa in pogojev, bi bil danes profesionalni igralec tenisa. Kaj selektorja malonogometne reprezentance, poleg športa in seveda družine, še zanima? Mogoče literatura, znanost, politika? Družina, šport, služba. Ostalo je zame španska vas. V zadnjem času se veliko govori o nedovoljenih poživilih v športu. So v malem nogometu igralci nadzorovani? Moji igralci so nadzorovani in sem prepričan, da ob tolikšnih količinah zaužitega alkohola na poživila niti ne pomislijo. Prav gotovo si na tekmovanjih doživel marsikatero anekdoto. Prav radi jo bomo prebrali... Prijateljska tekma s Slovaško v Murski Soboti pred prazno dvorano (30 gledalcev). Celo tekmo je bil najglasnejši "navijač" trener Križman, ki se je nekaj ur pred tekmo izgubil v prleško -prekmurskih kleteh in je od tam prišel direktno na tekmo... Otroška leta si preživel v Kisovcu, že kar nekaj let pa z družino živiš v Litiji. Ne bom te vprašal, kaj je lepše, me pa zanimajo razlike med enim in drugim krajem, ki si jih morda opazil? V obeh krajih mi je bilo čudovito, iskrenost revirjev pa je precej večja, kot je v Litiji. Iskrenost pa je zame ena najpomembnejših vrlin. Kaj pri ljudeh najbolj ceniš in kaj te moti? Mislim, da sem pol že odgovoril, najbolj pa me moti slovenska nevoščljivost in hinavščina. Bomo v časopisih kdaj prebrali: ŽENSKA NOGOMETNA REPREZENTANCA SLOVENIJE PREMAGALA MOŠKO ? To bi lahko prebrali že v naslednjem Zasavcu, vendar tekma ne bi smela biti v nogometu, temveč v bolj gospodinjsko - nočnih zadevah. Kaj bi v Zasavju in v Sloveniji (od 1 do 3) spremenil, v kolikor bi ti bilo dano? 1. Da bi prišlo do združitve revirskih nogometnih klubov, v kateri bi se potem sprehodil skozi slovensko drugo ligo, nato osvojil državno prvenstvo, v finalu lige prvakov pa v Amsterdamu premagal Milan, strelec pa bi bil Tadej Grčar. 2. Da bi januarja 1999 v Španiji na EP v malem nogometu Slovenija v finalu premagala Španijo z 11:0. 3. Da bi lahko nekdo preprečil pisanje in poročanje v medijih tistim, ki se poslužujejo predvsem laži, predpostavk in nepreverjenih informacij. Zasliševal Igor Goste KAKOVOSTEN MALONOGOMETNI TURNIR V SENTLAMBERTU Na igrišču v Šentlambertu je v soboto in nedeljo, 22. in 23. avgusta, potekal 7. tradicionalni turnir v malem nogometu. Udeležilo se gaje 19 ekip iz Zasavja, od tega šest iz L zasavske lige. Po igralski zasedbi je bil od vseh dosedanjih najmočnejši, saj so na njem nastopili večinoma vsi slovenski državni reprezentanti. Temu primerna je bila tudi igra, zlasti v sklepnih bojih. Po streljanju kazenskih strelov je turnir osvojila ekipa El. Domadenik - Ag. Vizija, kije v finalu premagala Amaco Pajnkiher. V prvem polčasu so si prednost dveh golov priigrali nogometaši El. Domadenik, vendar so v drugem igralci Amaca uspeli izenačiti. Tretje mesto je pripadlo ekipi Wit boy, ki je v tekmi za 3. mesto ugnala Tiko. V zadnji minuti prvega polčasa je Tika dobila izenačujoči gol, v drugem delu pa je Wit boy povedel z dvema goloma razlike in tekma je bila odločena. Najboljše tri ekipe so si razdelile 70 tisoč tolarjev nagradnega sklada, vsaka od njih je prejela pokal, zmagovalec turnirja pa je dobil tudi prehodni pokal. Tolažilna nagrada za četrtouvrščenegaje bil plato piva. Za najboljšega vratarja je bil razglašen Jože Pavšek (El. Domadenik), medtem ko si je buteljko za najboljšega strelca prislužil Borut Kristan (Wit boy). Turnir seje pričel z deževnim prvim dnem, vendar so se igralci vsaj ogreli lahko na suhem, saj je organizator poskrbel za šotor. V nedeljo se je vreme kmalu zjutraj umirilo, nato pa je bilo večji del drugega tekmovalnega dne oblačno, suho in sveže. Pogoji za igro so bili torej optimalni. Tudi precej gledalcev se je nabralo, ki jih je proti koncu turnirja poleg vrhunske igre ogrelo še sonce. Ena od značilnosti turnirja je zelo malo tekem z neodločenim izidom, ki se zaključijo s streljanjem kazenskih strelov. Od 26 tekem so se samo tri končale po kazenskih strelih. Dve v predtekmovanju, v sklepnih obračunih od četrtfinala naprej pa samo finalna za 1. mesto. Ravno nasprotno je bilo z izenačenostjo strelcev. Od vključno četrtfinala naprej so namreč kar štirje dosegli po štiri gole. Najboljši je bil izbran po kriteriju najučinkovitejšega v finalu. Tako je strelski naslov pripadel Borutu Kristanu, ki je v tekmi za 3. mesto Tiki zabil tri gole. REZULTATI: Četrtfinale - Čolnišče : Amaco 3:5, Mlinše : Tika 1:3, Malo po malo : El. Domadenik 3:4, Šentlambert: Wit boy 0:3; Polfinale - Amaco : Tika 5:2, El. Domadenik :Witboy 3:0; Finale - tekma za 3. mesto - Tika : Wit boy 3:4; tekma za 1. mesto - Amaco : El. Domadenik 3:5 (2:2). Boštjan Grošelj 27. VELIKEGA SRPANA 1998 s T) nlnim. T>1.iTLr>Ta Piše: Primož Kostajnšek C7 C-p CP c-pc Agencija Vizija je v soboto, 15. avgusta na parkirišču lesne industrije Svea v Zagorju, organizirala srečanje oldtimerjev iz cele Slovenije. Svoja vozila so predstavili člani društva ljubiteljev starih motornih vozil Veteran iz Maribora, Codelli iz Ljubljane ter drugi. Svea je bila tudi generalni pokrovitelj prireditve, na kateri so se predstavili poleg oldtimerjev nekateri prodajalci novih avtomobilov iz Zasavja. Oči obiskovalcev pa so seveda najbolj pritegnili stari pločevinasti lepotci. Prednjačil je za naše razmere nenormalno dolgi kabriolet lord galaxy, več kot 5 metrov dolga pošast z 8000 ccm motorjem, s katerim se je prevažal celo sloviti John Travolta. Vredni ogleda so bili tudi vsi ostali: porsche 9141.1971, dva BMW 501 iz leta 1958 in 1960, dva VW karavana iz leta 1960 in 1965, VW hrošč 1.1966, MG 1.1968, DKW F121.1962, fiat topolino 1.1936, bentley 1.1953, triumpf T31.1958, mercedes iz leta 1953 ter renault BMW-ja iz leta 1 958 in 1 960 gordini iz leta 1960. Najstarejši udeleženec pa je bil lord A iz leta 1930 z voznikom Rudijem Ferležem. Ford galaxy, izdelan v Kanadi, je privabljal največ pogledov radovednežev, saj se je z njim vozil tudi John Travolta Renault gordini (letnik 1960) Pogled na “originalno" armaturno ploščo galaxija 27. VELIKEGA SRPANA 1998 jr.rrn jT.j.g jj.g ZASAVSKI FRKER "RUKNIL" PARKIRAN AVTO IN POBEGNIL Hrastnik, 11.8.1998 ob 15.40. uri je M.K. iz Hrastnika obvestila policiste, daje neznani voznik z golfom pri vzvratni vožnji trčil v njeno alfo na tržnici. Policisti so se