Posamezna številka 6 vinarjev.
Šiev. 214. Izven Ljubljane 8 vin. v LjuliljonK v sredo, 18. septembra 1912.
Leto XL.
s Velja po pošti: ss
Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za on meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za čelrt leta „ . „ 8-— za en meseo „ . „ 2'—
V	uprav! prijemal) natečn« K 1-70
i Inserati:
Enostolpna petitTTsta (72 mm): za enkrat . . . . po 19 v za dvakrat ...... 13 _
za trikrat
10
ta večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitrrata (72 mm) 30 vinarjev.
e Izhaja: i
vsak dan, Isvzemil nedelja ln praznike, ob 5. ari popoldne.
ifcS" Uredništvo je ▼ Kopitarjevi nllol Štev. 6/UI. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je t Kopitarjevi nllol štev. B. t« Avatr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 28.511. — Upravnlškega teleiona it. 188.
Gvolilci za dopolnilno deželnozborsko volitev v Ljubljani!
Volilna dolžnost ln ljubezen do našega mesta nas v torek dne 24. septembra zopet kliče na volišče. Apeliramo na razsodnost volilcev, ki naj nas mirno, a zavestno združi pri volitvi v prepričanju, da je Ljubljana in ž njo vse njeno prebivalstvo od dosedanje svoje politike imela že dovolj škode. Volimo kandidata Slovenske Ljudske Stranke, stranke pozitivnega dela, ki sta
Ivan Kregar,
pasar in hišni posestnik v Lfubijani in
Dr. Lovro Pogačnik,
deželni komisar v Ljubljani.
Koiuur je resno za koristi In za resničen napredek Ljubljane, bo volil kandidata Slovenske Ljudske Stranke!
Za ljubljansko vodstvo Slovenske Ljudske Stranke:
Dr. Vinko Cregorič.
Pastorko.
V glasilu nemškega centra beremo v poročilu o evharističnem kongresu na Dunaju med drugim sledeče:
»Na svoje začudenje smo na Dunaju opazili, da so se merodajni krogi menj ozirali na časopisje in da je sploh veliko menj vpoštevajo kakor pri nas v Nemčiji ob podobnih velikih prireditvah, na primer ob naših katoliških shodih. Nekateri veljavni gospodje so kazali toliko suverensko omalovaževanje časopisja in njegovih nalog, da se more imenovati nečuveno; isti ljudje so seveda pričakovali, da bo časopisje njihove in njihovih tovarišev govore obširno in kolikor mogoče hitro objavilo.«
Kar nemški žurnalist tukaj graja, ni dunajski, ampak splošno avstrijski specifikum. Zlasti pa se vidijo ti nedo-statki in te napake pri nas na Slovenskem. Časopisje je pri nas res prava pastorka. Mi smo sicer odločno mnenja, da je škodljivo, ako ima časopisje samo na sebi toliko veljave v javnem življenju, kakor na primer na Hrvatskem, v Srbiji in v romanskih deželah ali pa splošno pri liberalnih strankah na vsem svetu. Časopisje, ki je ali v rokah akcionarjev ali posameznih oseb, ne da bi za njim stala politična organizacija, ponavadi kvarno vpliva. Pač pa mora stranka, oziroma njeni somišljeniki, svoj list podpirati in mu iti vseskozi na roko kot enemu najvažnejših činiteljev v strankinem življenju; iz tega. seveda sledi, da gre časopisju tudi primeren ugled na zunaj. Res da n. pr. pri nas časopisje ni stranke ustvarilo in je nc vodi, pač pa ji je brezdvoma, pripravilo pot in danes je med stranko in časopisom stkana taka vez, da stranka brez njega ne bi mogla izhajati in narobe. Toda to so stvari, ki so preveč znane, da bi jih bilo treba ponavljati, pač pa je treba povedali nekaj drugega.
Najbolj podpira list, kdor ga naro-čuje — v tem oziru sc kaže pri nas sta-lon napredek — in kdor ga hitro in točno informuje. Vendar pa sc še danes zgodi, da se kod zgodi kaj splošno zanimivega, cel6 senzačnega, pa se listu nič ne sporoči ali pa prepozno, ker marsikdo ne pomisli, da imamo Slovenci že cclih pet dnevnikov, v Ljub- I
Ijani pa še nemški dnevnik, ki se precej bere; zraven tega so ljudje v slovenskih deželah po mestih zelo naročeni na oba graška dnevnika, oziroma jih kupujejo ali v kavarni bero. Časih pogreša list tudi politično važnih informacij, ki bi se mu brez škode lahko podale. Kar se poročanja tiče, je treba, da vsak somišljenik čuti dolžnost, list hitro in dobro o vsem količkaj važnem informirati, ker s tem pomaga pri izpopolnitvi strankinega časopisja in vrši važno delo za stranko in načela, na katerih sloni.
Časih se zgodi, cla časopisje s svojimi lastnimi močmi česa ne zmore. V takem slučaju lahko časnikarja po poklicu nadomesti katerikoli somišljenik, ki zna za pero prijeti. Slovenski časnikar, ki gotovo ni najbolj situiran med stanovi, nc more povsod, kamor bi rad hotel in bi bilo potrebno; a prireditev je politično tako važna, da se lahko vsak izobražen udeleženec čuti poklicanega list o njej informirati. Saj to, rekli bi, čut sam da! — Sploh se pa pri nas skoro pri vseh večjih prireditvah poročevalstvo premalo organizira, ker se misli, da mora in more list sam vse oskrbeti. Če pa, list potem po svoje poroča, seveda zopet nobenemu ni prav. Za take stvari je treba v obojestranskem interesu osnovati tiskovni odbor, v katerem delujejo prireditelji in žurnalisti po poklicu v medsebojnem sporazumu in po dogovorjeni smeri. Tudi ni prav, da mora časih žurnalist od Poncija do Pilata letati, če hoče kakšen dnevni red, predlog ali govor dobiti. Časih se smatra celo za milost, ako se časnikarju v tem oziru postreže, pa jc mnogokrat bolj v interesu dotičnika kot lista in stranke.
Kar se sicer tistega suverenskega omalovaževanja časopisja tiče, se zlasti v izobraženih krogih dobijo ljudje, ki je smatrajo za inferiorno. Po njihovem mnenju bi morali žurnalisti imeti doktorat vseh štirih fakultet, bi morali seveda vse sami oskrbeti od uvodnega članka do novic iz Amerike in to seveda vsem povolji. Kdor ima take pojme o strankinem časopisju, seveda nc bo nikoli zadovoljen. Čc bi imel časopis dosti sotrudnikov, bi lahko tudi znanstvene priloge prinašal in bi celo o višji matematiki in o indski filozofiji pi-| saj _ pa jih je bore malo takih, pač
pa veliko kritikov. Kar se časopisja tiče, je treba pri nas še mnogo popraviti.
Slovenski Orli no Dunaju.
Evharističnega kongresa na Dunaju se je udeležila Zveza Orlov po 200 zastopnikih, ki so sc odpeljali pod vodstvom načelnika V. Jeločnika že v torek ponoči na Dunaj. Med njimi so bili Orli iz Kranjske, Štajerske in Goriške. Tekom evharističnega kongresa so se Orli prav pridno udeleževali raznih zborovanj in cerkvenih pobožnosti v frančiškanski cerkvi. Stanovali so skupno in imeli tudi skupino hrano. Ogledali so si tudi razne znamenitosti dunajskega mesta.
V	soboto zvečer so bili povabljeni slovenski Orli h komerzu, ki ga je priredil češki Orel. O tem veličastnem in pomembnem zborovanju bodemo poročali posebej.
V	nedeljo zjutraj so se udeležili Orli cerkvene slavnosti v frančiškanski cerkvi in pristopili k sv. obhajilu. Nato so odkorakali na Ring, od koder so bili uvrščeni v procesijo. Orli so bili razvrščeni v šestnajsterostope. Na čelu so korakali zastopniki predsedstev Z. O., predsednik dr. L. Pogačnik in oba podpredsednika Ivan Podlesnik in L. Turšič. Celi četi jo poveljeval načelnik V. Jeločnik.
Nastop slovenskih Orlov je vzbudil med vsemi zastopniki narodov v procesiji največ pozornosti. Korakali so celo pot v strogem pozoru in bili predmet navdušenim ovac i-j a m od strani občinstva. Vsak trenotek so se znašli pred orlovsko skupino fotografi, in razni žurnalisti, ki so sc zanimali za skupino in prosili pojasnil.
Pred vhodom na dvor jc pristopil k Orlom Ljubljančanom dobro znani profesor Gratzi, ki je bil tudi med gospodi reditelji, in jim preskrbel jako lep prostor na dvoru.
O Orlih moramo reči, da so se obnašali ves čas bivanja na Dunaju vzorno in vzbudili s svojim nastopom pozornost domačinov in inozemskih udeležencev.
Dvanfljsiorna seja Gorske zbornice.
Uradno poročilo o včerajšnji seji ogrske zbornice poroča, da je predsednik Tisza v najhujšem hrupu ukazal prečitati kraljevo lastnoročno pismo iz meseca junija, s katerim sc jc ogr-sko-hrvaški državni zbor odgodil. Tisza je konstatiral ob viharnem pritrjevanju desnice in klicih »Živio kralj!«, da se je vzelo pismo na znanje in da sc izroči magnatski zbornici. Predsednik nato nadalje čita na predsedstvo došle vloge. Opozicija kriči, žvižga, in psuje. Nekaj članov ljudske stranke prične peti ogrsko in Košutovo pesem. Vsa opozicija vstane in poje. Sledi koncert s piščalkami. Nekaj poslancev poje pesem, ki psuje Nemce. Ker kljub trušču poizkuša Tisza govoriti in ker delajo stenografi beležke, se obnove viharni prizori. Ob %12. uri zapusti Tisza dvorano, v katero so ob 12. uri 5 minut zopet vrne. Nastane zopet strašen vihar. Opozicionalni poslanci obkolfjo mizo stenografov, da bi se nc moglo stenografirati kar govori predsednik. Nastane mala rokoborba. Grof Mihael Karolyi psuje stenografe, grof Apponyi to zapazi in pristopi h Karolyju, ga objame in ga izkuša spraviti od mize stenografov proč. Ob pol 1. še vedno traja nemir. Predsednik sedi mirno na svojem stolu, kadar pozvoni, se ropot, podvoji. Večina jc popolnoma mirna. Poslanci so vsi v dvorani.
Ob pol 2. čita Tisza nekaj z neke pole. Opozicija strašno kriči. Nihče ne čuje, kar je Tisza Pital. Vidi se le, da premika ustnici. Opozicionalni poslan-
ci žvižgajo, kriče in upijejo. Posamezni poslanci pojejo. Trobijo vodno z novimi trobili.
Ob % na 2. uro Tisza sejo za peti minut prekine, ob 2. jo zopet otvori. Opozicija zopet strašno divja. Nekateri poslanci so prinesli s seboj huzarske trompete, s katerimi trobijo. Hrušč je vedno večji.
Ob četrt na 3. uro zapusti svoj se-, dež Tisza, predseduje podpredsednik Beothy. Hrum je vedno večji. Opozicionalni poslanci prinašajo vedno nova godala. Ob % na 3. uro prekiue Beothy, sejo.
Govori se, da namerava večina pustiti opozicijo toliko časa divjati, da se naveliča. Seja zato lahko traja pozno v noč. Ker se opozicija zboji, da opeša v trajni seji, izpremeni svojo taktiko. Del opozicionalnili poslancev izvaja hrupno opozicijo, drugi del počiva po hodnikih.
Ob 3. popoldne Tisza zopet otvori sejo. Strašen hrup. 01) četrt na 4. uro predsednik zopet prekine sejo.
Policija v zbornici.
