Poštnina plačana v gotovini,
Maribor, sreda 1^. novembra 1937
Stev. 256. Leto XI. (X¥5II.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prcjeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Delavska zbornica
Na naše delovne trge v Sloveniji stopa vsako leto okoli 10.000 novih delovnih v Jugoslaviji pa ok-oli 100.000 Za temi •številkami se skrivajo težki, socialno poučni problemi, ki se odražajo v skrbi-PClnem vprašanju: Kako zaposliti te ti-Soce, kako preprečiti rastočo brezposelnost?
...J'0 vprašanje, je med najtežjimi, ki se ‘Nejo uspešnega reševanja aktualnih so-cialnih zadev. So pa še druge neštete s‘vari, ki spadajo v okvir vsake podobne s°cialno politične zakonodaje. V naši dr-^ayi imamo tudi svojo socialno zakonodajo. Ne moremo pa trditi, da bi ta socialna zakonodaja bila na oni stopnji, na j^eri se nahajajo drugod socialno politične zakonske določbe, ob katerih uresničevanju ter izvajanju se rabljajo tista številna socialna trenja, ki so posledica sodobnih vse večjih prepadov med oni-?•> ki nekaj imajo, in med onimi, ki ni-Cesar nimajo. Ne radi izravnanja socialna stanja vseh družabnih in narodnih s*ojev, ampak radi materialne okrepitve oouboženih in srednjih plasti naroda in družbe so gotove države ustvarile sijaj-»o vzore hvalevredne in moderne social-lle zakonodaje, ki si jih lahko tudi pri aa$ postavimo za zgled.
V	nedeljo se sestane v ljubljanski De-avski zbornici naš delovni parlament, se zoero delegati Delavske zbornice, tega 'Uanifestantnega fora vseh onih socialnih »stanov in teženj, katerih končni cilj je možnejše zadoščanje materialnim, duhovnim ter strokovno stanovskim pozebam vseli duševnih in fizičnih delov-D«i slojev. Ta socialni parlament bo na Sv°ji nedeljski skupščini obravnaval vse »ktualne socialno politične probleme, ki 5° vključeni v postavkah novega proračunskega osnutka Delavske zbornice v Ljubljani za poslovno leto 1938.
Novi proračun Delavske zbornice pred-Vl<Jeva skupno 2.200.000 dohodkov, torej 2a 200.000 več napram letu 1937, ter rav-toliko izdatkov. Med izdatki nahajajo sledeče postavke: osebni izdatki din' “61.980, materialni izdatki poslopij v Ljubljani in na Prevaljah ter uradov v Ljubljani 268.500 dinarjev. Materialni iz-ratki uradov v Mariboru 127.200 dinar-^e.v, materialni izdatki hiše v Celju 43.050 dinarjev. Zavarovanje in davki za osebic: 61.460 dinarjev, samoupravni organi din
0.400, kulturne svrhe 85.000 din, sociai-a politika 395.000 din, investicije, naivke in naložbe 565.000 din, budžetska f^erva 71890 din. V okviru partije so-'a*tia politika so predvidene tudi pod-* ro brezposelnim v znesku 110.000 din er Podpore za pravno zaščito, razne odpore in podpore rudarski zadrugi v Upneni iznosu 100.000 din. Nekatere po-avke so nekoliko višje od lanskih in ^dlanskim, vendar je izven dvoma, da 1 bilo potrebno zvišanje gotovih postavk, redysem onih, ki naj služijo ublaževanju , rezPoselnosti. Maribor kot izrazit deteti Jur industrijski center ima še pravic due razloge, da se življenjskim potre- * m delovnih slojev poseča prav poseb-fu P°.ZorilosJ- Meseca oktobra je potekla nic	delegatov Delavske zbor-
e- Padi tega je predviden še izreden Bračun za predvidene volitve v Delav-zbornico v znesku 300.000 dinarjev, v radicija, borbenost ter stanovska za-Zj'.nost ustvarjajo v življenju zrele po-sv T Priboritev gotovih pravic in zak )0^'n- budi Delavska zbornica kot in	Predstavnica	našega delavstva
Vps7a.meščenStva je čvrsto zasidrana v njen °n*'1 družbenih slojev, ki so na ein obstoju in rasti močno prizadeti.
Francoski diplomatičnž protisunek
Delbos	obišče
šavo* Beograd* Bukarešto, Budimpešto
LONDON, 10. novembra. »Evening News« doznava, da je Japonska zasi-gurala Nemčiji ter Italiji posebne gospodarske prednosti v onih delih Kitajske, ki jih je že zasedla, in pa onih, ki jih namerava še zasesti. Nemčija se pripravlja, da pridobi tudi druge države za to, da pristopijo k protiboijševiškemu paktu. To akcijo bo vodil von Ribbentrop. Diplomatični sotrudnik navedenega lista opOZarja, da bo s francoske strani prav hitro sledila diplomatična protiofenziva. Takoj po podpisu protikomunističnega pakta je napovedal Delbos svoj poset v Varšavi. Iz Poljske potuje nato v Prago, Bukarešto in Beograd in se ob vrnitvi ustavi tudi v Budimpešti. Francija bo podvojila svojo aktivnost, da se v Evropi ohrani ravnotežje.
DUNAJ, 10. novembra. Polslužbeni »Weltblatt« se v uvodniku peča s pristopom Italije k nemško japonskemu protiboijševiškemu paktu, zatrjujoč, da nista samio Italija in Nemčija zaskrbljeni radi boljševiške propagande. So v srednji Evropi države, kj uporabljajo vsa sredstva v odporu proti komunistični propagandi, vendar pa je navzlic vsemu zelo dvomljivo, če bodo države, kakor so Avstrija, Poljska in Madžarska, pristopile k temu nemško-japonsko-italljanskemu paktu. Ni nobenega razloga, kj bi mogel prisiliti Avstrijo, da se priključi temu paktu.
PRAGA, 10. novembra. Na povabilo vlad držav Male antante je francoski zunanji minister Delbos odgovoril, da bo sredi decembra posetil Prago, Beograd in Bukarešto. Temu potovanju se bo pridružil tudi obisk francoskega zunanjega ministra v Varšavi.
If Hd&fosku	S
sUih fmmrn
VARŠAVA, 10. novembra. Havas poroča: Danes pfvokrat se vijejo v Gdansku zastave s kljukastim križem in sicer na nekaterih zasebnih zgradbah, četudi ni še postala pravomočna naredba senata
V
m&§d so Sm^koi	kpm
C5STSE2»t^ll
svobodnega mesta Gdanska, s katero se uvaja takšna zastava. Na tej zastavi se nahaja v desnem gornjem voglu grb Gdanska.
ŠANGHAJ, 11). novembra. Položaj kitajskih čet v Šanghaju je postal nevzdržen, tako da je vrhovno kitajsko poveljstvo odredilo izpraznitev vsega šanghaj-skega mestnega področja po kitajskih četah. Izpraznitev se je že izvršila. Ki-
tajci so zažgali pred umikom veliko šang-hajskih predmestij, ogromni požari južno od Nantaua pa pričajo o tem, da so kitajske čete evakuirale prostor-južno od
francoske koncesije.
Čudno, (m testoma:	-
Itateneijo
PARIZ, 10. novembra. »Epoque« poroča iz Rerpignana, da je prispela iz Bologne v Perpignan pošiljka 18 vagonov žita, ki se že nahajajo na španskih tleh. Nadaljnje italijanske pošiljatve žita gredo preko Francije (Medane) in so namenjene
v Gerbere, da lahko pridejo na ta način v republikansko Španijo. Kakor zveni 10 poročilo zares čudno, tako se te vesti potrjujejo in so zbudile v francoskih krogih precej pozornosti.
Bosvetovmio	iaMtanskik
M AkktM
BUKAREŠTA, 10. novembra. 19. t. m.lze. Prav tako so sklicali v Ankaro k za-pričroe v Ankari posvetovanje direktor- sedanju stalni svet držav Balkanske jev emisijskih bank držav Balkanske zve-1 zveze.
Mussolinijev sm Birno m&emjslu
ujetnik!!
PARIZ, 10. novembra. Havas poroča: »Matih« prinaša poročilo iz Londona: Nasprotno vsem službenim demantijem iz Rima zatrjujejo nadaljnje vesti iz Barcelone in Valencije, da je bil starejši sin
Mussolinijev, Bruno Mussolini zrušen z letalom vred na področje republikanske Španije in da je sedaj ujetnik republikanskih sil. Špansko poslaništvo v Londonu je izjavilo, da nima nikakšnih vesti a
Na torkov živinski sejem v Mariboru
dne 9. t. m. je bilo pripeljanih 10 konj, 17 bikov, 160 volov, 550 krav in 12 telet, skupno 749 komadov. Povprečne prodajne cene so bile sledeče: debeli voli 4.60 do 6 din, poldebeli voli 3.75—5.50, plemenski voli 3.40—4.75, biki za klanje 3.50 do 5, krave debele 4—4.75, plemenske krave 3.25—4, krave za klanje 2.25—3.60, molzne krave 325—4, breje krave 3.10 do 3.60, mlada 'živina 4 — 5 50, teleta 5 do 6.75. Prodanih je bilo 400 komadov. Mesne cene: volovsko meso 1. vrste 10—13, volovsko meso II. vrste 8—10, meso bikov, krav in telic 6—12, telečje meso
I.	vrste 10—12, telečje meso 11, vrste 8 do 10, svinjsko meso sveže 10—14 din za kg.
Nesoglasja v avstr*jsko.jugoslovensklh trgovinskih odnešajih. Z Dunaja poročajo, da obstojajo med Avstrijo in Jugoslavijo nesoglasja glede izvajanja trgovinskega prometa, ki so nastala radi tega, ker zahteva Jugoslavija za gotove izvozne kredmete, kakor žito in surove kože, plačilo v devizah, medtem ko zastopa A vstaja stališče, da velja v smislu trgovinske pogodbe za ves blagovni promet predvideni način plačevanja* potom kliringa. Enako stališče je Avstrija zavzela tudi napram Romuiliji glede plačila dobavljenega petroleja.
Produkcija bombaža v naši državi se bo povečala. Poljedeljsko ministrstvo je svoječasno izvedlo akcijo, da se prouči možnosti večje produkcije bombaža v naši državi. V okolici 'Vršca, Novega Be-čeja in Velike Kikiude je bilo letos na-•sejanlh 24 juter z bombažem. Sedaj se bo ta akcija nadaljevala in bodo prihodnje leto veliki kompleksi v Vojvodini, Hrvatskem Primorju ib v Dalmaciji posejani z bombažem. V zvezi s to akcijo se bo gradila v Petrovgradu velika tvor-nica za čiščenje in predelavo bombaža, ki bo zaposlila okoli .600 delavcev.
