T go*ovtnL Lefo LXI. ifev. 61 u unmionL v cctrtcu n. morca 1928. Cena Din r Uhaja vaak dao popoldne, teviemii oedeij* in praznike. — faserati do 80 petit a 2— Din, do 100 vrst 2.50 Din, refcjl teterati petit vrela C— Din. Popust po dogovora. Inseratni davek posebe]. r »Slovenski Narod« velja letno * Jugoslaviji 240.— Din. sa Inozemstvo 42a— Din. UpravnlštvO: Knafiors ulica 8t 8, prftffStei •— Telefon 2304 UrednlštTO: Knafiova oftca It 5, L oađstropie. — Telefon 2034. Minister Spaho postavlja klerikalce na laž Kako so klerikalci pred volitvami farbali volilce Interpelacija posl. Puclja o $ 82 fin. zak. — Osramoćeni klerikalci« — Nadaljevanjc briskantnega postopanja skupščinskega tajnika. Beograd, 15. marca. Današnja seja Narodne skupščine, ki je pričela sele ob II dopoldne, je bila prav tako burna in viharna, kakor v zadnjem času sploh vse seje. ker vladna većina ostentativ-no bagatelizira vse še tako utemeljene in irmestne predloge, ki jih stavi opozicija. Nov incident radi zapisnika Do spopada med vladno većino in opozicijo je prišlo že pri čitanju zapisnika, ki beleži včerajšnje viharne do-godke v Nar. skupšćini povsem na-pačno. Posl. dr. Prcdavec je ugotovil razne netočnosti in med drugim zahte-val, da se v zapisniku popravi v tem smislu, da je g. Pavle Radić takoj v začetku svojega govora izjavil. da ne more govoriti dokler ne priđe na sejo finančni minister, ki se je mudil v so-sedni ministrski sobi. Zapisnik namreč pravi, da se je Pavle Radić besedi od-povedal. Ko je tajnik to zahtevo odklo-nil. je prišlo do viharnega prerekanja med obema taboroma, ki se je še stop-njevalo, ko je tuđi posl. dr. Pivko ugo-to\il, da je zapisnik povsem netočen tuđi glede govora dr. Žerjava, ter pravi, da dr. Žeriav ni hotel govoriti. Pribićević: «Cel zapisnik je en sam falsifikat.* Dr. Pivko ugotavlja, da sploh nikdo ni slišal, da bi bil predsednik podelil besedo dr. Žerjavu. ki je mirno sede! v klopi in čakal, kdaj priđe na vrsto. Skupščinski tajnik je tuđi ta popravek odklonil. Splošno revolto je vzbudila konstatacija g. Svetozarja Pribićevića. da tajnik takrat Sploh ni bil navzoč in torej tuđi ne more vedeti. kako so se vrstili dogodki. Vladna večina je odklonila tuđi Piv-kovo zahtevo glede popravka zapisnika, na kar je prišla v razpravo interpelacija poslanca Puclja. Pred pričet-fcom razprave pa je predsednik sporo-čil, da je finančni minister obolel in -cla se raditega ne more udeležiti seje. Ta konstatacija je izvala pri opoziciji viharne proteste, ker se splošno sodi, da je to le izgovor. Interpelacija posl Puclja Nato je mesto finančnega ministra bdgovoril minister dr. Spaho na interpelacijo poslanca dr. Puclja, ki se glasi: V letošnjem finanenem zakonu je bil sprejet člen 82., ki zadene vse občine in druge samoupravne korporacije, kakor cestne odbore in okrajne zastope. Citirani Člen ne dovoljuje občinam in ostalim avtonomnim korporacijam na-lagati večjih doklad kakor 200 %. ostalim pa samo 25 % na davke velepod-jetij. kakor so TPD in druge. Po izjavi predsednika oblastnega odbora v Ljubljani dr. Natlačena, je bil vsled tega sa- mo sreski cestni odbor v Lašfcetn oŠko-dovan za nad 2 milik>na in cestni odbor v Litiji za nad en milijon Din. Kako veliko škodo trpe poedine občine. se do-slej sploh ni dalo ugotoviti. Ta člen je ime] za posledico, da so postali proračuni prizadetih občin in korporacij fiktivni. Vrhu tega pa so morale ustaviti vsa že započeta dela. Znano je. da ta-kratna vlada o tem členu sploh nikdar ni razpravljala. — Šef druge koalirane stranke g. dr. Korošec je javno in ponovno izjavil. in je to izjavo ponovno-krat natisinil tuđi njegov organ, ljubljanski «Slovenec». da ie bil člen 82. fi-nančnega zakona vtihotaplien. Enake izjave so podali tuđi tedanji ministri, med njimi dr. Kulovec in dr. Gasar, ki sta se izrečno povdariala, da ne moreta nositi odgovornosti za ta člen. za kote-rega sploh nikdar ništa vedela. V liub-ljanskem «Narodnem dnevniku* je trdil predsednik ljubljanskega oblastnega odbora dr Natlačen. da ie prišel ta člen v finančni zakon na Drizadevanje TPD. Iz vseh navedenih razlogov prosim mi-nistrskega predsednika in finančnega ministra da odgovorita na sledeča vprašanja: 1. Ali vam le znano, da jte bil člen 82. finančnega zakona vtihotapljen. kakor to izjavljajo dr. Korošec in nje-sovi bivši ministri? 2. Ali ste voljni, da ta Slen Hnanč-nega zakona sistirate in s tem prepre-čite domnevo, da se lahko vtihotapijo v finančni zakon poedinl čieni po pri-zadevanju in na korist poedinih oseb in korporacij. 3. Kaj nameravate ukreniti, da pozovete krivce na odgovor in preskrbj-te oškodovanim občinam in korporaci-27. in ie o niem raz-pravljal in ga sojjlasno sprejel že prej tuđi ministrski svet. Ta konstatacija dr. Spaha fe porazno vplivala na klerikalce, ki so že med Čitanjem interpelacije tzginili iz dvorane. V dvorani je astal le posl Vesenjak. ki pa ie po odgovoru dr. 5>pahe iadrno odšel. Post. Pucelj je nato v svojem govoru ugotovil dvolično igro klerikalcev. ki glasujejo v Beogradu za nova bremena, doma pa se izgovarjajo, da o tern niČesar ne vedo. Po govoru posl. dr. Predavca je bila seja zaključena in se nadaljuje popoldne ob 15.30 Pripravljenih je še 15 govornikom radi Česar ie bil dosežen sporazum, da bodo govorili predstavniki poedinih parlamentarnih skupin po eno uro, drugi poslanci pa po pol ure. Nečuveno briskiranie opoziciie Vlada hoče predložiti amandmane neposredno plenumu skupščine. — Intervencija KDK pri skupščinskem predsedniku. — — Beograd, 15. marca. Veliko ogorčenje Je v parlamentarnih krogih vzbu-dila vest, da namerava vlada svoje amandmane za fnančni zakon predložiti direktno plenumu Narodne skupščine, ne da bi dopustila, da prej o njih razpravlja finančni odbor, kakor to določa poslovnik. S te.n. da noče sklicati finančnega odbora, namerava vlada na eni strani preprečiti kritiko svojih n-ovih amandmajev, na drugi pa onemogo-čiti opoziciji, da stavi svoje predloge. Po poslovniku poslanci pri specijalni debati v plenumu Narodne skupščine ne morejo več staviti izpreminjevalnih ali dopolnilnih predlogov. temveč samo o priliki razprave v finančnem odboru. Vladna na/nera ie Izzvala v krogih KDK veliko ogorčenje, pa tuđi v vladnih stran-kah je naletela na oštro kritiko Zlasti demokrati iziavljajo, da takega postopanja ne bodo dopustili. Ako vlada svoje namere ne izpremeni, bo njeno postopanje povzročilo nove perturbacije v parlamentu. V zvezi s tem ie danes dopoldne pose-til poslanec dr. 2eriav v imenu KDK predsednika Narodne skupščine in zahteval od njega pojasnila, kdaj bo sklican finančni odbor. Opozoril ga je pri tcj priliki na do-ločbe poslovnika in na izjave predsednika finančnega odbora meseca januarja, ko je opozicija deloma že predložila svoje predloge k fi;nančnemu zakonu, ki > takrat ob-Ijubil, da bo finančni odbor zasedal pa-j-lelno s plenumom Narodne skupščin« in razpravlial tako o amandnar.ih, ki »ih ho predložila vlada, kakor tuđi o arnandmanih. opoziciie. Dr. Perič te nato iravi*. da mu §e ni znano, ali in kdaj bo sk'ican finančni odbor, ker da bo na to odgi/cril dr. 2er-javu danes popoldne ali teKo-m n-triSnjega dne POSOJILO SPLITA — Beograd. 