z neprevidnim voznikom M.K. iz Hrastnika pogovorili naslednji dan, mu izdali položnico zaradi neprevidne vožnje ter napisali predlog SP za pobeg s kraja nesreče. NI UPOŠTEVAL STOP ZNAKA Hrastnik, 15.8. ob 11.uri so policisti obravnavali prometno nesrečo na Trgu Franca Kozarja. Šestnajstletni voznik motornega kolesa iz Hrastnika je vozil z Loga proti TFK, kjer pa se pri STOP znaku zaradi neprimerne hitrosti ni mogel ustaviti. V križišču je trčil v osebni avto M.K. iz Hrastnika in mu povzročil za cca. 10.000 SIT škode. Poleg neprimerne hitrosti so policisti vozniku očitali še vožnjo brez vozniškega dovoljenja, brez varnostne čelade in vožnjo neregistriranega motornega kolesa. PREVRNILA SE JE NA BOK Hrastnik, 19.8. so policisti obravnavali prometno nesrečo v Turjah. Voznica mitsubishija M.S. iz Čeč je vozila od Dola proti Turjam, kjer je v desnem ovinku zaradi neprimerne hitrosti na mokri in spolzki cesti zapeljala s ceste in se prevrnila na bok. Na vozilu je nastalo za cca. 300.000 SIT škode. MOTORIST NEPRAVILNO PREHITEVAL Trbovlje, 12.8. ob 14.20 se je na Trgu revolucije pripetila prometna nesreča, med voznikom osebnega avtomobila TA. in motoristom B.T. TA. je zavijal desno, v tistem času pa gaje motorist prehiteval po desni strani. Slednji je padel po tleh, vendar se ni poškodoval. Sledi prijava SZP-ju zoper B.T.-ja. OTROK SPUSTIL ROČNO ZAVORO Trbovlje, 16.8. ob 15.30 se je zgodila nenavadna prometna nesreča. R.L. je pri trgovini pri Dežmanu parkirala avto in šla v trgovino. Medtem je otrok v avtu spustil ročno zavoro in avto je trčil v avtomobil B.N.-ja. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Trbovlje, 19.8. ob 05.55 je na Savinjski cesti O.H. vozil za S.S. in zaradi prekratke varnostne razdalje trčil vanj. "ZA EN KUP" KRŠITEV Zavrstnik, 14.8. ob 22.30 se je zgodila pri hišni številki 33 prometna nezgoda. N.V. je vozil golfa brez registracije, brez izpita in pod vplivom alkohola. Zaradi hitre vožnje gaje zaneslo s ceste in nato v pravilno nasproti vozeč avto. Epilog sledi pri sodniku za prekrške. TRIJE LAŽJE POŠKODOVANI Jablanica, 15.8. ob 22.30. M.G. je vozil iz Gabrovke proti Litiji in seje zaradi neprimerne hitrosti v nepreglednem ovinku zavrtelza 180 stopinj in se potem po bregu še trikrat obrnil. Poleg voznika sta bila v vozilu še dva potnika, vsi pa so bili lažje ranjeni. MOTORIST ZLETEL S CESTE Hotič, 18.8. ob 14.13. Nasproti gasilskega doma je ležalo motorno kolo znamke BMW, na kar so policiste opozorili krajani. V preiskavi se je pokazalo, da je voznik z motorjem prehitro prevozil ovinek, nakar ga je zaneslo s ceste na njivo in še cca. 20 metrov po travniku. Voznik ni bil poškodovan, pogovoril pa se bo še z SZP-jem. UMRL ZA POSLEDICAMI POŠKODB Litija, 20.8. ob 20.45 so iz ZD Litija sporočili, da so v UKC odpeljali občana P.S., ki je padel pri vožnji z motorjem v Ribčah. Verjetno je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste in se poškodoval po glavi. Vozil je brez čelade, poškodbe pa so bile tako hude, daje za posledicami 22.8. umrl. POŠKODOVAL VOZIŠČE Gabrovka, 22.8. ob 13.00 so sporočili, da naj bi voznik grederja poškodoval vozišče. Policisti so ugotovili, da je po makadamski cesti v dolžini 300 metrov peljal goseničar caterpiller in je ta verjetno poškodoval betonski jašek. Policisti ga že poznajo. HUDE POŠKODBE MOTORISTA - VOZIL BREZ ČELADE Zagrad, 23.8. ob 20.03 so iz ZD sporočili, da so sprejeli občana, ki je padel z motornim kolesom. V preiskavi seje pokazalo, daje motorist vozil brez čelade ter brez ustreznega dovoljenja po cesti iz Zagrada proti Zavrhu in je zaradi prehitre vožnje padel ter se z glavo udaril v betonsko ograjo. Pri tem je dobil zlom možganskega dna, pretres možganov in odrgnine po glavi in telesu. KRADEJO KOT SRAKE Dne 11.8. ob 9.15 so policisti v Trbovljah zabeležili nenavadno tatvino. Š.A. je namreč prijavil tatvino dalmatinca, pri tem pa je dejal, da sumi, da so mu ga ugrabili. Ravno tako je povedal, daje osumljenec odšel ob 17.30 na vlak proti Litiji. Policisti so storilca na podlagi tega obvestila prijeli. Ugotovili so, da gre za T.P.-ja iz Litije. Psa so vrnili lastniku. Istega dne so v Dvoru pri Litiji neznanci vdrli v garažo občanu. Slednji pogreša orodje, traktorski vitel s kardanom in cepilec za drva. Preiskava je v teku. Dne 12.8. so bili policisti obveščeni o vlomu v Godbeni dom v Steklarni. Policisti so ugotovili, daje neznani storilec vlomil vrata in vstopil v prostore, iz katerih pa ni odnesel ničesar. Za storilcem poizvedujejo. Isti dan ob 7.50 je bilo obveščeno, da so "tatiči" vlomili v trgovino Bogo šport v Trbovljah. Ukradli so 50.000 SIT. Policisti so ugotovili, da so bili vlomilci otroci. Storilce so že dobili in ukradeno vrnili lastniku. 14.8. ob 18.30 je V.J. prijavil vlom v avto v Bevškem. V njem je imel torbo z dokumenti, plačilnimi karticami in čeki. Torba je izginila, policisti pa jo še iščejo. V noči s 14. na 15.8. je neznani storilec na Logu 1 s parkirnega osebnega avtomobila nissan sunny odtrgal brisalec in oškodoval lastnika I.C. iz Hrastnika za cca. 20.000,00 tolaijev. Policisti storilca še iščejo. 16.8. ob 12.uri je R.V. iz Litije prijavil krajo integralne čelade bele barve z rdečo črto, ki jo je imel na motorju. Čez nekaj dni so storilca dobili. Taje čelado prebarval in jo tudi uporabljal. 17.8. so prijavili vlom v bistro Terasa. Storilec je vlomil v skladišče in ukradel glasbeno opremo, pijačo in denar, vse skupaj v vrednosti 300.000 SIT. 18.8. ob 16.00 je H.E prijavil, da mu je neznani storilec izpred bazena na Izlakah odtujil čelado. Storilca še iščejo. 20.8. ob 19.30 pa je D.M. prijavil tatvino zvočnikov iz odklenjenega parkiranega avtomobila v Čemšeniku. 