Izvršilni odbor Kmetijske zbornice je imel v Ljub'Pni sejo, na kateri se je sklenilo, da se skliče v svrlio proučitve sedanjega stanja in določitve smernice smotrnega dela posebna anketa gospodarskih strokovnjakov, pri kateri, bi sodelovala tudi banska uprava. Izvršilni odbor je nadalje sklenil zahtevati na merodajnih mestih, da dobi zbornica primerno zastopstvo tudi v tarifnem odboru kakor tudi da lahko sodeluje pri sklepanju trgovinskih pogodb. Kmetijska zbornica stoji na stališču, da je nujno potrebna revizija vseh pristojbin, katere pobira zavod za pospeševanje zunanje trgovine pri izvozu kmetijskih pridelkov.
Največ iiisoivenc v Sloveniji. Po podatkih splošne državne statistike je bilo v oktobru v vsej državi, 12 prisilnih poravnalnih postopanj (lani 14) in 4 kon-kurzi (lani 7). V dravski banovini smo imeli 2 konkurza in 6 poravnalnih postopanj. Od skupnega števila 16 insolvenc je v mesetu oktobru odpadla polovica na insolvence v Sloveniji.
Znatno povečanje naših železniških dohodkov. Po najnovejših podatkih so znašali dohodki naših železnic v septembru 237 milijonov din, to je za 34.9 milijona din ali za 20.5% več nego lani.
Sodobna socialna zakonodaja, ki naj postavi našo državo v čestiti zbor vseh držav z modernimi socialno političnimi zakoni ter zajamčenimi socialnimi pridobitvami, naj ne okrepi samo avtonomije
•Delavske zbornice, ampak naj tudi ustvari možnosti zn širša in globlja reševanja vseh perečih nameščenskih in delavskih teženj, ki kličejo po nujni rešitvi.
t •
usodi Bruna Mussolinija, italijansko poslaništvo pa, da ni prav nič obveščeno o usodi mladega letalskega častnika. Italijansko ministrstvo za tisk in propagando pa je podalo sledeče pojasnilo: »Bruno je živ in zdrav. Ni mrtev,'niti ranjen, niti ujet. Ni pa mogoče točno pojasniti, kje se trenutno nahaja, ker vrši svojo vojaško dolžnost.
PMetlu
Kje je slovenski Herkules...
V »Delavski pravici« št. 45 beremo:
»Podoba časa in rodu.
»Komu naj torej primerjamo ljudi tega rodu in komu so podobni? Podobni so otrokom, ki posedajo po trgih in si med seboj kličejo:
.Piskali smo vam, pa niste plesali; peli smo žalostinke, pa niste jokali.’ (Lk 7, 31—33.)
1 eh besed sv. pisma se človek nehote spomni dandanes, v naših razmerah tembolj, ko si neki ljudje prisvajajo edino vodstvo, edino poklicanost za vse javno življenje. Povsod hočejo imeti prvo in zadnjo besedo, povsod imajo samo oni prav in vsi drugi napak. Kdor ni z njimi, je proti njim. Odtod to, da tisti, ki hoče danes pokazati na pravo podobo življenja, tvega, veliko tvega — ne le sebe in svoj položaj, marveč tudi vso svojo zdra vo okolico. Nanj se vržejo vsi, ki si ne dovolijo, da bi jim kdo kakorkoli vzbujal glas vesti, takemu predrznemu resnico-^udu naprtijo najbolj ogabne očitke, raz-kriče ga kot upornika, nevernika, naspi otnika Cerkve, priležnika komunizma, podpihovalca ljudi in podobno. A vse to ni drugega, kot izraz tiste poniglave in podle strasti, da opljuje vse, kar ni strogo uvrščeno (za naše razmere je silno značilno uvrščanje, sortiranje!) v njihov krog. V teh ljudeh je izrazito nagnenje za poveličevanje samodopadljivosti in samozavesti v edini lastni pravovernosti, v središču vsega resničnega, zdravega in’ poštenega. Elita v vsakem oziru! To ni moralno, ne krščansko, ampak lo podlo, do ogabnosti pretkano in preračunjeno agitatorsko delo, ki. vidi zablodo samo iz ven sebe. Zase pa ti ljudje nimajo ne časa ne volje, da bi se ustavili ob sebi in si pogledali v dno duše. To početje ni drugega, kot hinavščina in moralno sli-narstvo. Človek se nehote vprašuje- Kje je slovenski Herkules, ki bo izkidal ta smrdljivi Avgijev hlev? »Škoda, da ni kršč. soc. »'Del. pravica« še nekoliko bolj konkretizirala teh »poniglavcev« in »slinarjev«.
Statistika o korupciji
»Trg list« piše v št. 124: »Zanimiva statistika o korupciji. Po sodnih podatkih o obsodbah zaradi korupcije se kaže naslednja slika o razširjenosti korupcije v državi. Zaradi sprejemanja podkupnine je bilo v letih od 1931—35. obsojenih v Jugoslaviji 152 oseb. Od teh je bilo na ozemlju Srbije obsojenih 57 oseb, v Južni Srbiji 39, Hrvatski in Slavoniji 32, Bosni in Hercegovini 8, v Vojvodini 7, v Sloveniji in Dalmaciji po 5 in v Črni gori 1 oseba. Največ je bilo ljudi obsojenih zaradi sprejemanja podkupnine v 1. 1932, in sicer v Srbiji. Zaradi podkupovanja pa je bilo obsojenih v teh letih 339 oseb, in sicer v Hrvatski in Slavoniji 96, v Bosni 54, Srbiji 51, Južni Srbiji 48, Sloveniji 23 in Dalmaciji 17 oseb. V Črni gori pa ni bil v vseh teh petih letih obsojen nihče. Seveda pa so tu všteti samo primeri, ko so se procesi končali z obsodbo. Koliko primerov korupcije pa je bilo, ko ni bilo nobenih procesov. Pa ravno teh primerov je bilo največ.«
Z zemljo zravnano
Sarajevska »Jugoslovenska pošta« objavlja,pod tem naslovom to-le, z debelimi črkami tiskano beležko: »Čapljina, 3 novembra. V Lučah pri Ljubnem, srez Gornjigrad v dravski banovini ni pravoslavnih vernikov -in tudi ni — jasno — pravoslavnega pokopališča. Preteklo leto je bil v tem kraju v službi Mirko Si-ierkovič, orožniški narednik. Njega je zadela velika nesreča, od katere je večja samo ta, današnja, kakor pravi sam Si-jerkovič. Preteklo leto mu je umrl otrok. Ker ni pravoslavnega pokopališča, je župnik na prošnjo dovolil, da dete pokopljejo na katoliškem pokopališču. In vse bi se lepo rešilo, ako bi interesi službe ne zahtevali, da je bil Sijerkovič premeščen v Domanoviče. Sijerkovič je postavil spomenik svojemu detetu in odšel na svoje novo službeno mesto. Toda čim je Sijerkovič odšel, je župnik Jurij Mikulič ukazal, da se spomenik odstrani in grob zravna z zemljo, »ker za pravoslavne ni prostora na katoliškem pokopališču,« je rekel župoik.
•Peter Veliki" naših dni
Gospodar turške države im swoie ime irikn
meniai
j
Poreklo predsednika turške republike — „Popolni' agitator, politik, pamislist, pesnik
i,Rešitelj", „Gče" — Vd.aL-
KEMAL AlATURK
V novi Turčiji ne vlada — za kulisami — niti odbor kakšnih denarnikov, niti notranji krog predstavnikov družbe, plemstva, gospodarstva, niti četa gene-ralnoštabnih častnikov, niti Častitljivo izročilo pradavnega carstva, pa tudi ne vplivi tujih velesil. Nad novo Turčijo vlada on, ki jo je zgradil, vlada po svoji volji kakor nad svojo osebno stvarjo, vlada po onem prastarem pravu, da je vsakdo lastnik svojega dela: Kemal ,Ata-Turk-Kemal Oče Turčije. Nedavno je poteklo petnajst let, odkar je s krepkim zakon o.ni vzel državno vodstvo v svoj roke.
Od svojih podanikov'sc razlikuje tudi po svoji zunanjosti. Je stasit, svetlolas, modrook — velikan med svojimi rojaki turškega plemena, ki so pretežno nizke rasti, rjave polti in črnih oči. Pa ga tudi ni rodila Anatolija — njegovi predniki so iz področja stare rimske ceste, ki je nekoč vodila od današnjega Beograda preko klasične Nisciae (današnjega Niša) po vardarski dolini do Soluna — prastara prometna zveza, po kateri so sc na sever in na jug selili vsi mogoči narodi. Po obličju je Mustafa Ata-Turk prej Slovan kakor 1 urek. Mogoče mu je ravno zato, ker je verjetno tuje krvi, uspelo zanesti v turško javno življenje nove nazore, nova pojmovanja, nov ritem in novo življenjsko silo. V svetovni zgodovini je samo še ena osebnost, ki se ji ;o
kakor njemu — posrečilo tekoni enega samega desetletja tako iz temeljev spremeniti življenjski način vsega naroda: Peter Veliki. .
Mali Mustafa...
Razdobja njegovega življenja in njegovega bajeslovnega vzpona najbolje označujejo spremembe njegovega imena. Je sin malega carinskega uradnika zdravega, krepkega rodu in matere Zo-beide rodom iz Macedonije, izredne ženske — zanimivo je, da je bil pri vseh znamenitih osebnostih povojne evropske politike, pri Masaryku, Pilsudskem, Mus soliniju in Hitlerju odločilen materin vpliv — ime mu je bilo Mustafa Kemal za razliko od mnogih drugih malih Mu-stafov, ki so hodili z njim v šolo. »Kemal« pomeni v turščini »popoln«; ta vzdevek mu je dal neki učitelj radi njegovega izrednega matematičnega znanja. Mati je hotela, da bi ji sin postal hodža — postal pa je vojak. Pozneje — po uspešni obrambi Dardanel — je Mustafa Kemal dobil pridevek »paša«.
Ko je leta 1921. porazil grško vojsko in jo pregnal iz Turčije, si je pridobil naslov »Ghazi«, kar pomeni »rešitelj, zatiralec nevernikov«. Ko pa je sam postal največji »nevernik« v turški zgodovini, ko je ukinil kalifat, je Ghazi Mustafa Kemal zapovedal, da si morajo vsi Turki po zapadnjaškem načinu nadeti priimek:, sam si je dal priimek »Ata-Turk«. Kcn-čno je tudi svoj prvi vzdevek K mul: ki je arabska beseda, spremenil v turško besedo Kamal.