15. mar.pa. Državna Hipotekama banka ie dovolila SDlitski mestni ob-čini investfjsko Dosoiilo v znessku 50 mi-liiono-v dinariev Droti 25!etnl amortizaciji. Obrestna mera za amortizaclio znaša 10%. Izplačfto Ie ureieno tako. da dobi izplača-nih letos 20 milnonov. Drfhodnie leto 15 mi-liionov ifl leta 19^0. radmih 15 milijonov. Proračun v celoti sprejet Naša zunanjepoliticna bilanca Včcraj ie Narodna skupščina končala razpravo o proračunu. — Medel ekspoze o zunanji politikL — Za naše narodne manjšine se kleroradikalski režim noče brigati. — Beograd, 15. marca. Včeraj§nji dan je bil v Narodni skupščini izredno viharen. Skupščina je bila do večera pozorišče najljutejše borbe med vladno većino in apozicijo, ki jo te hotela vlada na vse mogoče načine terorizirati. Z eklatantnim kršenjem rx>sl-ovni-ka je vladna večin res onemogočila razpravo o enem najvažnejših proble-mov, to je o ukinitvi dohodnine, ven* dar pa akcija KDK ni ostala brezuspeš-na. Vlada je včeraj sklenila s posebnim amandmanom olajšati brerrm do-hodnine, ki bo s 1. /anuarjem 1929 po-oolnoma ukinjena. Pozno zvečer ie prišel v razpravo proračun ministrstva za zunanje zadeve. Nam-estnik zunanjega ministra g. dr. lija Šumenković je podal kratek ekspoze, v katerem se je bavil v glav-nem z monoštrsko afero ter našteval sklenitev raznih trgovinskih pogo-db, ne da bi se dotaknil najaktualnejših zunanjepolitičnih problemov, to je položaja na Balkanu in o-dnošajev z Ita-lijo. V debati sta govorila samo zemljoradnika gg. J o c a J o v a n o v i ć in dr. T u p a n j a n i n. G. Joca Jovano-vić ie v svojem govoru podrobno o-b-de:al zunanje-politično bilanco Vuki-čevićevega režima« dokazuioč, da ne beleži razun skleni-tve prijatel-jiskega pakta s Francijo, ki je bil že prej pripravljen, nobenega uspeha. Opozoril je na GiuraSkovićevo afero, na agresivno politiko Madžarske, na razmere v Albaniji in na po-slabsanje odnošajev v okrilju Male antante. Posebno obsirno pa se je bavil z odnošaji med našo državo in Italijo. Priznava, da je to najtežje vpraSanje naše zunanje politike, ker je Rim naš večni sovražnik. Mi se zavedamo, da se pripravila med nami in Italijo nekai neizbežnega, česar tuđi fašistiena Italija nikdar ne prikriva. Smatra pa, da sedanji trenutek ni niti najmanj pripraven za ureditev odnošaiev z Italijo. Italijanska politika naprara nam je vse prejj nego prijateljska. To dokazuje monoštrska afera, to dokazuje akcija bolgarskih komltov, o tem govori politika Albanije, ki je faktično samo še italijanska kolonija In o tem priča vse početje italijanske diplomacije, ki dela na izolaciji Jugoslavije. Tiranski pakt Je v bistra vojni pakt proti naši državi, da niti ne govorimo o italuanskih napadih glede Dalmacije In Jadranskega moda. Italijansko izzi-valno stalisče je dovoVj znano, in men-da ni nikc^gar med nami, ki bi ne ye-del za nezaslišane napade uradnih ita-lijanskih krogov na naso vojsko, na naš narod in ćelo na našega kralja. Naši diplomaciji bi pač ne bilo treba nastopati napram Italiji tako ponizno, ker je i tak vse zamaiu 4 , ,jT Za to, da sedaj ni pravi trenutek za poga-janja z Italijo* govori tuđi dejstvo, da faši^tlčni režim v Italiji ni tako siguren kakor to opisuje fasistični tisk. ObvešČeni Inozem-ski krogi o tem ne dvomijo m to se najibo>j vidi iz postopanja Ameržke, ki priznava, da stoji Italija pred bankrotom. Ttalijade pota in sredstva. da zaščiti naše rojake pred barbarskim nasiljem fnšističnih zločincev. V svojem odgovoru ie namestnik zunanjega ministra dr. Šumenković za-vračal kritiko obeh govornikov, Češ da sta preveč črnogleda. Glede Italije je izjavil, da nima utiša, da bi Italija delala na izolaciji in oKrožarrni nasecen medna rodtnega položaja. Postopanie italijanskega konzula v Ljubljani se giblje v mejah mednarodnih običajev.C?) Glede položaja naše narodne manjšine v Italiji je dr. Šumenković izjavil. da mi zve-sto čuvamo suverenost v svojih mejah in ne dopustimo nikomur vmeša-vanja v naše notranje zadeve ter moramo zato priznati enako pravico tuđi Italiji. Poslanec Tupanjanin: Manjka samo, da zakličete: Živio fašizem! Vladna večina je nato proračun zu-nanjega ministrstva sprelela, na kar je bil na hitro roko sprejet tuđi še proračun ministrstva za agrarno reformo. S tem so bili otpravljeni vsi proračuni, tako, da ostane samo še finančni zakon. Samomor slovenskega učitelja v Strumici — Stru mira, 15. marca. Snočl Je fzvršil ▼ selu Sušica, oblina novoselska, samomor Slovenec Anton Martinjak, sreski bolski nadzornik v Strumici. Dopoldne je Martinjak pregleda I tamošnjo Solo. nato pA je odšel v vas, kjer se je po skromnera okrepčilu v ▼aški gostilni obesil Pri njem so našli U-stek, na katerem »poroda, da gre raje v smrt, kakor da bi se pustil mrcvariti od bolgarskib kom i tov V tadnjem času je nam re£ prejel vei grozilnih pišem makedonske-g* revolucijonarnega ori bora, v katerem mu grozA, da ga bo doletela enaka usoda, ka-kor iroje^atno generala Kovačevića. Martinjak je bil na glasu kot eden najmarljivej-Sih kultumib in nacijonalnib delavcev ▼ Jui-ui Srbiji in je bi] radi tega trn ▼ peti makedonskim revolucijonarjem Njegova tragična smrt je izzvala med prebivalstvom sploi-no soSutje. VUKIČEVIC V AVDIJENCI — Beograd, 15. marca. MinU:rskf pred-sednik g. VuVičević je bit danes dopoldne spiejet v daljši avdijencL EKSPLOATAOJA DRŽAVNIH GOZDOV — Beocrad, 15. marca. Danes 'cpcldnz )c pr*Čela z delom anketna com^.U Nanxl-ne skupSČine, ki ima nalojcot da pregleda vse dolgoročne pogodbe o eksp.cataciii dr-Žavnjb sozdov. DEMOKRATI ZAHTEVAJO DR2AVNE PODTAJNIKE B«ogra4. tU nacea p. Poco^afi tmo I« o »*• «mđovoH9tv« đeta demokratski* potlaocev s no-trmaftm minfatrstroa in v »veri t tem o njihovi zabtevi po mestii državnez* podtajm'Jca v tem resora. V đemokratskab rrstah se te đaties r»-vdarjalo. da bodo demokrati zahtevaM držav-neia podtajnika tuđi ▼ mim&tfstvn arrafti« reforme. Kakor se vidi, se polavljajo vladni večlm no dekle žrtev brezvestnh kup^evalcev z dekleti. kl %o Jo najbrž za-vlekli v kako javno hi*o Vsa poizvedova. nja za dekletom. za katerim baie vodi s^ed na Balkan, so ostala dosedai hreruspeSna. Roditelji in državno pravdniStvo v Bračun-scweigu so ob!»ubili ofiemu ki bi rrK>cel dati kake podatke o usi»di Henny Keunove, nagrado v znesku 2350 mark, t j. okoli 300011 Din v naši valuti Dekle Je srednje postave dobro razvito, temnoplavih las, ima rrnaihne roke i-n noge, ob ečeno pa ]• bilo v roza svileno ob'eko in temnorjav plašč, obrobljen s kožuhovino. Na glavi je imela čepico a la Li-ndberKh, na nosah crno čevije in svilene nogavice. • V skladišču na jlavnem kolodvora Ie2! že od avgiista meseca