Medtem ko je seja prekinjena, prikoraka policijski nadkomisar P a w-lik s sto policisti in zasede hodnike. Opozicionalni poslanci sc podajo v dvorano in zasedejo svojo sedeže. Čez nekaj časa se izda geslo, da naj se poslanci ustavijo policijskemu pozivu. Opozicionalni poslanci se postavijo sredi dvorane, kjer odstranijo mizo. Deset minut po pol 4. uri popoldne prikoraka policijski nadkomisar Pawlik v dvorano. Slede mu policisti. Skozi tri vhode prikorakajo drugi policijski oddelki, ki zasedejo hodnike. Opozicionalni poslanci so zbrani sredi dvorane in kličejo policiji: »Vun z vami! Ne gremo vun! Rabiti morate orožje!«
Pawlik se brezuspešno pogaja ?. grofom Albertom Apponyjem. Poslance poizkuša pregovoriti, da naj zapuste dvorano. V strašnem hrupu ni čuti, kar govori. Komisar stopi k Tiszi. Policisti ostanejo v dvorani. Čez nekaj minut se vrne Pa\vlik v dvorano in pove grofu Apponyju, da predsednik želi, da tisti poslanci, ki jih ima zapisane, zapuste dvorano. Če tega ne store, nastopi s silo. Velikansk h;ušč sledi komisarjevi izjavi.
Pavvlik šo enkrat prosi grofa Ap-ponyja, da naj vpliva na to. da poslanci ubogajo predsednika. Opozicionalni poslanci kličejo: »Nihče ne zapusti dvorane! Ne dopustimo, da se katerikoli poslanec odvede!«
Pawlik pozove zborničnega komisarja, da naj prečita seznam tisti poslancev, ki naj se odvedejo. Opozicionalni poslanci kličejo: »Škoda, ni potrebno!«
Ker Pavvlik vidi, da se zaman trudi, se poda šo enkrat k'predsedniku, da dobi nova navodila. Čez nekaj minut, pride Pawlik zopet v dvorano in poziva poslance, da naj dvorano zapuste.
Opozicionalni poslanci se zberejo v sredi dvorane in primejo eden drugega za roko. da preprečijo, da policija kakor meseca junija posamezne poslance odvede iz zbornice. Prostor, kjer stoji opozicija, jo jako neugoden, ker stoje nad pečjo, ki se kuri s parom. Tisza je ukazal, da naj se 7. vso silo kuri. V gnjoči, ki jo tvorijo opozicionalni poslanci, je strašno vroče. Opozicionalni poslanici so znosili skupaj ministrske favtele, mize stenografov in vse, kar so dobili in so zabarikadirali. Policija dejansko no more priti do njih.
Pavvlik se pet četrt ure zaman trudi in pregovarja, da naj opozicionalni poslanci zapuste dvorano. Ko prime ta dva policista .lusthovca Abrahama, ju pahnejo nazaj. Razburjenje preseže vse meje, ko se približa Pa\vlik grofu Apponyju, ker se zdi, da ga hoče Dustjti s silo odstraniti. Opozicija vi«
h&rao kliče: »Kdor se grofa Apponyje
dotakne, umrje!«
Isti prizor se obnovi, ko se pogaja Pawlik z grofom Andrassyjem. Poslanec Bela Mecossy iztrga slugi seznam izključenih poslancev in ga raztrga. Opozicija burno ploska. Pa\vlik prosi irrofa /ich.vja, da naj posreduje, a tudi brez uspeha. Tiszo, ki opazuje pri nekem vhodu dogodke, opozicionalci psujejo in mu groze s pestmi, nakar sc odstrani. Pawlik uvidi, da izlepa ničesar ne opravi, zato se poda zopet k Tiszi po povelja.
Boj s policijo. Policist odpove pokorščino.
Nekaj minut po G. uri se vrne Pa\v-lik zopet v dvorano in izjavi, da hoče s silo nastopiti. Pozove dva stražnika, da naj grofa Semseyja odvedeta iz zbornice. Poslanci grof Karolyi, grof Jurij Pallavicini in grof Aladar Zichy obkolijo grofa Semseyja, se primejo in ne puste odstraniti poslanca. Grof Mihael Karolyi se strašno razburjen približa in toiče s pestmi na policiste, ki |ih odrinejo. Pawlik poizkuša medtem na drugem mestu dvorane poslanca Smrecsanyja pregovoriti, da zapusti dvorano. Ker se brani, ukaže dvema policistoma, tla naj ga odstranita. En policiit, sal utira in pravi: »Najpokor-nejše javljam, da ne napadeni neodvisnega poslanca.« Opozicija pri teli besedah burno ploska. Del galerije, ki jo obvesti o dogodku posianec Smrecsa-nyi, tudi ploska. Opozicionalni poslanci prično zopet peti Košutovo himno. Policista Štefana Polyaka, ki je odpovedal pokorščino, odvedejo. V dvorano pride tudi mestni stotnik (policijski načelnik) Szcszler, da uveljavi predsednikove ukaze.
Neki policist hoče zagrabiti poslanca Štefana Jarmyja, ki mu zakliče, da naj posnema Polyakov zgled. Jar-tnyja prime nato pet policistov, ki ga odnesejo iz dvorane. V dvorano se kmalu nato javi, da naj Jarmyju pošljejo zdravnika, ker si je izvll roko. Zdravnik pa dožene, da je Jarmy le omedlel. V dvorani je strašen nemir. Posl. Benedek kliče: »Živio Kovacs!«
Mestni glavar nato ukaže, da se morajo povelja predsednika izvesti. Ob pol 7. zvečer prikorakata z novimi stražniki policijska nadzornika Cersics in Bockelberg, ki stražnikom ukažeta, da naj vse poslance izrinejo iz dvorane. Prične se strašno suvanje in pehanje. V prvi vrsti stoje poslanci Ivan Justh, grof Mihael Karolyi, Jurij Smre-esany in drugi poslanci, ki se policijski sili ustavijo ln tolčejo po policistih, ki tndi po poslancih bijejo. Poslanca Belo Jarmyja primejo štirje policisti za roke in noge in ga, dasi se brani, odneso iz dvorane. Prizori, ki slede, se ne dajo popisati. Grofa Alberta Apponvja izrinejo stražniki iz dvorane, a se vrne nazaj. Grof Julij Andrassy je stopil na ministrsko mizo. Policisti odvedejo tri poslance iz dvorane. Več policistov zagrabi grofa Mihaela Karolyija, ki bije z nogami in z rokami okoln sebe. Končno se oprosti policistov in se skrije med klopi, kjer omedli. Dva zdravnika rešilne družbe hitita k njemu čez klopi in ga krep-čata. Čez nekaj minut se zopet zave. Medtem ko je obrnjena splošna pozornost na Karolyja, pograbijo policisti grofa Teodorja Batthyanya in ga nesejo, dasi se hudo brani, iz zbornice.
Večina opozicionalnih poslancev, ki so jih policisti izrinili iz dvorane, se je vrnila medtem nazaj na svoje sedeže. Medtem odvedejo še več poslancev iz zbornice, pomotoma tudi Ru-munca Mihalyja in Popa. Pawlik se obrne zopet proti opozicionalnim poslancem in jih pozove, da naj dvorano mirno zapuste, ker če tega ne store, mora s silo nastopiti. Poslanci kriče, da ga nočejo ubogati. Grofa Mihaela Karolyja, ki se je okrepčal, policisti pozovejo, da naj dvorano zapusti, a njegovi prijatelji kriče, nakar sc Ka-rolyi vsede. Policisti ga puste pri miru in primejo grofa Jožefa Karolyija in ga peljejo iz dvorane. Slede drugi poslanci. Poslanec Lovassy izjavi, da ne zapusti dvorane, šest policistov ga zagrabi, a ga ne morejo vzdigniti. Vname se prepir. I.ovassy se ne umakne. Medtem odvedejo poslanca Zboraya. Pa\v-lik nato zahteva, da naj grof Apponyi prostovoljno zapusti dvorano. Grof Ap-ponyi ničesar ne odgovori. Opozicija mu prireja ovacije. Čujejo sc klici: Ne dotaknite se ga! Sramota, da hoče moža, ki se mu cela Evropa odkriva, policija tu vreči skozi vrata! Nekateri poslanci Apponyju prigovarjajo, da naj mirno zapusti dvorano, da ne doživi sramote, cla ga policija prime, drugi pa kličejo, da to ni sramotno, marveč slavno. Pawlik se poda k Tiszi, ki do-'oči. da naj ostane Apponyi v dvorani.
Policija izpraznuje dvorano z največjo težavo. Večina poslancev se z vso silo branil Poslanec Ivanka je na hod«
niku omedlel. Grof Julij Andrassy je i ta hodniku nagovoril zbrane opozicio-nalne poslance in jih pozval, da naj se podajo v hotel »Pannonia«, da sklepajo o tem, kako postopati. Medtem je 12 policistov vrglo iz dvorano poslanca Palugyaya, ki so je z vso silo branil. Grof Apponyi nato izjavi Pavvliku, da bodo ostali opozicionalni poslanci prostovoljno zapustili zbornico, če sc odstrani policija, kar se je zgodilo, nakar je še ostalih 11 opozicionalnih poslancev zapustilo dvorano.
Ob četrt na 9. uro je bila dvorana izpraznjena.
Vladna večina reši dnevni red.
Ob S. uri 35 minut grof Tisza zopet otvori sejo. Zbornica vzame z velikim pritrjevanjem na znanje Tiszovo poročilo in odobri, kar jc odredil.
60 poslancev izročenih imunitetnemu odseku.
Zbornica nato izroči 60 opozicionalnih poslancev imunitetnemu odseku, ki mora v 24 urah poročati zbornici. Med njimi so grof Mihael Karolyi, grof Batthyany, grof Mihael Esterhazy, grof Aladar Zichy, Hollo, Dey, Justh, Lovassy in Dezider Polonyi. — Sklene sc izvoliti v seji dne 18. t. m. delegacijo.
Ob % 10. uri ponoči zaključi grof Tisza sejo, ki je trajala skoraj 12 ur.
Ugriznjeni poslanec.
Grofa Esterhazyja je ob spopadih v zbornici ugriznil neki poslanec v roko, ga lahko ranil in mu tudi pokazal revolver. Esterhazy trdi, cla pozna poslanca in da bo izročil njegovo ime javnosti.
Skrbi ogrske vlade ob zasedanju delegacij.
Ko zbornica izvoli delegacijo, se odgodi do 24. oktobra. Ogrska vlada je pa v velikih skrbeh radi zasedanja delegacij, ker več ne dvomi, da po tem, kar se je včeraj v ogrski zbornici zgodilo, zasedanje delegacij ne bo mirno. Voditelji opozicije delajo na to, da bi opozicionalni poslanci ob zasedanju delegacij izvajali na Dunaju izgrede.
Ovadbe proti groiu Tiszi.
Opozicija je ovadila grofa Tiszo pri poveljstvu 2. honvedskega. polka v Debrecinu, ker je bil od 4. do 30. junija večkrat v zbornici opsovan, ne da bi bil reagiral. Tisza je rezervni ritmoj-ster 2. honvedskega huzarskega polka.
Dvoboj.
Ob včerajšnji seji je zaklieal Jurij Smrecsanyi poslancu Kubinyju: »Plačani lopov«. Kubinyi jc zato pozval Smrecsanyja na dvoboj.
Ogrska magnatska zbornica
je sklenila v svoji včerajšnji seji, da izvoli danes delegate.
Volitve v pSki občinski svet.
Včeraj so se vršile v graški občinski svet volitve v tretji razred, ki voli 16 svetnikov. Kakor je znano, je bil občinski svet na spomlad razpuščen vsled obstrukcije soc. demokratov in je vlada na magistrat postavila komisarja. Za volitve so napravili nemški nacionalci in liberalci kompromis s ta-kozvano neodvisno krščansko-socialno stranko, katero vodita znana poslanca vitez Pantz in Neunteufel. Kljub temu kompromisu je zmagala soc. demokva-ška stranka in dobila vseh 16 svetnikov, torej tretjino občinskega sveta. Soc. demokrati so dobili 2700, meščanske stranke pa 2600 glasov.
izrabo vodnih sli.