; Mustafa Ata-Turk je že v svoji mladosti kazal zelo lepe zmožnosti. Postai je izredno sposoben častnik — poleg tega pa še agitator, politik, pamfletist, pa tudi pesnik. Napredna politika ga je privedla v temnico, iz nje so ga vzeli samo zato, ker je bil sposoben vojak in radi tega potreben.
Med italijansko-turško vojno se je | Mustafa Ata - Turk boril v Tripolitaniji. Med tem je izbruhnila balkanska vojna; ko je zvedel, da mu je mati v nevarnosti, je pohitel čez Egejsko morje v Solun in je našel mater kot grško ujetnico. Ta doživljaj se mu je zasekal globoko v spo min — in ko je deset let pozneje gonil grško vojsko proti morju, je najbrže občutil zadovoljstvo maščevanja za muke, ki mu jih je pretrpela mati v solunskem ujetništvu.
Med vojno se je njegovo zdravstveno stanje 'radi naporov in neobičajno intenzivnega življenjskega načina tako poslab šalo, da se je moral iti zdravit v Karlove Vare. Znani zdravnik profesor dr. Zu-ckerkandl ga je pregledal in mu je izjavil. da bo čez leto dni umrl, če svojega življenjskega načina temeljito ne spremeni. Bodoči gGspodar Turčije je na to prekinil zdravljenje, se vrnil v svojo domovino, odpotoval na bojišče v Siriji in — nadaljeval svoje staro življenje. Danes je njegov telesni ustroj močen in odporen, kakor je bil v mladosti.
Ko je po njegovi zaslugi iz premagane države nastala zmagovita Turčija, je bil to šele prvi korak Kamala Ata-Turka, da postane uajvečja osebnost turške zgo dovine po Sulejmanu Veličastnem. Kakor kipar ie začel oblikovati novo Turčijo po svojih zamislih in po svoji volji. Njegove reforme — koliko krvi je v novejši turški zgodovini poteklo radi reform, ki so v primeri s Kamalovim delom neizrekljivo malenkostne — so tako krepko izrazite in tako dalekosežne, da mu za izvršitev Prav zares ni več mnogo ostalo. Odvrgel je vse breme tradicij, zravnal vse do temeljev, potem pa je začel izno-va. Ukinil je fes, spremenil mošeje v žitnice, latiniziral jezik in pisavo; z eno peresno potezo je ukinil mnogoženstvo, uvedel nove zakonike; s prisilnimi sredstvi je posebno v zdravstvenem pogledu uredil Carigrad,* uvedel gregorijanski koledar in decimalni sestav; pod njegovo vlado se je prvič v turški zgodovini izvršil popis prebivalstva. Črtal je razen treh vse praznike, osvobodil ženske, ukinil ferendžo (ženski lični pajčolan), uvedel zdravniški pregled moških in žensk pred poroko, dal Turkom nova imena in končno — napravil novo prestolnico. Vse te preosnove so prihajale kakor strele iz jasnega neba. Neki ameriški časnikar trdi, da je v zdravniških krogih slišal, da so Kamalovj reformistični udari posledica kroničnih nevralgičnih bolečin: bol se jevlja, Kamal Ata-Turk si išče duška in — diktira neslutc-ne reforme.
orez večjil;
retr
ta kriza je potezi Ijajev.
Le 1G krat na mesec sme
Poslednja leta živi gospodar nove Turčije čisto zase v Chanak-Kayu. Pre“ par leti je tam umrla njegova mati. Mogoče je bil edino njej brezmejno zvest :n se je menda tudi edino z njo čisto zaupno pogovarjal. Tam si je uredil vzorno posestvo. Kakor vsi vzhodnjaki, posebno še Turki, ima rad vrtove; ChanaS-Kay je nekoliko podoben Dioklecijanovemu pribežališču v Splitu. Zanimivo je, si je Kamal Ata-Turk na svojem posestvu dal napraviti jezero, ki ima natančne obalske obrise Marmornega morja. Kd° kakšni čustveni spomini so vpliva'*
ve,
Nič opozicije...
Znano je, da Kamal Ata - Turk ne trpi nasprotja svojim idejam in da s svojimi protivniki zelo trdo obračunava. Ko je sklenil prijateljsko pogodbo s Sovjetsko Rusijo, so mnogi politični preroki smatrali, da je s tem nehote odprl vrata tajni komunistični agitaciji. Te slutnje niso bile neutemeljene — agitacija se je res prav kmalu pojavila. No, pa jo Kamal Ata - Curk agitatorje in agente 'kar hitro polovil in jih je dal vse povesiti v vseh obmejnih krajih — agitacija je takoj prenehala, politično sodelovanje pa je ostalo. Po poskusnem atentatu l. 1926 so padli vsi opozicijski voditelji, med katerimi so bili tudi Kamalovi osebni prijatelj in vojni tovariši. Danes svojega nezadovoljstva ne kaže več tako drastično — sai mu politika močne roke zdaj ni več tako potrebna. Poslednja kriza se je končal;' z odstopom dosedanjega ministrskega predsednika Ismeta Inenija, nekda-
nanj, da si je kaj takega zaželel? Mogoče hoče imeti vedno pred svojimi očmi v malem Marmorno morje, kjer se je začela njegova velika kariera, kjer je neštetokrat križaril in organiziral dardanelsko obrambo? Kamal Ata-Turk pa se v svojem zatočišču seveda ni odpovedal vladanju, kakor je storil svojčas Dioklecijan; nepričakovano odhaja iz tega kraja v Ankaro ali Istanbul, ko ga kličejo važni državniški posli. Leta 1923 se 'P oženil s turško književnico Latife Harij-mo,Jcasneje pa se je od nje ločil. Ameriški časnikarji trdijo, da je med vsemi vi* darji sveta najtežje priti do Kamala Ata-Turka; izposlovati si avdienco pri angleškem kralju je baje igrača naprani naporu, ki je potreben, če hočeš pri turškem vodji doseči sprejem. Za razliko o<i tolikih drugih velikih in malih diktatorjev današnje dobe Kamal Ata-Turk a6 mara javno nastopati, se ne kaže rad h noče, da bi njegovo ime mnogo omenjali. Turški listi smejo le desetkrat na ffle' sec prinesti njegovo ime. Vedno ga obdajajo pribočniki in stari vojni tovariši, s katerimi prav rad kvarta; igra pa redno poker. Redkokedaj pa se spusti v partijo s tujimi diplomati. Pri kvartanjn navadno dobiva, vendar pa zahteva, da oni, ki je izgubil, sprejme zgubitek spet nazaj. Med kvartanjem pije francoska vina — svojčas v muslimanskem svetu prepovedano pijačo.
Državniške posle opravlja navadna ponoči, lo je težka preskušnja za njegove sodelavce. Posvetovanja se pri Ka-malu Ata-Turku vrše redno po polnoči in trajajo do zore, včasih pa še kar ves sledeč dan —, njegovi sodelavci morajo imeti jeklen telesni ustroj.
O Kamalu Ata-1 urku nikoli nihče U‘-ve, kaj namerava. Oživotvoril je celo najsmelejše sanje turškega nacionalizma-Ostane samo še eno. Tuja oporišča i*a Dodekanezu držijo spričo razvoja moderne vojne tehnike prilično v šahu vse nove obrambne utrdbe in naprave, ki P jo Kamal Ata-Turk v Dardanelah in °h Dardanelski ožini spet postavil.
.a D-
i o;„i, j
t-pa.še. ki je sklenil za Turčijo
Revija najboljših mariborskih in zagrebških težkoatletov bo v soboto 13-novembra ob 20. uri v veliki unionski dvorani, kjer bosta pomerila svoje moči v dvomatchu Herkules iz Zagreba in Inkovski športni klub iz Maribora. Oba kluba imata v svoji sredini najboljše atlete in je pričakovati, da bo sobotni tež-koatletski nastop nudil dober šport. Na sporedu so 4 rokoborbe in 5 boksarskih točk.
Še nikdar nš bik) tako velikega zanimanja za nogometno tekmo kakor za srečanje med ISSK Mariborom in SK Železničarjem, ki bo v nedeljo 14. t. m. ob 14.30 na stadionu SK Železničarja. Tekma je izredne važnosti za oba kluba, saj bo od nedeljske tekme odvisno, kateri klub* bodo sodelovali pri ožjem tekmovanju za prvenstvo LNP, ki se bo pričelo meseca marca 1938. Tekmo bo sodil zagrebški sodnik g. Jelenič, njegov namestnik Pa je g. Bažant iz Zagreba.
Zaključno kolesarsko dirko priredi bN Železničar v nedeljo 21. t. m. na krožni
mirovno pogodbo v Lausanni; |progi Maribor-Rače-Ptuj-Maribor
Hrana spreminja značaj
'evekov
Legenda o Metuzalemu trdi, da so v takratnih časih živeli ljudje mnogo delj, nega živijo dandanes, če je v tej svetopisemski pripovedki res nekaj resničnega, tedaj je jasno, da se nanaša ta legenda predvsem na izredno visoko starost, ki so jo doživljali nekateri, močni in življenjskih sil polni, starci. Vse statistike iz zgodovinskih časov, kolikor jih imamo Pač na razpolago, nam dokazujejo, da se Povprečno starostno doživetje današnje-sa kulturnega človeka iz stoletja v stoletje visa, medtem ko otrokova umrljivost vidno pojenjuje. Z ozirom na vsestransko zboljšane zdravstvene razmere je ta razveseljiv pojav nedvomno rezultat izboljšanja in pofinočenja današnjih Prehranjevalnih sredstev.
Ko sedemo danes za najokusneje pripravljeno in z vsemi želodčnimi dobrinami obloženo mizo,prav gotovo ne mislimo na to, koliko truda je bilo potrebno, Predno se je to ali ono hranilo v svoji današnji pri pravi dovedlo do današnje popolnosti in današnjega okusa. Paralela, ki io potegnemo med najrazkošnejšim dine-iem prvorazrednega pariškega hotela in onim skromnim jelom, ki si ga je bil v davnih časih pripravil pračlovek in to še predno mu je bil znan ogenj, mam pokaže ves ta razvoj v drastični luči.
V današnjem načinu prehrane stopa zlasti v zadnjih letih vedno bolj v ospredje čim naravnejša in čim bolj vegetarijanska hrana. Odkrita hranilna moč raznih vitaminov je rodila zahtevo po surovi, to se pravi nekuhani hrani. Ker obstojajo medtem že razna udruženja in sekte, ki hočejo v načinu prehrane »nazaj k naravi«, je potrebno, da se tudi naši či-tatelji seznanijo s tem problemom. Za nas obstoja danes samo še vprašanje, v koliko je to prehranjevanje dosegljivo, ker danes že ne moremo več ločiti, kaj je naravno in kaj 'umetno. Poleg tega pa nastaja tudi vprašanje, v koliko bi takšna surova hrana ustrezala sodobnemu kultiviranemu človeštvu.