košara, v kateri je okoli 100 komadov r^z-nega pcrila in ob'e. ke, čije lastnik se pa dosedaj kJjub opetovanim pozivom ni javil V koSari so obleke in perilo. žemper), pu'ovri, servijeti, Jopi-ce, kostumi, prevleke za blazine itd. Vn« perilo je signirano t monograrrmm T. T, Policija poziva lastniVa, da se javil Kakor smo že poročai! jk» v promem falzifikati dvodinarskih novčičev. En tak novčić* se je nedavno tvviavil v IJubljani, kier za je neka stranka menjala na rram. vaju, enega so d^ifciM v Cellu in sedaj tret-jega v $enr Petru pri Movem mestu Zatir-rrnvo Ie, da so si vsi Tije falzifikati popol-noma slični in so povsem ver'etno isteca izvora. Novčići imajo svin-čen ble-sk ki so vliti deloma Iz svinca !ti neke druge ko\i. n«. Po-licija in orožniSke postaje so zvede-le. da krožijo večie množine te^a denaria p»o Sloveniji Zato so ob'astj ukrenile v*e potrebno, da razpečevalcc odm>sno pomare. jevalce izslede TELEFONSKA ZVEZA CURIH-PARIZ Beo^ratf, 15 marca. p Ministrstvo po^to m brzojava ie zaključilo r>og-iiania za of\ o ritev direktne telefonske zvere med B*.o# gradom in Curihom Ker je Curih /vezan * Parizom, bo na ta način Bec^rad dobil preko Curiha tuđi telefonsko zvezo s Pari« zom. Ntnra telefonska linija bo otvorjena s 1. aprilom. K arelaciji nemških tehnikov ▼ Rusiji — Berlin. M marca Kakor poroča »Ber. Irner Tageblart*. je Čičerin obvestil nem« škega poslanik«, da se je plede iretaci:« nemških mženierjev na ozemlju Doneca uvedla natančna preiskava, Borzna poročila Ljubljanska borza. Derize: Amsterdam 22.716—22.7^ Berlin 13.585—13.615. Cunb 10Q.\>—10 CM % Dimaj 799.3-J—802.34, Lond«m 200 4.S— 301.-5 \ Newyork 56 775—56.975. Pariz 223 85 blago, Praga 168 15—16895. Efekti: Celjska 164—0 Ljubljanski kreditna 135—0. Praštedioia S()0—(J. Krcti t< nt zavod 155, VevČe 135 Ruše 2o5—2M> Sttvbna 56—0, Šešir 125—0. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dimaj 800.85 BerMn U.rV^ Mllan 300.45. London 2717b. Nevvorlc 56.875. Parix 223.85, Praga lf^.55, Curiii 10.95 EfckH: Votna Škodi 425—428. INOZEMSKE BORZE. Cnrlh: Beograd 9.13.T75. Puna' 73 17, Berlin 124.20, Praga 15.39, Milan 27 44. Pu-riz 30.43, London 2534. Newyork 519.50. Str** IL «SCOVEMSKT M A R O D» dne 13. mare« 1929, Sre* 63 Plenarna seja Zbornice TOI Važni problemi našega jgospodarskega parlamenta* — Zbondčni izdatki stalno naraSčajo. — Z novim Jelačinovim gifrilom ne bo nič. Dane« dopolđne se j« Triila plenarna sefa Zbornice za TOI pod predsedstvom g. Ivana Jelačina ml. Seja se je pričela ob 9.90 oojHDldne ob navzocnosti 41 članov. Navzo£ je bil tuđi vladni zastopnik, načelnik mini-strstva trgovine in industrije g. dr. Rudolf Marn. Po verifikaciji zapisnika zadnje seje t dne 19. decembra 1927 je predsednik takoj j>ričel čitati obširno poručilo zborničnega predsedstva o splošnem gospodarske ni polo-Liju in poslovanju Zbornice. Prvi del tega jioročila priobeujemo na 4. strani. Po porobi lu je zahteval g. dr. Chrobat pojasnila glede pokojni nskega zavarovarna trgovskib na-mešceni-ev. Predsednik je k temu poudar-Jal, da je treba omogočiti tuđi trgovskim so-trudnikom pokojninsko savarovanje. PRORAČUN ZBORNICE IN STRO3KI ZA PALAČO. Glavni tajnik g. dr Windischer je nato v glavnih obrisih podal poročilo o proračunu Zbornice za leto 1928 in o računskem za kijučku za leto 1927. Omenil je, da je proračun 8. februarja t. 1. odobril minister za trgovino in industrijo g. dr Spaho ter dovolil pobiranje zbornične doklade 15 odstotkov na splošno in posebno pridobnino. Minister za trgovino in industrijo je odobril tuđi raČun-tki sakljucek za leto 1928. Za kritje še ostalih stroškov preureditve ibornifne palače in stanovanjske niše je Zbornica najela pri Mestni hranilnici 3milijonsko posojilo proti 151etni amortizaciji in 8odstotnemu ©brestovanju. To posojilo je bilo od trgovin-skega ministra odobreno. Zbornica je pri Mestni hranilnici doslej dvignila na račun t^ga posojila znesek 1,170.195.76 Din. Za preuredite v palače je bil dolocen kredit 4,465.153.80 Din, do 15. marca 1928 je bil ta kredit izčrpan do zneska 4.203.945.80 Din. Nadalje je g. tajnik omenil, da je odloži 1 •voj mandat g. dr. PipuŽ, zastopnik industrije ▼ Mariboru. Zbornica je njega odstop vzela na znanje ter mu na predlog predsednika izrekla zahvalo za njegovo dosedanje delova-nje. Kot njegov nnmestnik je pozvan v Zbornico g. inž. Oskar Dračar, ravnatelj to-▼arne mila >Zlatorog« v Mariboru. G. Ivan Rebek je v imenu delegacije sta-novskth obrtniških orgnnizacij konstatira!, da ni bil proračun za leto 1923 predložen plenumu Zbornice v razpravo. Ker proračun Pe ni predložen, smatra to za bagateliziranje zborničnih članov. G. dr. Windischer je nato stvarno odgo-voril in pojasnil vzroke, zakaj ni bil proračun Se predložen. V smislu določil osnovnega zakona o organizaciji in poslovanju trgov-skih zbornic iz leta 1868 mora Zbornica svoj proračun predložiti trgovinskemu ministru x odobrenje vsako leto koncem septembra. Lani septembra pa sedanja Zbornica 5e ni bila izvoljena in dolžnost predsednika je bila, da je proračun do tega roka sestavil in predložil. G. dr. Ernst Rakar, sastopnilc industrijo, je v svoji izjavi poudarjal. da se je v pro-račusu napravila velika pogreška. Ministar jp dovolil pobiranje 15odstolne doklade od eplošne in posebne pridobnine, a tuđi od edinstvenega državnega prebitka. To pa zna-£a veliko več kakor 25odstolno doklado, ka-tere se ne sme prekoračiti v sra^lu finanč-n<*ga zakona za leto 1927—1928. Smatra zato, da je ta doklada nezakonita. G. dr. Wiudischer je v daljSem pojasnilu utemeljeval pestopanje pri dolo?itvi zbor. doklade, naglaSujoc, da se je gospodarilo pre vdarno in upožtevalo vse težke gospodarske okolnosti. Zbornico i dohodki 6O odvisni od ♦loklad na splosno in osebno pridobnino. Baza pri splošni pridobnini za dolocitev do-Jdade je znašala 1.500.000 Din, pri posebni ya 8,900.000 Din. Konstatira, da se je dokla- je bilo sprejeto s 40 glasovi proti gla* su g. Ivana Rebeka. r iA NOV POSLOVNIK ZBORNICE. G. dr. \VindischeT je nato poročal o po* trebi reform« že zastarelega poslovnika, ki datira že \z leta 1868. na tomeliu osnovnega zakona o trgovskih zbomicah. Poslovnik prihaja sedaj tuđi v nasprotje z novo ured* bo o organizaciji trgovskih zbornic. Predla* gal je, naj se izvoli odbor šestih članov pod predsedstvom g. predsednika. V odbor so bili na njegov pređlog izvoljeni: za industrijski odsek gg- Ivan Avsenek in Josip Lenarčič, za obrtni odsek Sređco VriHC hi Alojzij SuSnik, ta. trgovski odsek Miloš Hahnjec in Ivan Ogrin. OBRTNO»POSPESEVALN1 ZAVOD. Podpredscdnk Og^rin je nato poročal o uslanervitvi obrtno * pospeševalnega zavoda, ki iMtj bi 9e oanoval s pomofijo oW«tee ta« mouprave ter bi bU nastavljen na Zborni« co TOL Obfttrno je utemcljeval potrebo takega zavoda, ki naj bi skrbe! za »obraz« bo obrtnikov, prirejal poučne tećaje, raz* stave, poučna potovanja itd. Predlagal je, naj se