.KRANJSKI ZVON _ŽUPNIJSKI UST ZA KRANJ IN OKOLICO. \Izdaja: mestni župni urad v Kranju, i Izhaja zadnji teden v mesecu.
	L. 1087. Št. 5.                                                  Posameaia Stev. 1 Din.
*Vel Slapar:
Vere zadeva in zahteva.
i.
Vera in življenje.
Kdor ima vero, ima zaklad neprecenljive vrednoti- Vera mu vse življenje razsvetljuje. Kdor hodi v temni noti skozi megleno pokrajino, tava z negoto-vostjc> na vsak korak. Njegova hoja je boječa, počasna, |n«lo spešna. Ko se pa megla razpodi, se naenkrat vse spremeni. Prejšnji nejasni obrisi dobijo trdne oblike, ^ovo razpoloženje se naseli v dušo. Smer je jasna, pot sP6šna. Korak ne tipa več v negotovost, marveč je pre-',ftčunan in postavljen samozavestno. Tak je človek, če ,nift vero. Potem pot skozi življenje ni medla, negoto-Vttt marveč je določena, preračunana, ima smer, ki vodi k cilju. Kjer ni vere, je vse življenje samo negotovo jipanje, poskušanje in ugibanje, je megleno zastrto življenje, ki postaja z vsakim dnem bolj dolgočasno, "Kiajoče, prazno in brez vrednosti. Vera osrečuje. Če "e ti v življenju uspešno obračajo dogodki, dodaja Vepa k naravni sreči še lesk nadnaravnega upanja neminljive sreče. V težkih dneh odpove vse drugo razen Vere. Vera obrača oči in srce k Bogu, pri katerem se ,)0 nemirno srce upokojilo, kjer bodo obrisane solze in Pozabljene žalosti. Vera tolaži. Kjerkoli človek išče utehe, povsod se razočara razen v veri. Utehe sveta 'n njegovih užitkov so prazne, kratkotrajne, negotove, v, ra Pa daje mir, ki ga svet ne more dati. Zgrešeno ''lvljenje se v veri dvigne. Težka vest se potolaži v veri ,°*\jega odpuščanja. Ves svet ne more odtehtati tega, *ar nudi človeku mirna vest. In samo vera jo more **ti. Druga stvar nobena! Vera plemeniti. V človeku
lvja neprestano boj dobrega s slabim. Duh in meso vojskujeta v nespravljivem boju. Vera sveti v ta
°J> da vidim razliko med tem, kaj smem in kaj ne
ttfeni. Z nadnaravno sankcijo zagotovi vera v meni /,Qago dobremu. Plemenitost nima samo zame osebne ^dnosti, marveč jo ima tudi za življenje v družbi.
Jer je Vera, življenje ni več ogroženo s sebičnimi 'n zlobnimi nagoni, ampak zavarovano z ograjami plemenitosti, obzirnosti, dobrohotnosti, kar je skupnemu
'lvljenju v uspeh in blagoslov.
Ko se je škof Baraga pripeljal iz Amerike v domovino, je obiskal cerkev, v kateri je sprejel sv. krst. Pokleknil je ob krstnem kamnu in se zatopil v molitev. Dve uri je preklečal tam in točil solze gin jen j a, veselja in hvaležnosti. Kot misijonar je dobro okusil razliko med vero' in nevero, med lučjo in temo, med srečo kristjana in bedo pogana. Zato se je ob krstnem kamnu, kjer je dobil milost vere, zahvaljeval za neprecenljiv dar božji.
Vera je dar božji, toda ni samo ob sebi umevna. Vera je namreč zaupanje v negotove in nevidne stvari, o katerih se ne morem neposredno prepričati. Vera sega preko našega življenja na drug svet, v katerega ne morem pogledati z nobenim daljnogledom in nobenim drobnogledom. Samo verjeti moram Sinu božjemu, kar je povedal. In če mu verjamem, prizna sam Kristus, da sem storil nekaj velikega, kar ni samo po sebi umevno. Blagruje me za mojo vero: „Blagor tistim, ki božjo besedo poslušajo in ohranijo" (Lk 11, 28). „Blagor tistim, ki niso videli, in so verovali", pravi apostolu Tomažu (Jan 20, 29).