Pri tej presoji ne smemo pustiti iz vidika dejstva, da je tudi vse ono, kar uživamo danes, navadno v surovem stanju (sadje, zelenjava in drugo) prav za prav že produkt visoke kulture. Za vse one dobrote, ki pridejo v svežem stanju na niizo, smo prav za prav dolžni zahvalo tehnični izpopolnitvi današnjih prometnih sredstev. To dejstvo nam pove, da je vsa hrana »nenaravna«. 2e od leta 1876, ko ie zaplula v morje prva Charles Telliero-.va ladja, opremljena s svojevrstno hladilno napravo, lahko prevažamo tudi hitro kvarljive stvari iz ene celine na drugo. Pred nedavnim so servirali pri ineki Pariški pojedini ribo, ki je bila nekaj ur Pred tem vlovljena v Evfratu in z zračno Pošto odpremljena v Pariz .Sicer pa nam jii treba segati po sličnih primerih, ko imamo istih dovelj doma. Mi jemo danes n- Pr. samo plemenite sadeže in menda ni med nami prav nikogar, ki bi se kaprici-'al na sadove divje necepljene jablane ali »ruške.
Pračlovek, ki je prebival na našem Planetu že pred nekaj stotisoč leti, ni poznal umnega kmetijstva in ne ognja. Vse sadeže, ki so mu jih obrodila divja dre-Vesa, je zaužival izključno v surovem stanju. Ker pa mu samo rastlinska hrana J1! zadoščala za njegovo krepko razvito el°. je jedel tudi surovo meso. Še danes naletimo na nekatera plemena pri Eski-*nih, ki jedo ribe in meso v surovem sta-”ju: kakor ga je zaužival že pračlovek. €znjo po združitvi mesne in rastlinske ”rane je torej podedoval človek že od tvojih prednikov. Le redki so ljudje, ki 1 se zadovoljili samo z mesno ali pa samo z rastlinsko hrano. Takozvana meša-a hrana najbolj prija našemu želodcu.
žkišj&tje
Pouk, ki nam ga dale prva banovinska sadna
v Mariboru
e že rcs> so mecj nanii tllcjj vegetari-anci, kar pa naravno ne izključuje mož-°st'. da bi mesne hrane ne mogli jesti. Podobne slučaje imamo tudi med ži-®‘nm Zanimiv poskus je napravil znani mski kemik Liebig z nekim medvedom zoološkem vrtu. Medved je bil miren rno toliko časa, dokler so ga krmili s »s °.m >l! zelenjavo. Ko pa so mu pričeli re^lvjrati* meso, je postal divji in neva-• Znano je tudi da so merjasci, ki je-mnogo mesa, celo človeku nevarni
Letošnja sadna razstava je bila prekrasna, skoraj umetniško lepa — so govorili nekateri obiskovalci letošnje sadne razstave v Mariboru. Drug; obiskovalci so dobili slični vtis, vendar so imeli drugačno mnenje. Vzemimo za primer dva umetnika. Oba vidita vse enako, naslikala bi različno. Kako to? Pravijo, da imajo umetniki telesne in duševne oči. Pri umetnikih je to svojstvo gledanja najbolj razvito. V vsakdanjem življe nju, pri navadnih ljudeh ta različna gledanja z telesnimi in duševnimi očmi ne prihajajo toliko do izraza, ko pri ustvarjajočem umetniku. Umetniki morajo imeti to svojstvo. da na pr. slikar s svojo sliko ovekoveči svoj doživljaj, ki ga je doživel v istem trenutku, ko je svoj doživljaj prenesel na platno. V sliki ni nič preračunanega. Za razliko med umetniškim delom in delom narodnega ekonomista naj bo povedano, da mora gospodarski strokovnjak doživljaje in izkušnje urejevati ter iz njih ustvariti točno preračunano narodno gospodarsko sliko.	\
Umetnik fiksira moment doživetja. Narodni ekonomist fiksira iz velikega števila doživetij realno gospodarsko vrednost. V tem tiči ključ uspeha gospodarskih akcij. Če se pa tudi na gospodarskem polju hoče fiksirati momentano doživetje in osebno razpoloženje, potem takšna gospodarska akcija ne more postati trajne vrednosti, ker nima v sebi onega, kar bi ji dalo višjo vrednost. Če se v narodno gospodarskem udejstvovanju ravnamo po momentanem razpoloženju, potem streljamo mimo cilja. — Umetnost je le čut. Brez poznavanja razmer, brez spretnih rok. brez jasnega načrta in praktične sposobnosti je tudi najbolj živi čut hrom.
Mnogo je umetnikov na gospodarskem polju, ki nosijo v sebi čut in vedo, kaj bi bilo treba podvzeti in narediti. Vsi ti pa v največ slučajih ne pogodijo prave smeri, da bi svoj strokovni in gospodarski čut materializirali in s tem ustvarili trajno gospodarsko vrednost.
Potrebe našega gospodarskega življenja so v zadnjih 10 letih že pokazale pot, po kateri moramo hoditi, Če elimo našo glavno kmetijsko panogo dvigniti na ono organizatorsko stopnjo, kj jo zo svoji narodnogospodarski važnosti nujno potrebuje. To pot morajo hoditi vsi sadjarji brez izjeme na strokovni položaj in na politično usmerjenost. Narodno gospodarstvo ne prenaša strankarsko-politič-nih podvigov in zablod. Tudi se ne da nategniti na kopito, ki ni zanj strojeno.
Letošnji prvi banovinski sadni sejni in sadjarska razstava sta bila organizirana v velikem stilu. Sodelovali so inženjerji, arhitekti, ekonomisti, sadjarski strokovnjaki in profesorji. Vtis razstave in sejma je bil ugoden in reprezentativen. Prireditev je v polni meri uspela, v kolikor je imela moralen in propagandističen namen. Ni pa uspela v trgovskem oziru, ker je bil realen trgovski efekt letošnjega sadnega sejma slabši od dosedanjih sadnih sejmov, ki so bili zadnja leta prirejeni v Mariboru sicer v skromnejših razmerah in z mnogo skromnejšimi banovinskimi in državnimi podporami.
Mariborski sadni sejmi se prirejajo zato, da naši sadjarji manifestirajo pred našo in inozemsko trgovsko javnostjo in pred konzumenti, da je naše obmejno
sadje lahko po obliki najmanj tako lepo | kakor amerikarrsko ali tirolsko, da pa jr po kakovosti in okusu boljše. Maribor ski sadni sejmi naj bi se po zamisli dosedanjih organizatorjev pretvorili v sadno borzo. Na ta način bi postal sčasoma Maribor središče sadne trgovine za jabolka. Mariborski sejmi bi s svojo orga^ nizacijo, v kateri bi morali biti organizirani obligatorno vsi sadjarji na področju bivše marib. oblasti, nudili tu- in inozemskih sadnim trgovcem možnost lažjega, hitrejšega nakupa sadja z manjšimi režijskimi stroški. Zato morajo sadni sejmi pokazati pravo sliko našega sadja, ne pa samo naše »sadno srce«. Sadni sejmi se morajo urediti po trgovskih principih, to je, da služijo na eni strani vsem sadjarjem brez razlike, na drugi strani pa, da sodeluje z vsemi solidnimi trgovskimi krogi. Organizirati mariborske sadne sejme mimo obstoječih trgovskih sadnih izvoznikov smatramo za pogrešno. Samo v skupnem delu in s skupnimi napori vseh pravih domoljubov je mogoče nekaj ustvariti. Odklanjati veliko število organizacij, ki so doslej z uspehom sodelovale pri sadnih sejmih, je ravno tako pogrešna narodno-gospodarska politika.
V pogledu realnega trgovskega efekta letošnji prvi banovinski sadni sejem ni naredil koraka naprej. Letošnji mariborski sadni sejem — naslednik tretjega sejma, ki so ga prejšnja leta prirejale sadjarske in kmetijske podružnice mariborskega okrožja, kakor tudi naslednik sadnih sejmov, ki ga je že pred šestimi leti priredila naša najnaprednejša sadjarska postojanka pri Št. Petru pri Mariboru oz. leto nato oba sreska kmetijska odbora — je bil lepo dekorativno urejen oddelek velike prve banovinske sadjarske razstave, ki je pokazal način pravilnega pakiranja sadja in pregled moči posameznih sadjarskih podružnic z ozirom na pridelovalno tehniko, pakiranje, kakovost in sortno količino jabolk. Program bivših organizatorjev mariborskih sadnih sejmov pa je bij, da se v bodoče na Mariborskih sadnih sejmih pokaže knpcu-trgovcu, našemu in inozemskemu, kaj smo v dotienem letu pridelali, koliko in kakšnega sadja, kje se dobi in koliko ga je na razpolago od posameznih sort takšnega, kakor je na sejmu razstavljeno. Na kratko povedano: mariborski sadni sejem mora postati »vzorčni sadni sejni«.
S tem v zvezi se bo pojavila potreba, da bo marib. vzorčni sadni sejem moral ustvariti zadružno sadno klet, ki bo regulator ponudb in cen sadja. Zadružna sadna klet pa bo dosegla svoj namen samo, če bo delovala po istih principih, ko delujejo žitni silosi v Romuniji, kletarske zadruge, zadruge za izvoz grozdja v Bolgariji in Grčiji itd., to je, da bo zadružna sadna klet lombardirala vskla-diščeno sadje. Letošnji način prireditve mariborskega sadnega sejma, tudi ni bil v skladu z narodno-gospodarskimi koristmi, katere mora nuditi našemu sadjarju. Na sejmu so bili izloženi štirje vagoni našega najlepšega sadja. Doslej smo izvozili okrog 450 vagonov jabolk v inozemstvo in 50 vagonov v Banat, torej ni predstavljal mariborski sadni sejem niti 1% izvoženih jabolk, da ne govorimo o kakovostnem razmerju; najmanj toliko
sadja, kot srno ga že izvozili, pa čaka na kupca. To, kar je bilo na mariborskem sadnem sejmu razstavljeno, je naše »sad-
NEMOČOCU
(oda t
strnem
preprečili
MOCOCt JE/
Dokazano je na neštetih primerih, da vpliva hrana na vsako bitje tako pri ljudeh kakor tudi pri živalih. Številni poizkusi, ki so jih napravili strokovnjaki na mladoletnikih v Ameriki in Angliji, so to potrdili.