izvoli poseben od« bor, ki naj v to svrbo pripravi v«e potreb« no in izdela statut. Zbornica TOI naj bi votirala za obrtno*] ospeševalni zavod 200 tisoč ditiarje^r na leto. Ravnatelj g. Krejči je priporodaL naj bi se pri ustanovit vi obrtiao«po$pe3evainega zavoda upoštevali tuđi interesi ttuhistrije, zlasti glede vzgoje industrijskih vajencev. Dr. Rekar je povdarjal važnoat prtreja* naj žagarskih tečajev, ker imamo ▼ S3ov««!ii preko 2000 malih žag, v katerib se zaradi premajh-ne strokovne izobrazbe večinoma neracijonalno obratuje. V debati sta g^n. tajnik dr. Windischer in g. Lenarčič opozarjala na potrebo stro« kovnih instruktorjev, ki naj bi obiskovah* žage ter učili žagarje racijonalnega obrato« van i a, Sprejet je bil končno odsekov j^edlog ter j« brl izvoljeti odbor za ustanovitev obrtno*po*peševalnega zavoda. * ZBORNICNO GLASILO. G. Avsenek je nato poroeal o pređiogu za ustanoritev zborničnega glasila ter na-glašal, da 6e je na posvetovanju zastopnikov vseb posameznih o*1sekov sicer naglašala potreba skupnega gospodarskega glasila, ostalo pa je nerešeno vpra^anje, ali je splob mo-geče ustanoviti enotno gospoarsko glasilo. Ako naj bi bilo to glasilo enotno. bi moralo uvaževati potrebe vseh treh stunov, industri je, obrti in trgovine, na drugi strani pa bi moralo absorbirati vse sedanje stanovske liste. Ugotovilo se je, da odgovarja za enkrat potrebam še najbolje >Trgov«ki liste, ki sicer še ni to, kar bi moral biti. ara pak se temu pribltžuje Zato je predlagal v imenu odbora resoluoijo, ki ugotavlja, da je prišla iTrgovski liste fie najbolje odgorarfa danim razmeram. vsled česar naj ga zbornica rudi po možnosti podpira iz svojih sred-stev. Debate o tem predlogu ni bflo ter je bil soglasno sprejet. REORGANIZACIJA BOLNTI§KEGA ZAVAROVANJA. Podpredsednik Ogon je zatem poročal o stanju holniškega zavarovanja ter se iz* javil za njegovo decentralizacijo. G. Volk je nagkšal potrebo, da se za stvar zainteresirajo tuđi prizadeti Sirsi slo« jt lTgotovi! je, da je vsekakor potrebno poenoptavijenje bolniškega zavarovanja. V enakem smislu so se izražali ttnli dru* gt govorniki. G. Lenarčič je povdarjal potrebo ustvaritve možnosti, da se lahko za* varujejo tuđi kmetski posli, takor hlapci itd. Poro-čifo je bilo odobreno. C^BVEZNO SIGNIRAVJH HMELJA. Ta.mik g. Ivan Mohor.: h nato psro-Zi\ o nacrtu uredbe, izdelaa* od trgc»vin-sKegei ministrstva glede oDv ez'ie^a sijtni-ranj>* hmelja. Po tej uredbi na* bi tcval'ii.c-ran* vrste hmelja žigosali organ, hmeljar-skega sveta. Naš hmelj se izvaža v Nem-Čijo, od tam pa preko Hamburga v Aigfn-rino, kjer so se Nemci polastili pivovarske industrije. NaSi hmeljarji so proti obveznomu signiranju hmelja, ker bi iim to po-vzročflo ogromne stroške in ne bi mogli postaviti na trg hmelja o tako zfcodnjCT času kakor sedaj. Naš savinjski hmelj :c zgo-den in ie na trisu 14 dnt prej neso drusi Med hmeljarji je tato velik odpor. Zbornica sama je trgovinskemu ministrii izjavila, da ie za neobvezno, fakultativno s1* gniranje. Organizacija žigosania hmelja bi povzročila velikanske stroške. Zato ie zbornica predlagala ministru ra trgovino, da umakne prvotni nacrt uredbe. Gosp. Gologranc se ie za tajnikova i7vaj2nja iskreno zahvali) ter kratko precizira! stališče slovenskih hmeljariev. Hme-Ijarsko društvo za Slovenijo se ie izreklo za neobvezno signiranje in poziva zbornico, da tuđi ona odlociio zastopa interese naših producentov. Gosp. Turnšelc fe na to kratko ozna-čfl stališče hmeHarjev iz jomle savinjske doline, nasrlašajoč. da bi vsled obvezQC«a si«rnirania nmoco trpele tuđi cene hmelja. K0HERCTJAMZ\rTJ4 DRŽAV1TTH 2ELEZ-NIC. 0. Tvan Mohorir je nato podal zelo »ini-miTO porobilo o rftCTiltatih razprave o komer-c-ijalizaciji državnih železnic, kl jo je nedavno vodil 165lnnsk1 odbor ▼ Beogradu. Gotovi krojtf forpirajo na?rt prometnega mf-nistra, toda proti temu so nastali prav tehf-nj pomislpki. SploŠna debata je bila negativna, pa tuđi podrobna debata Je prfnesla na dan marikatro *animivo*t, kako ««i jrotovi krojri za milija jo irvedbo komerci jal izaći je in kako si pku.Viio v upravnem odboru tanigu-rati korita. Treba bo zahtevati pri komer-rijalizariti i>lezn!c najprej avtonoinljo ob-lastnim direkrijam in decentralizacijo uprave. IZVOZ STROV1H KOZ IN KOSTL G. Tvan MohoriC je nato pođal lcraAo porocilo o aranžmanu, ld ^t )e trredio Dru^vo narr>oVyv j?^de revrrije izvorne pre» povedi sirovih kož. Pri nas ta prepoveđ ne obsto}«, p«č pa ohstojaio visoke izvorne carine. Omenil je rudi težko kr!w> ▼ naii usnjarski industriji. Opororjal i« na akcrjo »osednih držav. ki skuiaio doseći ukmitev ali znižanje naših izvornih carm. Predvscm pe je treba zaštititi naio domačo uanjar« sko industrijo in ji omogočiti razvoj. — V kratki debati je nastopil inž. Remec za za* ščito usnjarske industrije, prav tako tuđi g KriiSnik, doćim se je izjavil g. Hohnjec iz Mari-bora za odpravo izbornih carin na kože. — Seja ob sklepu lista še traja. Samo Din 610.— v Prago in nazaf stane vožnja z brzovUkotn za £as »PrgU&ke* g« velesejma« Virum brezplaćen Legiti« macije dobite pri Cehoslovaškem konzula* tu in Aloma Company. Aleksandrova št. 2 ¥ nodeljo w»i na veliki sfaod KDK v Ljubljani Naša voditelja ■ : ■ Svetozar Pribfćević in Stepan Radić nam bosta poročala o odiočilni borbi za enakopravnost in poštenje v državi. Pisane zgodbe iz naših krajev Senzacionalna aretacija beograjskega mesaija. — Nevarna razbojniška tolpa pod ključem« — Odmevi napada na zagreb-Sko prostitutko. — Krvava ljubavna tragedija« — Zanimiva % ^ . alimentacijska razprava« Pred dnevi je vrbudila aretacrja ne-kega mesarja v Beogradu splošno pozornost. Mesar je bil aretiran na prijavo orožnika Vojića, ki je javil kriminal-nemu oddelku beograjske policije, da je našel razbojnika in hajduka Langa Ple-ćaša. na čigar glavo je bila razpisana nagrada 100.000 Din. Orožnik Vojić je bii še deček. ko je čul o razbojniku Langu, imenovanem Plećaš. Tedaj je Vojić nekoč v gozc^i srečal razbojnika, ki mu ni storil nič žalega, mladi Vojić si je pa podobo • zloglasnega hajduka vtisnil globoko v spomin. Med vojno in po vojni se je mnogo čulo o Langu ki je organiziral veliko razbojniško tolpo in z njo ropal in moril po Bosni. V tem času je notranje ministrstvo razpisalo na Langovo glavo veliko nagrado. Oblasti so ujele skoraj vse Langove tova-riše, Lang sam je pa nenadoma izginil, kakor bi ga zemlja požrla. Vojić je bil po vojni v Nemčiji klepar, potem se je pa vrnil v Beograd in postal orožnik. Nekega dne je šel mimo mesarije Radovana Dukića in je ostrmel pri pogledu na mesarja, kajti ta je popolnoma sličil razbojniku Langu, čigar podobo je imel v spominu še iz mladih let. Orožnik se je z mesarjem pogovarjal o tem in onem in pogovor je nanesel tuđi na Langovo razbojniško tcrfpo. Ko je mesar omenil, da je Langa in njegova zločinska dela dobro poznal, je bil orožnik prepričan, da Dukić ni nihče drugi, nego