Vera je torej enotno zrastel sad božjega darila in mojega sodelovanja. Bog mi z milostjo pomaga do vere. Evangelist Janez pravi, da je Kristus prišel na svet kakor luč, da razsvetljuje vsakega človeka (Jan 1, 10). Ta luč je milost, ki nobenega človeka ne zgreši. »Kajti vsi se bodo dali Bogu poučiti", pravi Kristus ob drugi priliki (Jan 6, 45). Brez božje pomoči sploh ne more nihče postati veren. Zakaj nihče ne more priti do vere, „če ga Oče, ki me je poslal ne pritegne" (Jan 6, 44). I/ teh Kristusovih besedi moremo razločno spoznati, da postane človek veren samo, če mu Bog pomaga. In Bog nikogar ne izključuje, ampak vsakomur pomaga, kakor sledi iz Kristusovih besedi samih. Toda, če Bog kljub temu blagruje tiste, ki verujejo, je to znamenje, da vere nikomur ne vsiljuje. Človek jo svobodno sprejme, ali odkloni. Če sodeluje s ponujenim božjim darilom, potem veruje. In ker to sodelovanje ni tako samo po sebi umevno, pravi Kristus: „Blagor tistim, ki božjo besedo poslušajo in ohranijo" (Lk 11, 28).
Vse to bo bolj razumljivo, če vzamem primero iz vsakdanjega življenja. Vrtnar hoče na pr. spomladi rožo presaditi iz cvetličnjaka na vrt. Roža ima svoje
Stran 20.
KRANJSKI ZVON
Štev. 5.
življenje, ki daje, da raste, cvete, sad prinaša ali seme. Toda kljub temu, da ima vse življenje sama v sebi, je vendar od prsti, v katero jo bo vrtnar vsadil, zelo odvisna. Iz prsti zajema sokove za svojo rast. Če je prst slaba in ne nudi roži potrebnega sodelovanja, mora usahniti. Toda nihče ne bo rekel, da sama prsi rožo goji. Kajti če v roži življenje izbira, ji najboljša prst ne more pomagati. Tako podobno gre pri človeku z vero. Vera je roža iz božjih vrtov presajena v človeka. Če človek vero sprejme z iimevanjcm. in ljubeznijo, jo goji in bo vedno močnejše korenine poganjala. Če se' pa zanjo nič ne briga, je podlaga ali prsi slaba in kmalu bo vera izbirala. In vendar ne more nihče reči, da je vera v njem izključno sad njegovega dela." »Nihče ne more pri i i k Očetu, če ga Oče, ki me je poslal, ne pritegne" (Jan 6, 44). Sicer pa je prav to povedal že' Kristus sani s priliko o seja ven in semenu. (Ml: 13. 1 — 23). In Cerkev postopa ravno lako. Ko zaprosi otrok ali boter v otrokovem imenu za sprejem v Cerkev, mu reče duhovnik: „Kaj želiš od Cerkve božje?" Odgovor: ..Vero". Da bi pa krščenee ludi sodeloval z vero, se mu določita botra, ki bosi a skrbela poleg slaršev za njegovo versko vzgojo, da ne bo božjega darila pozneje kdaj zavrgel, lako pripravljen in oskrbljen nastopi človek pot v življenje, ki mu ga vera razsvetljuje in mu kaže tja, kamor ga. je Bog namenil. Poslušajmo spel Krislitsa Siimega: ..Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, jma večno življenje, je preslepil iz smrti v življenje" (Jan >. 24). „Resnično. resnično: Kdor v rtie veru je, ima večno življenje." (Jan 6, 47). „Kdor bo veroval... bo zveličan." (Vir 16, 16).
Naša lastna zadeva.
Pred nekaj tedni smo slišali iz „skofij. lista" napoved zu Baragovo nedeljo. Poslušali smo pasi i rs k o pismo, pretehtali slnvek za stavkom in nemalokaleri vernik je osupiijcn zmajal z glavo: novo semenišče, v teli časih? Ali. je to resno mišljeno?