Vprašamo se, odkod miren značaj Kitajcev in Indijcev? Odgovor je skrit v sestavini njihove hrane. Oboji jedo v večjih množinah r\i in rastline. V kolonijah so dolgotrajna opazovanja prikazala naravnost neverjetne spremembe v zadržanju in nastopu posameznikov. Oni do mačini, ki so se podvrgli vplivu importi-rane civHizacije in ki so spremenili prvotni način prehrane, so s hrano spremenili tudi značaj. Zdi se. da zadostuje, če človek le delno menja hrano, ki je je bil vajen, l^edno zauživanje mleka, mlečnih
izdelkov in jajc povzroča sčasoma v značaju gotove spremembe. Mleko divjega goveda in mleko današnje govedi se ne da primerjati ne po kakovosti in ne po množini. Tem zanimiva pa je primerjava v perutninarstvu, če pomislimo, da imamo danes kokoši-jajčaricc, kj znesejo letno vsaka nad 300 jajc.
Ko smo tako obšli v grobih obrisih način prehrane od pračloveka do današnjih dni, prihajamo do zaključka, da se človek v današnji dobi ne more več vrniti k nekdanji priprosti »naravni« hrani, ki si je tudi, odkrito povedano, ne želimo, ker ustreza današnji način okusno pripravljene hrane vsem potrebam našega želodca in s tem tudi značaju sodobnega človeštva, v kolikor ni seveda priredba hran.- pretirana.
no srce«, naša manifestacija, da lahko pridelamo sadje najboljše kakovosti, Žal pa ta prvovrstna kakovost, kakršna je bila izstavljena na sejmu, znaša komnj 1—2%, kar je za trgovsko prakso manj pomembno. V tem spoznanju so odločili dosedanji organizatorji mariborskih sadnih sejmov reorganizirati mariborski sadni sejm v duhu naših stvarnih in trgovskih potreb.
Kar se tiče prodaje »en bloc« letošnjega sadnega sejma po skromno nizki o3ni od Din 3.— bruto za neto, pri čemer znaša po odbitku stroškov za zaboj in papir faktična cena za jabolka samo Din 2.50 za kg, samo enemu tujerodnemu posredniku, ki bo sadje vložil v svojo klet in ne bo to naše »sadno srce« delalo nobene direktne propagande več, smatramo ravno tako za zgrešeno. Boljše bi bilo, da so prodali sadje onemu Beograjčanu, ki je nudil 25 para več za kg, obenem pa je obljubil, da 1» ves mariborski sadni sejem prenesel v Beograd in bo tam mariborski sadni sejem ponovil. To bi vsekakor pomenilo velik propagandni efekt za naše sadje. Lansko leto n. pr. je Šlo naše sadje iz mariborskega sadnega sejma prvič v originalnih poi-amerikanskih zabojih v Pariz in »a Dunaj. Po poročilih, ki smo jih prejeli, jo šlo naše sadje (kanade in Booskop) v Parizu sijajno v denar. To začrtano pot bi morali tudi letos nadaljevati, če že vzamemo iz našega sadnega telesa ven samo sadno srce, potem ga ne smemo zapreti v tujsko skladišče, temveč ga moramo kot takšno poslati v svet, da si z nfim pridobimo dober sloves in novih zvez.
Omeniti moramo »2 to, da je sadnim trgovcem neljubo, da sadjarji izberejo najlepše sadje za sejem, tako da njim ostane samo drugovrstno. V takšnem slučaju plačajo trgovci sadjarju 10 do 20 para po kg manj, kakor bi plačali, če bi jim sadjar prodal tudi prvovrstno sadje. Pri cenah kot so jih dosegli na letošnjem sadnem sejmu, pomeni to za sadjarje veliko denarno škodo. Vzemimo konkreten primer: en sadjar je pridelal 4000 kg lepih jabolk; od teh je izbral za sadni sejm 12 amerikanskih zabojev, kar iznaša 250 kg. Za teh 250 kg je prejel Din 625.—, za ostalih 3750 kg jabolk pa mu trgovec z ozirom na to, da je odbral najlepše za sadni sejm, ni hotel plačati Din 1.80, temveč-mu je plačal samo Din 1.60 za kg. Potemtakem je sadjar prejel za 3750 kg sadja samo Din 6.000.—, mesto Din 6.750.—, katero svoto bi dobil za sad?;, če bi trgovcu prodal tudi prvovrstno sadje. Če priraeunamo k tem Din 6.000.— še onih Din 625.—, j« prejel skup no za 4000 kg sadja Din 6.625.— mesto Din 7.200.—, kar pomeni pri današnjem pomankanju denarja za našega kmetovalca že občutno breme. Prepričani pa smo, da bi naš sadjar rade volje vzel tudi to breme na svoje rame, če bi bil prepričan, da je s tem pripomogel utrditi sloves svojega sadja in pridobiti nove trgovske zveze. Temu in samo temu pa morajo služiti bodoči mariborski sadni sejmi, ki morajo stremeti v prvem redu za realnim trgovskim efektom!
Inž. Ter žar
Sociaiki otectkik
Neugodne mezdne razmere. Kar se tiče mezd, so stalno skoraj za 9% nižje kakor v letu 1929. V septembru je znašala povprečna dnevna zavarovana mezda, ki je pripadala na poedinega zavarovanega delavca:
za toliko % manjša:
v	letu	1929.	din 29.56		5
»»	»»	1930.	„ 29.37	0.61%
	»>	1931.	„ 28.93	2.15%
•>	J*	1932.	„ 27.15	8.17%
M	?»	1933.	„ 25.67	13.16%
*>	J*	1934.	„ 35.—	15.41%
*»	M	1935.	„ 24.47	17.19%
»	„	1936.	„ 34.99	15.44%
>♦	»»	1937.	., 26.96	8.78%
V	današnjem zracijonaliziranem času, ki zahteva od delavstva znatno zvišanje delovnega produkta, ki je združen z večjim rizikom na zdravju, so mezde še vedno neprimerno nizke.
Zasebni nameščenci zahtevajo osemurni delovni čas. V torek dne 26. oktobra t. 1. je bilo v Zagrebu zborovanje zasebnih nameščencev, kateri zahtevajo v svoji resoluciji razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo, osemurni delavnik in svobodne volitve v delavske zbornice. Delovni čas naj bi se skrajšal v trgovinah na osem ur, v denarnih zavodih na šest ur dnevno, v industrijskih podjetjih pa na 40 ur tedensko. Zasebnim nameščencem pa je tudi treba s posebno uredbo zagotoviti minimalne plače, ki bi ustrezale vsaj skromnim življenjskim potrebam.
Slovesna otvoritev ženskega azila. Te
dni je bil svečano otvorjen in izročen svojemu namenu prizidek Delavskega doma, kjer je nameščen ženski azil za revne delavke in nameščenke. V I. in
H. nadstropju je razen drugih prostorov 22 sob z eno posteljo in po dve sobi z dvema posteljama. Tudi podstrešje ima 22 sob s 24 posteljami. Poslopje ima centralno kurjavo, kopalnice in umivalnice z mrzlo in toplo vodo. Poleg azila je zgrajen še poseben prizidek, v katerem so tri stanovanja za uslužbence zavoda. Z graditvijo novega dela je mestna občina investirala v vso zgradbo Delavskega dorna okrog 7,700.000 dinarjev. Da je v Ljubljani lep Delavski dom, je največ pripomogla Borza dela, ki je ponovno dala brezobrestno posojilo v znesku din
I,700.000.—. Tudi v Mariboru imamo Delavski azil, pa...
Mezdno gibanje v Angliji. Minister za delo Brown je zavrnil zahtevo strokovnih organizacij, katere zahtevajo glede na naraščajočo draginjo življenjskih potrebščin zvišanje mezd. Angleški tisk pripominja, da je po ugotovitvi ministrstva dela narasla draginja v.mesecu septembru 1937 za tri odstotke.
Skupščina delavske zbornice v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 14. novembra 1937 ob 9. uri dopoldan v veliki dvorani Delavske zbornice s sledečim dnevnim redom: 1. Odobritev zapisnika IV. skupščinske seje. 2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo tajnika. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 5. Poročilo finančne kontrole. 6. Proračun Delavske zbornice za leto 1938. 7. Sklepanje o vpo-rabi proračunskega presežka iz leta 1936. 8. Sklepanje po ministrski odločbi z dne 39. dec. 1936 St. Br. 95.523 v pogledu proračuna za leto 1937. 9. Izredni proračuni: a) izredno odplačilo dolga Mestni hranilnici; b) proračun za izvedbo volitev v Delavsko zbornico. 10. Razno.
Spomnite se CMD!
PMtiska fustna
Dne 5. novembra je predaval v Ljudski univerzi v Ptuju univ. prof. dr. M. Vidmar o temi: Ameriška svoboda in dolar. Gospod predavatelj je bival dvakrat v Ameriki. Videl jo je objestno ob prvem obisku in videl jo je lansko leto skrušeno.
V	svojih razmišljanjih o Ameriki jo je orisal, kakor jo je videl, pa tudi kakor jo je gledal z očmi Evropejca. Gledal z očmi izobraženca iz historične, politične politične in gospodarske perspektive. Ob vsem mu je zraslo spoznanje: Amerika je bojišče, Evropa pa zaledje tega bojišča.
Postaviti trditev, Amerika je bojišče in govoriti o ameriški svobodi, je protislovje. Svoboda ni nered. Američan nima svojega jezika, izposojeni jezik pa ne izraža tako natančno bistva doživetja. Ob vrsti lastnih doživljajev in opazovanj je pokazal g. predavatelj, da vlada v Ameriki mnogo nereda in malo svobode baš v odločilnih, za vso ameriško javnost važnih javnih zadevah. Pač ima vsak Američan svobodo vesti, svobodo besede, svobodo tiska. Ima tudi svobodo izbora v političnem življenju. Ali čista demokracija v politiki ni drugo nego politična statistika. Čisti demokraciji ni važno mnenje, nego število enakih mnenj. — Nevaren je demokratični način volitev zato, ker je močnih glav malo, šibkih obilo. Človeško družbo bi mogli primerjati piramidi; široko bazo tvorijo mase šibkih, nad katerimi se dvigajo maloštevilne močne glave. Na ta način moremo razumeti tvorbo strank, kjer s« praktično prepušča vodstvo sposobnim voditeljem. To pa že ni več čista, popolna demokracija. Predavatelj jo imenuje praktično demokracijo. V Zed'njenih državah ameriških sta se izoblikovali dve piramidi — dve stranki. V primeri z ame riško demokracijo sta angleška in francoska mnogo čistejši; tam pride volja večine mnogo bolj do izraza nego v Ame riki. Ameriška državna ureditev bi se mogla primerjati vojaškemu ustroju; sorodna je ureditvi starih germanskih držav ali kasnejši rimski državi nemškega naroda. Sedanji ameriški »vol'!ni knezi« pa so razni žitni, premogovni, petrolejski itd. kralji, proti katerim se bori državni predsednik prav tako, kot so se
nekoč borili nemški cesarji proti svojim volilnim knezom. Dolar izbira posredno in neposredno ameriškega državnega predsednika.