Izraba vodnih sil napreduje v evropskih goratih krajih tako rapidno, da bo v približno 20 letih skoraj gotovo velika množina vodnih sil v porabi.
Na Švedskem je porabljivih okoli deset m i 1 i j o n o v konjskih sil, od katerih je v porabi žc 800.000. Central z 1000 H. P. je že napravljenih nad 80, ki služijo vse industriji v najmodernejšem smislu, central z več kot 5000 H. P. je pa že 21. Leta 1906. so pričeli graditi centralo z 40.000 H. P., ki se pa poveča polagoma na dvojno množino. Švedska država izkuša pridobiti vse. Še obstoječe vodne sile in jih ima že sedaj nad 250, ki se vse porabijo za državne železnice in javne naprave.
Na Norveškem so se tuji kapitalisti, sosebno nemški, polastili, veliko vodnih sil, a v novejšem času ovira po vso d država oddajo domačih vodnih sil tujim podjetnikom. Kako uvažuje tudi kapital vodne sile. naj služi dejstvo, da so pridobile na Norveškem nekatere kemične nemške velefirrne za dobavo sal-petra slap K j ukan, ki pada 660 m visoko in ki lahko daje 250.000 II. P. Za prevažanje izdelkov je že zgrajena 90 km dolga železnica. Norveška vlada
je izdelala Velikansk načrt za 164.000 H. P. Električni tok se bode. izpeljal 125 km daleč v Kristijanijo in za gonilno silo železnic. Stroški so proraču-njeni na 85 milijona mark — 10'8 milijona kron.
švedska država je pričela z zgradbo električne centrale v bližini jezera Porjus in računa na 300.000 II. P. Elektrika se porabi za železnico. Za dežele, ki imajo le malo premoga, kakor skandinavske, pomenijo električne centrale popolni preobrat na industri-jelnem polju.
Na. Nemškem rasejo električne vo-dosilne centrale rapidno. V najnovejšem času se gradi za mesto Trier velika električna centrala z 4 turbinami po 2000 II. P. Električni tok ima 5000 volt in se napelje 25 km daleč v Trier.
Ob Donavi se namerava izkoristiti vodna sila reke pri Požunu za 70 tisoč II. P. Električni tok bi se napeljal v Požun, Budimpešto in Rab. Vendar še ni projekt gotov, ker se morajo še nekatere ovire glede plovbe po Donavi odstraniti.
Velikansk projekt izdelujejo tudi sedaj francoski tehniki. Ogromna centrala se namerava zgraditi ob reki R h o n e za Pariz. Daljava je velikanska, 500 kilometrov, kajti centrala bi stala skoraj ob Švicarski meji, a moderna tehnika zna uporabljati tudi napetost 120.000—150.000 volt. Turbine naj bi proizvajale po 10.000 H. P. Elektrika bi se pa tudi z nižjo napetostjo oddajala najbližji okolici centrale, in bi se tako ustvarilo središče za elektro-kemično industrijo.
Izraba slapov Niagare se je pogodbenim potom uredila med Zedinjenimi državami irn Kanado, da se ne sme izrabiti več kot 14% vodne sile. S tem se hoče ohraniti pokrajinski značaj Niagare. Na ta način bi se smelo vzeti vsega skupaj 672.000 H. P. Danes je izrabljenih žc 275.000 H. P. Od teh porabi polovico elektro-kemična industrija, 56.000 H. P. porabijo železnice in ravno toliko se odda za razna indu-strielna podjetja. Za razsvetljavo se porabi 36.000 H. P. Če se bodo enkrat velike železnice, ki peljejo iz New-Yorka proti zapadu glede električne gonilne sile približale slapom Niagare, bode rasla umevno poraba vodne sile v to svrho.
Na skrajnem zapadu Zedinjenih držav se postavlja velikanska centrala, ki bo imela dve turbini po 18.000 H. P. Dynamo-stroji proizvajajo elektriko 6600 volt, ki se za daljavno napeljavo transformira. na 60.000 volt. Glavna poraba je za industrielne namene.
Brazilijanska država je dala neki nemški firmi za dobo 60 let dovoljenje, da sme izrabiti Paulo-Alfonso slape. Dobiti se da iz te vodne sile do dva milijona H. P. Sicer je poraba v bližini za luč in motorne sile minimalna; toda špekulantje so imeli pred očmi velikanske apnenike v bližini 70 kilometrov za dobavo apnenega dušika (Kalkstickstoff). Ako sc ta električna centrala v resnici napravi, se bode. precejšen del naše zemlje preskrboval z cenim umetnini gnojilom. Ta ideja nam daje zgled, kako se bodo okoli velikanskih slapov centralizirala velika industrielna podjetja in oskrbovala svet z najpotrebnejšimi potrebščinami mas.
Zgledi industrielnih držav vplivajo pa že tudi na najbolj oddaljene kolonije.
V Ta s mani j i je projektirana centrala za 25.000 H P, ki se razširi na 100.000 H P. Površna preiskava v Novi Zelandiji je dognala, da sc tam nahajajo vodne sile za dva milijona H P. V kratkem se tudi tam zgradi centrala v prvi vrsti za železnice. Množina 250.000 H P bi zadostovala za vse sedanje železnice in tovarne.
Iz navedenega je razvidno, s kakimi električnimi silami svet računa im kako kmalu se bo izvršil velikanski preobrat v prometu in industriji. Razvidno je pa tudi, da moramo biti pripravljeni na vse eventualitete. Dežela Kranjska je sicer le pritlikavec v primeri s takimi velikani, kakor smo jih navedli. Računi naši so pa tudi ponižni, a kljub tej ponižnosti enakovredni z najbolj obširnimi projekti industrielnih držav, ker bistvo ostane enoinisto; centralizacija izrabe vodnih sil dežele po deželnem zastopu, ne pa po tujih špekulantih. In v tem oziru bi morali vsi merodajni faktorji, katerim je pravi napredek naše dežele v resnici na srcu, sodelovati. Na gospodarskem polju se lahko vsi najdemo, in ravno zaraditega, ker se ne iščemo, se ne najdemo na gospodarskem polju, cepimo le svoje moči, hirajo vsa slovenska podjetja in se izgublja narodni kapital. S pametnimi razlogi se lahko oponira, to je zdravo in za vsako podjetje koristno. Fakcijozna opozicija pa
je le smrt in pogin vsakega podjetja in
ima kot posledico le nezaupanje občinstva, ker vidi dan za dnevom, kako se izgublja narodni kapital. Izgubilo se je že mnogo časa in denarja vsled tega; a ni še prepozno. Vzdramimo se, ker ura že bije — dvanajst.
Dnevne novice.
-h Mladini delajo starinom zopet
sive lase. V »Družbi sv. Cirila in Metoda« odkar so pometali iz družbe naše somišljenike, med liberalci nikakor ni take idealne sloge, katere bi človek pri delu za narodno obrambo pričakoval. Včerajšnji »Slovenski Narod« piše o tem:
»Skupščino Ciril-Metodove družbe hočejo gotovi krogi izkoristiti v namene, o katerih se da lepo govoriti, ki so pa praktično brez vrednosti. Poje se stara pesem, da se denar družbe prepočasi izdaja in da je njena dolžnost, če drugače ne gre, delovati z ogromnimi, izposojenimi vsotami. Poje se torej pesem, ki so jo mlada grla že večkrat zapela — s kakšnim uspehom, to vemo na Kranjskem najbolje. Dalje se zahteva, da morajo iz vodstva družbe vsi dosedanji izkušeni gospodje, ter dati mesta mlajšim močem, katere sicer visoko čislamo, ali vzlic temu ne verujemo v njihovo izkušenost! Tudi taktika »nove struje« ostala je ena in ista, kakor je bila tedaj, ko se je ta struja hotela vriniti v »Narodno tiskarno« in druge napredne zavode. Ker je očitno, da večina članov z volilno pravico noče, da bi se pri naši prekoristni družbi pletle kake neplodne intrige, pobirajo se volilna pooblastila na skrivnem, ne da bi se opravičenim odkritosrčno povedalo, kaj da se pravzaprav namerava. Tako se je izvabilo že nekaj pooblastil in to v krogih, kjer proti dosedanjemu vodstvu ni najmanjše opozicije. Da se preprečijo vsake daljše intrige, poživlja se vse podružnice in vse druge volilce, da podpišejo pooblastila na njim doposlanih zglas-nicah ter ta pooblastila takoj dopoš-Ijejo vodstvu družbe v Ljubljano. —. Ime pooblaščenca se vpiše pozneje.«
Kakor se vidi, zaupni sestanek mladinov, ki se je nedavno vršil proti starinom, rodi sadove. Kako sc glasi že pravljica o lisici in ježu?
-f- Stara hinavka »Edinost« se je te dni zopet v pristni luči pokazala. O evharističneni kongresu je priobčeval ta »starokrščanski« list suhoparne brzojavke, časih celo nič, večkrat pa zlobno zavito. Pač pa je »Edinost« obširno priobčila vse brzojavke o protestnih shodih zoper evharistični kongres na Dunaju, v Sv. Hipolitu (tako gnezdo!), Jabloncu, Dečinu ob Labi, Kraljevem Gradcu in je celo počastila Hegeman-nov protestni shod v Gradcu s posebno brzojavko, kakor da bi se bilo bog-vekaj zgodilo. Niti »Slovenski Narod« ni tako poročal. Se pač pozna judovskega duha pri »Edinosti« in njegov vonj ni nič prijeten.
4- »Socialno Matico« nameravajo ustanoviti v Gorici. Nasprotniki se zadnji čas znanstveno intenzivno gibljejo in udejstvujejo, kar bi naj bilo za nas resen opomin, da ne zanemarjaj-mo znanstvenega dela, ki je funda-ment za vse drugo.
—	Dr. Murko, graški vseučiliški profesor, je zadnji čas po nalogu dunajske akademije, znanosti prepotoval Hrvaško, Bosno in Dalmacijo, kjer je s pomočjo fonograma zbiral narodne pesmi, ki so mu jih peli muslimanski pravoslavni in katoliški narodni pevci. Dr. Murko jo opazil, da med Srbi in Hrvati narodna pesem hitro propada in so narodni pevci že jako redki.
—	Ljudsko šolstvo. Deželni šolski svet. je imenoval vpokojono učiteljico Marijo Cepuder-Zalaznik za definitiv-no učiteljico in voditeljico na enoraz-rednici v Tunicali. — Litijski okrajni šolski svet je imenoval bivšo učiteljico na Sveti Gori Ljudmilo Seppe za prov. učiteljico na dvorazrednici v Polšniku. Dne. 7. oktobra ob 9. uri dopoldne »se vrši komisionelna razprava o novem šolskem poslopju v M. D. v Polju.
—	Strašen nboj je izvršila Reža Božič od Sv. Križa pri Kostanjevici na Starem gradu, občina Sv. Križ, dne 17. t. m. dopoldne nad istotam živečo užit-karico Uršo Žibert. S petero težkimi udarci s krampom po glavi jo je pobila do smrti. Vzrok so bili najbrž hišni spori radi preužitka. Ubijavka je sama javila svoj zločin pri sodniji v Kostanjevici.
—	Žrtev ropa ▼ semiški okolici.
Maks Erhard bi se imel zagovarjati v avgustu določenem zasedanju. Ker pa glavna priča Neža Jurman vsled bolezni ni mogla k sodišču, se je ta obravnava na zadnje zasedanje preložila. Dne 11. t. m. pa je 80letna oropana in težko poškodovana Neža Jurman
umrla in jo je dne 17 t. m. sodna komisija v mrtvašnici v Ncstoplivasi (Semič) raztelesila in to radi konštatira-nja, jeli je ista umrla naravne smrti ali vsled po Erhardu zadobljenih udarcih poškodb. Ako bosta sodna zdravnika to zadnje konštatirala, potem je Erhard kandidat vislic.