24.8. ob 8.20 je lastnik trgovine v Ribčah prijavil vlom v trgovino. Vlomilec je vlomil med 00.00 in 8.00 zjutraj tako, daje z rokami segel pod rešetko, dosegel okensko krilo, odvil tri vijake in skozi okno zlezel v trgovino. Odnesel je za okoli 500.000 SIT različnega blaga. OTROKA PORINIL V STEKLO 11.8. ob 18.00 so policisti iz Trbovelj dobili obvestilo, da je pri vrtcu Ciciban nekdo porinil otroka v steklo vrat, kjer seje porezal. Ugotovili so, da je dejanja utemeljeno osumljen J.D., ki je osumljen več primerov izsiljevanj. POGIN RIB V K0TREDEŠČICI Policisti so bili 16.8. ob 15.45 obveščeni o poginu rib v potoku Kotredeščica v Zagorju. Ugotovljeno je bilo, da sta dva delavca nosila posodo s klorom, ki seje na stopnicah prevrnila. Klor je nato stekel v potok, kjer je poginilo več postrvi in mren. ZBOR MOTORISTOV POTEKAL BREZ KRŠITEV Od 21. do 23.avgusta je v Kisovcu pri Nogometnem igrišču Svobode potekal zbor motoristov v organizaciji Satan's Brothersov. Vsak dan je bilo udeležencev okrog 150. Na sami prireditvi policisti niso zabeležili nikakršnih kaznivih dejanj ali kršitev, zabeležili pa so nekaj kršitev cestno-prometnih predpisov drugih obiskovalcev. Iv T D Tl :l n TL D I 27. VELIKEGA SRPANA 1998 Aufbiks ^ 10.8. ob 21.uri so policisti intervenirali v lokalu Point 21, kjer so se nespodobno vedli T.L., T.P. in A.D., vsi iz Hrastnika. Samovoljno so navijali glasbo v lokalu, kričali in se norčevali, dajali noge na cvetlične korite in s tem motili ostale goste, na opozorila osebja lokala pa se niso odzvali. Policisti sojih napotili iz lokala in zoper njih napisali predlog SP. £ 10.8. ob 23. uri je V.J. iz Hrastnika s prijateljem pijan hodil po cesti na Trgu Franca Kozarja, se nastavljal vozilom in krilil z rokami. Ustavil je tudi osebni avto, se z voznikom in sopotnikom sprl tako, da je med njimi prišlo do prerivanja, v katerem je V. J. zaradi pijanosti tudi padel. Zaradi suma poškodbe je bil odpeljan z reševalnim vozilom, policisti pa so zoper njega podali predlog SP. £ 11.8. je na Trgu na Stavbah v Litiji R.E. obležal vinjen na pragu. Ko je prišla patrulja, je dejal, da ima težave s srcem. Pospremili so ga v ZD Litija. ^ 13.8., Sava ob 23.30 je občan sporočil, da so pri neki hiši na Savi preglasni. Patrulja je ugotovila, daje R.S. učil otroke plesati kolo. Umirili so ga, povabilo za učenje kola za sodnika pa še sledi. £ 14.8. ob 01.50 so bili policisti v Trbovljah zaprošeni za intervencijo, ker je I.M. razgrajal na Trgu svobode. Opozorilo je zaleglo, saj potem ni bilo slišati nič. ^ 15.8.1998, ob 03.00 uri je B.P. iz Dola pri Hrastniku obvestil policiste, da gaje neznanec udaril po obrazu v Trend baru. Policisti so ugotovili, da gaje brez vzroka udaril Š.M. iz Hrastnika, zoper katerega so napisali predlog SP. 15.8. ob 14.20 uri je A.P. prepeval in kričal v lokalu Metuljček. Ker natakarica tudi stalnemu gostu ni dovolila takšnega obnašanja, je A.P. vrgel ob tla pepelnik in lokal zapustil. Policisti so A.P. našli doma, se z njim pogovorili in podali predlog SP. Isti dan ob 19.45 so policisti morali intervenirati v Gabrskem, kjer naj bi se na cesti pretepala R.M. in HJ. Slednja sta se "zgarbala" zato, ker naj bi H.J. naredil prometni prekršek. Prijavili bodo oba. £ 16.8. ob 13.10 v Trbovljah je Z.Z. sporočil, da gaje nekdo pretepel. Ugotovljeno je bilo, da gre za P.M.-ja, ki je pretepel Z.Z.-ja zato, ker mu je slednji dolgoval denar. Vzel mu je denarnico in ga še nekajkrat "pobožal" po obrazu. £ Trboveljski policisti so imeli v teh dneh zares obilico dela. Tako jim niru niso dali niti 17.8., ko so morali ob 4.20 intervenirati na Nasipih. Tam sta P.V. in P.V. (ni tiskarska napaka, res gre za dva P.V.-ja) navijala glasbo na ves glas. Najprej so ju opozorili, pri tem pa so morali enega zapreti do iztreznitve, pri čemer so morali uporabiti tudi fizično silo, saj seje P.V. upiral. 22.8. je še enkrat kršil javni red in mir, zato so ga še enkrat prijavili SZP-ju. J; 17.8. ob 22.45 so v Litiji prijavili, da naj bi v zasebnem stanovanju kršili javni red in mir. Patruljaje ugotovila, daje D.B. pijana razgrajala. Sledi predlog. J 18.8. ob 20.30 uri so policisti pohiteli v Podkraj, kjer je doma razgrajal J.K. Ugotovili so, daje pijani mož že popoldan hotel obračunati z ženo, vendar se mu je umaknila. Zvečer je z grožnjami nadaljeval do prihoda policistov, nakar jih je poskušal fizično odstraniti z dvorišča. Policista sta ga s strokovnim prijemom obvladala in odpeljala v pridržanje do iztreznitve. Sledi še predlog SP. J' 18.8. v Litiji je policist z dnevnika Delo prepoznal storilca kaznivega dejanja iz Celja. Prijeli so ga in izročili Celjanom. J 19.8. ob 19.15. uri je s svojo partnerico fizično obračunaval tudi M.Č. iz Hrastnika. Ker gaje prihod policistov umiril, sledi samo predlog SP. J' Istočasno sta na Dolu na klopci sedeli starejši ženski. K njima je pristopila pijana V.C. iz Dola, ki seje z njima sprla, nato pa eno izmed njih tudi brez razloga udarila. Policista stajo izsledila na poti domov, se z njo pogovorila in napisala predlog SP. J Istega dne ob 19.45 uri sta se na stopnišču zgradbe na Logu zaradi dolgov sprla I.C. in I.H., zato je slednji večkrat udaril prvega po obrazu. V prepir seje vmešala še I.C., kije fizično branila moža. Policisti so napisali predlog zoper oba pretepača. J' 23.8. ob 17.45 seje "utrgalo" B.R.-ju. Slednji je na Trgu svobode v Trbovljah po bloku lovil LB.-ja in grozil, da ga bo pretepel. B.R. bo obiskal sodnika, pri tem pa so policisti ugotovili, daje tujec in da mu je potekla "radna" viza. J 20.8. v Stiških Poljanah je ob 14.uri občan našel nasad sumljivih rastlin. Ugotovili so, da gre za indijsko konopljo. Poželi sojo in zažgali. J 21.8. je občan B.A. iz Litije prijavil, da naj bi ga pri lokalu Škrat dva napadla in mu pri tem vzela uro. Preiskava je pokazala, daje bil B.A. s prijatelji pod vplivom alkohola, da so se prerekali, pri prerivanju pa mu je iz roke pobrala ura, ki jo ni hotel pobrati in odšel iz lokala. J' 23.8. v Litiji seje v ZD zglasila deklica iz Gabrovke, ki naj bi bila pretepena. Ugotovili so, da jo je oče pretepel s pasom. Proti očetu bodo ukrepali. VOZNIKI, POZORI V torek, 1.9. se prične novo šolsko leto. Od tega dne bodo pred šolami policisti intenzivno opravljali poostren nadzor in strogo ukrepali zoper Vse kršitelje. Zatorej vozniki, bodite pozorni, posebej pa pazite na otroke!! Mladinski kulturni center KURA Radeče PRIREJA ob občinskem prazniku občine Radeče FESTIVAL MLADIH 1998, ki bo potekal 12.septembra 1998 v centru Radeč. Ob tej priložnosti vabimo vse mlade zasavske rock skupine, ki bi sodelovale na festivalu, da pošljejo svoje demo posnetke in kontaktni naslov najkasneje do 9-septembra na naslov MKC KURA Radeče, Hotemež 16a, 1433 Radeče. Vse ostale informacije dobite na tel.: 0601/85-181. /||- RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660 ■ E-pošta: clip@clip-domzale.si STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) - 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil VVORD - 48 ur vaj iz strojepisja TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): VVINDOVVS 95, WORD EXCEL (20 ur) INTERNET (8 ur) AUTOCAD, CORELDRAVV, ACCESS... 