Nadalje nam je g. predavatelj pokazal, s kakšno drznostjo, podjetnostjo in nekako prisrčno naivno zaupljivostjo do narave se ustvarjajo v Ameriki naravnost čudeži na tehničnem polju. Evropejec bi nikoli ne mogel izvršiti kaj sličnega zaradi svoje kritičnosti, zaradi potrebe po računski utemeljitvi, pa tudi radi običajnega strogega nadzora oblasti. Gospoda profesorja, šahovskega velemojstra, je zanimal seveda tudi odnos Američana do šahovske igre. Tudi v šahu se Američan zelo razlikuje od Evropejca. Naš šahist uživa ob lepoti igre, ob globokoumnih kombinacijah. S šahovsko igro ustvarja kakor glasbenik svojo umetnino. Ameriški šahist je udaren, ne ljudi »dolgočasnih« turnirskih iger. On se poslužuje trikov, nastavlja pasti, približuje šahiranje rokOborbš. Predavatelj trdi, da je poker zares amerikanska igra, ker se pri tej igri sproti z dolarjem označuje uspeh.
V	drugem delu predavanja je pokazal g. predavatelj vsemogočnost dolarja pred veliko krizo. Američanu je v takratni dobi prosperitete dolar pomenil vse: plod, plen, hrano, merilo za dolžino, globino, materijo. Z dolarjem so se merile sposobnosti, merile ideje. Brezvestno je zbiral takrat Američan sredstva za dosego cilja — dolarja. Značilno je njihovo izražanje za pridobivanje denarja. Američan »naredi« dolar, medtem ko Slovenec zasluži, Hrvat in Srb »zaradi«, Madžar ga »išče«. Francozi in Italjani pa ga »dobe«. Američan naredi dolar, kakor hoče. On ne pozna ovir, njemu so odprte vse smeri, vsi načini pridobivanja. Dolar ni gospodoval samo v gospodarskem, materialnem življenju. Dolar. utelešeni vrag, je zavladal tudi dušam, je zapeljeval in izprijal in tiral individualistično gospodarstvo do skrajnosti, da se je moralo samo izčrpati. Današnji dolar je le še senca nekdanjega. Stari dolar je mrtev, kakor je mrtev nekdanji rubelj, frank in marka. Vsi so po mnenju g. predavatelja žrtve individualističnega gospodarskega sistema. Iz gospodarskih razvalin hoče dvigniti Ameriko predsednik Rose-welt. Zlomil je za enkrat gospodarstvo zlatega dolarja, ali v volilnih borbah, ki ga še čakajo, se bo moral še enkrat in
odločilno spoprijeti s starim dolarjem.
Predavatelju smo hvaležni za'izredno lep večer Predavanje je bilo nad vse zanimivo, umetniško dovršeno v formi podano s tako življenjsko neposrednostjo. da želimo pozdraviti gospoda univ. profesorja dr. M. Vidmarja čim večkrat in čim preje v naši sredi. — Dg1
Marenberg dobj moderno kopališče.
Tuk. občinski odbor »Rdečega križa« ie na svoji zadnji seji sklenil zgraditi^na Zmorkovem travniku moderno kopališče. Stroški za načrt, ki ga je dal napraviti g. Zmork, bi znašali okrog 50.000 din.
Sedanji marenberški vodovod absolutno ne odgovarja potrebam trga. V slučaju hudega naliva je voda neuporabna, ker je popolnoma motna. Akcija za nove vodovodne naprave se je sedaj premaknila z mrtve točke. Zbranih je okrog 135.000 din., s katerimi namerava občina reno-virati vodovodne naprave in preskrbeti trgu zdravo pitno vodo.
Stavbena sezona. Vkljub pozni jeseni je stavbena sezona še prav živahna in v polnem teku. Komaj so spravili krasno vilo veterinarja Dr bušk a, so pretekli teden za6:li kopati temelje za Rutarjevo vilo, obenem pa dokončavajo Z m o r k o v o in A m e r i k a n č e v o vilo.
Siaba hmeljska kupčija. Dočirn se je spočetka hmeljska kupčija naglo razvijala in je bilo v teku meseca pokupljenih okrog 300 meterskili stotov, je sedaj hmeljska kupčija popolnoma zastala. Računa se, da je v Marenbergu še okrog 600 meterskili stotov hmelja, ki še čaka kupce. Do sedaj je komaj ‘/s hmeljskega pridelka vnovčena.
635.000 Slovencev v inozemstvu
V	večietn številu prebivajo danes Slovenci zlasti v naslednjih ozemljih: V severni Ameriki 310.000, južni Ameriki
60.000,	Kanadi (Amerika) 20.000, v Franciji 40.000, v Belgiji 5000, • v Holandiji 3000, v Nemčiji 50.000, v Avstriji 40.000 in v Egiptu 10.000. Razkropljenih pa je v Palestini, Kitajski, Japonski in v Avstraliji vsaj 70.000, to je brez koroških in primorskih Slovencev.
Ljubezen ob azurski obali
55
Jel’te; prosim vas, kje je pot proti Nici?
Peta križarka levo, osemnajsta torpedovka desno, pa naprej skozi polje min,
pa bosta prav gotovo prispela tjakaj.
(Iz »Ošiš. Ježa«.)
Skrivnosti
65
Ko je starka odšla, se je pribiižal gospod Baikam vratom in pogledal v spalnico.
Soba je bila le slabo razsvetljena. Svetilka, ki je stala blizu postelje, je metala le nekaj medlih žarkov na bledo in suho obličje ženske, ki je glasno in naporno hropla. Pri njej je stal duhovnik, molče in sklenjenih rok, ter s strahom opazoval, kako je ženska umirala.
Bil je preprost prizor, a žalosten in ginljiv.
»Kdo je ta duhovnik?« je zašepetal gospod Baikam.
»To je gospod Karlo, kurat v jetnišni-ei v Parizu.«
»■Nekoč sem ga že videl. In ta ženska?«
»To je njegova mati,« je odgovoril Samuel.
»Po kaj sva pa potem prišla?« je vprašal začuden gospod Baikam.
Samuel je položil prst na ustnice in mignil svojemu gospodu, naj gleda. Iz sobe se je začulo slabotno govorjenje.
Bolnica se je zganila in se obrnila k
svojemu sinu.
»Karlo,« je rekla tako tiho, da sta za vrata komaj še čula, »ali si tukaj, sin moj?«
»Da, pri vas sem, mati.«
»Ali sem spala?«
»Samo nekaj trenutkov.«
»Ali ni nihče prišel?«
»Do sedaj še ni bilo nikogar.«
Umirajoča se je bolestno nasmehnila in iztegnila roko proti sinu, ki se ji je še bolj približal.
»Saj si storil, kar sem ti naročila, ali ne?« je dejala po kratkem odmoru.
»Izpolnil sem vašo željo. V pismu, Id
sem ga pisal, sem sporočil točno vse. kar ste mi rekli.«
»Ali so pismo dostavili?«	,.
»Seveda. Ne delajte si nepotrebna skrbi, mati... Takrat, ko je pismo P*1" šlo, ju sicer ni bilo doma; rekli so. se vrneta zelo pozno.«
»Koliko je ura?«
»Tri.«
»Tri...« je ponovila gospa in vzt*e»«-tala. Njen pogled se jc zonet ustavil v*>
žalosten na sinu.	. .
»Moj dobri Karlo,« je dejala ginjena, »le še nekaj trenutkov življenja n« namenjenih.«
Matiimke 'm MiaHMa Movki
Danes so bile na rotovžu izročene nagrade iz kraSfevega fonda za prosvetno delo
Danes dopoldne je mestni predsednik ^r. Juvan na mestnem magistratu izročil nagrade iz kraljevega fonda za prosvetno delo med narodom, ki so jih prejeli Mariborčani. Izročitev nagrad je bila v sobi mestnega predsednika. Najpreje je mestni župan sprejel deputacijo odbora Počitniškega doma kraljice Marije, in sicer go. dr. Lipoldovo, dr. Vrtovca in g. Vomerja, ki ji je s primernim nagovorom 'zročil nagrado 10.000 Din in diplomo.
Nato je mestni predsednik povabil ostale odlikovance v svojo sobo, ki jim je prav tako izročil nagrade, in sicer je prejel prof. Vazilij Mirk 2500 Din, učitelji Karel Ja-kopec, Jože Malenšek in Ivan Lavrenčič pa so sprejeli lične diplome. Naposled je izročil mestni predsednik odboru tukajšnje gasilske čete red Sv. Save IV. stopnje, s katerim redom je bila mariborska gasilska četa odlikovana za vzorno delo na prosvetnem polju.
Ivan Kreft - šesfdeseflefnik
Te dni obhaja posestnik in upokojeni upravitelj pošte pri Sv. Jurju ob Ščavnici S- Ivan Kreft svojo šestdesetletnico. Pred dvema letoma se je preselil s svojo soprogo v Puškinovo ulico, kjer ima svojo vilo. Posestvo pri Sv. Juriju ob Šč. je v lepem stanju izročil svojemu najmlajšemu sinu Vladiju. Ivan Kreft, oče pisatelja Bratka Krefta, izhaja iz stare in znane napredne prleške družine. Njegov stari oče, Jakob Kreft, je bil v oseminštiridesetih letih poslanec graškega deželnega zbora. Pogumno je zastopal idejo Združene Slovenije. Njegovi nasprotniki so se celo norčevali iz njega, da sanjari o »neki Jugoslaviji«, kakor poroča Apih v svoji knjigi »Slovenci in 1. 1848«. O tem vprašanju je celo objavil neke članke, ki so našli svoj odmev na češkem. Dali so namreč povod, da so tudi tam nekateri začeli misliti na združitev vseh čeških Pokrajin v eno kronovino. Tudi Ivan Kreft je bil vedno zaveden naprednjak
zapriseženega sodnega izvedenca iz knjigovodstva.
Vsem rezervnim konjeniškim in topniškim oficirjem v Mariboru. V cilju negovanja jahalnega športa se vrši tudi letos neobvezen jahalni tečaj, ki bo trajal od 1. decembra t. I. do 15. marca 1938. Vsi rezervni konjiški in artil. oficirji, ki želijo ta tečaj posečati, naj se prijavijo v oddelku za rezervne oficirje mestnega vojaškega urada v Mariboru, Slomškov trg 11 najpozneje do 18. novembra t. 1. Poznejše prijave se ne bodo mogle upoštevati.