—	Umrl je na gradu Volavče gra-ščak g. Karol R u d c ž v 11. letu svoje dobe.
—	Razgledne vozove na zagrebški električni cestni želcznlcl uvedejo leta 1913. Večje družbe dijakov, tujcev itd. si lahko najamejo razgledni voz, ki jih potem popelje po vseh progah cestne železnice. Društvo za tujski promet bo ob takih prilikah preskrbelo Cicc-rona.
—	Zagrebška policija se zopet pomnoži. Moštvo na konjih sc od 24 zviša na 36 mož ter bo ta oddelek imel posebnega učitelja in vodjo v osebi policijskega poročnika Viljema Adamo-viča, ki je svojo službo žc nastopil.
—	Stopnice so izginile. Med Fich-tenavovo in Seidlnovo njivo v Novem mestu je žc od pamtiveka steza k tako-zvanemu Jerličevemu posestvu in potem na Kapitelski hrib. Tu so preložili staro »ločensko cesto«, katera leži veliko višje od nove in poleg katere stoji poslopje gimnazije. Ob gradnji te ceste postavile so se stopnice iz lesa, tako da si zamogel priti po tej zelo koristni stezi na novo cesto in potem v gimnazijo. Te stopnice stale so tu kakega pol leta, sedaj pa, ko bi bile zelo koristne, so izginile. Morebiti nam zamore povedati slavno županstvo, kaka nesreča se je pripetila tem stopnicam.
Slike škofa Ant. Mart. Slomšeka v velikosti 70X58 cm, se dobe v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Cena za večbarvno sliko brez okvirja 2 K.
—	Žrebanje srbskih državnih srečk iz leta 1888. dne 14. t. m. 75.000 frankov je zadela serija 2092 št. 30, 2000 frankov serija 3438 št. 66, po 500 frankov serija 7331 št. 77 in serija 9860 št. 81, po 100 frankov serija 937 št.. 71, serija 2353 št. 3, serija 3522 št. 70, serija 3603 št. 72, serija 4932 št. 29, serija 5429 št. 10, serija 6063 št,. 78, serija 7797 št. 79, serija 7890 št. 72, serija 9495 št. 45.
— Brezplačno posredovanje pri na-|etju posojil je na razpolago vsakomur, ki se po posredovanju Slovenske Straže zavaruje za življenje. Slovenska Straža prosi svoje prijatelje za sporočilo naslovov dotičnikov, ki sc hočejo pustiti zavarovati za življenje.
KDO POSTANE TRGOVINSKI MINISTER.
Trgovinski minister postane naj-fcrže guverner poštne hranilnice dr. Schustcr pL Bonnet.
SOCIALNO ZAVAROVANJE.
Dne 17. t. m. je soc. zavarovalni odsek sklenil razpravo o temeljnih določilih socialnega zavarovanja in določil posebna določila za Galicijo in Bukovino. §§ 3 in 4 je pododsek rešil v poročevalčevem smislu.
ZASEDANJE DELEGACIJ.
Avstrijsko delegacijo sprejme cesar v torek 24. t. m. ob 1. uri popoldne na dvoru, ogrsko pa ob 12. Plenarna seja avstrijske delegacije, v kateri se izvolijo odseki, bo 24. t. m. ob pol 4. uri popoldne. Takoj po prvi seji prično zborovati odseki, začetkom oktobra slede plenarne seje. Zasedanje delegacij bo trajalo do srede oktobra.
PROTI RUSKEMU KONZULU V LVOVU.
»Slowo polskic« poroča, da bo na zahtevo naše vlade odpoklican ruski konzul v Lvovu, ker je v tesni zvezi z ruskimi ogleduhi in ker sc je netaktno obnašal nasproti poljskim strankam.
Štajerske novice.
š Biserni mašnik Mat. šinko v Središču. Središka fara (Štajersko) se posebno odlikuje in ponaša s svojimi odličnimi rojaki, bodisi svetnega ali du-hovskega stanu. Tudi letos je doživela izredno čast,, ker obhaja središki rojak, vrl rodoljub in prijatelj mladine preč. g. Matija Šinko, dne 20. septembra t. 1. 601etnico svojega mašništva ali biserno sveto mašo. Č. g. jubilant je eden najstarejših duhovnikov v lavantinski škofiji. Rojen je bil 10. sept 1829. kot zakonski sin Matjaža Šinko, posestnika in kovaškega mojstra in Marije roj. Borko v Središču. Ljudsko šolo je obiskoval doma. Ker je kazal posebno bistroumnost, so ga dali stariši v srednje šole v Varaždin na Hrvaškem. 6-razredno gimnazijo jc leta. 1846. dovršil z odliko. Modroslovjc (7. in 8. gimnazijski razred) pa je obiskoval v Zagrebu. iV bogoslovje sc je podal v Gradec, ter bil 20. septembra 1852. posvečen v maš-nika. Novo mašo jc pel v domači kapeli žftlfiatiie Matere^ božje, Dne,6. novem-
bra istega leta, je nastopil prvo kaplan-sko službo pri Sv. Lovrencu v Puščavi. Od tod so ga 13. novembra 1854. poklicali za učnega, prefekta in pristava v graško bogoslovnico. Ker pa mestni zrak ni prijal njegovemu slabemu zdravju, so ga poslali 8. novembra 1858. za kaplana k Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Že koncem septembra 1. 1859. pa mu je knezoškof Ant. M. Slomšek izročil profesuro nravoslovja na novoustanovljeni bogoslovnici v Mariboru. Profesorsko službo je izvrševal zelo vestno ter bil priljubljen pri svojih učencih - bogoslovcih. Dne 28. februarja 1875. je postal župnik v Ljutomeru, kjer je bil goreč pridigar in vnet spovednik — sploh v vseh svojih poslih marljiv in natančen. Popravil je župnijsko cerkev ter dal poslikati njeno notranjščino in prenovil župnišče. L. 1880. je stopil v začasni pokoj, čez tri leta, dne 21. januarja 1883. pa je zopet prevzel župnijo Gornje Sv. Kungote. Koncem septembra 1893. je stopil v stalni pokoj, katerega uživa na svojem rojstnem domu v Središču. Kot vpoko-jeni duhovnik jc večkrat pomagal doma. v dušnem pastirstvu ter zahajal več let v ljudsko šolo. S svojim rojakom Lavr. Herg-om je ustanovil družbo za zidanje cerkve v Središču, kateri je bil č. g. Šinko predsednik. V letih 1908 do 1910 je bila farna cerkev prenovljena, za katero je največ daroval č. g. biserni mašnik. Kupil je tudi tri nove zvonove, kateri bodo pač vedno oznanjali hvalo in slavo blagemu gospodu. Leta 1909. je dal s svojim rojakom dekanom Pintarič-em poslikati notranjščino cerkve. Veliko veselje je doživel č. g. Šinko leta 1902., ko je obhajal zlato mašo v središki kapeli. Kdo bi si takrat mislil, da bo še doživel večje veselje in čast, da bo obhajal šc šestdesetletnico mašništva? In vendar — ta dan je tukaj! Prečastitemu gospodu jubilantu naše iskrene čestitke! Še na mnoga leta!
š Pravico javnosti jč podelil naučili minister dvorazredni trgovski šoli za, dekleta v Celju za leta 1911/12, 1912/13 in 1913/14. — Dalje jc dobila pravico javnosti enorazredna šulfe-ranjska ljudska šola v Ciršaku.
š Ljubeznjiv mož. Iz Brežic poročajo: Posestnik Franc Pšcničnik v Je-reslavcu, občina Dobova, je s svojo ženo zelo grdo ravnal. V zadnjem času ji je celo grozil, da ji bo odsekal noge in roke in ji kazai ostro nabrušeno sekiro. Te dni je Pšeničnik celo noč popival po raznih gostilnah. Ko se je zjutraj vrnil domov, se je hotel vreči na ženo. Žena in njena mati pa ste zbežali. Pšeničnik jima je sledil. Ko je ženo došel, jo je zgrabil ter jo hotel umoriti z nožem. Ženi pa se je posrečilo uiti, in je zbežala k sosedu Ki*amerju. Pšeničnik jc hotel za njo v hišo, kar pa so mu zabranili s tem, da so zaprli vrata. Nato je zlezel v hišo skozi okno. Hotel sc je znova spraviti nad ženo, kar pa mu je Kramcr zabranil. Uboga žena je nato zbežala v gozd in tam v deževju prebila en dan in eno noč. Domov se je vrnila šele, ko so suroveža aretovali. Izročili so ga okrajni sodni j i v Brežicah.
š Kurji tat, ki je ukradeno perot-nino prodajal okradeni. Nekemu hotelirju v Rogaški Slatini je bilo v zadnjem času ukradenih 70 mladih kur. Tatu niso mogli izslediti. Enega zadnjih dni pa je videla hotelirjeva dekla preko meje na Ogrsko. Pri tem pa se je tako zakasnil, da se je šele ponoči vračal iz Ogrskega zopet domov na Štajersko. V kraju Ferenzfalva sta ga na cesti napadla dva moža, oborožena z dolgimi noži ter mu grozila s smrtjo, če se ne pusti mirno preiskati. Nato sta ga preiskala, našla pa sta pri njem samo 1 K. Ko sta bila gotova, sta ga pustila zopet iti. Fischer pravi, da je v napadalcih spoznal cigane.
š Cestni rop. Iz Radgone: Izganjalec Franc Fischer v Radgoni je imel v nedeljo izgnati nekega izgnanca domačega hlapca Vincenea Hajušeka se. s košem na rami zmuzati iz hleva. Ko je ta deklo opazil, je vrgel koš od sebe. V košu je bilo polno perotnine. Hajušek je obstal tudi vse prejšnje tatvine. Rekel je, da je ukradeno perotni-no prodal vedno zopet nazaj hotelirjevi ženi, rekoč da jo pošilja naprodaj njegova mati.
š Zaprli so v Gradcu zaradi tatvin v Maribor pristojnega umetnega mizarja Jožefa Holzlna.
š Kaj vse dela alkohol. Iz Sevnice poročajo: V neki gostilni v Ziherskem vrhu sc jc v nedeljo vršila neka veselica. Pri tej sta bila navzoča tudi brata Franc in Jože Vouk. Vsled neke malenkosti sta pričela z delavcema Matijem Kozincem in Antonom Klinaričem prepir, iz katerega je kmalu nastal pretep. Klinarič in Kozinc sta od obeh Voukov dobila z nožem nevarne, poškodbe. N ouka sta. v svoji besnosti po-
bila v gostilni tudi veliko steklenic in iztrgala iz stropa svetilke ter jih razbila na tleh. Orožniki so oba pretepača aretovali.
š Kap na možgane je zadela v Mariboru 35 let staro gospo Lino Puše-njak, stanujočo na Elizabetni cesti št. 16.
š Aretovanl cigani. Iz Celja poročajo: lOglava ciganska tolpa, katere glavarja sta Vincenc Gartner in Alojz Rak, se je že dalj časa klatila po Savinjski dolini ter izvrševala razne tatvine na sejmih, cerkvenih slavnostih ter pri raznih posestnikih. Cigani so jemali vse, kar jim je prišlo pod roko. V gostilnah so izvabljali kmete k ha-zardnim igram ter jih ogoljufali za visoke vsote. Izvrševali so tudi žepne tatvine. Orožnikom se jc na Gorici pri Žalcu posrečilo aretovati pet ciganov, katere so oddali okrožnemu sodišču v Celju, petim pa se je posrečilo uiti.
š Brezsrčna mati. Iz Šoštanja: Te dni je dekla Ana Čuješ poi'odila pod nekim drevesom na travniku dečka. Takoj po rojstvu ga je zanesla v svinjski hlev in ga pustila tam, nc da bi se dalje za njega brigala, ležati. Domači so šele drugi dan našli otroka v hlevu in ga rešili gotove smrti. Brezsrčno mater so zaprli.