27. VELIKEGA SRPANA 1998 G I j TG f? 'i j. J r: ] r------------------------------------------— — —---------------------------— — t ■ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico • * in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. ■ | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. | ■ Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno ■ ■ skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. L. —___________________________________________________________________________________I STANOVANJA, PARCELE PRODAM vikend v Podkumu, 70 m2 bivalne površine, informacije na tel.: 065/28-543 KUPIM vikend ali manjšo hišo AVTOMOBILI, DELI PRODAM škodo 120 L, letnik 1986, prevoženih 65.000 km, ugodno, tel.: 063/731-868 ali 041/ 731-868 RAZNO PODARIM ohranjen, uporaben štedilnik (4 plin, 2 elektrika), naslov: Mihela KrevI, Partizanska 32a, Trbovlje PRODAM zložljiv voziček inglesina (moder) za 6.000 SIT, tel.: 61-300 PRODAM stolp Philips FW 330, z zvočniki 2x50W moči, CD, 2x kasetofon, radio z displayem, sound blasterjem, elektronskim regulatorjem basov, z daljinskim vodenjem, odlično ohranjen. Cena 30.000 SIT, lahko tudi na 3 čeke, možna menjava za računalnik, tel.: 64-166 ali 64-250 (dopoldne), 64-411 (po 15.uri) PRODAM sedežno garnituro 3+1+1, rabljeno4 mesece, tel.: 73-626 KUPIM učbenike za 1.letnik ekonomske šole, teh: 63-315 PRODAM električno pikado znamke Valley, cena po dogovoru, teh: 61-761 PRODAM vino, belo in rdeče, teh: 061/881-364 PRODAM motor za Nissan Datsun, letnik 1984, prevoženih 80.000 km, uvožen iz Avstrije, z vso potrebno carinsko dokumentacijo. Cena 200 DEM, tel: 64-411,64-166 ali 64-250 v okolici Litije, ponudbe na teh: 061/884-476 PRODAM zazidljivo parcelo 500m2 v Knezdolu nad Trbovljami, teh: 22-721 PRODAM knjige za 1.letnik gimnazije, teh: 061/881-364 UGODNO suha drva, mešana ali bukova, možna dostava, teh: 0609/647-239 PRODAM video izobraževalni program SOKRAT - OSNOVNOŠOLSKA MATEMATIKA (6 video kaset). Program primeren za ponavljanje in utrjevanje znanja matematike za višje razrede osnovne šole in prvi letnik srednje šole, teh: 66-099 (zvečer) ŽIVALI PRODAM psička mešančka, mati čistokrvna chow-chow, teh: 35-405 PRODAM nemške ovčarje, stare 2 meseca, teh: 28-435 PRODAM mlado zajčje meso, domača reja, teh: 28-440 INŠTRUKCIJE ŽELITE BOLJŠO OCENO - Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, teh: 29-390 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, teh: 73-719 DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, teh: 27-657 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, teh: 26-171 ŠESTOŠOLCI, SEDMO-ŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, teh: 73-719 INŠTRUIRAM matematiko in kemijo za OŠ in SŠ, fiziko, angleščino samo za OŠ, teh: 42-366 INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, teh: 27-657 USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko za vse stopnje (OŠ, SŠ), po dogovoru tudi druge predmete za OŠ, teh: 25-810 INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, teh: 35-101 PRIZNANA BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, teh: 35-379 ali 041/669-297 IMATE BOLEČINE v hrbtenici, kolkih, ramah? Mogoče včasih ne čutite rok? Takoj pokličite Bio-energo center in se naročite, pomagali vam bomo, teh: 35-379 ali 041/669-297 POČITNICE APARTMA do 5 oseb na otoku Viru, 20 metrov od obale. Posezona - prosto. Pohitite! Informacije do 15.ure na teh: 061/883-822, zvečer na teh: 66-099. APARTMA za 4 osebe v septembru v Lignanu (Italija), približno 260 km iz Zasavja, teh: 66-099 (zvečer) APARTMA za 4 osebe v Barbarigi na Hrvaškem. Informacije na teh: 66-099 (zvečer) APARTMA za 3 osebe v Luciji pri Portorožu, teh: 066/771-417 DELO IŠČEM dekle za strežbo v avgustu in septembru, teh: 61-761 (dopoldan) POGODBENO zaposlim dekle na delovno mesto natakarice, teh: 66-252 ali 73-652 (popoldan) ŽELITE ZASLUŽITI tudi do 100.000 SIT mesečno in to v udobju vašega doma s polnjenjem kuvert? Pošljite naslovljeno kuverto z znamko na naslov: Boštjan, p.p.4, 1270 Litija alipokličite 041/742-630 VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-VINGA, srečne številke, razlaga sanj, teh: 090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/minuto HONORARNO DELO,tel : 64-250 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na teh: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, teh: 063/715/735 SMREKOV OPAŽ 1 .kvalitete - cena: 630,00 SIT m2, ladijski pod - 1200 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp -950 SIT. Teh: 063/762-986 KAMEN - pohorski lomljenec (škriljevec), naraven, različnih barv in debelin, za vse vrste oblaganja in urejevanja okolice. Nudimo tudi polaganje kamna in prevoz, teh/fax.: 063/754-003 ali GSM 041/621-478 NIZKOGRADNJA, ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter praznih plošč, teh: 061/813-642, 061/ 817-624 in 041/680-751 CIC d.o.o. NEPREMIČNINE 1420 Trbovlje Uh 1. junija 7 teh/fax:0601/26-242 PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ, HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV. VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI. Ti 3 M l"L a 27. VELIKEGA SRPANA 1998 Badminlonsko društvo $PIN ZAGORJE OTROCI: ponedeljek od 18.30 do 20.00 in četrtek od 16.00 do 17.30 OSTALI: ponedeljek od 20.00 do 22.00, sreda od 20.00 do 22.00 in sobota do 18.00 do 20.00. ZAKUP IGRIŠČ: nedelja od 9.00 do 12.00 (1 ura) TRBOVLJE OTROCI - OŠ TRBOVLJE: torek od 13.15 do 14.30 OSTALI - OŠ ALOJZ HOHKRAUT: sobota od 18.00 do 20.00 Za vse dodatne informacije pokličite na tel.: 0609/626-781 (Igor). Vljudno vabljeni! Atletski klub Rudar Trbovlje ORGANIZIRA atletsko šolo za osnovnošolce. Le-ta se je že začela in poteka vsak delovnik od 9.ure dalje na stadionu ŠD Rudar. Poleg spoznavanja osnovnih atletskih prvin se bodo udeleženci sproščali ob igrah z žogo, po vadbi na stadionu