Lang Plećaš. Radovan Dukić, ki je v Beogradu znan kat pošten in soliden obrtnik, je takoj izjavil, da nima nobenih zvez z razbojnikom Langom. čeprav mu je podoben. Njegova žena je izpo-vedala, da živi i njim že 10 let. Spoznala ga je v Odesi, kjer je bil Dukić kot vojni ujetnik. Po aretaciji mesarja Dukića so se javili številni njegovi prijate Hi trdeč, da Dukić ni identičen s hajdukom Langom. Tuđi Dukićev brat je izpovedal, da je Radovan pošten člo-vek. Izgleda, da je mesar popolnoma nedolžen in mora sedaj trpeti samo zaradi ve4rke sličnosti z razbojnikom in zaradi lakomnosti mlađega orožnika po denariu, ki je hotel dobiti veliko nagrado in morda še kak orden. Iz Subotice poročajo, da je neki orožniški narednik te dni vršil svojo službo po Baranji in je pri Dardi naletel na nevarno cigansko razbojniško tolpo in jo odvedel v zapore sodišča v Som-boru. Oroznišrvo je ugotovilo, da so aretirani cigani lansko leto organizirali nevarno razbojniško tolpo, ki je ropala od Gjevgjelije do Subotice in Maribora. V tofpi so bili tuđi madžarski in bolgar-ski cigani. Med cigani se nahajajo tuđi roparji, ki so v januarju oropali banko v Požarevcu in odnesli ves denar. Uje-te cigane pa obremenjujejo še številni drugi zločini. Skupno imak> na vesti 69 sleparij. irmorov in razbojniških napa-dov. Poglavar torpe je Josip Lakatoš, madžarski rigan iz Subotice. Ko so ca ujeli rn zaslišali. je izjavil. da je ruski emigrant in se piše Andrija Balović. Spoznal ga je pa neki orožnik, da je v resnici Josip Lakatoš, ki ga subotiške oblasti že dolgo iščejo in je ćelo v Su-botici izvršil več zločinov. Končno je cigan priznal, da ni Rus, temveč Laka-toš. Orožniški major v Subotici je ob-vestil vse orožniške postaje o ciganovi aretaciji z nalogom, da poizvedujejo, kakšne zločine so cigani vse zagrešilu Vest o aretaciji nevame ciganske raz-bojniške tolpe je vzbudila v Vojvodini veliko zadovoljstvo, ker so cigani bili tamošnjemu prebivalstvu zelo nevarni. • Pred Aievi smo 2e poročaUo straS-aem roparsikem napadu na prostitutko Jovanko Markovič, ki jo je v njeni sobi v Zagrebu napadel šofer Rudolf Baga-dur z britvijo m ji zadal dve težiti rani na grlu. Ko so šoferja zaslišah", je trdil da ni Imel namena lanoriti in oropatl prostitutke, dočim je ta trdila, da je šofer v njeni omari zagledal denar in jo hotel oropati. Nadaljna preiskava >e popolnoma razjasnila napad Hi policija je tuđi ugorovila šoferjevo identitete Pod težo neovrgljMh dokazov je šofer končfio priznal, da je imel namen tsno-riti in oropati Jovanko, ker je vedel, da ima v omari spravljene prihranke. Bagadurja so včeraj vklenjenesra v spremištu orožnikov od da li v zapore zagrebikega sodišča. Basadur .ie nezakanski sin neke Marije Bagadur, ki je že davno umrla. Vzgajal sa je lo- m car Heraković. M n ie ođsovfl. ko 1« bil star 6 let in položil na njegovo ime v neki hranilnici 5000 Din. Kasjneje je Bagadur dobil službo v katoliškem se-menišču in končno je šel v šofersko solo, ki jo je posečal 3 mesece. Da bi plačal šolnino, se je odločil, da mora na vsak način dobiti denar. Domislil se je, da bo najlažje dobil denar, če oropa kako žensk»o v javni niši, ker imajo te v svoiih sobah vedno spravljen denar. Včeraj se je odigrala v občini Te-merin pri Novem Sadu kn'ava ljubavna tragedija. 23-letni §tefan Pobožan je bil že dolgo zarocen z neko Katarino Schwarz. Starši dekl^ta ?o pa poroki odločno nasprotovali in jo hoteli na vsak način preprečiti. Ko je včeraj Pobožan prišel k svoji zaročenkr, jo je srečal v nekem temnem hodniku in med njima je nastal prepir. Nenadoma so domači in sosedje začuli strel. Prihiteli so starši in sosedje ter našli Katarino že mrtvo na hocUiiku s prestreljenimi prsi. Krogla je nesrečnico zadela na-ravnost v srce. Pobožana so takoj are-tirali in zasKšali. Izjavil je, da je na hodniku srečal zaročenko in je sama med prepirom potegnila samokres iz njegovega žepa in se ustrelila. Na-sprotno je pa izpovedala sestra ustre-ljene Katarine, ki je videla, kako je Pobožan sam potegriil iz žepa revolver Ln ustrelil zaroćenko. Nek»a 17-letna mladenka je svoje-časno na sarajevskem sodlišču tožila nekega 40-letnega P., da bi ji plačal alimente Zahtevala j«e 500 Din za svojega sina, ki mu je bil P. oče. P. je že 20 let oženjen in brez otrok. Zagovarjal se je, da je imel trikrat vanerično bo-lezen, koje posledica je vedno neplo-dovitost. Ker so zdravniki izjavili, da je n?ož navzlic bolezni lahko oplodi] de-kleta, je sodišče predlagalo, naj se preišce kri deteta in očeta in ugotovi, ali je toženi res oče. Odvernik dr. Ve-^cel je predlagal, naj se na vsak načn izvrši preiskušnja kr\fi. V inozemstvu je ta način ugotovitve očetovstva že dolgo v rabi. Na Dunaiu je sodišče že nekolikakrat sodilo na podlagi preiska-ve detetove in očetove krvi. V Budim-pesti je nedavno neka ženska podtak1-nila možu novorojenčka. Mož je sumil, da dete ni njegovo in zdravniška preiskava krvi deteta rn mater je ugotovi-la. da je dete tuje. Kasneje je polic'M ćelo našla pravo mater — lažna mati je bila raz-krinkana. Okrožno so-dišČe v Sarajevu je odvetnikov prcdlog odkio-nilo. Pr os veta Repertoar Narodnega gledaliSča ▼ Ljubljani. Drama: ZaČetek ob 20. 15. marca. Setrtek: Nedeljski oddih. Red A. 16. marca, petek: Školjka. Gostovanje Jent-jakobekega odra. Izven. 17. marca, sobota: Danet borno ti61. Ljudska predstava pri izredno cnižanih cenh. Ikv. 18. mare«, nedelja: ob 15. Pepelka. Zadnji-krat ▼ sezoni pri izredno tniianih re-nah. Isven. — Ob 20. Sestriftia ix Var-iave Ljudska predstava pri mižanih ce-nah. Ixv. 19. maret, ponedeljek: Cvrano d« Bergeraa liven. Opera: Zaeetek ob pol 35. 15. mare«, fetrtek: Fidelio. B. 16. marca, petek: Zmagovalka oceana. D. 17. marca, »obola: Marame Butterfly. Red C. Gostuje (Ta. Zlata Gjusgjenac. ia mara, nedelja: ob 15. Marta. L}ud*ka predstava pri snilanlh oenah. Ixv. — Ob pol 30. Poljska kri, opereta. Ljudska predstava pr] tniianih cenah. liven. 19. marca, ponedeljek: ob 15. Grofica Marica. Ljudska predstava pri zniianih cenah. Izven. SEKTJAKOBSKI GLEDAL1MCI ODER V LJUBLJANI Petek, 16. mare*: «5toJjta». Govsoraoj« v drami. Sobota. 17. m*rca: «š?ređ potokom. Nedelja, 18. marca: «Igra v gndo*. Gosta* vanje v Skof ji Loki Ponedeljek, 19. maitaa: «Fveđ Prthodnfa pnmlfcra v tfubffmtgki dr— mi bo HaJbejeTs drama »Mladost* v retiji %. Sfcrbicška in s aođelovanjem 6Wnov gg. Vide Juvanov«, Cesarja, Jana, Jennana m SMrinštca. Pnra vpnaoritcv bo ▼ aredo dne 21. t,s»> *Dmnes borno tlči» kot ljudska pred* »tava pri izredno znižanh cenah. To v rc** nici velezabavno komedijo v^rizori ljub« Lanska drama v sobotu z%ečcr kot izven« predstavo pri irredno rniiatiih cenah od 15.— Din navzdol. Kdor si želi labave* naj poseti ta ve^er dramsko p!cda!iš^c. Starše naše mladine opozerfamo, da se vprizori v nedcljo dne 18. t. ro. popoldnc ob treh v ljublanski drami zadnjič v letoS* nji sezoni mladinska igra «PepeHc« ali Ste* kleni čcveljćek*. Tuđi za to predstavo vn ljajo irredno rnižane cene od 10.