š Nesreča. Rimske toplice: Franc Žužek, posestnik na Brodnicah je peljal dve ženski na postajo v Rimske toplice. Ravno pri postaji pa se mu je voz prevrnil in obe ženski sta padli v jarek poleg ceste. Dobili ste tako hude poškodbe, da so ju morali takoj odpeljati v celjsko bolnišnico.
š Od južne železnice. Prestavljeni so: Franc. Birnstingl, rcvident iz Kuf-steina v Slovensko Bistrico; Kari 01-brich, asistent, iz Slovenske Bistrice v Kufstein; Jožef Leitner, pristav, iz Frohnleitna v Maribor, glavni kolodvor; Ivan Klega, prov. asistent, iz Rimskih toplic v Franzensfeste in Iv. Sabatin, prov. asistent iz Laškega trga v Rimske toplice.
š Vlak je povozil v Kapfenbergu blizu Gradca železničarja-zavirača Jožefa Dornerja.
š K zagonetnemu strašnemu umoru pri Judenburgu se nam še poroča: Truplo zagonetno umorjenega moža pri Judenburgu je našel cestni delavcc Siebenhofer, ki je ravno delal na cesti. Ko jc Siebenhofer o najdenju poročal oblastim, so iste pustile truplo zapeljati v mrtvašnico pokopališča v Judenburgu, kjer se je nato izvršila sodnij-ska obdukcija. Spoznali so, da sta smrt povzročila dva sunka v srce, ki sta bila prizadjana z ozko ojstrino. Ljudje so vsled tega slučaja zelo razburjeni in si pravijo različne stvari, tako, da so kritičnega dne videli na mestu, kjer so našli umorjenca, stati avtomobil iz katerega sta izstopila črno oblečena mož in neka dama. Po kratkem prestanku sta avtomobil oba zopet zasedla in se odpeljala dalje v smeri proti Zeltwcgu.
Z BALKANA.
Na cesti v Skader je neka albanska četa usmrtila tri mlade častnike in jih oropala. Iz Gorice je pobegnilo 50 orožnikov s častniki iz strahu pred Albanci. Mod Miritidi in Malisi se še neprestano bijejo boji. Skader je tako ogrožen, da je turški ministrski svet sklenil v mesto zopet, odposlati vojake. V vasi Trasič je neka srbska vstaška četa usmrtila eno ženo in 7 otrok. Na otoku Sam je tudi prebivalstvo strašno razburjeno. Minuli teden so bile usmrčene tri osebe. V nedeljo je 80 vstašev na Samu oropalo carinsko blagajno in pobegnilo v gore. Vsta.še so zasledovali orožniki in vojaki. Vnel se je boj. Kako je izpadel, še ni znano.
Koroške novice.
k Slovensko delavsko društvo za Celovec In okolico vabi na shod, katerega priredi v soboto, dne 21. septembra t. 1. ob 8. uri zvečer v hotelu »Trabesinger«. Spored: Pozdrav predsednika; zapisnik zadnjega shoda; govor: Poročilo o 23. evharističnem kongresu •na Dunaju.
UoDlMke novice.
Ij Shod ljubljanskih zaupnikov S.
L. S. se je vršil včeraj ob številni udeležbi v Ljudskem Domu. Shod je otvoril, od voiilcev bumo aklatfiiran, načelnik ljubljanskega vodstva g. primarij dr. Vinko G r e g o r i č , ki je opozarjal na važnost volitev in izrekel na-do, da bodo vsi resni volilci volili s Slovensko Ljudsko Stranko. Dež. poslanec. prof. K. Dermastia jc povdarjal, da je od liberalne stranke nekoliko predrzno, usiljevati ljubljanskim volileem, posebno uradništvu kandidata, kateremu je državni pravdnik zalučil v obraz očitanje: razžaljepja .Veličanstva. (K.l|c£:
Terorizirajo! Saj je Hribar zanj govoril !) Prof. Karol Dermastia predlaga nato, naj bi bil kandidat g. primarij dr. Vinko Gregorič. (Soglasno pritrjevanje.) G. dr. V. Gregorič izjavlja, da bo vedno rad podpiral v vrstah voiilcev S. L. S. s svojim svetom in izkušnjami, ki si jih je pridobil tekom dolgoletnega političnega delovanja prizadevanje stranke, kandidiral pa sedaj iz zdravstvenih ozirov ne bo in priporoča namestu sebe kako mlajšo moč. Stavb, mojster g. O g r i n priporoča v imenu obrtnikov, naj bo eden kandidatov obrtnik. Najboljši obrtniški kandidat bi bil Ivan Kregar, predsednik obrtno-pospeševalnega zavoda. Občinski svetnik L i 11 e g priporoča, naj bi kandidiral tudi dr. Lovro Pogačnik, deželni komisar. Obe kandidaturi sta bili soglasno z velikim navdušenjem sprejeti. Dr. Lovro Pogačnik se zahvaljuje za izkazano mu soglasno zaupanje ter izjavlja, da sprejme kandidaturo in bo kakor doslej vse svoje moči posvetil zvestobi in dolu za napredek in zmago strankinih načel. Za v poslih odsotnega Ivana Kregarja izjavlja predsednik, da je Kregar pri-pravljen prevzeti kandidaturo. V imenu ljubljanskih volilccv S. L. S. se nato zahvaljuje g. prof. Karol Dermastia načelniku dr. V. Gregoriču za vso požrtvovalnost, s katero vztrajno deluje. Z njegovim vodstvom pridemo do končne zmage tudi v Ljubljani. (Velike ova-cije načelniku.) Obrtniški stan ne bi mogel dobiti boljšega zastopnika kot je kandidat Ivan Kregar. Malo je mož, ki bi tako poznali težnje obrtnega stanu, kot jih pozna Ivan Kregar. Popolnoma novega kandidata, smo dobili v osebi dr. Lovro Pogačnika. Gg. uradnike bi vprašal: Kdo bo bolje zastopal uradniške zadeve: tržni nadzornik Ribnikar ali dr. Lovro Pogačnik? Med tema dvema gospodoma v nobenem oziru ni mogoča. niti primera. Vse svoje moči posvetimo v to, da pripomoremo našima kandidatoma do zmage. Volimo moža, katerih delo sc nikjer ni pokazalo v —■. razdiranju. Načelnik dr. Gregorič zaključuje zborovanje, ki je pokazalo lepo soglasnost in veliko navdušenost za dobro stvar. Shod zaključuje s klicem: Volilci — storite svojo dolžnost!
lj Barantanje za ljubljanski man« dat. Pod tem naslovom piše socialno-demokratska »Zarja«: »Slovenski Narod« zatrjuje, da sta bila Reisner in Ribnikar kandidata liberalne stranke v tistem hipu, ko so ju klerikalci pahnili iz deželne zbornice. Ne vemo, če so imeli liberalci z izbero svojih kandidatov srečno roko in če bosta ta dva po-litičarja navadne mere, kakor jih gre dvanajst, na tucat, prav posebno impo-nirala liberalnemu volilstvu. Ampak postavljenje kandidatov je stvar vsake stranke in je nam vseeno, koga si liberalci izbero. Eno pa nam ni vseeno in ne more biti vseeno protiklerikal-nim življem: nespodobno barantanje za ljubljanski mandat, ki se godi za kulisami, za hrbtom voiilcev. Prav natanko vemo, da vodilnim osebam v iz-vrševalnem odboru liberalne stranke ni bila všeč ponovna kandidatura Ribnikarja — ali jim je bil prenaiven ali jim je bil preradikalen, nam ni znano. Znano nam pa je, da so se te vodilne osebe ogrevale za dr. Ravniharja in da je bil poslan h gosp. Ribnikarju meše-tar, kateri naj bi ga bil pregovoril, da se sam prostovoljno odreče ponovni kandidaturi. Znano nam je, da je me-šetar svojo nalogo izvršil in da si je g. Ribnikar izgovoril dan premisleka. Naslednji dan je odgovoril mešetarju, da se odreče ocl liberalne stranke formalno ponudeni kandidaturi pod pogojem, da dr. Ravnihor odl-oži in mu prepusti ljubljanski državnozborskl mandat. — Mandat za mandat! Tako je bilo stališče g. Ribnikarja. Voljan je bil izročiti interese prebivalstva v deželnem zboru drugemu poslancu, če bi le mogel nesrečne Ljubljančane oškodovati s svojim poslančevanjem na Dunaju. Kaj je izvrševalni odbor odgovori na to sejmarsko ponudbo g. Ribnikarja, nam ni znano in tudi ne vemo, kaj je ukrenil na to neokusno barantanje z ljubljanskimi mandati. Nespodobno to početje se nam zdi skrajno žaljivo za ljubljanske volilce, zakaj po naših nazorih je mandat stvar političnega zaupanja, in ne predmet sejmarskega, barantanja. Prokleta usoda naših liberalcev je, da pokvarijo s svojo nerodnostjo ali pa s pomanjkanjem moralne, res-nobe in takta vsako akcijo, kijovzamejovroke... Prav nič čudnega ni, če tako nelojalno in ponižujoče postopanje disgustira liberalne volilce . . . Naloga izvrševalnega odbora liberalne stranke je, da z možato izjavo popravi, kar sc popraviti da.« — Mi nimamo k temu mnogo pristaviti. Stvar ljubljanskih liberalnih voiilcev je, če h o čej oiuti t iiiK uricc .v liberalnem
političnem »KasperltlieatfU«. če so liberalci tako naivni, naj se pa odločijo za izbarantani mandat! Liberalci —-usmilite se ubogega dr. Tavčarja in rešite ga Ribnikarja!
lj Legitimacije in glasovnice za ljubljansko, deželnozborske volitve je začela pošta volilcem dostavljati. Kdor bi izmed volilcev nc dobil volilnih dokumentov do sobote, naj se zglasi v tajništvu S. L. S. (poslopje Ljudske posojilnice, II. nadstropje, levo) ali pa naj gre osebno po legitimacijo in glasovnico na deželno vlado, Simon Gregorčičeva ulica, I. nadstropje, soba št. 33. Opozarjamo volilce, naj si preskrbe volilne dokumente zanesljivo do ponedeljka, 23. t. m. zvečer, ker se na dan volitve ti dokumenti ne bodo več izdajali.
lj Dobrota je sirota. Včerajšnji »Sl. Narod« napada v notici »Klerikalci in Slovenska Filharmonija« tudi Slovensko Filharmonijo, ker je koncertirala v »Unionu«. Na včerajšnjem občnem zboru Slovensko Filharmonije pa je njen blagajnik g. Milan Drachsler izrekel iskreno zahvalo ravnateljstvu hotela »Union«, da je prepuščalo veliko dvorano za koncerte Slovenski Filharmoniji popolnoma brezplačno, kajti, ako bi ne imela Slovenska Filharmonija dvorane zastonj, bi ne imela pri svojih koncertih dobička. — »Narod« seveda nima nuj-nejšega dola kot da hotel »Union« napada zaradi te dobrote ter se tako spravlja v nasprotje celo s svojim liberalnim državnim poslancem dr. Rav-niharjem, ki kot predsednik Sl. Filharmonije izjavlja, da igra godba tam, kjer ji več nese. Dobrota je res sirota Dri naših liberalcih!