pa se odpravijo na bazen pod vodstvom mentorjev. Prijave se sprejemajo na stadionu dopoldne od 9.ure ali pa po 18.uri. Informacije lahko dobite na tel.: 21-036 do IS.ure. Prijave za mesec vadbe je 2000 SIT za posameznika. Vabljeni! Partizan Trbovlje OBVEŠČA, da je muzejska soba športa v prostorih Zveze društev Partizan Trbovlje odprta za obiskovalce vsak delovnik od 18.00 do 19.00 ure. Vabljeni k ogledu! KC Delavski dom Zagorje VABI na poljudno spominsko razstavo; DROBNI SPOMINI NA VELIKO VOJNO, ki bo v avli KC Delavski dom Zagorje do 12.septembra 1998. Razstava je bila pripravljena ob 80-letnici končanja I.svetovne vojne in ob občinskem prazniku občine Zagorje. Odprta bo vsak dan od 10. do 12.ure in od 17. do 20.ure, za najavljene skupine pa tudi izven tega časa. Vabljeni! Krajevna skupnost Prapretno-Plesko (nad Hrastnikom) VABI na slavnostno sejo v spomin na aretacijo in izgon družin ustreljenih talcev v koncentracijska taborišča. Seja bo v petek, 28.avgusta v prostorih Zadružnega doma s pričetkom ob 1 S.uri. Na sejo ste vabljeni tudi drugi občani in gostje. Sledilo bo družabno srečanje s plesom. Vabljeni! KUD Primož Trubar Loka pri Zidanem Mostu PRIREJA v sklopu koncertne sezone koncert tria Igorja Bezgeta, ki bo v petek, 28.avgusta ob 20.30 uri. Skupino sestavljajo mladi glasbeniki, kijih vodi izkušeni kitarist Igor Bezget. Trio bo torej popestril loško poletje in obiskovalcem podaril prijeten glasbeni užitek. Vabljeni! Socialna demokratska stranka Zagorje OBVEŠČA vse člane in občane, da so uradne ure na sedežu stranke na Vinski cesti 4 v Zagorju vsako sredo od 18. do 19.ure. Društvo upokojencev Pliberk ORGANIZIRA 5.septembra letos 6.srečanje upokojencev v Pliberku. Organizatorji vabijo slovenska društva upokojencev, da tudi tokrat organizirajo udeležbo svojih članov na tem srečanju. Vse informacije dobite na pristojnih DU. Vabljeni! Planinsko društvo Rimske Toplice VABI tudi letos na osmo tradicionalno citrarsko popoldne, ki bo v soboto, 29.avgusta ob 14.uri. Poleg običajne hrane in pijače bodo ponudili domače pecivo, po nastopih pa bo družabno zabavno popoldne s plesom. Pripravljajo tudi bogat srečelov. Vljudno vabljeni! Občina Zagorje in KC Delavski dom Zagone VABITA na 4,koncert v okviru III.mednarodnega festivala komorne glasbe, ki bo 28.avgusta ob 19.30 uri v Vavlasorjevi kapeli na Izlakah. Nastopila bosta Jože Kotar-klarinet in Nicoletta Sanzin-harfa. Vabljeni! V okviru občinskega praznika občine Zagorje vas obveščamo o naslednjih prireditvah; * 29. avgust 1998 ob 8.30 uri - 16.tradicionalni avtorally "Izlake 98". * 29. avgust 1998 ob 9.uri - Borštnarjev memorial (turnir v malem nogometu na igrišču TVD Partizan Zagorje). * 29. avgust 1998 ob lO.uri - konjeniška prireditev na platoju pod Ruardijem. * Torek, 1. september 1998 ob 11 .uri - otvoritev obrtno-industrijske cone Kisovec. Vljudno vabljeni! Trgovsko podjetje Totrošnja ^e&ko&sam&t/ujAMMia/... d.d. JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA NAJEM SKLADIŠČNIH PROSTOROV 1. Predmet ponudbe so skladiščni prostori v izmeri 276 m2 na lokaciji C.9.avgusta 109, Zagorje - pod samopostrežno trgovino MINI MARKET. Dovoz je možen iz spodnje strani. 2. Namenska raba je možna za lažje in ekološko čisto ter za okolje nemotečo proizvodnjo ali za skladiščenje blaga. 3. Eventuelna vlaganja najemnika pred izvedbo del odobri najemodajalec. 4. Najemna pogodba se najprej sklene za dobo dveh let, nato pa se izbranemu najemniku daje možnost za podaljšanje. 5. Na razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. 6. Ponudniki naj svojo ponudbo pošljejo v roku 15 dni po objavi tega razpisa na naslov POTROŠNJA d.d., KIDRIČEVA 1,1410 ZAGORJE, s pripisom "PONUDBA ZA NAJEM SKLADIŠČNIH PROSTOROV - ne odpiraj!" v zapečateni kuverti, z navedenim naslovom in imenom oz. firmo ponudnika. 7. V ponudbi naj bo navedena višina najemnine, ki jo nudijo, garancije, ki jih bodo dali najemodajalcu za resnost ponudbe. 8. Vsa potrebna soglasja za uporabo prostorov pridobi na svoje stroške najemnik. 9. Ostali pogoji bodo dogovorjeni z najemno pogodbo. 10. Javno odpiranje ponudb bo 11.9.1998 ob 12h v pisarni vodje komerciale na sedežu družbe. 11. Ta razpis in ponudba ne zavezuje najemodajalca k sklenitvi pogodbe s katerimkoli ponudnikom. 12. Ogled prostorov je možen vsak delavnik po predhodni najavi na tel.: 0601/64-423 (g.Tone Beja). Potrošnja d.d. Zagorje JSL A-S DOMŽALE Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/719-450, fax: 061/716-183 CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1998 cena brez ŠPORT PD CBR 1100 XX Super Blackbird 1.605.050 SIT VIR 1000 F Fire Storm 1.393.550 SIT CBR 900 RR Fireblade 1.471.852 SIT VFR 800 F 1.545.548 SIT CBR 600 F 1.252.550 SIT NSR125R 704.248 SIT M PC 1.926.060 SIT 1.672.260 SIT 1.766.222 SIT 1.854.658 SIT 1.503.060 SIT 845.098 SIT TOURING ST 1100 A Pan European 2.325.748 SIT 2.790.898 SIT ST 1100 Pan European 1.793.050 SIT 2.151.660 SIT CHOOPER VF 750 C Magna VT 750 C2 Snadovv VT 750 C Shadovv VT 600 C Shadovv 1.236.850 SIT 1.095.946 SIT 1.072.446 SIT 939.248 SIT 1.484.222 SIT 1.315.135 SIT 1.286.935 SIT 1.127.098 SIT ENDURO XRV 750 V Africa Twin NX 650 Dominator XL 600 V Translap XR 600 R 1.252.550 SIT 900.050 SIT 986.248 SIT 798.248 SIT 1.503.060 SIT 1.080.060 SIT 1.183.498 SIT 957.898 SIT CLASSIC CB 750 F2 Seven-fifty 1.135.050 SIT 1.362.060 SIT SCOOTER X8R-S šport X8R-X cross 357.500 SIT 357.500 SIT POSEZONSKI POPUST 429.000 SIT 429.000 SIT ZA MOTORNA KOLESA NA ZALOGI. V MFC je vračunan 20% prometni davek. Jk*. INTEGRAL Jk-. INTEGRAL Jk*. INTEGRAL ^INTEGF TURISTIČNA AGENCIJA INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4 1410 Zagorje, telefon: 0601 64 032, 64 443, 64 420, !ax:68 010 E-mail: integral.zagorje] siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si POSEBNA PONUDBA V SEPTEMBRU GRČIJA - NA OTOK KRF Z LADJO samo 28.000,00 SIT odhodi 5.9., 12.9., 19.9. in 26.9. LONDON 5/6 dni z avtobusom 8.9. in 24.9. že od 37.800,00 SIT KRETA 7 dni od 57.000,00 SIT dalje Zbiramo prijave za oktoberfest-največjo veselico Evrope Na razprodaje v Pliberk gremo 5.9. Na izbiro še veliko: - ugodnih počitnic doma ali v tujini - pestra izbira krajših izletov - jesenska potovanja v nekoliko bolj oddaljene kraje; vam za zaključek poletja ponuja turistična agencija INTEGRAL Zagorje. -IVHOaUM-r- ~1VHD3J.NI 'T 1VHD3J.NI -V 1VH03J. INTEGRAL ^INTEGRAL ^INTEGRAL ^INTEGRAL ^.INTE« HOM Z domačimi boste iz-boljščali odnose, saj se jim boste veliko posvečali. V partnerskem odnosu pa je pomembno, da partnerja ne utesnjujete preveč s svojimi čustvi. St.: 2. 