Častni večer zvestim Sokolom. V soboto 13. novembra priredi Sokol Mari-bor-matica v Narodnem domu častni večer svojim prvim članom v ustanovnem letu 1907, ki so vso to dolgo dobo ostali zvesti sokolski misli in svojemu društvu. Na ta večer smo posebej povabili člane-ustanovnike. katerih imena in naslove smo mogli dognati, ostale pa vabimo tem potom, kakor računamo tudi na vse čla-, ne, ki so pripadali društvu pred vojno, ■n	narodnjak.	V	domačem	kraju	je	bil j Pridite vsi. da obnovimo spomine na prva
znan	kot	gospodarski	strokovnjak,	h ka- ieta. Zapojejo nam-tudi »vandrovčki«, ki
terernu so se marsikedaj zatekali sosedje Po nasvet. Prav posebno pozornost je Posvečal živinoreji, zlasti je znan kot! strokovnjak med konjerejci. V njegovem vzorno gojenem vinogradu se jo znašla že marsikatera vesela družba, ki jo je Pogostila Kreftova zidanica. Vsi prijatelji in znanci mu ob njegovi šestdesetletnici želimo, da bi še dolgo let ostal čil >u zdrav ter srečen v krogu dragih svojcev!
so v tistih časih budili slovenski Maribor. Na bratski sokolski večer je vablie-! no vse članstvo.
SABA
priznano dobra rezila za briije se dobijo povsod
Sokoli jezdeci! V četrtek dne 11. t. m.
ob 20. uri se bo vršil v župni pisarni v Narodnem domu občni zbor jezdnega odseka. Udeležba za vse člane strogo obvezna. — Tajnik.
»Staribor« ima svoj sestanek v četrtek dne 11. novembra 1937 ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma v Mariboru.
Posestva iz rok v roke. Alojz in Prane Pirš ter Albin in Terezija Sajovic so prodali hotelirju Adamu Črešnarju in Ani, %
•Krepekovi stanovanjsko hišo na Koroški j člani in prijatelji pridite! eesti 50 za 210.000 dinarjev. — Mestna občina mariborska je prodala Julijani Pirševi 775 m' veliko parcelo v magdalen-skem predmestju za 23.200 dinarjev. —
Znana češka tovarna klavirjev, A. Foerster, pošlje za koncert FirkuŠnega enega svojih mojstrskih velikih koncertnih instrumentov. Klavir je poslan izrecno za
Šetinc, Lukeš, prof. Sila* po 2, Rupar in Mišura po 1 in pol, Lukež jun., Senica po j 1, Radolič, Kresnik pol, Nosan brez točke. I Peto kolo se bo odigralo v petek 12. t. m.! v Centralu.
Rez. častnikom. Kakor lansko leto se j bo vršil tudi letos' v času od 15. novem-; bra t. 1. do 15. februarja 1938 tečaj za rezervne oficirje v svrho priprave polaganja izpita za kapetanski čin. Da bi se pravočasno sestavil seznam udeležencev, se vabijo gg. rez. častniki, ki nameravajo tečaj obiskovati, da se najpozneje do 13. novembra t. 1. prijavijo v oddelku za rezervne oficirje mestnega vojaškega urada v Mariboru, Slomškov trg 11 med uradnimi urami osebno ali pa pošljejo pismeno izjavo.
Protituberkulozn; dinar. V mesecu oktobru je stanovanjski protituberkulozni dinar v Mariboru dosegel vsoto 338.831 din. Izven stanovanjske akcije so darovali fondu za zgradbo jetičnih bolnikov in sicer: Načelnik banske uprave g. dr. Franc Ratej din 200.—, sreski načelnik g. dr. Ivo Vrečar din 100.—, uradništvo sreskega načelstva Maribor (1. breg) din 125.—. Vsi mesto venca na grob blago-pokojnemu dr. Marku Ipavcu. Zdravniško društvo v Mariboru v spomin blagopo-kojnega primarija dr. Robiča din 200.—, Župni urad Sv. Jakob v Slov. goricah din 100.—. Vsem iskrena hvala!
Razstava v Parizu se bo končala dne 24. novembra. Njen uspeh, kr je stalno rastel, naj bi še podžgal zamudnike, da si jo ogledajo. Razstavne legitimacije so pri odhodu iz Jugoslavije v veljavi do 20. novembra in prenehajo glede veljavnosti za povratek 10. decembra t.l.
Ljudska univerza v Mariboru. V sredo zvečer ob 20. uri se nadaljuje drugi večer ekonomskega tečaja. Predaval bo g. prof. Baš o antičnem gospodarstvu. Prijave se še vedno sprejemajo.
Nočno lekarniško službo imata ta teden Vidmarjeva in Savostova lekarna.
Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved pravi: Oblačno, deževno, sprva majhen, pozneje večji padec temperature, zjutraj zapadni, pozneje pa severni vetrovi.
Ure, prstani, verižice, samokresi... Tkalec Ivan Pišek, stanujoč na Komenskega trgu 1, je prijavil policiji, da mu je iz stanovanja izginila srebrna ura, samokres ter denarnica z 90 din. — Ključavničarskemu pomočniku Marijanu Mi-latiču, stanujočemu Ob bregu 25, je doslej neznani zlikovec ukradel iz stanovanja zlat moški prstan, zlato verižico in uro v skupni vrednosti okoli 2000 dinarjev. — Izpred neke trgovine na Koroški cesti je trgovskemu potniku Ivanu Stad-
Osianki Sedi! med zelmi
povzročajo pogosto neprijeten duh iz ust; še mnogo huje pa je, če začno ostanki jedil gniti. Pri tem se tvori mlečna kislina, ki razkraja dragoceno zobno sklenino.
Zato zvečer kot zadnje, odstranite predno greste spat ostanke hrane izmed zob, s tem da jih temeljito očistite z zobno pasto Chlorodont. Zjutraj kot prvo, očistite si zobe z zobno pasto Chlorodont, katere prijeten okus po meti, zapušča še dolgo po uporabi v ustih občutek svežosti in čistoče.
Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod.
Zadostuje ako le trikrat vbrizgnemo ustno vodo Chlorodont v kozarec in že se poveča osvežujoči učinek redne zobne in ustne nege s Chlorodontom.
K»no Union. Svetovna prvakinja Sonja Henie v prvem filmu veseloigri »Valček na ledu«.
Sreda, 10. novembra ob 20. uri: »Pri treh mladenkah«. Red D. četrtek, 11. novembra ob 20. uri: »Revizor«. Red C.
Petek, 12. novembra: Zaprto.
Peta dramska premiera v letošnji sezoni bo v nedeljo 14. t. m. zvečer. Vpri-zori se povsod nadvse simpatično sprejeta Schurekova igra s petjem in godbo »Pesem s ceste«. Režira Malec, glasbene točke pa je naštudiral vojni kapelnik Ji-ranek.
Urednikova pošta
J. Č., Maribor: Žal ne moremo. V nobeni obliki...
lerju izginil z dvokolesa kovčeg s 50 pari moških in ženskih nogavic. Policija vrši sedaj poizvedbe v svrho izsleditve storilcev.
Bo že sam izkusil.
Očka in sinko sedita pri skupnem modrovanju:
»Očka, zakaj pa zrnago predstavlja vedno ženska?« .
Po premišljevanju tega kočljivega vprašanja žalostno odvrne očka:
»Tega ti zdaj ne morem povedati in razložiti, sinko, toda ko boš pa velik in oženjen, boš to že sam razumel!«
B&duje teiefmtme vesU
Ivan Gottlich je kupil od Franca Nemca; ta koncert. 1 ako bomo imeli v Mariboru
76 m2 veliko stavbišče v koroškem pred mestju za 3000 dinarjev,
ne samo priliko slišati enega največjih umetnikov sedanjosti, temveč slišali ga
Iz zdravniške službe. Napredovali so! bomo igrati na krasnem instrumentu, kjer
▼ VI. položajno skupino: dr. E. Boštjan, zdravnik združen- zdravstvene občine Guštanj, dr. Anton Horvat, zdravnik združene zdravstvene občine Ormož, dr. Ludvik Kramberger, zdravnik združene zdravstvene občine Sv. Lenart v Slov. Kor., dr. Feliks Lebar zdravnik združene zdravstvene občine Križevci pri Ljutomeru, nadalje so napredovali zdravniki združenih zdravstvenih občin dr. Matija Mrgole v Bregu pri Ptuju, dr. Marin Ogorevc v Rogatcu, dr. Ivan Sedlaček v Radencih, dr. Bela Štuhec v Ptuju, dr. Stefan Vučak v Murski Soboti. V VII. položajno skupino pa je napredoval zdrav-n'k združene zdravstvene občine v Črni dr. Adolf Ramšak.
Vodstvo mestn. vodovoda marib. poziva hišne posestnike, njih namestnike (hišne upravitelje) in hišnike, da pred nastopom zime v lastnem interesu izpraznijo in zaprejo vrtne in dvoriščne vodovodne napeljave in jih tako obvarujejo poškodb radi mraza. Glede hišnih vodovodnih itišta-'acij naj iz istega razloga ob nastopu IT>raza pazijo, da bodo okna qa hodnikih
bo šele prišla do izraza vsa njegova velika umetnost.
Železniški upokojenci! Železniška direkcija v Ljubljani razglaša za podaljšanje legitimacij za 1. 1938 za upokojeno osobje d. p. u. in njih rodbinske člane sledeče: Za upokojeno osobje in rentnike vrši podaljšanje legitimacij za 1. 1938 samo direkcija preko edinic. Posebno se opozarja, da rodbinske legitimacije smejo predložiti samo starešine rodbine. Vsak mora prinesti s seboj zadnji plačilni odrezek ter din 2.— za vložke in din 2.— za železniško markico za vsako legitimacijo. Novo je, da odpadejo občinska odnosno policijska potrdila glede družinskih članov. Vsak upokojenec je za navedbe osebno odgovoren. Formular za te izjave se dobi proti majhni odškodnini na glavnem kolodvoru. Zbiranje legitimacij se prične takoj in traja najkasneje do konca tega meseca. Glede otrok preko 18 let, glede duševno ali telesno trajno nesposobne dece preko 18 let pa dobi vsak upokojenec informacije pri svoji edinici. Ravno tako glede obrti in zaslužka.
Ramsav KatdonahS ssmr!
LONDON, 10. novembra. O smrti bivšega angleškega ministrskega predsedn1-ka J. Ramsaya Macdonalda se doznavajo sledeče podrobnosti: Macdonald se je vkrcal v petek s svojo najmlajšo hčerko na krov parnika »Reina del Paciiico«, da bi odplul v Združene države ameriške z namenom, da proučuje tamošnie gospodarske in socialne prilike. Pred svoj'm odhodom je izjavil, da so to prav za prav njegove prve počitnice v življenju. Ko je bil parnik že na visokem Oceanu, se je
Macd&nalda lotilo neko nerazpoložene. Prvotno so misFli, da gre za morsko bolezen, toda kmalu se je ugotovilo, da ima Macdonald zelo slabo srce, ki je ob 20.15. uri prenehalo b*ti. Truplo velikega pokojnega državnika bodo prenesli na kopno na bermudskem otočju, od koder ga bodo prepeljali v Anglijo. Macdonaldov sin Malcoln Macd°nald, ki se mudi kot delegat v Bruslju, je ob vesti o očetovi smrti takoj odpotoval v London.