lj Novo poslopje podružnice c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda sa trgovino ln obrt v Ljubljani. Ravnokar dodelano poslopje podružnico c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani, v katerem se je pričel promet 9. septembra, leži v Prešernovi ulici poleg glavne pošto. Z ozirom na malo obsežnost stavbišča 335 m:', je moral izdelovatelj stavbnega projekta kolikor mogoče izrabiti prostor ter se mu je ta namera tudi najbolje posrečila, bodisi glede praktičnih potreb, bodisi glede higijeničnih zahtev ali estetičnih načel. Da se je dobilo primerne trgovinske prostore v parterju, se je uporabilo tudi obširno dvorišče, ki je pokrito s stekleno streho. Spodaj ležeči prostor souterraina, ki istotako služi namenom banke, dobiva svetlobo skozi steklena tla v parterju. V souterrainu je tresor, čegar zidovi so napravljeni iz umetne opeke in port-landskega cementa, poleg tega so pa tudi zavarovani proti vlomu, ognju in potresu z močnimi oklopi iz tesno skupaj zloženih železniških tračnic. Enako konstrukcijo imajo tudi tla in strop tresorja, v katerem so safeji za stranke in velike blagajne zavoda. Edini vhod v tresor zapirajo 2500 kg težka, popolnoma pred vlomom varna vrata s trojnimi zaklepi. Zavod se zlasti glede naprave tresorja ni strašil nobenih stroškov, da nudi svojim naročnikom pri shranjevanju vrednosti kolikor mogoče veliko varnost. Napravo tresorja si je med uradnimi urami vedno mogoče ogledati. V predsobo trosorja se dospe po posebnih stopnicah iz poslovnih lokalov v parterju. Na drugi strani souterraina je centralna kurjava, do katere se pride po glavnih stopnicah. V parterju so iz ceste dostopni poslovni lokali. Razdeljeni so po lesenih stenah z brušenim steklom v več oddelkov, in sicer v prostor za stranke, ki morejo občevati z blagajnikom in likvidatorji pri štirih linah, dalje v prostor za višjega prokurista, ki more iz svojega oddelka pregledati skozi veliko stekleno okno ves promet s strankami ter poslovanje osobja. Poleg poslovnih prostorov je garderoba in umivalni prostori za uradnike. Prostori poslopja v prvem nadstropju so istotako določeni za namene banke ter je v njih sejna soba in soba za dirigenta. V ostalih prostorih I. nadstropja je korespondenčni oddelek. V I. nadstropju se prido iz pritličnih uradnih prostorov po vijugastih železnih stopnicah. Končno so tudi v I. nadstropju kot v pritličju garderoba in umivalni prostori. Vsi pisarniški prostori so zvezani med seboj z avtomatično delujočo telefonsko napravo, ki ima sedaj 10 govorilnic, s čemur je uradnikom posameznih oddelkov medsebojni promet znatno olajšan ter onemogočena vsaka potrata časa. Vsi uradni prostori so električno razsvetljeni. V drugem nadstropju jo stanovanje višjega prokurista, medtem ko je v zadnjem nadstropju perilnica in soba za likanje ter stopnico na streho. V vseh treh nadstropjih so proti dvorišču stanovanja za sluge. Načrte je izdelal arhitekt kreditnega zavoda Teodor Schreier na Dunaju, ki jc tudi vodil
vodstvo stavbe. Lokalno zastopstvo imenovanega arhitekta je bilo poverjeno ljubljanskemu arhitektu in mestnemu stavbnemu mojstru Francu Kau-dela. Izvedbo stavbnih del so oskrbeli, v kolikor je bilo to mogoče, ljubljanski podjetniki, ki so svojo nalogo tudi vzgledno izvršili. Oprema vseh prostorov je zelo posrečena tor so izvršena dela sijajno spričevalo o sposobnosti teh tvrdk. Zidarska, tesarska in mizarska dola je izvršila Kranjska stav-binska družba, kamnoseška dola Feliks Toman, krovna in kleparska dela Teodor Korn, ključavničarska dela Avgust Martinčič, steklarska dela pa Alojzij Pauschin. Instalacije vodovoda je izvršila tvrdka I. M. Ecker, električne luči mestna elektrarna, svetilnega in kurilnega plina ljubljanska plinarna. Slikarska in pleskarska dela sta izvršili tvrdki Brata Eberl in Franc Ks. Stare, peči in ognjišča tvrdka P. F. Vi-dic. & Komp., tapetniška dela in opravo pa tvrdka J. Mathian. Od izven Ljubljane stanujočih dobaviteljev naj omenimo tvrdke Janesch & Schnell (betonski stropi), J. L. Bacon (centralna kurjava), C. Polzer & Ko. (naprava tresorja), R. Ph. Wagner, Biro & Kurz (železne konstrukcije), Jožof Riedl (figuralna kiparska dela), Sandor & Frtih-auf (ornamentalna kiparska dela), Prva avstrijska tovarna linoleja (prevleka tal). A. Freissler (ročno dvigalo), De-ckert & Homolka (telefonske in brzojavne naprave), ter tvrdka Bothe & Ehrmanm, Zagreb, kakor tudi V. Sed-lak v Jihlavi (pohištvo). — Z zgradbo se je pričelo spomladi l. 1911., a je delo močno oviral veliki promet v Prešernovi ulici, kakor tudi mala prostornost stavbišča. Tudi ni podcenjevati dolgotrajno in skrbno izvedeno podzidava-nje treh sosednih poslopij, ki so imela nezadostne temelje ter morala "biti povodom nove stavbe primeroma zavarovana. Poslopje jo bilo pod streho jeseni leta 1911., pozimi pa je bilo izkurjeno in osnaženo. Instalacijska dela, postavljanje pohištva, oprava tresorja so rabila z ozirom na skrbno in solidno izvedbo mnogo časa. Kreditni zavod sc ni bal niti truda niti stroškov, da si ustvari modernim zahtevam bančnega poslovanja primerno lastno poslopje, ki je za občinstvo na udobnem mestu, ki istemu nudi vse prednosti modernega bančnega poslopja in ki je v čast sode-ležnim obrtnikom in dobaviteljem.
lj Glasbena šola »Ljubljane« otvori letos poduk za vse inštrumente v orkestru za klavir, solopetje, dekla-macijo, glasbeno zgodovino poleg teorije, harmonije in kontrapunkta. Poučevali bodo gca. J. L. Gerbič, g. B. Černy, oba absolventa praškega kon-servatorija, g. J. Zdešar, absolvent dunajskega konservatorija poleg nekaterih drugih učnih moči. Vpisnina 2 K, učnina za predmet 4 K mesečno, za šolo petje 6 K mesečno, teorija brezplačna. Vpisovanje se vrši od 3. do 7. ure popoldne v društvenih prostorih hotela »Union«, vhod iz Frančiškanskih ulic, desno, I. nadstropje. V ljudskošolskizbor se sprejemajo učenci in u č e n k c, k i so dovršili deseto leto in so m u z i k a 1 n o nadarjeni. Vpisuje so ob gori navedenih dnevih. Poduk te ga zbora bo b r e z p 1 a č e n. Želeti jo tudi, da bi se čim več mladeničov javilo za godbo n a p i h a 1 a, da bi bili sčasoma na razpolago za domač orkester, oziroma godbo. Somišljenike prosimo, da pošljejo svojo deco v glasbeno šolo »Ljubljane«, ki jim nudi temeljito in popolno izobrazbo v glasbi.
lj Slovenska Filharmonija jc imela včeraj zvečer svoj občni zbor v gostilni g. Mraka na Rimski cesti ob navzočnosti 15 članov. Predsednik dr. VI. Ravnihar je v svojem nagovoru povdarjal z ozirom na to, da se je zadnji čas v javnosti zanikavala potreba civilne godbo v Ljubljani, da v Ljubljani samo vojaška godba ne moro več zadostovati. Polog gledališča potrebujejo civilni orkester tudi razna glasbena in druga društva. Vsem tozadevnim zahtevam samo vojaški orkester ne more ugoditi. Poleg tega so pa tudi prireditve, pri katerih vojaška godba sodelovati ne more. To povdarja popolnoma sine ira et studio, ker Filharmonija nima nobeno politične tendence. Orkester ni naročen od nobene politične stranko in jc samo umetniška skupina, ki prodaja svojo umetnost onemu, kdor bolje plača. Ros je. da jo orkester dražji kot vojaška godba, to pa zato, ker ima vojaška godba manj stroškov, kajti plačevati ni treba za godce nobenega starostnega zavarovanja, davka itd. Po vsej Avstriji pa se stremi za tem. da so cone vojaških godb zenačijo s civilnimi, ker potom bi no bilo nobene konkurence. Slov. Filharmonija stremi za tem, da bi dobila slovenske godce, ki jih ima doslej skoro ono tretjino, kajti s tuiimi srodci ie imela ravno lotos
mnogo težav.'— Iz tajniškega poročila g. Mateja Čadeža posnemamo, da je imel v preteklem poslovnem letu odbor Slov. Filharmonije 15 sej, ožji odbor pa skoro vsak teden. V zimski sezoni jo imela 33 godbenikov, 3 pomožne moči in kapelnika; v letni sezoni pa 25—27 godbenikov in kapelnika. Sporedno s slovenskim gledališčem sta sodelovala kot kapelnika gg. Talich in Jeremiaš. Za bodočo zimsko sezono je projektiranih 28 godbenikov, 2 pomožna godbenika, sluga in kapelnik. Raznih nastopov jc bilo 115, mod katerimi je bilo li promenadnih koncertov. Podpornih članov je imela Slov. Filharmonija v začetku poslovnega lota 438, danes pa le 386, ki plačujejo mesečno 434 K članarino. Za tekoče leto je dovolila ljubljanska mestna občina rednih 20.000 K in izrednih 10.000 K podpore. — Blagajnik g. Milan Drachsler je poročal o gmotnem stanju Slov. Filharmonije, ki je imela v preteklem poslovnem letu 161.972 K 30 vin. denarnega prometa, in sicer dohodkov 80.349 K 17 vin., stroškov pa 81.623 K 13 vin. Saldo znaša 15. kimovca 1912 208 K 21 vin. ter neplačani pogreb A. Aškcrca 64 K. Dolgov ima Slov. Filharmonija 21.342 K 36 vin. Preteklo poslovno leto je bilo v gmotnem oziru eno izmed najslabših. Odpadli so koncerti v hotelu »Tivoli« (okoli 100 prireditev), nemalo pa je vplivalo na dohodke poleti tudi slabo vreme, vsled česar jc odpadlo mnogo prireditev. Na predlog rač. preglednika g. Franchettija se je izrekla nato blagajniku zahvala in absolutorij. Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika dr. VI. Ravnihar, za odbornike M. Ča-dež, M. Drachsler, J. Počivavnik, Al. Ravnihar, dr. Kozina in Ant. Svetek, za preglednika računov E. Franehetti in V. Trtnik. Pri slučajnostih se je sprejel predlog g. Pauerja, naj se v zimski sezoni ima 28 godcev ter naj Slovenska Filharmonija skrbi za naraščaj. Odklonil se pa jc njegov predlog, naj šteje godba poleti le 20 godcev. Glede vzgoje naraščaja je pojasnil g. Drachsler, da je Slov. Filharmonija pripravljena dati Glasbeni Matici in glasbenemu društvu »Ljubljana« svoje godce na razpolago kot učitelje ter celo plačati za učence ukovino. Gosp. Pauer je nato prosil v imenu nekaterih godcev, ki so se obrnili nanj in ki imajo v Ljubljani družine, naj se jih nastavi vsaj šc v zimski sezoni. Predsednik »dr. Ravnihar je pojasnil, da so imeli vsi godci sklenjene pogodbe z Slov. Filharmonijo do 31. avgusta in so vsi godci že vedeli naprej, da od tega dne niso več člani orkestra. Odbor je izročil sestavo novega orkestra slovanski uniji godbenikov v Pragi in je prvi pogoj za sprejem v orkester, da postanejo omenjeni godci člani Unije. Filharmonija se je obrnila na Unijo, ker je imela z dunajskim Ver-bandom slabo izkušnje. Tako je dunajski Verband n. pr. pošiljal v Celovec godce samo za zimsko sezono za cenejšo gažo kot pa v Ljubljano za celo leto. Sicer, pa dunajska centralna organizacija godbenikov o nekaterih godcih sama noče ničesar več slišati, ker jih no smatra voč za svojo člane, kajti dobila ni od njih že dve loti društvenih prispevkov. Ljubljanski društveni blagajnik jc namreč ta denar (700 K) po-rieveril. (Toda za toga človeka se v občinskem svetu ni nihče potegoval! Opomba uredništva.) Če centralna organizacija noče o njih vedeti, ima Slovenska Filharmonija še manj povoda, da se zanje zavzema. Po nekaterih manj važnih razgovorih se je nato občni zbor zaključil.
lj Pogrešan dijak. Pogreša se od ponedeljka popoldne 141etni dijak III. gimnazije Jožef Lavrič iz Št. Vida na'Dolenjskem. Lnvrič jo šibke postavo, bledoličen, kostanjevih las, oblečen ic bil v rjavo obleko, je imel rjav klobuk in pelerino. Komur je o njem kaj znanega, naj čimprejc sporoči mestni policiji.
lj Kolo ukradeno. Danes dopoldne je bilo Francu Ravoncgu ukradeno iz vežo na Turjaškem trgu št. 4 kolo »Kinta«, znamke M. III, št. 255.272. Kolo jo črno emailirano, ima polno ploščo, ravno valovito balanco, kolesi pa imate rdeče obroče. Kolo je skoraj popolnoma novo. Pred nakupom se svari.
lj Našla so je večja vsota denarja v gostilni pri »Zvezdi«. Kdor jo jc izgubil, naj se oglasi pri gostilničarju Peter Križu.