Da, resno je to mišljeno! Prvo nedeljo v maju bomo imeli tudi v naši župniji nabiralno akcijo — za novo semenišče. Zakaj bomo zbirali za novo semenišče? Kratko odgovarjam: zato, ker nam lako velevala hvaležnost in naša lastna korisl!
Vsaj mimogrede je gotovo vsak naš župljan že slišal o Frideriku Baragi. Pred šestimi leti smo o leni velikem misijonarju po Mohorjevi družbi dobili lepo knjigo, ki nas seznanja z Baragom. Slikovito se nam tu prikazuje življenje in delo tega velikega našega rojaka. Zanimati se mora za tega moža tudi vsak kranjski župljan, kajti poznejši indijanski misijonar in škof je zahajal tudi v naše mesto. Celo pridigal je v naši župni cerkvi pred 00. leti in sicer ob priliki svojega kaplan-skega službovanja v sosednji šmartinski župniji.
Če smo Slovenci po katerem možu zasloveli pri drugih narodih, potem se je to zgodilo v odlični meri
po Frideriku Baragi. Dne 29. oktobra. I. 1831. se je mladi duhovnik poslovil na. ljubljanskem kolodvoru 00 svojih dveh sester in odšel na misijonsko njivo med ameriška indijanska plemena, kjer je z malimi presledki junaško osvajal neumrljive duše za božje kraljestvo do 19. jan. I. 1S6S., ko je svojo vzvišeno življenjsko nalogo zvesto izpolnil in kronal s svetniško smrtjo-.Njegovo truplo počiva v škofijski grobnici mark vel iske stolnice. Z vseh strani in držav prihajajo tujci in obiskujejo grob velikega indijanskega aposlola in učitelj«-Pri teh obiskih nanese pogovor tudi na'naš. mali'narod, ki je zaslovel v svetli, zlasti v Ameriki, prav po Baragi in drugih njegovih misijonskih sodelavcih.
Ameriški katoličani se dobro zavedajo, kaj so |>|l>: jeli po tem izrednem slovenskem apostolu, ki jim Jr prinesel luč evangelija. Zato se trudijo, da bi Friderik« Barago kaj . kmalu mogli postaviti na oltar in ga 9 svetniškim sijajem pred vsem svetom odlikovali-Narodna zavesi ludi nam nareku je dolžnost: velikega junaka slovenske krvi od bliže spoznati in se potruditi-da pri sveli Stolici čimprej dosežemo Baragi svetniško, časi. To bomo najprej z molitvijo pospešili. Potem *<" pa tudi v svojih zadev ah priporoča j mo svetniškem11 škofu, ki je že v življenju kol poseben božji prijatelj vršil izredna dela. — Velikim možem pa postavljamo tudi vidne spomenike. Tudi Baragi ga bomo postavili; Naša škofija potrebuje za vzgojo bodočih duhovnikov novega semeniškega doma. Iz hvaležnosti in spoštovanja, ki ga dolgujemo svojemu rojaku, bomo zamisel našega nad/pastirja z veseljem pozdravili in po svoji'1 močeh prispevali za .Baragov spomenik-semenišče v. i .jtibljani.
K tej zamisli pa nas vodi in nagiba tudi naša last«« korist! Vsi čutimo, kako vedno bolj boleha človeška družba in pada v neozdravljivo bolezen materialih" tna. Vedno bolj spoznavamo, da za človeka ni dovolj' če ima kos kruha in zabavo. Mi imamo ludi dušo, «e živimo samo za ta svet. In glejte, za našo dušo, za nu>° onosl raiisko življenje pa, skrbi Cerkev z versko vzgoj0; To cerkveno poslanstvo pa zavisi od dušnih pastirjev*, duhovnikov: čimbolj so ti sveti in izobraženi, leni veC vpliva bosta imela vera in Cerkev na človeško družb0; Za vzgojo dobrih duhovnikov se Cerkev danes zelo trudi: skrbno preiskusi vsakega kandidata in radi temelj i tej še izobrazbe določa kar 6- letni študij. Težko delo je to, veliko idealizma in zdravja je treba, da fan* vzdrži do konca študija. Staro semenišče tem moderni«1 zahtevam ne more več zadostiti, ker je premajhno nezdravo. Zato se je odločil naš nad pastir za neprijet«" delo: počasi pripravili denarna sredstva za zgradbo D°' vega semenišča.