— CHn navzdoL Puccint *Madarne Butterfly». V aobo« to dne 17. t. m. gostuje v ljubljanski operi Člajiica beograjski opere ^a. Zlata Gjund« jenAc. Ga. Gjundjenac ima fzrodno lćp in visok sopran ter po§teva vlogo «Madaxno Butterfly» med svoje najKoljSe kreacije. Ostala zasedba je običajna, 1c konzula po» }« prvič g. Janko. Gostovanje se vrši ta abonente reda C Juirl, v petek 16. mares, gostufefo člani ŠentJakob skega odra v ljubljanski dram/i s tridejansko Lojz Kraigherjevo dTa* mo «^koljka». Cenjeno občinstvo vabimo, da si ogleda predstavo. Vstopnice 90 pri blagajni openiega ^ledaliića v p-redprodaji. V soboto 17. in v ponedetfek 19. morem ponavlja Šentjakobski pjeđafiskt oder Iz* borno veseloigro *Pred poroko», ki je tela pri vseh dosedaniih predstavah Kra^ea uspeh. Kdor ljubi dober humor, naj poseti predstavo. — Vstopnice »o v ppedprodafl v trgovmi g. Petra Sterktu n««L Milo* Kat* nfčnik tm Staretn trgu. Ghinoferrin" kma^vino s železotn. najučinko^+tejfc irmi »tvo proti »labokrvnostL — Dobiva se v vssJu lekarni. 37/T šBelezmca KOLEDAR. Daneg: Oetrtek, 15. marca 193S; kttfolk &mi: Longki; pravoslavni: Z marca, VHk slav. Jutri: Petek, 16. mare* 1928; katolićansi Hilarij; pravoslavni: 3. marca, LjoibibUiva^ DANAŠNJE PRTREDITVE. Drama: »Nedoljski oddih». A. Opera: «rFidelio». B. DE2URNE LEKARNE. Dane*: PiccoH, EKinmjs4cA oevra; Bakar* ftrc, Karlo-vslca cesta. — Službeno lx LHP. Prvt seji noveft upravnegt odbora se vr*i v petek 16. mar» ca t. 1. ob 30. uri v dam*kem u«lo>nu Icavaiv ne cEmcma*. Novoizvoljena odboroiiH hl odfeornicc: jjg. Kroftova. Polakova, MiheH« čeva, Kupelnova, Baltef»ar, Vončiiit, Sami* aa m Vodvb se naproiajo, da sigurno prir sostvuieio se i i. PredseJniK. I\HUJC najboliše, najtrajnejse zato naicenejšel Gospodorstuo —g Do/?avp#. Direkcija državnih železnic v Ljubljani spreicma do 20. t. m, por.udl>© glede dobave 10.500 zvitkov brzojavnih tra* kov. (Vzorec je na vpojj!ed pri saobmčaj# no^komercijelnem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi spTe* jetna do 23. t. m. ponudbe jjledc c!>bavo 500 kg bencina in 2500 kg tračnih lebljev; do 28. marca t. 1. na gli'dc doKive •Ronio'* balat jermena. — Direkcija državnegn rud« nrka v Velenju ?*prejema do 3. aprila po* rsudfce zlede dobave 1 elektromotora. — Predmetni oglasi z aatančnejšimi pod^tki so v pisarni Zbornice ra trg a ino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpcw gled. — Dne 3. aprila t. 1. se bo vršMa pri direkciji državnih želczn'c v Liuhljuni Dfcrtaltia licitacija glede dob.ive 2?-M Vg descd^rola. (Predmetni pogoii s-o na vpo« gled pri občcm odelenju te d:rekcijc ) —2 Prodaja. Direkdia Sam kra icv:nc SHS v LJTJbijani sprejema do 2. apri a po-nudbe gi«xie udeini pogoji so na vi>c« cd v pisani. Zbornice za trgovino, nbn in indusiriio v Ljubljani. —g Dobave. Gradbt-ni ođdtlek d.rtkciic državnih žele/n;c v Ljubljani >prcjćfni3 rio 30. t. m. ponudbe glede d »bave hra^t.^v Ti» pragov. (Predmetni popoji so na vp^f' pri gradbenem odelenju te direkciie) .c nt oddelek direkcije državn'h ž \-"> Ljubljani sprejema do 2i) t. m r glede dobave žarnte in klosetov; d m. glede dobave zaknvic in pod1 " 22. marca t. L pa gelde dobave •.:" (Predmetni pokoji so na vpog?-d r skem odelenju te direkcije. D v 4 «c bo vršila pri komandi dravske d v oblasti v Liu4>lja!ii ofertalna llci^ac'-« dcdJob*vc 7150 kg petrolejd in 9o0 k|2 I Vids> Stev 61 'SLOVENSKI NAROD« fr«* 15. mare* MM. Stran S. Dnevne vesti. — Hegemonistf nadaljnjejo m hujskanjem. Beograjsko »Vreme< nadaljuje kampanjo proti Hrvatom, ki jo hoče podpreti z afero orožniškega podpolkovaika Geroča in nje-govimi iverstvi med svetovno vojno. V vče-rajsnji številki objavi ja na ćeli strani poro-čilo o izpovedbab 150 prič, ki obtežujejo are tiranega Geroča nečuvenih »verslev v okolici Kopanika. Zdi se nam, da s tem prozor-nim manevrom beograjska čaršija ne bo dosegla svojega cilja. Če so bili po ujedinjenju med prečani hlapci avstro-ogrskega režima, ki so preganjali in mučili Srbe, jib je bilo treba takoj iztrebiti in pognati tja, kamor spadajo. ToSrbe na vrbec. Se nedavno smo doživeli v Sloveniji Skandal, da je bil ekspresno sprejet in ćelo aktiviran v naši armadi italijanski vohun. Vojno mi nistrstvo sprejema dan za dnem bivše avstro-ogrske častnike tuje narodnosti, o katerih nihČe ne ve odnosno noče vedeti, kaj so počenjali med vojno, dočim mnogi slovenski tn hrvatski rezervni častniki neoporečne preteklosti še vedno nišo sprejeti v našo ar tnado. Tu je treba napraviti red, ne pa raz-bobnati v svet afero enega samega avstrij-ftkega žandar ja in kovali iz tega kapital za zapostavljanje in izmozgavanje precanskih krajev. — Afera i nakupora knjig sa beograjsko vniTeno. Ze včeraj smo poročali, da hege-monistični režim neprestano govori o štede-nju in da bi rad tuđi pri ljubljanski in «i-grebški univerzi >Štedilc, da ima pa za beo-grajsko vedno Široko odprto blagajno. Beograjska univerza je poslala v NemČijo svojega delegata, ki mu je dal rektor neoine-jeno pooblastilo, da lahko nabavi za univerzo knjige in druge potrebščine na račun repa-racij. Delegat je ostal v Nemčiji teden dni in se je vrnil s sklenjenimi pogodbami. Takoj nato je naš delegat pri reparacijski komisiji obvestil beograjsko univerzo, da so sklenje-ne na račun reparacij velike dobave za univerzo. Univerza je pozvala delegata, naj pojasni to zadevo. Odgovoril je, da je sklenil pogodbo, pri kateri pa gre samo za 700.000 do 800.000 zlatih mark. Pozneje je prizna), da je nakupi! za beograjsko univerzo knjig in raznih potrebšcin za 1,600.000 zlatih mark ali v naši valuti okrog 23 milijonov Din. Takoj so se oglasile Hpske knjigarne, ki so pripravljene dobaviti knjige mnogo ceneje. To-da tvrdka, a katero je delegat sklenil pogodbo, je pristala na to, da bo dobavila knjige za 18 milijonov Din, za ostali znesek do 23 milijonov Din pa pisarniskib potrebscin. Kar se tiče vrednosti naročenih knjig, še ni niogoče nicesar ugotoviti, ker so seznami ze-lo obsežni. Beograjski listi pisejo, da se obe-ta v zvezi s tem afera na univerzi, ki bo morala te kupčije na kak način likvidirati. — Zastoptiiki praske mestne občine v Jngoslaviji. Praški župan dr. Baxa je posetil v torek z delegacijo občinskega sveta oašega poslanika v Pragi Lazareviča in mu ofiei jf Ino sporočil, da se pripravlja ekskurzija za-slopnikov praške mestne občine v Beograd. Clani praškega obČinskega sveta pridejo v Beograd okrog 10. aprila, da vrnejo lanski poset zastopnikov beograjske občine v Pragi — NeiadoToljsfro ▼ profesorskem dru-fitTu. Glavni odbor profesorskga druStva v Beogradu je posla! vsem pododborom okrož-nico, v kateri jih poziva, naj se zavzameio za to, da bo mogla profesorska organizacija uspešno nadaljevati svoje delo Med profe-sorji je namreč nastalo nezadovoljstvo 9 se-danjo upravo. Gre zlasti za