Japonci zasedli kitaoske zeml"e za pol Evrope Priprave za dolgotrajno vojno — Važni sklepi kronskega sveta
k>osetih in kletnih prostorih zaprta. Jaški Za podružnico Maribor UJNŽB predsed-z vodomeri naj bodo vedno snažni.
Iz profesorske službe. Napredovala sta *V. skupino dr. Josip Jeraj in dr. Vinko Ročnik, profesorja bogoslovnega semenišča v Mariboru.
Iz sodišča. Dr. Rutar Rudolf, bivši profesor tuk. trgovske akademije, sedaj odvetniški pripravnik pri dr. Pretnarju v Mariboru, je bil postavljen za stalnega
nik Bačnik Jakob.
S šahovskega bojišča. V torek zvečer se je v Ce-ntralu odigralo IV. kolo tek-n. vanja za šahovsko prvenstvo Maribora. Rezultati so bili: prof. Sila:Rupar 1:0, Lukeš:Kresnik 1:0, Šetinc:Nosan 1:0, Prek:Bien 1:0, Lukeš jun.:Rado!ič 1:0, Kukovec:Mišura 1:0. Stanje po IV. kolu:
TOKIO, 10. novembra. Vsa znamenja kažejo, da se pripravlja Japonska na dolgo vojno. Dosedanje borbe se smatrajo v japonskih krogih kot uvod v veliko vojno, ki naj prinese obračun s sovjetsko Rusijo, Anglijo in Združenimi državami ameriškimi. Japonska je odločena, da izrine navedene sile iz Azije. Zasedba severne Kitajske, ki je tako velika kakor pol Evrope, naj pospeši japonske načrte. V to svrho se je sestala včeraj jap. vlada po mikado-
vim predsedstvom k važnim posvetovanjem vojno gospodarskega značaja. Do-zttava se, da so se sprejeli dekreti, ki se tičejo vseh narodno gospodarskih činite-ljev. Poskrbljeno je med drugim za brezhibno funkcioniranje prehrane prebivalstva, racioniranje življenskih potrebščin, maksimiranje cen ter regulacije plač in mezde. Japonska vlada bo sinočnje sklepe kronskega sveta predložila obema zbornicama v drugi polovici novembra.
Valencija se noče pogajati s Francom!
VALENCIJA, 10. novembra. Tukajšnja vlada najodločneje demantira poročilo generala Oueippa de Liana o tem, da bi bila valencijska vlada preko londonske vlade
Kukovec 4, Stojnšek 3 (l), Prek, Bien 3,‘poslala generalu Frncu ponudbo za mi-
rovna pogajanja. V (eni demantiju zatrjuje valencijska vlada, da se bo republikanska Španija borila naprej do končne zmage.
C l/l l/IKIA	KRSTNA PREDSTAVA
a)KJ Ivi IN W TELEFON 22-19 V JUGOSLAVIJI
Od četrtka 11. novembra do vključno srede 17. novembra 1937 predvajamo največji vojni film vseh časov
podsavez za prvenstvo dravske banovine v slalomu. Gornjim prireditvam se bodo pridružile, kot rečeno, še tekme Gorenjskega in Zagrebškega podsaveza ;n njunih klubov.
Razno
STRIŽENJE 3
britje Din 2 v Mlinski 8. 6310
RAZPRODAJA
20% popusta, kanditi, čokolada, keksi in trgovski inventar. Trgovina s' kanditi, Mari bor. Cafova 1.	6478
Danes v sredo MARTINOVANJE PEČENE GOSKE
in prvovrstna vina restav. A. Senica. Tattenbachova. 6477
Posest
LEPE PARCELE
dve minuti od avtobusne postaje, poceni naprodaj. Vprašati gostilna »Novi svet«, Stu denci.	6472
Prodam
OTROŠKI VOZIČKI
novi modeli, najcenejše pri tvrdki »Obnova«, F. Novak, Jurčičeva ul. 6.	6469
NOVO »ROVAL« KOLO
po nizki ceni naprodaj. Aleksandrova 19, Pobrežje. 6483
Stanovanie
SPREJMEM GOSPODIČNO
v vso oskrbo. Istotam sprejmem tudi nekaj abonentov. V meljskem okraju. Naslov v upravi.	6481
SOBO IN KUHINJO
oddam. Filipič, Pobrežka cesta 38.	6479
Pouk
Tega ne.
Gost: »To je škandal. V jedi sem našel tri muhe!«
Natakar: »Nič se ne razburjajte, gospod! Teli muh vam ne bomo zaračunali!«
Lokal
NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA
po lakhi, hitri metodi: Krekova 16, pritličje, deno. 6484
IŠČEM VECJ1 LOKAL
v centru mesta s 1. januarjem ali februarjem. Ponudbe pod; »Svetli lokal« na upravo lista.	6474
LOKAL
za delavnico iščem. Ponudbe na upravo pod »Delavnica«. 6470
Službo dobi
KROJAŠKEGA POMOČNIKA
ali pomočnico za male komade sprejmem. Verdonik, Gosposka 44.	6480
IŠČEM SAMSKEGA PEKA
z obrtno pravico. Ivan KUl' nik, Ivanjkovci	6
SLUŽKINJO
ki samostojno kuha sprejinen Naslov v upravi lista l|-*3
FlantsSš
dražestni vzorci
Bogata izbira, nizke cene i
SPREJMEM DEKLE
za trgovino. Kos. Vetrinjska ul. 8.	6456
Spomnite se CMD J
AHgJ Byj R š* EK in drugi mrčes, ki vas nadleguje v vaših ) 1 £ tHu H v E stanovanjih uničuje
9esinsekei|ski odd. M P1 Orožnova Ui. 2/1» Maribor
*	Jamčimo	za diskretnost m uspeh.	1128
Vaš dom fn družino!
Filmajte z ozkim filmom!
Prinaša veselje in razvedrilo 1.
dometi luua Htovedot-Jtetotri!
Najidejalnejši kino-projektor!
Pripadajoči filmi vedno na zalogi.
Ivan Pečar, odd. Foto-Kino-Gosposka 11
Darujte za Pomožno akciijo!
Stran 6.
Mariborski »Večernik« Jutra
Izdaja konzorcij, »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.
Spoetug gdouje
Diiearji pripravite
Kakor vsako leto, je tudi letos določil JZSS rok, do katerega morajo podsavezi javiti svoje prireditvene termine. Rok js sicer že poteke! in so v glavnem že določani termini najvažnejših prireditev, vendar savez še ni prejel poročila gorenjskega in zagrebškega podsaveza. Zamudnika se bosta zaradi tega pač morala ravnati po prostih terminih, ki so še na razpolago.
Pravo tekmovanje se bo začelo seveda šele v januarju. 2e prej so nekateri klubi in podsavezi razpisali cros-country teke kot pripravo za tekmovalce. Prva prireditelja sta S‘K Ljubljana in Ilirija. Prvi bo imel 6. januarja v Ljubljani ali na Pokljuki klubski dan, isti dan pa tudi Ilirija svoj klubski dan v Planici. Od 6. do 8. januarja bodo tudi tekme za prvenstvo Kopaonika v alpski kombinaciji in v teku na 18 km v izvedbi SPD Beograd. 9. januarja imata dan mariborski in sarajevski podsavez. Ta dan bodo tudi mladinske tekme SK Ilirije v Ljubljani. Teden pozneje je na sporedu medklubska tekma na 18 km v Planici ali Ljubljani v priredbi SK Ljubljane, 17. jan. pa sta mladinska dneva ljubljanskega podsaveza in SK Javornika z Rakeka. Sokolske savezne tekme bodo tudi tokrat nekje v dravski banovini in sicer od 21. do 23. januarja. Ljubljanski podsavez bo izvedel svoje prvenstvo v klasični kombinaciji 22. in 23. januarja. Slednji termin je izbral tudi Sarajevski podsavez za prvenstvo v teku na 18 km kot samostojno disciplino. Od 26. do 28. jan. bo tekma za prvenstvo Beograjskega podsaveza na Kopaoniku v alpski kombinaciji in v teku na 18 km, mogoče tudi na 30 km. Sledila bo prva savezna prireditev in sicer 29. in 30. januarja na še ne določenem kraju državno prvenstvo v alpski kombinaciji. Na predzadnji dan januarja so še določeni mladinski dan v Liscah pri Celju Sm. ki. Celja, medklubski damski slalom Sm. ki.
se!
Ljubljane v Žlebeli pri Mednem in skoki za prvenstvo Sarajevskega podsaveza kot drugi del klasične kombinacije.
V februarju so največje prireditve. Na Svečnico bodo mednarodne skakalne tekme Sm. ki. Celja v Liscah, 5. in 6. državno prvenstvo v klasični kombinaciji, 6. februarja medklubska tekma v smuku kot otvoritev novo izsekane stalne proge Jezerski vrh—Jos»pdol (SPD Maribor), klubska seniorska tekma na 14 km SK Javornika, 13. februarja: slalom in smuk za juniorje pri Celjski koči (SPD Celje), smuk za prvenstvo sarajevskega podsaveza samostojno in prvi del alpske kombinacije. Orožnov smuk preko Pohorja (SPD Maribor), 22. febr.: mednarodni slalom pri Seniorjevem domu (SPD Maribor), medklubski smuk in slalom na Vi-ševniku (Sm. ki. Ljubljana), slalom za prvenstvo Sarajevskega podsaveza samostojno in drugi del alp. kombinacije, 19. in 20. febr. medklubska tekma v alpski kombinaciji (SK Ilirija), 27. febr.: mednarodne skakalne tekme na 60 m na skakalnici v Planici (Sm. ki. Ljubljana), medklubski tek na 18 km na Pesku (SK Maribor).
5. in 6. marca klasična kombinacija za prvenstvo Ljubljanskega podsaveza, 8.— 13. marca državno akademsko prvenstvo (JASO), 13. marca savezno prvenstvo v skokih v Planici, 20. marca medklubska tekma na 50 km na Pokljuki (Sm. ki. Ljubljana).
smuk za zlati znak JASO, Triglavski dan v savezni pri-
6. junija veleslalom pod Ojstrico (SPD Celje).
Razen navedenih prireditev bodo v primeru ugodnih snežnih prilik med 15. in 22. januarjem medklubske skakalne tekme na Betnavi pri Mariboru v izvedbi Mariborskega podsaveza. Za 23. januar se potegujeta SPD Celje in Mariborski