Pomnimo pri tem to! Gre za zadevo, ki se tiče vsega slovenskega naroda. To ni stvar duhovnikov, anip8" v prvi vrsti zadeva vernikov. Če veste, zakaj prihajaj duhovniki v vašo faro, če veste, zakaj prihajate k z«' krainentoin, ki vam jih duhovniki dele, če veste, zak«J kličete k umirajočemu bolniku duhovnika, če razui«e'
Štev. 5.
te skratka pomen vere za svoje življenje, boste tudi jSttali prav razlagati pomen te akcije. Sv. apostol Pavel W to zadevo takole utemeljil. „Vsak duhovnik se jemlje izmed ljudi in se poslavlja za ljudi v tem, kar se nanaša na Boga, da daruje daritve za grehe in da ima Potrpi j cilje s lislimi. ki so nevedni" (Hebr). Torej vidite: če boste na Baragovo, nedeljo darovali za onicnje-".<> zadevo, boste darovali za si var. ki se tiče vas samih! |adi ljudi se šolajo duhovniki. Drugo pa je: nihče ni Prisiljen kaj dali. zalo naj odpade vsako zlohotno za-''^vljaiije, ali kako podtikanje. Povdarili pa smemo, ('a je precej zanesljivo merilo, koliko je v kaki župniji 'žrvotvbrne vere. požrtvovalnost vernikov za niisijon-|ke namene. Zato veljaj načelo: kar bom dal. bom dal z veselim srcem. Če imaš veliko, boš dal lahko več, če SH imaš malo. boš dal pa manj. Zavedaj se pa, da s io letvijo koristiš sebi, svojim potomcem in slovenskemu "brodil.
Kako bomo zbirali?
I) Duhovniki smo se obvezali, da dajemo od norega leta naprej od vseh svojih'mesečnih dohodkov go-tev odstotek za. novo semenišče.
• , 2) Prevzvišeni naš g. škof pa pričakuje, da bodo temu zgledu duhovnikov sledili ludi verniki, saj so pri tein sami prizadeti. Da bodo mogle biti naše župnije lasedene po duhovnikih, je treba skrbeti za naraščaj. 2«lo je pa dolžnost vsakega župljarin, da pomaga svoje-ilftji škofu zidaii semenišče.
3) kot Baragovo nedeljo bomo pri nas uporabili I*1'v o nedeljiv maju. Tedaj bodo pri vseh sv. mašah '« zvečer pri šmarnicah fantje pobirali po cerkvi pridevke fara nov za Baragov spomenik.
4) Posamezni darovalci, ki jim ji; Bog naklonil ^eč.je premoženje, naj se pa še bolj velikodušne izka-ZeJ0. Nekateri so že prejeli vabilo iz Ljubljane, naj Vfl?no in v božje obresti nalože svoj denar s leni.da bodo
večjo vsoto prispevali za novo semenišči;. Za dobrot*-'"ki- se bo v novem semenišču dan na dan dvigala mo-l|(>v, ki bo klicala bogat blagoslov na dobrotnike.
Pokažimo I o rej vsi, da cenimo vzgled in delo svetniškega Barage in z veselim srcem hitimo pomagal svo-JfiOvu. škofu, ki hoče slovenskemu narodu oliranili vero 1,1 kulturo po duhovnikih, ki se bodo vzgajali v novem ^'"'•■nišču v Baragovem duhu!
^rimskovsko pokopališče.
I    Pokopališče na Primskovem je sedaj razširjeno in urejeno, tako da bo v kras vasi in ponos vaščanov. ' u'(> vasi je, ki bi imele tako lepo pokopališče.
Novo pokopališče bo blagoslovljeno 2. maja popol-j J"'- Ob 2. uri bodo šmarnice, poleni litanije in nato "Boslov pokopališča.