honorarje za nad-ure, o katerih pravi glarni odbor, da bodo do konca marca izplačani. Kakor pri vseh društvih, ki imajo svoje centrale v Beogradu, tako je tuđi pri profesorskem društvu nezadovoljstvo z vodstvom organizacije razumljivo, ker gotova beograjska gospoda še adaj. ko se bližamo lOletnici ujedinjenja, noče priznati, da imajo vsi državljani enake dolžno-»ti, pa tuđi enake pravice. Dokler se bodo delili državljani v dve kategoriji, bo tuđi naše društveno življenje biralo. — li ielemiške slnžbe. Premeščen je s postaje Moškanjci na postajo Ptuj uradnik Franjo Petek; upokojen je pri železniški direkciji v Ljubljani uradnik Valentin Jan-Cigaj. — V naše državljanstvo sta sprejeta do-sedanji italijanski državijan Stanislav Zori. strcjni kljufavničar iz Ljubljane in dosedanji avstrijski državljan Franc Kelbl, strojevod-ja državnih železnic v Mariboru, fe našega državljanstva je izstopil privatni nradnik v Gradcu Maksimilijan Heller, rodom iz Ptuja. — Predavanje o Jnlijskih alpab t Zagre-bn. Hrvatsko planinsko društvo >Sljeme< priredi ▼ 2. polovici marca javno predavanje o Julijskih alpah. Predavanje bo obse-palo dva dela in 200 krasnih naravnih po-snetkov iz Julijskih alp. — Mednarodni kongres anatemo? t Ptep gi. Na inicijativo češkoslovaske vlade se bo vriil od 2. do 4. aprila v Pragi kongres evropske znanstvene zveze anatomov. V zvezi eo včlanjeiii učenjaki vseh evropskih in iz-venevropskih držav. Doslej so se priglasili zastopniki Francije, Sviće, Belgije, Italije, Anglije, Portugalske, Rumunije, Jugoslavije in Poljske. — Vinski sejem. Razstava vin, konjaka fn žganja iz ćele Jugoslavije se vrši v Beogradu od 22. do 25. aprila 1928. Več je razvidno iz oglasa, ki je nabit na mestni deski, natančnejsi podatki pa se dobijo v mestnem ekspeditu, Mestni trg 27, III, med običajnim! u rad ni mi drami. — Gradbena direkcija v Ljubljani opo-zarja vse interesente na štiri ofertne licitacije za dovršitev državne ceste Kraljevo — Raška v Srbiji in sicer za progo od 36.520— 43.000 km; od 43.000—56.000 km; od 50.000 -68.500 km in od 68.500—80.300 km, ki se vrše dne 2., 3., 4. in 5. aprila t. 1. v račun-ekem oddelku Ministrstva za javna dela v Đeogra lu. Tredračunska rsota tnaSa T>*n 5,542.(K3^kif 4,44^286.74 Din; 8.045.7.8.13 Din in 2,121.062.51 Din. Natančnejsi pogoji za te licitacije so razvidni iz oglasa, ki je nabit na uradni deski gradbene direkcije v Ljubljani, Turjaški trg St 1, L — Smrtna kosa, VČeraj je preminula ▼ Ljubljani soproga znanega in priljubljenega zd ravni ka g. dr. Geigerja ga. Josip i na Gei-ger roj. Cernatein. Pokojnica je bila simpatična dama, plemenitega značaja. Te£-ka bolezen jo je priklenila že pred meseci na bolniško posteljo in po silnih mukab je včeraj zatisnila za vedno svoje blage oči. Pogreb bo jutri ob štirih popoldne iz Pre-Sernove ulice št 3. — Daoes je uiarl v Ljubljani nožarski mojster g. Anton Le-b e n. Bil je mož dela in kremenitega značaja. Pogreb bo v soboto ob ool treh popol-dne iz mrtvašnice splošne bolnice Blag ji-ma spomin! Težko prizadetima rodbinama naše iskreno sožalje! — \"rcme. Po vsej državi je bilo včeraj pretežno oblačno, v gorskih in zapadnih kra ;ih tuđi megleno. Barometer se dviga Da-nes zjutraj je začelo v Ljubljani zopet snežiti. Temperatura se je gibala med 3 do 13 C nad ničlo, najnižja temperatura je bila včeraj i7med vseh krajev v Mariboru, kjer je maksimum znašal 3 st C nad ničlo Danes ob 8. zjutraj je glasom poročila metereološkega savo«1a kaza! barometer 767.5 (včeraj 762.9), termometer 2 st. C nad niČlo, relativna vlaga 59. oblačnost 10. Danes zjutraj je parilo v Ljubljani za 0.1 mm snega Najvišja temperatura je bila včeraj 7.2 st C nad ničlo, najnižja pa dane* 1.9 st. C nad dičio. —') Sprejem ▼ podiaetniško solo, Beograjska podčastniška šola sprejema kandidate dne 1. maja. Prosilei ne smejo biti mlajVi od 17 in ne starejSi od 21 let Vsa pod rob nejša pojasnila dobijo kandidati pri svojih občinskih uradih, orožni§kih postajah m drugih vojaškib poveljstvih. 177-n — Podporno društvo slepih, Ljubljana. so darovali: po 500 Din: Hranilnica in po-sojilnica MengeS, Posojilnica Slatina, Hranil-no in posojilno društvo delavcev; po 250 D: Posojilnica Brezice, 300 Din: podružnica Kola Jugoslovenskih sester Radovljica. 200 Dm: Tavze* Fran. Gorenji Logatec, Hranilnica in posojilniea Sv Mihael— Šošlanj, Posojilnica Poljan*- nad Skoljo Loko, Jugoslavenska banka. Ljubljana, po 175 Din: Win-discher M„ ZupančiČ M., T Logar, vsi v Kra-nju; po 100 Din: uradništvo postaje Ljubljana glavni kolodvor mesto cvetja pokojnemu g. Dorerju; Prevc Rika. Kranj, Mestna obči-na Metlika; po 20 Din: I. I Naglas tu. Po-žlep Anton tu. Plantan Alojz in Budinek Vojteh, Kranjska gora, Fran Sevčik tu. Tril-ler Marija tu. Helena ^tare tu. Kubelka Ven-Čes?av tu. Posojilnica Kranjska gora. Rcža-nec Fran, Dobrna. Gaberšek Fran. Koprivnica, Hran in posojil Artiče. Pavčič B tu, Kavčič Fran tu, Grčar Albin. Zagorje. Alli Ptuj, S>eunig Ivan tu. Miiller Karol. Crno-melj. Češka inri in gospodarska banka tu. Kos Josip Kranj. Essenko Anton, Bele vode, Premogokop Drobni dol, Pauser A., Novo m<*sto. Fran Martinec tu. Oblak Alfonz, Novo mesto. dr Kobarš Fran, Beltinci. Pogr-niČ Josipina, Ljutomer. Kraut Anica, Kam-nik, Emil Milan Blass, Sv. Barbara, Janko Engelman, Kranj. Druškovič F„ Ljubno, Ver-stovSek za g. Stritar tu. — Najiskrenejša hvala. Iz Ljubljane __lj Za lovce. V izložbi mestne prodaja!- ne elektr sveti 1 na Glavnem trgu so razstav-Ijeni lestenc in dvoje stenskih §vetil (rani en), ki so okraSeni z rogori srnjakov Ko-vinasti deli so iz bakra Na njih se nahajajo cizelirani okraski, ki so jim za motiv bršlian. omela in smrekova vejica Ta svetila je Lz-gotovila domača tvrdka. Delo je ročno, jako lepo in fino izvršeno ter bo kras vsaki lov-sko opremljeni sobi. —lj V počastite? spomina dr. Hinka D«-lenca, svojega prijatelja, je darova! g. dr. Kan Verčon v Ljubljani mesto venca na grob znesek 1000 Din Narodni galeriji. Iskrena hvala t —lj Koncert balalajka orkestra danes zvečer od 20. do 1. »Pod skalco«, Mestni trg 237-n —lj Beprezentacijski odbor u Zupanciec-▼o slarje je ime! dne 12 t. m plenarno sejo. kjer je vzel na znanje poročilo akcijskega odbora. Ker dalje pri na ja jo prispevki za na rodni dar, akcija Se ni zaključena. 238-n —lj Rezervni ©ficirji se vabijo na predavanje, ki bo v ponedeljek dne 19. marca ob 17. uri v oficirskem domu v Ljubljani. Preorava inž. polkovnik g. Dušan Boiič. Pododbor Ljubljana. —lj Pevska raja 8enr|akob?kepa p«**fc#£a društva se vr5i danes točno ob 20. v Soli Sv. Jakoba. —lj Slovensko zđravnBko đruStvo r Ljnb-t]ani vabi svoje Člane I na zabavni večer kl ga i>rired1 v ponedeliek (sv Jožef* dne 19 marca 1028 ob 8 uri zvečer v restavradii »Zvezda« na čast g prima riju dr St Divia-ku prigodom njegove 60 letnlce Sodeluje 'astni zdravniSkl orkester Os kolegt s so-Drncamf. zlasti tud! r de?ele nat se bJafco-voliio udeležitf fntfmne proslave II. Na znanstveno mesečno zborovanie ki se bo vršilo dne 22 marca 192* ob 6 uri pop na kiriirgnčnem oddelku Predavata R. asistent dr L. Kramarič (Ulcus ventriculi \n operativna indikacija, demonstracije) in K. primari) dT Oerganc (SpoznavnoVrftJčna medicina I "vh'I^v'p (Tiitftt"'IaH7Pni) —lj Tenniii ed«ek Atena sprejema nore prifla«e članstva pismene na naslov: Aleksandrova ees. 2. PriglnSencem se razpoSleje jo pojasnilne listine« nato sledi sestanek. 