22.3.-20.4. Lahko se zgodi, da se boste počutili osamljeni s svojimi problemi. Marsikaj je odvisno od tega, kako se boste znašli v položaju v katerem ste. Vzemite si čas za partnerja. Št.: 33. 21.4.-21.5. Včasih ste do MmA partnerj a preveč feu kritični in pre- \k/7 Ur pričani, da imate V Prav *e v’’ ^a' učite se poslu-22.5.-21.6. šati tudi druge. Lahko se zgodi, da vas bodo okoliščine prisile k temu. Št.: 14. Možne so spremembe na delovnem mestu, , f(J zato raz- ' -csPL mislite, kako bi situacijo obrnili sebi v prid. Čustva v ljubezni pa podo v tem času dokaj nepredvidljiva in nihajoča. Št.: 16. Uživali boste v partnerjevi družbi, samski Levi pa boste spoznali človeka, s katerim boste takoj našli skupen jezik. Bodite odprti tudi za drugače misleče. Št.: 25. 24.7.-23.8. V družbi boste priljubljeni in se -JjL preko stikov z ^ Mp drugimi - tudi ve- i'X liko naučili. Kljub . vsemu pa vam bo 24.8.-23.9. primanjkovalo energije. Počutili se boste osamljene. Št.: 5. 8.8.1998 Petra Janke, Krnica 28, Hrastnik - sin Aleks Pavlič 9.8.1998 Nataša Kukovič, Trg revolucije 16, Trbovlje - hči Lara Dimeč Marjana Zdolšek, Marija Dobje 5, Dramlje, Šentjur - hči Adriana Simona Cankar, Opekarna 2, Trbovlje - hči Tajda Sotlar 10.8.1998 Ružiča Petrovič, Podkraj 70, Hrastnik - sin Mladen Popovič 11.8.1998 Zorka Jurišič, Rudarska 26, Kisovec - hči Kristina 13.8.1998 Kornelija Jurkovič, Partizanska 44, Škofja Loka - hči Klara Vujič 15.8.1998 Klavdija Koritnik, Hotemež 21, Radeče - sin Žan Bregar Klavdija Habjan, C. na zlato polje 10, Kisovec - hči Lavra Kitna 17.8.1998 Ramiza Kancič, Polje 7, Zagorje - hči Sanja Katarina Križanec, Trg F.Kozarja 7, Hrastnik - Matej Borovšak Alenka Kosec, Novi Log 12a, Hrastnik - sin Nik Vogrinec 19.8.1998 Jožica Blatnik, Kvedrova 31, Sevnica - hči Barbara Dimbek 21.8.1998 Mateja Senica, Jesenova ravan 4, Rimske Toplice - hči Maja Vodišek 22.8.1998 Admira Smajlovič, Kidričeva 29, Zagorje - sin Samir 24.8.1998 Jasna Bezjak, Naselje H.Maroka 15, Sevnica - sin Miha Mihev Iskreno čestitamo! Cvetje, darila... trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303 odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10-12 HOM Pred vami je srečno in slf I sproščeno ob-; ■jh dobje. Največ (\L—<0 časa boste potrebovali 24.9.-23.10. zase- zat0 Sa tudi pametno izkoristite. Okrepila se bo vaša samozavest in odnos s partnerjem. Št.: 9. Želeli si boste spoznati nove ljudi in navezati znanstva. Družba vas bo z veseljem sprejela. Pazite le, da ne bo družabnost neke vrste beg pred lastnimi tegobami. Št.: 27. 24.10.-22.11. Veliko energije boste porabili pri vzpostavljanju partnerske zveze, kot tudi pri poslovnih zadevah. Razmislite še enkrat o ciljih in trudu, ki ga vlagate za dosego le-teh. Št.: 3. 23.11.-22.12. Skušali se boste prilagoditi in 'W /j podrediti L''^'V"yL-..okolici, kar vas bo na-23.12.-20.1. vdajalo z utesnjenostjo. V denarnih in poslovnih odločitvah je bolje, če se zanesete na lastno presojo. Št.: 17. Uživali boste v delu, zato si tudi oddiha ne boste tako zelo vroče želeli. V prostem času boste najbolj zadovoljni v tišini, s svojimi hobiji. Št.: 21. To je čas, ko se lahko razbremenite in preložite reševanje problemv na prihodnje obdobje. Čutili boste, da vam je partner resnično naklonjen in lepo vam bo. Št.: 7. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA -I- NAGRADNA KRIŽANKA AVTOR: BOJAN ARKO ZASTRUPITEV S PRESNOVKI LASTNEGA TELESA ZVEZNA DRŽAVA NAJUGU ZDA GLASO- VALEC, VOTANt MAJHNA TNALA ORGAN VIDA ANGLEŠKI LITERAT FLEMING NINA RICCI KENIJSKI NARODNI PARK OVIRA PRI PARKURJU MANJŠA KITA ELEK- TRIČNA MORSKA RIBA IRENA OSJRO- USKA NEMŠKA REVOLU- CIONARKA ZETKIN ANTIČNI BEOCAN NAJLEPSI DEL. CVETOCE RASTLINE PREBI- VALKA IRSKE IEDA, IODNII KOLOVRAT ZA OBLIKOVANJE GLINASTIH STVARI FRANCOSKI IGRALEC DELON DANSKA IGRALKA NEMEGA FILMA NIELSEN IZRAELSKA PEVKA DODATEK J POGODBI KRČEVIT JOK STEBLO TRAV IN ZIT ZRAČNO PREVOZNO SREDSTVO, LETALO SREDIŠČE VRTENJA STADION V BUDIMPEŠTI KOLIČINA, DOLOČENA Z VELIKOSTJO IN SMERJO OTOK V ^RNr KVARNERJU FRANCOSKI KOMIK (JACOUES) TALISOVA ORANZADA MAJHEN STEBER ŽUPNIK (SLABS.) KRISTALNA SNOV GRENKEGA OKUSA, ANTIPIRETIK POKRAJINA, UPODOBLJENA NA ‘JKI •Dl J NIZKO HRIBOVJE NAJZ MADŽAR- SKE OBSEKANO DREVO NEMŠKI NACISTIČNI ADMIRAL (ERICH) STROJ ZA TISKANJE STALNIH MASLOVOV VZDRZEN ČLOVEK. SPOKORNIK KAPITAN LADJE V DALMATINSKEM OKOLJU ORIGINALNO IME IRSKE DARE VALIČ OBLIKA MOŠKEGA IMENA ŽARKO LANTAN FRANCOSKI PISATELJ RUSKEGA RODU (EMILE, S PRAVIM IMENOM ROMAIN GARY) GRŠKA BOGINJA NESREČE RUSKI NOGO- METNI VRATAR DASAJEV KRAJ NA DRAVSKEM POLJU JEZERO S ŠTEVILNIMI OTOČKI NA SEVERU FINSKE C| nv. pppk. DERIVACIJA: odklon izstrelka SALICIN: antipiretik TSAVO: narodni park v Keniji oi.uvMnonr\. MEq3EK; hribovje na Madžarskem OFRA: izraelska pevka Raza ICITE ROJSTNI DAN "Matjažek, kaj boš pa letos dal bratcu za rojstni dan?” "Se ne vem..." "Kaj si mu dal pa lani?" "Ošpice, da mu ni bilo treba dva tedna v šolo!" SPREMEMBA "Alkohol zelo spremeni človeka!" modruje Polde. "Res? Kako to misliš?" "Ko sem ob petih popoldne prišel v gostilno, so mi rekli gospod, ko pa so me ob desetih zvečer metali ven, sem bil pa krava pijana..." NI RAZUMEL "Kaj pa delaš v kurniku?" "Zdravnik je rekel, da moram s kurami spat..." NESREČA Z ZAMUDO "Tu lepo piše, do kdaj delam! Kaj niste mogli priti nekaj minut prej?" je slabe volje zdravnik. "Kaj morem, če me avto ni hotel podreti pol ure prej..." PREVIDNOST "Oprostite, ste kje v bližini morda srečali kakšnega policaja?" "Ne!" "Odlično! Potem pa sem z denarjem!" ... da eden izmed prvih primerov praktične uporabe sončne energije v industriji sega v leto 1861. Francoz Augustin Mou-chot je tedaj izdelal veliko konkavno zrcalo, ki je usmerjalo sončne žarke v majhen kotel ter poganjalo parni stroj, povezan z žago. ...da iz banan s fermentacijo pridobivajo pijačo, ki je podobna pivu. ...da je strahovito bombardiranje nemškega mesta Dresdna, ki so ga Angleži in Američani izvedli v noči med 13. in 14. februarjem 1945, povzročilo smrt približno 200.000 ljudi. ...da je slavna urajz rož v Edinburghu na Škotskem najstarejša tovrstna ura na svetu. Narejena je bila leta 1903. Njen obseg meri 12,6 m, sestavljena je iz 25.000 rož- Na uri je tudi poseben napis v čast kraljici Elizabeti. ...da je leta 1590, ko se je vrnil s potovanja okoli Zemlje, angleški pomorščak Francis Drake prinesel plen, katerega vrednost je bila astronomskih pol milijona tedanjih angleških funtov. 