Telefonsko in Drzojovna poročilo.
ZOPETNI ŠKANDALI V BUDIMPEŠTI. — MINISTER KLOFUTA IN JE OKLOFUTAN. — ODPOR OPOZICIJE ZAENKRAT ZLOMLJEN.
Budimpešta, 18. septembra. Z največjo napetostjo je javnost pričakovala današnje seje. Opoziciji, ki se jc poda-
la korporativfto v zborovalnico, so na potu prirejali ovacije. Ko sta grof Tisza in ministrski predsednik Lukacs vstopila v dvorano, se je vzdignil veli« kansk vrišč, člani opozicije so trobentah in grofa Tisza ter Lukacsa psovali. Poslanec Kostkai je trobental generalni marš, poslanec Huszar pa ;je vlekel velikansko harmoniko. Drugi so s palicami tolkli po pultih. Ropot je bil nepopisen. Ko se vzdigne trgovinski minister Bedty, da govori, mu poslanec Z bora i zakliče: »To je tudi tak šuft iz Tiszove garde! Sramujte se, da pripadate taki vladi!« Ministra jo vsled teh besed popadla taka jeza, da so je z dvignjeno pestjo vrgel na poslanca. Ta so je umaknil, medtem pa je trgovinskemu ministru izpodletelo, da je pa-, dol, pa so je vzdignil, planil na Žbora-ja in mu prisolil klofuto. V tem momentu prihrume poslanci ljudsko stranke, obkolijo ministra in ga pet« krat oklofutajo. Vsled tega nastane velikansko razburjenje, vrišč je naravnost peklonsk, člani večine pa pridejo ministru na pomoč. Nastane splošno ruvanje in suvanje, medtem pa se mi-, nistru posreči, da sc osvobodi svojih napadalcev. Dolgo traja, preden se poslanci podajo zopet na svoje sedeže. Ko hoče Tisza poklicati nekatere poslanco k redu, nastanejo zopet novi škandali. Člani večino prirejajo grofu Tiszi burne ovacije. Tisza si imena škandalni-kov notira in, ko prido do miru .končno sejo suspendira.
Ob 11. dopoldne se prikaže zopet policijski nadinšpekior Pavlik s svojim moštvom. Ko opozicija to zagleda, zapusti, nc da bi se upirala, korpora« tivno zbornico.
Nato se soja zopot otvori in trgo« vinski minister se dvigne, da so opraviči. Pravi, da so ga opozicionalni poslanci brez povoda psovali in da se je vlila nanj cela reka osebnih žaljenj. Večina kliče: »Sramota!« Poslan. Far-kas: »Šuft jo tisti, ki je to storil!« Minister izjavlja nadalje, cla jo potrpel, dokler jo mogel, da pa jo človek, in zato ga je žal zapustilo samopremagova« nje. šol som poiskat moža, ki mi jo imel toliko povedati, da mi da odgovor obličje v obličje. — Veliko odobravanje. — Kar se je potoni zgodilo, mi ni več jasno. Prosim šo enkrat oprošče« nja! — Ve (Ji na so vzdigne s sedežev in kliče: »Eljen Bcoty!« Farkas kliče: »To je gentleman!«
Nato so vzdigne grof Tisza in iz« javi, da ga izjava trgovinskega mipi-stra oprošča nadaljnjih odredb. Mini« ster je nastopil kakor mož. Nato preide Tisza k dnevnemu redu in so izvrše volitve v delegacijo, Ker opozicija sploh ni postavila kandidatov, ni bil noben član opozicije izvoljen v delegacijo. S tem jo odstranjena, nevarnost hrupne obstrukcije v delegaciji. Nato se jo zbornica do 20. ok ofcra ortfjodila, ker jo dnevni red z izvolitvijo delegacije izčrpan.
ODLIKOVANJE.
Dunaj, 18. septembra, (lesar jo nadvojvodoma Francu Salvator ju in Karlu Štefanu podelil veliki križ Štefanovega reda.
OBTOŽNICA PROTI ALFIREVIČU.
Zadcr, 18. septembra. Izšla jo ob« tožnica proti zaprtemu absolviranemu učiteljiščniku Ivanu Alfiroviču. Obtožnica dolži Alfireviča, da je v Zagrebu navduševal Jukiča, naj umori Čuvaja. Kot priče predlaga državni pravdnik: Luko Jukiča, Avgusta Cosarca, Franjo Neidliardta in Dušana Narančiča. Razprava bo pred poroto v Zadru, ki pričenja svoje zasedanje dne 2. decembra.	,	(
VELIKANSKA ŽELEZNIŠKA NESREČA.
London, 18. septembra. Ekspresni vlak Livcrpool—Chester je skočil s tira in se zaletel v neki most. Pet vozov se jo prevrnilo in užgalo. Strojevodja ^je hi! na licu mesta ubit, kurjač nevarno ranjen. Vsi potovalci, ki so se v ponesrečenih vozovih nahajali, so prišli ob življenje. Dozdaj so potegnili iz ruševin 14 mrtvecev in 50 težko ranjenih.
ŽELEZNIČARSKA STAVKA NA ŠPANSKEM.
Madrid, 18. septembra. Delegacija katalonskih železničarjev je izjavila, da je pričakovati v najkrajšem času izbruha stavke, ker so železničarske družbo v Saragossi odklonile zahteve železničarjev.
Barcelona, 18, septembra. Železničarji so oficielno proglasili stavko.
REVOLUCIONARNO GIBANJE V RUSKI ARMADI.
Petrograd, 18. septembra. Danes jo bilo v Sebastopolu zopet aretiranih več mornarjev zaradi revolucionarne propagande med moštvom vojne mornarice.
Knlizevnost.
Grefe Konrad, Stara Kranj-ska. Besedilo preskrbel P. pl. Hadisc. Najstarejše stavbe in drugo zgodovinske znamenitosti Kranjske v podobah. Zbirka obsega okoli 60 lepih velikih slik z besedilom. Cena cele zbirke 20 K, posamezne slike po 40 vin. Zbirko priporočamo vsem, ki se zanimajo za kranjsko zgodovino, vsakdo se bo iz nje mnogo naučil in dobil na podlagi slik precejšen vpogled v zgodovino in življenje naših prednikov. Slike so umetniško dovršene, da prestavijo duha in domišljijo na torišče davno preteklih Čft sov.
" Načrt Ljubljane 1:10.000 v dveh barvah 30 vin., v petih barvah 50 vin. Napet na platno in zložljiv v žepno obliko 1 K 80 vini. Napet na platno, s palicama za na steno 2 K. Nabavo načrta priporočamo posebno ljudskošol-skemu, kakor tudi dijaštvu nižjih gimnazijskih razredov, kajti na podlagi načrta Ljubljane se bo vsak najpreje in najložje naučil brati tudi druge zemljevide, kar je dandanes za vsakega količkaj izobraženega človeka neizogibna potreba.
Anton Medved, Poezije, I. del,
3	K 80 v., vezano 5 K. - Poezije, II. del,
4	K, vezano 5 K 40 vin. — Medved je pesnik-mislec in njegove pesmi smemo uvrstiti v vrsto prvih naših klasikov. Zunanja oblika njegovih pesmi je ostra, obrušena in svetla kot dijamant, njihova vsebina in pomen pa zamišljen, globok ter prešinjen od toplote gorko čutečega srca. Kdor se bo utopil v njegove pesmi, nudile mu bodo preobilo užitka ter našle jasen odmev v njegovi duši.
P u n t i g a m. Peter Barbarič, vzoren hrvaški mladenič, vzor slovenskim mladeničem. 1 K 20 vin., vez. 1 K 80 vin. — Knjiga je pravi biser za našo slovensko mladino, zato jo vsestransko, posebno pa dijaštvu, najtoplejc priporočamo, ker bo srce in dušo vsakega bravca navdušila za vse dobro in ublažila._
Mnenje gospoda dr. G. Stamatoffa
Sllvno.
Gospod J. Serravallo!
Trst.
Med poizkusi, izvršenimi z Vašim Serravallovlm Kina vinom z železom
je nekaj slučajev, katere je vredno, da objavim. Pripisal sem Serravallovo Sina vino z železom gospe, ki je trpela na malokrvnosti, ki je tožila za glavobolom in breztečnostjo. Posledice so bile: prebujenje teka, izgin bolečin v glavi in splošno izboljšanje. Drugi slučaj se tiče deklice sedmih let, šibke, re-konvalescentne po difteriji in malo-krvne. Posledice so bile: splošno izboljšanje, prebujenje teka, povrnitev rdečice na ustnicah, ki so bile poprej blede. Na splošno se dosežejo s Ser>:aval-lovim Kina vinom z železom jako lepi uspehi in jaz sem z njimi popolnoma zadovoljen.
Slivno, 12. oktobra 1909.
Dr. G. Stamatoff.
Meteorologično poročilo.
VlSina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
Cas opazovanja
17
18
9. zve5.
7. zjutr. 2. pop.
Stanje barometra v riim
Temperatura
po Celziju
741-1 i 10-3
Vetro-ri
Nebo
ž « > ti
741-1' 4-9 ! sl.jjvzh.
739-7: 19-1 : sl. jjzali.
brezvetr.1 jasno
megla i 00
del. obl.
Srednja včerajšnja temp. 10-8°, norm. 14-6°.
Zahvala.
Za vse mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom pre-rane izgube naše iskrene ljubljene, nepozabne hčere, oziroma sestre in tete, gospodične
Pavle Ženko
učiteljice
izrekamo vsem ljubim sorodnikom , prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo.
Prav posebno zahvalo smo pa dolžni preč. gospodu župniku, blagor, gospodu sekundariju dr. L. Ješetu, blagor, gospodičnam učiteljicam in gospodom učiteljem, častitim usmiljenim sestram, vsem veleč, gospodičnam ter dečkom, ki so nosili vence, vsem mnogobrojnim udeležencem pogreba ter sploh vsem, ki so kakorkoli izkazali zadnjo čast nepozabni naši pokojnici.
Ljubljana, 17. sept. 1912.
Žalujoči ostali.