Obred za blagoslovitev pokopališča pa je: Na pokopališču se postavi lesen malo manj kot 2 v'sok križ in pred križ se v zemljo zasadi Mi m visok,
Stran 21
trioglat kol, da se morejo nanj natakniti 3 sveče.
Ob gotovem času pride duhovnik s strežniki, ki nosijo posodico blagoslovljene vode, kropilo, kadilnico^ S čolniekom kadila in voščene sveče, pred križ, ki je postavljen na sredi pokopališča. Na leseni kol se nataknejo tri sveče in prižgo. Duhovnik moli stoječ pred k rižein.
Molimo..Vsemogočni Bog, ki si dušam varuh, hramba /.veličanja in zaupanji- vernih, ozri se milostno na opravilo naše službe in naj se oh našem vstopu tO pokopališče, očisti, blagoslovi in posveti: da bodo človeška trupla, ki boilp po tem življenju tukaj počivala, na veliki ilan sodbe skupaj s srečnimi dušami mogla prejeti radosti večnega življenju. Po Kristusu, Gospodu našein. Amen.
Nato vsi pred križem pokleknejo in molijo litanije vseh svetnikov, podobno kol na Vel. soboto. Pri prošnji: ..Daj vsem vernim dušam večni mir in pokoj" — ..Prosimo le. sliši nas" — duhovnik vstane, napravi znamenje SV. križa nad pokopališčem in govori: l
..Očisti in blagoslovi to pokopališče." „Prosimo te, sliši nas."
Po končanih litanijah pokropi duhovnik križ iti moli nntifono:
Pokropi me, Gospod, s hisoponi in očiščen bom: Umij-me, in  bolj ko sneg bom bel.
Duhovniki, strežniki molijo nato pred križem psalm:
Usmili se me, Bog, po svoji'milosrčnosti.!.
In po obilnosli svojega usmiljenja, izlušči mojo
pregreho ... itd.
Duhovnik, ki blagoslavlja, pa obhodi in prehodi meti tem vse pokopališče; in ga kropi z blagoslovljeno vodo. Potem se vrne pred križ in moli:
Molimo. O Bog. ki si vesoljni svet ustvaril,' človeški rod odrešil in vse vidne in nevidne stvari dovršeno uredil: prosimo te s ponižnim glasom in čistini srcem: O-j-čisti, blago-j-slovi in po -I- sveti to pokopališče, na katerem bodo počivala trupla tvojih služabnikov in služabnic, ko jim to življenje poteče: in ki si \ tebe upajočim po svoji veliki milosrčnosti odpustil vse grehe, daj tudi njih telesom, ki bodo na tem pokopališču počivala in čakala trombe prvega nadangela, obilno večno tolažbo. Po Kristusu Gospodu našem. Amen.
Po končani molitvi pritrdi duhovnik eno izmed gorečih sveč na vrh križa. Potem križ obkadi in z blagoslovljeno vodo pokropi ter se vrne v zakristijo.
Župnija Kranj
OZNANILA ZA MAJ.
1. iVInjnik, pričetek šmarnic, ki se više ob delavnikih do vključenega l">. maja. ob pol osmih, po 15. maju pa ob 8. uri zvečer, ob nedeljah in praznikih pa vedno ob 7. uri zvečer. Ob praznikih so pete litanije. Vsak dan je v majnikii pri šmarničnein oltarju sv. maša s petjem. Na Primskovem so ob delavnikih šmarnice Zjutraj ob pol šestih, ob praznikih pa ob 2. uri popoldne.
2. V. ned. po vel. npči, prva nedelja v mesecu, mesečno sv. obhajilo za moške. Top. ob 7. šinarnice in pete litanijo M. B, Ob <). shod Marijine družbe. Na Primskovem po šmarnicah blagoslov novega dela pokopališča.
KRANJSKI ZVON
Stran 22.
KRANJSKI ZVON
3. Prošnji ponedeljek, v župni cerkvi je ob 5.30 sv. maša, na to gre procesija na Pungrat, kjer je sv. maša in pridigu.
4. Prošnji torek, god sv. Florijana, sv. maša v župni cerkvi ob 6. in ob pol sedmih, prošnja procesija pa gre ob 7. iz župne cerkve na Rupo, kjer je sv. maša s pridigo. V torek je ta sprememba službe božje radi tega, ker se udeleže procesije tudi osnovne šole, ki pa pred 7. uro ne morejo iti k procesiji.