27. VELIKEGA SRPANA 1998 NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 9. 9. 1998 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.17/98". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista kot številka Časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, kijih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Praktična nagrada Cvetličarne Ciklama 2. Praktična nagrada Cvetličarne Ciklama 3. Praktična nagrada Cvetličarne Ciklama Izžrebanci nagradne križanke 15/'98 (nagrade prispeva Ikar trade Zagone): 1. : Praktična nagrada v vrednosti 3.500,00 SIT Fani Faris, Cesta zmage 14, Zagorje 2. : Praktična nagrada v vrednosti 3.500,00 SIT Irena Ravnikar Hriberšek, Narof 32, Izlake 3. : Praktična nagrada v vrednosti 3.500,00 SIT Rezi Guzej, Keršičeva 23a, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 31.8.1998 do 8.9.1998 od 10.00 do 13.00 ure. CVETLIČARNA CIKLAMA VaIvazor/ev mq 17, 1270LiTijA, teL: 061 884 620 odprto od: delavniki od 7. do 19. ure sobota od 7. do 13. ure nedelja od 10. do 12. ure Rešitev nagradne križanke 15/'98 (VODORAVNO): HLAMIDA, EJEKTOR, RAD, AMA, AD, ILIR, KOPNINA, ELVIS, IT, PSI, LESK, POTRATA, RESA, ODRED, SPERMA, SPIS. STAN, OL, ARALSK, STELE, VESELICA, TEN, JM, VUCATAN, ENO, ŽAR, ŠOLA, IDUN, APOLON, ACETIL, AKORD, BARAKA, MAGDA. KINO HRASTNIK 27.8. - 30.8. MERKURJEV SRD (psiho-kriminalka), čet. in ned. ob 20.00; 28.8. - 30.8. PASJI DNEVI (komedija), pet. in ned. ob 20.00, sob. ob 18.00 in 20.00; 31.8. - 1.9. NI KINO PREDSTAVE; 2.9. - 6.9. PREŽIVETJE NA ROBU DIVJINE (pustolovska drama), sre., Čet., in ned. ob 19.00, pet. ob 17.00; 4.9.-6.9. IZGUBLJENI V VESOLJU (ZF akcija), pet. ob 19.00. sob. ob 17.00 in 19.00, ned. ob 17.00; 7.9. - 8.9. NI KINO PREDSTAVE; 9.9. VELIKA PRIČAKOVANJA (ljubezenska drama) ob 19.00; KINO DOL PRI HRASTNIKU 29.8. MERKURJEV SRD (psiho-kriminalka) ob 19.00; 5.9. -PREŽIVETJE NA ROBU DIVJINE (pustolovska drama) ob 18.00; KINO TRBOVLJE 28.8. - 31.8. DEŽ ZA UBIJANJE (kriminalka), pet., ned. in pon. ob 18.00, sob. ob 18.00 in 20.00; 28.8. - 31.8. KAMASUTRA (ljubezenska epska drama), pet., ned. in pon. ob 20.00; 1.9. - 3.9. POŠTAR (epski spektakel), tor., sre. in čet. ob 19.00; 4.9. - 7.9. PASJI DNEVI (komedija), pet. in pon. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.00; 8.9. - 9.9. ŠEST DNI, SEDEM NOČI (komedija), tor. ob 18.00 in 20.00 in sre. ob 20.00; KINO ZAGORJE 27.8. - 30.8. DIVJE STRASTI (thriller), čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 28.8. -1.9. POŠTAR (ZF akcija), pet., pon. in tor. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00; 2.9. - 6.9. RDEČI KOT (thriller), sre. in čet. ob 19.00, pet. in ned. ob 20.00; 4.9. - 8.9.: PREŽIVETJE NA ROBU DIVJINE (pustolovski), pet., ned. in tor. ob 18.00, sob. ob 20.00, pon. ob 19.00; 8.9. FILMSKO GLEDALIŠČE: ŠEST DNI, SEDEM NOČI (pustolovska komedija), ob 21.00; 9.9. REZILO (thriller), ob 19.00: KINO IZLAKE 30.8. POŠTAR (ZF akcija) ob 20.15; 6.9. SMRTONOSNO OROŽJE 4 (akcija) ob 20.15: RADIO Trbovlje Četrtek, 27.8. in 3.9. 6.00 -10.00 Jutranji program 10.00 -14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL Komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Ob Savi navzdol, ob Savi navzgor, 18.45 Poročila, 19.00 - 24.00 Živa noč 24.00 - 6.00 Nočni program Petek, 28.8. in 4.9. 6.00 - 10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila, EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Glasbene novosti, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Mladinski val, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Sobota, 29.8. in 5.9. 8.00 Dobro jutro, 9.00 Popevka tedna, 10.00 Gost na radiu, 10.45 EPP, 11.00 Teden bil je živ, 12.00 Kuhajmo z dušo, 12.15 Obvestila, EPP, 13.00 Poročila, 14.00 Čestitke, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Sobotno dopoldne, 19.00 Nočni program Nedelja, 30.8. in 6.9. 8.00 - 9.00 Dobro jutro, 9.00 Cicivrtiljak, 10.45 EPP, 11.00 Teden je za nami, 11.15 Viža tedna, 12.00 Večno zelene melodije, 12.30 EPP, 12.45 Obvestila, 13.00 Čestitke poslušalcev, Nedeljsko popoldne, 19.00 Nočni program Ponedeljek, 31.8. in 7.9. 6.00 - 10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila, EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Želeli ste jih slišati, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Radio na obisku, 18.00 oddaja o kulturi, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Torek, 1.9. in 8.9. 6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00 -14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Šport, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Sreda, 2.9. in 9.9. 6.00-10.00 Jutranji program, 10.00-14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Upokojenci med nami, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program TRBOVLJE 27. VELIKEGA SRPANA 1998 TRBOVELJSKO SMETANO IN JARO GOSPODO BOLJ MALO BRIGA, ČE SE V TRBOVLJAH ZA KRAJANE NE NAREDI VELIKO. POVPREČNA PLAČA ZAPOSLENEGA V TRBOVLJAH JE NAMREČ ZA LANSKO LETO PRECEJ JURJEV NAD LETOŠNJIM REPUBLIŠKIM POVPREČJEM... (Trbovce le iriemajo, trošijo pa drugje - HORUK!) Na nedeljski nogometni tekmi so igrali veterani KS Franc Farčnik v rdečih dresih in predstavniki občine Zagorje v rumenih. Publika je za domače bolj malo navijala, čeprav so se zelo trudili. (SO SE BALI "RDEČI, RDEČI!" VPITI, DA SE JIH NE BI NA LOKE SLIŠALO - HORUK!) TRBOVELJSKA KOMUNALNA NADZORNICA JE VPRAŠALA NAŠO NOVINARKO KAJ DELA ZAGORSKI REDAR... (se ve kje so prave informacije, tstststs.... HORUK I) Goldberger je kot Bog - istočasno spi v Medijskih Toplicah, skakal pa je v Stamsu, kjer je tudi spal. (GINTER PRESS HOORUK!) NE SAMO, DA SO POZABILI