MOJA STARA
i/kuStija ine uči, ila moram 2« lictfo kože ubiti le Sleoker-»terd lllljln« mleenu mili Bcrumanna ii Co , Tešln ob I.abi. Komad po 8'J vin. se dobiva povsod.	4(1
z 2 sobama se odda novembra mirni stranki v Prisojni ulici št. 5. 2936
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 18 septembra 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . .	1117
Pšenica za april 1913.....1P49
Rž za oktober 1912.....9 60
Rž za april 1913......;	10-07
Oves za oktober 1912 ....	1012
Oves za april 1913......10-43
Koruza za september 1912 . .	9'33
Koruza za maj 1913.....7'62
se odda v Krškem 107. V kovačnici je nekaj orodja, ki se tudi lahko prevzame, eventuelno se orodje tudi proda. — Več pove FRANC LOPIČ v Kranju St. 185._2951 6
Radi opustitve obrta se proda po zelo ugodni ceni
le malo rabljena, ter vnP07nl l/AV še dobro ohranjen V|ll CZilll V \3£i za prevažanje karana. Naslov prodajalca se izve pri upravi lista pod št. 2893.	2893
Laičlne
gramatiko in konverzacijo poučuje
Italijanka iz Turina. 2922
N. Chiosslno, Knallova ulica št. 4, pritličle.
Odda se
2958
stanovanje
obstoječe iz dveh sob, kuhinje, jedilne shrambe, sobe za posle in kopalnice. Naslov se izve v upravi „Slov." pod 2958.
Samo tedaj
ii
: M
je preizkušeno najboljši 1252 kavini pridatek ii.
: Franck : pravi
kadar ponujeni Vam zaboj Cki ali zavitki nosijo kot ne-prevarljivi znak tvorniško znamko: kavin mlinček.
mehka in trda (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na za-htevanje tudi na dom. Parna žaga SCAGNETTI za državnim kolodvorom.	1842
strogo zanesljiv, pošten, z dobrimi spričevali, vešč slovenskega in nemškega jezika, se sprejme takoj. — Naslov pove uprava »Slovenca" pod št. 2876.
(Znamka!)
KLAVIR
dober in lep, se proda poceni. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2971. (Znamka.)
Krščanski mladenič,
star 17 let išče službe kot
v kaki večli trgovini ali kal primernega.
Hodil ie dve leti v slov. trg. šolo in zna sfrole-
Naslov pove uprava Slo-
naieiiec
pisje In stenografijo.
venca pod it. 2970, _
Jozor vrtnarji!
za vrtnarsko obrt se proda takoj, ali se pa da v najem, v sredini Spod. Šiške, katera štele nad Det 'tisoč prebivalcev. — Več se izve pri Matija Terlep, izdelovatelj vozov, Spod. Silka pri Ljubljani.	2863
Enega učenca in pomočnika
za mizarsko obrt sprejme takoj Avguštin Primožič, mizar in pogrebno podjetje v Tržiču. 2944
Išče se dobro izurjen
organist
z združeno službo
m tajnika
Cas zglasitve do
15. oktobra t. L 2937
Plača po dogovoru.
Ziipunslvo v GflBerll p. Slonjel m Krosu.
/ Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bia Iti/
Tča/iol/. kosm. zobo-i Isti i sred-
•r
stvo
Jt
d
IzdelovatelJ O. <5&ya7
Ljubljana, Stritarjeva udu T
kesotržci pozor!!
X X X X X X X X
X X
X
skupnostoječih prodam, ki so V
jako lepe in visoke. Več se izve
X
X
400 smrek
pri upravništvu Slovenca pod št. 2889.
xxxxxxxxxxxxxxxx
Stavbene
m parcele
na Dunajski cesti d Ljubljani pred dslansklini hišami in na Glincah takoj ob mestni meji na TrfaSki
cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
Več se izve pri lastniku JOS. TRIBUC, na Siincati 37. 2127
Pouk u shuovirju
po Foerster-jevi metodi daje na domu strank gospa Ana Lavrlč, mestna organistinja in izprašana klavirska učiteljica v Gosposki ulici št. 15 pritličje. Za osebni razgovor na razpolago od 2. do 5. uro popoldne.	2941
P. n. gg. sodavičarjem
priporoča svoje prvovrstne . .
saano aro« 11
— brez dodatkov kemičnih ali sintetičnih primesi — za izdelovanje izbornih šumečih limonad, kakor: Peneči jagodovec, Jabolčni biser, kristalna citronada, mali. novka itd.
Pri naročilih najfinejše kakovosti naj se navede varstvena znamka .,Zlatocvet", Z odličnim spoštovanjem
Potnik Srečko,
destilacija rastlinskih in sadnih arom ter ekstraktov itd. 2360 1
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27. ______
Od dobreaa najboljše!
LJUBLJANA
Sv. Petra ccsta 4. KHRNJ	KOČEVJE
Glavni trg St. 79.	Glavni trg St. 53.
NOVOMESTO 1197	Vel. trg št. 88.
se takoj sprejme. Kongresni trg 6, II. nadstropje.
Gospodična, ^jšfstvu,vkakor:0v
kubl, šivanju in drugih gospodinjskih stvareh
želi službe
pri boljši rodbini v mestu ali na deželi. Razume se tudi na trgovino. — Ponudbe na upravništvo Slovenca pod šifro L. T. 29.	2969
Dos hiši 1Ž32
o Ljubljani
na nrnrirli Zidava v vilinem slogu, cnonadstropne,
lili [IIUUUJ. tik stoječe, z velikimi vrtovi, lega krasna, prosta. Pripravni vrt za veliko vinsko ali za mešano trgovino, kakor tudi za drugo podjetje. Cena primerna, plačilni obroki zelo ugodni. Hiši sta tudi posamezno na prodaj. Pojasnila v upravi tega lista pod štev. 2768.
-
Jožko BcicLiura
c. kr. davčni pristav
Dragica Badiura ^ Ceferin
poročena.
Višnja gora — dne 18. kimavca 1912 — Postojna
(Brez vsacega posebnega obvestila.)
2946
PriJetek šole: l. oktober. - Vpisovanje: od 27. do 30. septembra.
Ustanovljeno 1834. Hrtur Mahr,
ravnatelj.
Sufinenc Mago
■za, vno&fic oSCefte- ^ Jt-upi najfeofjc p^i oil. cPIltfifa-uc
t> IjMjanl 2033 ,
'Vtfifea ittita, - /feantlljivc ocvvc. - Siv zafvtc co 6e tudt i-.dcfcoa-Hjc o&fcH pt«f:t£i.
Fini
ŠPIRIT
iz žita, najboljša kakovost za žganje priporoča v množinah od 60 litrov naprej po prav nizki tovarniški ceni M. Rosner & (o.. Ljubljana, poleg pivovarne Union.
960 (62)
Zajamčeno pristno
Slivovko Hruševec Brinjevec Tropinovec Vinsko žganje
iz lastne žganjarne se dobe v množinah od 25 litrov naprej pri veložga-n j ar ni sadja	050 (52)
m. Rosner & C o.,
Ljubljana, poleg pivovarne „Unioiv. Sprejme se takoj dobro izvežban
•	V •!
srednje starosti v trgovino z mešanim blagom pri I. MODIC-u v Novivasi pri Rakeku.	2956
n	
	: jjgggBajiu 1 ••rff,3ff'j ■Kn.iiri
<•	" ■=* 1 F
	.. j:
	
1 ^	Mi -iii^jaMgpfflBi
Najcenejši nakup! Najcenejši nakup! Trgovina z železnino
mm M LMUM
Vodnikov trg št. 5, blizu stolne cerkve
priporoča za sezono svojo veliko zalogo železa, železnega blaga, okovov, cementa in štu-katurnega bičja, strešnega papirja s karboline-jem, dalje kompletnih štedilnikov, kakor tudi oprave za vrtove ter omarice za led. Kuhinjska oprava, železne postelje, umivalniki, keglji in krogle za kegljanje, žima in morska trava, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti po 1650	najnižjih cenah,
Privatno m temeljito
poučujejo citre
po najboljSi dunajski metodi „Umlauf". Začetniki in taki, ki že igrajo, dame ln gospodje, kakor tudi dijaki in šolska mladina od 10. leta dalje se smejo zanašati na gotov uspeh. 3945 (3)	LJubljana, Cojzova cesta št. 9.
A v V
Šolske knjige
za mi Sole o fiajnoocJSIb odobrenih Izdajah, kakor tudi ose druge Šolske potrebSCInc o najboljši kakooostl In po zmernih cenah priporoča
Lav. Sctiuientn
g hnjlgotržec u Ljubljani, Prešernaua ulica 3.
Nizozemska
»■■■■■»■UHBIHHIIIIIIIIIII
zaoarooalna družba za 2iuijen|e S
Ravnateljstvo: Dunaj I. Jlspernplatz 1. £
se priporoča za sklepanje zavarovanj na življenje, rente, doto in vojaško službo ™ pod najugodnejšimi pogoji in najnižjimi premijami.
Stanje zavarovanj koncem leta 1910 ca 375 milijonov. Rezerve	„	„ „ 112	452
Glavno zastopstvo za štajersko in Kranjsko v Gradcu I, Schmledgasse 40, H kjer se sprejmo vsak čas strogo reelni, delavni sotrudniki proti dobri plači, g j IkOT Nadzorstvo za Kranjsko: Ljubljana, Hrvatski trg 4. TS4J i ■■■■■■■■■■■■■■■■■■iBBBBmBMBrattltBBHBBMHMBHMnaMMM
S i
delniška
prej
Kolben
Praga
1018
m
Dinamo stroji, eiektriški motorji. Naprave za elektriško razsoet-Ijaoo in prevajanje elektriške sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tnrbo-generatorji, eiektriške železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. CStoiO&MCe in žarnice
vseh vrst.
Vodne turbine vseh sestav, (Francis, Peitonl. Točna, cena in hitra popravila vseh elektriskih strojev od drugih tvrdk. Vse :-:	potrebe za inšMranš®.	:-:
>s
o
Domača tvrdka!
Domača tvrdka!
Priporočamo solidno tvrdko
modni salon
damskih in otroških klobukov ter športnih čepic MRt «0 am • • • t	vseh vrst
H) arij a Qotzl
Židovska ulica 8.
Cene brez konkurence. —
2036
M« BS
Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano najboljših koles u KI N T^A^ noodeli 19J2
Karel Čamernik & Ko.
Ljubljana, Dunajska cesta 9—12.
Specialna trgovina s kolesi, motorlf, avto-3= moliill in posameznimi deli. —
Mehanična delavnica prvega razreda za vsa v
to stroko spadajoča dela in popravila.
Garaža za avtomobile. Zaloga pnev-matikov za avtomobile, motorje in kolesa. — Popravila pnevmatikov potom vulkaniziranja. — Bencin ln olje za vse vporabe. — Izposo-IcvslnlcB ko es. — Sola za vožnje z vsemi vozili. — Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago.
1144

=3E
na tukajšnjih in na zunanjih vodih upeljetne
za-
Vsak petek in postni dan se dobilo
pri M Sfacul v Ljubljani
2900
v predpisanih izdajah v veliki množini vedno v zalogi v trgovini s knjigami in
muzikalijami
KSeiramcip & Bamberg
Ljubljana Kongresni frg št. 2.
Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj.
6

IZPELJmfH
vseh poslovnih transakcij. Izdajanje čekov, nakaznic,
IH KREDITNIM P1SEHTV
za vsa olavna in stranska mesta tu- in inozemstva.
t ♦
* ♦
c. kr. privil. BHncnH m mEnjHLnicnn demiskn družbh *
Akcijski kapital: 50,000.000 kron.	Rezervni zakladi: 22.000.000 kron. X
mr BI HJ 1H i* «	O SKEDNJA MENJALNICA :
£ K K IS K DIHIH J I., WQLLZEBLE šteo. 1.
NHKUF III PRODHJH
~ vseh vrst rent. obligacij, državnih papir ;; akcij, prioritet, zastavnic, srečk itd., itd.
... Badcn, Ceika Kamnita, trika Lipa, Brno, Gablonz, N. Grasiitz, Inomost, ♦ Zavarov2Rlc croti Mi uri iMl srech in vredn. papirjev
Krakov, Mtomerlce, Moravski Zumperk. Modllng, Meran, Novi Jlfln, V ,UUa Plzen, 1'rsfln, Ltberce, Toplice, Scnov, Onna|sko Novomcsto, Cvltnva	^
Prospekte in cenike premij zastonj in Iranko
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
.Odgovorni urednik: Miha Moškere.