5. Prošnja sreda, zjutraj sv. maša ob pol šestih in na to gre procesija na Primskpvo, kjer je sv. maša s pridigo.
6. Vnebohod Gospodov, zapovedan praznik, ob 6. sv. maša z enim in ob 10.30 peta sv. maša z dvema blagoslovoma.
7. Pričetek devetdnevnice na čast sv. Duhu, po litanijah se moli molitev na čast sv. Duhu.
9. Nedelja v osmini Vnebohoda, bo en četrt na sedem shod /,a žensko Marijino družbo.
15. Vigilija k Binkoštim, strogi post. Ob 6.30 blagoslov krstne vode, na to peta sv. maša.
16. Binkoštna nedelja, ob 6. sv. maša z dvema in ob 10.30 slovesna peta sv. maša z dvema blagoslovoma. Pred slovesno sv. mašo se zapoje: Pridi  sv. Duh.
17. Binkoštni ponedeljek. Služba božja po navadi.
18. Binkoštni torek, ob 7.30 v Smartnem sv. maša za Čirčiče. 19., 21., 22. Kvaterni dnevi, v petek strogi post, v sredo in soboto le pritrganje pri jedi.
Urne sv. maše se vrše: 13. v čirčičah, 18. na Rupi, 19. na Hojah, vselej ob 6. uri zjutraj.
23. Praznik presv. Trojice, zadnji dan za velikonočno sv. obhajilo. Ob 9. uri slovesnost prvega sv. obhajila.
27. Praznik sv. Rešnjega Telesa. Sv. maše v župni cerkvi ob 6., 7. ob 8. slovesna peta sv. maša, zadnja sv. maša je tik po procesiji. Na Primskovem odpade ta dan sv. maša ob 9. in je le ob 6.30.
Procesija sv. R. T. se razvrsti po slovesni sv. maši in gre letos v Kokriško predmestje po navadni poti: 1. blagoslov pred Škofijo,
2. blagoslov pred Staro Pošto, 3. blagoslov pred Koklnovo vilo,
3. pred Kocbekovo hišo na Mestnem trgu. Od tretjega blagoslova se pomika procesija po jezerski cesti in na to po Tyrševi na Mestni trg. Po zadnjem blagoslovu naj se procesija pomika v cerkev in naj se udeleženci ne razbeže. Prosim, da ob straneh nihče sie pase radovednosti, in ne moti udeležencev.
30. Nedelja v osmini sv. R. T., služba božja po navadi.
Na Primskovem se vrši ob 9. sv. maša in gre procesija Sv. R. T. po navadni poti.
31. God farnih patronov sv. Kancijana in tov., zadnji dan roajniške pobožnosti. Ob 6. je pridiga, na to blagoslov in sv. maša. Sv. maše so še ob 7. 8. 9. in 10. uri. Zadnja s petjem. Uro molitve naj molijo: Od 11. do 12. bližnji sosedje, od 12. do 1. III. red, od t. do 2. šolska mladina, od 2. do 3. žene, od 3. do 4. dekleta, od 4. do 5. moški, od 5. do 6. dijaki, od 6. do 7. skupna ura molitvi;, ob 7. šmaruično berilo, slovesne pete. litanije M. R., zahvalna pesem za sklep šmarnic in celodnevnega češčenja,
Opozorilo! Prostor okrog roženvenske cerkve je last te podružnice, ni pa to kak javen trg. Se manj pa je primerna lopa pred to cerkvijo za kako spravljanje orodja. Če bi kdo želel na trgu okrog roženvenske cerkve spravljati kake predmete, naj blagovoli prositi cerkveno predstojništvo za dovoljenje.
POROČENI PARI.
Šegu I a Maks, aviat. narednik in Weinbcrger Ljudmila, hči davčnega uradnika,  poročena 4. aprila.