OMENITI V PROSPEKTU "ZAGORJE OB SAVI" LOŠKO CERKEV TUDI V NEDELU JE LUC POZABIL NANJ... (užaljene veličine... HORUK) Tepih na prireditvi v Kisovcu je imel tako močan vonj po missicah, da so ga odnesli (beri - ukradli)... (GINTER PRESS HOORUK!) LOVSKA Praznuje Štrajhar 130. rojstni dan. In so mu Švagan, pa Vidmar, pa Smrkolj, pa Štern, pa Novšak, pa Kerin, pa tri pike, priredili silen lovski pogon. Za takega gospoda se pač spodobi, a ne!? Dogovorjeni, se vsi v jagerskih gvantih in flintami obešenimi razramena, zarana zberejo pri skalci lamberškema gradu pod Čemšeniško in se, kot pravi jagri, poslovijo od pameti s kačjo slino. Da pa bi vse štimalo, so naročili, nikoli seje ve, še snajperja. Če bi gospod slavljenec slučajno falil... "Rojstnega dneva mu pač ne smemo pokvariti," so si djali. In šli. Hodijo, hodijo, ko kar naenkrat pred Štrajharja skoči lisica. Oni ni-: tro nameri kanon, pošica in...sfali. V grmu pa je skriti snajper istodobno ustrelil...in lisica je padla. Štrajharju v en glas vsi zaploskajo: "Bravooooo!!" In šli so dalje. Ko jim pot kar na lepem prekriža divji prašič. Štrajhar namer, užge, zgreši...snajperist pa ne. In prašič pade. Zagorski veljaki pa zopet vsi v en glas: "Bravooo Miroooooo, bravooooo!!!!" Vsi vznemirjeni, privežejo malo dušo, da bi lažje dihali, ko je sonce že paralo jutranjo meglico pod Mrzlico. In že mislijo odjenjati, ko sfrči ravno nad njihovimi glavami fazan. Štrajhar vzdigne ror, namer in...no, pa saj veste. Toda zgrešil je tudi snajperist. Zagorska dvorska pa v en glas: "Poglej si no, poglej, Miro. Mrtev fazan, pa vseeno leti..." J j.Jr.g f ISKRICE NA ZADNJI STRANI »DOST MAMO« Ker imamo tako radodarno vlado, s položnicami, in ker ima naša vlada tako pridne državljane, ki prav te položnice redno in vestno plačujemo, je v Sloveniji tako kot je. Nesposobna slovenska vlada na naših plečih rešuje svojo prekomerno potratnost, privilegije itd. Le verjemite, to bo delala tako dolgo dokler ne bomo rekli: »Dost mamo«! in se tako tudi obnašali ali pa jo enostavno na naslednjih volitvah, na volilnih lističih, prezremo in izberemo drugo. Mogoče bo pa manj radodarna . S položnicami. CLINTON IN .NAŠI« Ameriški predsednik Bill Clinton lahko izgubi svoje predsedniško mesto zato, ker ima poleg svoje žene rad še druge ženske ali pa jih je nekoč imel oz. se v njihovi družbi neprimerno vede. Tako kot npr. z Monico Lewinsky. »Naši« ljubljeni vodje pa se za svoj položaj ne bojijo. Niti takrat ne, če ali ko se jim dokaže še kaj drugega kot le neprimerno vedenje z ženskami. Npr. nezakoniti privilegiji, nadzorovanje in vplivanje na medije, kršenje zakonov in ustave...Bo pa drugače, ko bomo rekli: »Dost mamo«!!! NAROBE SVET Tisti, ki smo se ves mesec avgust v visoki vročini mučili s kondicijskimi pripravami na nogometnem igrišču NK Svobode Kisovec, smo zrli v nebo in prosili naj nam nekdo za božjo voljo pošlje odrešujoč in osvežilni dež. A ga ni in ni bilo.Dežja si pa prav gotovo niso želeli »Satanovi bratje« in njihovi prijatelji z motorji, ki so zborovali na taistem igrišču. Pa jim gaje nekdo od zgoraj v dveh dneh poslal toliko, da smo ga celo mi v zavetju stanovanj imeli zadosti. KOMUNIZEM IN ALKOHOL (po dr. Ruglju) V komunizmu so v vseh komunističnih deželah delavce sistematično vpeljevali v alkoholizem, do so potem lahko z njimi po mili volji manipulirali. Zasebnik seveda tega ne dopušča; kdor se prekrši, je odpuščen. SESTOPI Tisti, ki so pred približno desetimi leti sestopali z oblasti, so dandanes še bolj vpeti vanjo. PISMO SVOJI ŽENI, OTROKOMA (po Magu) Pismo s spodnjo vsebino je tik pred ustrelitvijo napisal podjetnik Miloš Pšeničnik, ki je bil na smrt obsojen leta 1946. Po nedolžnem, saj je bil montirani proces in obsodba proti njemu leta 1991 razveljavljen. Pri obsodbi Pšeničnika in s tem tudi njegove družine je sodeloval kot sodnik prisednik tudi Franc Novak, doktor medicine, strokovnjak za ginekologijo in soprog Vide Tomšič, ki je pred kratkim od predsednika Kučana prejel najvišje državno odlikovanje, zlati častni znak svobode. Ljuba žena, hčerka in sinček! Ker je prošnja za pomilostitev zavrnjena in se ne čaka na ponovno pomilostitev našega vodja maršala Tita, se mi še dovoljuje, da sporočim moje zadnje vrste pred ustrelitvijo. Prosim te, ljuba žena in mati, vzgajaj otroke v duhu časa in ne pozabite na naj višjega, kije nad nami. Čas, ko nam je bilo sporočeno, da se nas justificira (usmrti), je 11.30 in kakor rečeno, se ustrelitev izvrši danes popoldne. Prosim, da moje truplo, če bo to oblast dovolila, prepeljete v Celje in ga tam pokopljete. Ker mi je vse premoženje zaplenjeno in ti kakor tudi otrokoma Mileni in Danilu ne ostane ničesar, glej, da si od sodišča izposlujete pravice, da bo tebi kakor otrokoma možno še dalje živeti. Sledi pozdrav (op.p.). RS.,; Nekateri (v TV Tedniku) montirane procese opravičujejo nekako takole: »So bili pač taki časi«. Jaz pa pravim, nikoli se nepravnost ne more opravičiti. Toliko manj če gre za življenje, in če je mir. Leta 1946 je bil. Iskrice zbral in dodal Igor Goste CKKPJ CKSKJ -► CKZKS CKLDS iSS ŽIVLJENJSKI KROG Štipendijsko zavarovanje Rentna zavarovanja ■ Pravočasno štipendijsko zavarovanje jc naložba v prihodnost naših otrok, vnukov, nečakinj in nečakov, ' 1 krščenk in krščonccv... Zagotavlja jim svobodnejšo izbiro poklica in dokončanje šolanja brez gmotnih stisk. Ne sprašujmo se, kaj bo iz njih, ko zrastejo. Zagotovimo jim štipendijo že danes. Naj sami uresničijo svoje sanje. ________________________ zavarovalnica triglav, To je tvoja priložnost. I Celje - skladišče D-Per 6/1998 sl 5000005694,17 COBISS o banka zasavie Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke PRVI RAČUN - za mladoletne ŠTUDENTSKI RAČUN - za polnoletne dijake in študente dv l ^ lVad^ Ker v banki vemo, da ze znaš gospodariti s svojim denarjem, ti zaupamo in nudimo možnost posfovanja na vseh bankomatih v Sloveniji. I------------------------------------------------7 0 o/ —| NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek. Datum rojstva kraj...............................poštna št. ulica..............................telefon datum...................................podpis NAROČNINO BOM PLAČEVAL: trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)