Planinšek Viktor, privatni uradnik in Keržan Albina, privatna uradnica  v Ljubljani, poročena 29. marca.
Oražen Jakob, posestnika sin in Paštehar Marija, posestniku hči, poročena 4. aprila.
Kovačič Josip, mehanik in llobjan Kristina, zasebnica poročena 11. aprila.
Novak Albert, strojnik in Mežnar Marija, delavka, poročena 18. aprila.
Kotnik Franc, mizar in Urbane Marija, služkinja, poročen« 18. aprila.
Župnija Šmartin pri Kranju
OZNANILA ZA MAJ.
1. Sv. Filip in Jakob. Začetek Smarnične pobožnosfi, ki se h£ obhajala celi mesec majnik in sicer ob delavnikih zjutraj oD pol 6. uri in ob nedeljah in praznikih ob 7. uri zvečer.
Na Bregu bodo Smarnice vse nedelje in praznike ob *• u" popoldne.
2. V. nedelja po Vel. noči. Božja služba zjutraj in ob 9. «tl v farni cerkvi, ob 9. tudi na Sv. JoŠtu.
3., 4., 5. Procesije križevega tedna in sicer: V ponedeljeK v Stražišče, v torek v Zgor. Bitnje, v sredo na Breg.
6. Vnebohod Gospodov. Zjutraj in ob 9. sv. maša z
blagoslovom. Vesoljna odveza.
7. Prvi petek v mesecu, ta dan se prične devetdnevni«« ** čast sv. Duhu. — Vsak dan po šmarnicah se moli molitev v čast s*-Duhu.
9. VI. nedelja po Vel. noči. Božja služba zjutraj °^ v farni cerkvi, ob 9. uri tudi na Bregu.
15. Zapovedan post. Ob pol 7. uri blagoslov krstne vode i« peta sv. maša.
16. Binkošti. Zjutraj sv. raaSa z blagoslovom, Ob 9. uri p*** sv. maša. — Vesoljna odveza.
17. Binkoštni ponedeljek. Zjutraj in ob 9. uri s V. maŠft navadi.
18. Po šmarnicah obljubljena procesija na Breg za od**' nenje hude ure.
23. Sv. Trojica. Kvatrna nedelja. Sv. maša zjutraj po navadi' ob 9. uri z blagoslovom, popoldne ob 2. uri križev pot in litan'j0,
27. Praznik sv. R. T. ob 6. uri tiha sv. maša, ob 8. uri slove«"* peta sv. maša — po maši procesija pa navadnem, redu.
V osmimi sv. R. T. sv. maša vsak dan pred NajsvetejŠ"*'
30. II. nedelja po Bink. Božja služba po navadi.
31. Sklep Smarnične pobožnosti.
POROČENI PARI.
4. aprila. Berčič Franc, tovarniški delavec, iz Zg. Bilinj 111 Pavla Rozman, tovarniška delavka v Zg. B itn ju.
4. april. Janša Albin, podpreglednik finančne kontrole K Gor. Save in Rozalija Kert, posestnika hči iz Gor. Savo, P"r"' čena na Brezjah. ,
4. aprila. Janša Vinko, elektrpmonter iz Gor. Save in M"1" ja Šega iz Tržiča. Poročena na Brezjah.
4. aprila. Arh Miroslav, tovarniški delavec iz StražiŠea "> Kacjančič Ana, tov. delavka iz Žužemberka. . 25. aprila. Cegnar Franc, delavec iz Brega in Frančiška W žina, delavka iz Orehka.
MRLIŠKA KRONIKA.
3. april. Ahačič Lovrenc, tov. delavec iz Zabukovja s'° 23. let.
10. aprila. Marija Ribnikar, vdova, kajžarica iz Sred. BitnJ* stara 50 let.
13. aprila. Mihael Benedik, grobokop v Stražišču. oženje'1' star 75 let.
22. aprila. Janez Kunstelj, tovarniški delavec v Straži* • • oženjen, star 43 let.
24. aprila). Valentin Česen, samski soboslikar v Straž i*''1' star 33 let.
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Škerbec, župnik v Kranju. - Tiskarna Tiskovnega društva Kranj