230 n —lj Cđrnlen]e fvgrosleTenskili inienjer-)^t In araitektov. sekcija Ljubljana, ima ftvoj 9 redni oMni zbor ▼ soboto, dne 24. marca ob pol 20. uri v tastnem dmiabnem lokalu na Komrresnem tr«ru §t. 1, TI. —lj Joše Knrent. poStni upravnik v pM i ženo daruje v počaščenje spomina umrle ge. Josipfne dr. Gelgerjeve ■ C. M. D. 100 Din, za >De«ji dom« kraljić« Marije 100 Dio. _]j Drebii policijske krenike. Radi tat-vine je policija včeraj aretirala eno osebo, 2 jta morali v zapor radi pijanosti in raigraja-nja in 1 radi beračenja. Poleg tega sta na policijo prispeli dve ovadbi radi prekoračenja policijske ure, 1 radi nedostojnega ve-denja, 1 radi nezgode, 3 radi prestopka cest-no policijskega reda, 1 radi tatvine io 1 radi cevarne groiiije. Iz Celja ^ , —c PiMlrniiiica Sle*. lovskega irwH*t v f'elju ima svoj obeni zbor v soboto 24. marca ob 20. uri v hotelu >Đalkan<. —c Mestna elektrarna javlja, da bo radi čišćenja transformatorjev prekinite električni tok v nerieljo, dne ta t m. od 7. do 3. are, ua Lavi pa do 5 ure popoldne. __i; Most naij pedvesem pod hotelom >Pošta« bodo sedaj vendar popravili, da ne bo nesnaga in voda od iel. strojev curljala na pasante pod mostom. _c Oremij trgovrer v Celja razglaSa, da smejo biti na Jozefovo dopoldne trgovine od-prte. Od pi ran je ni obvezno. —c Are ti rali so radi tatvin 481etnega brezposeinega na taka r ja Alojzija Ja klica in ga oddaii v zapore okrajnega sodiS&L — Sam se je javiJ policiji 271etni delavec Ferdinand Koren, ki je 15. februar ja pobeguil ix prisilne delavnit-e v Novi Gradiški. —c Umrla je v celjski javni bolnici usmi-Ijenka s. A. Simončič v starosti 64 let V celjski bolnici je službovala 18 let N. v m. p.l Izpred sodišča OCE SINA TE2KO PO^KODOVAL S SE-K1RO. KurjaC Tinc \ e velik suhi jat mož pokonci stojećih rdečkastih las: doma je iz Toma-čeva. Lan-i 7 novembra se je vračal iz noć. ne službe, ki jo ima v tovarni za klej. 2ena mu je tedai izručila ključ veznih vrat. ker le dom zaidentla in odšla v tovarno na dnevno delo. Ko ie prišel Tvne ob pol osmih domov, je naše| doma samo svoja ml a j sa otročiča. a 13-leinega Franceta ni bi Ja Doček je bil namreč nri sosedu. Ker je Tine, predno se je vrnil domov, obiskal par gostiln, je bi| ravno pošteno nataknjen ko ie opazi 1, da sina ni doma. Deček se je pa kmalu vrnil Oce ie pograbi] ročno sekiro. deček ie zbežal v klet. on pa za njim. V kleti je brezsr&než zsrabil sina in ga vrgel na tla. Udari] ga ie par-krai s sekiro in še z nogami tepta) po njem. Ubo^emu Francetu Je lastni očt s sekiro nalcmil lobanjsko kost in mu zlomil pod-lehtnico. Deček se je obli* $ krvio dvi&nil. vzel svoje knjige in hotel iti v solo. Pred sose. dom je omagal. Od-nesli so ga domov. Ka za sUo obvezali kn poklocali duho\*nrka, da ga je prevklel. Ko ie duhovnik odšel, ie hkel obtoženec po Ženo. da ie Fcanceta spravila z vozom v bolnico. Thie sam se za otroka n- brigal taval ie do večera okoti, dedal je tuđi, da se ustreli in kaza] samokres, kale-rega so potem orožniki zapjenili. Titie se pred kazenskim senatom n-, ho. tel zavedati svaje krivde ki je trdtf. da je bil razbunen in pijan. Priča Jakob Je videl tišti dan Tinela, ki je bil sicer zmešaji, a ta zmešanost ni izvirala u pijanosti temveč le ker se ie zavede! dejaunja in se ie zbaJ posledic. Kmetica Fraaica je videla obto-žiinejra ležečega c>koli 12. ure na čest* med Sneberjami in Šol-o na pi>lju pri sv. Križu. Iz nj enega opisa se !e i>a dak> posneti. da je Tine na'brž piramost samo stmuliral. Zagovornik je predlagal. naj bi sodi^č« zastt-Salo izvedenca, češ, da obtožejicu pijaca tako Skoduje, da se svojih dejanj ne zave-da. Ta predlog je bil zavmjen ter je bil Tine obsojeti na 3 mesece težke ieče. Senat je upošteval razbunenost obtoženega, ki je pa ni smatral za ne^avest. Le sreč-nemu slučaju se mora Tine zahvaliti, da otrok vsled poškodb ni tmirl Sicer je pa fant vs!ed po&kodb vediio izposiavljen smrt* ni nevarmisti in ie đobil neusmiljcna oče pao zelo milostno kazen. Nove govorice o smrti prestotonaslednika Rudotfa O skrivnosti lovskega gradića Ma« verlinga pri Dunaju In o smrti bivftega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa se je že mnocjo govorilo in pisalo. Vsc kaže. da raznih ver}etnih in neverjetnih govoric o tcj tragediji še ne bo konec, kaj ti baš te dni se je pojavila nova verzija o Rudolfovi smrti. V Mewyor* ku biva grofica Larisch, ki se je dala nedavno 1 oči ti od svojega moža, far» marja Maverja. V pogovoru z uredni* kom «Daify Newsa» je pripovedovaU grofica mnogo pikantnih zgodb iz živ« ljenja bivših avstrijskih dvornih kro* gov in pogovor je nancsel tuđi na gra» dič Maverling. — Vse, kar se je dofflej govorilo in pisalo o zagonetki lovskega gradića, — je izjavila grofica, je bajka in laž. Vse so si ljudje izmislili. Resnico lahko po» vem samo jaz. Prestolonaslednik je iz* vršil skupno z baroneso Marijo Vecse* rovo samomor. Iz pisma, ki ga je poslal mladi prestolonaslednik nekaj mesecev pred samomorom iz svojega lovskega gradića baronesi, je razvidno, kaj ga je gnalo v smrt. Na mizi v sobi, kjer so našli oba mrtva, sta pa ležali se dve pismi. Eno je bilo naslovljeno na princeso Stefa* nijo, drugo pa na intimno prijateljico baronese Vecser, grofico Larisch. V tem pismu je baronesa sporoćala svoji prijateljici, da je trdno sklenila umretl z Rudolfom. In to pismo hrani grofica Larisch še zdaj. Iz pisma je razvidno, da se je prestolonaslednik Rudolf že dolgo pred tragično smrtjo pripravlja! na samomor. Zadnje pismo je pisat svoji ženi, ki jo prosi odpušćanja, da mu veli čast loćiti se od tega sveta. Tu* di to pismo je baje shranila grofica La* risch med svojo korespondenco. Gro* fica je izjavila ameriSkemu novinarju, da namerava princesa Stefanija v svo* jih spomfnih poiasniti aa^onetko Ru« dolfove smrti Uspeh se obeta ! Izmed vseh Iastnosti, ki ženam pripomorejo do uspeha, je najsigurnejša — zdrava sveza polt, ki je vrhutega najlažje dosegljiva. Ako stalne uporabljate Elida Favorit Milo, boste imeli mnogo lepšo polt, kakor kedaj popreje. Elida Favorit Milo je tako nežno in čisto, skozi in skozi parfimirano, prijetno ter osvežujoče. ELI DAfe^M ILO Nova elementarna katastrofa v Ameriki Katastrofa t Los Angelesu je zahtevala 865 žrtev. — Ogorčen} larmarji so baje razstrclili nasip z dinamitom. Kakor smo kratko že poročali, se i*e porušil v torek vsled potresnih sun» ov ogromen nasip pri naselbini San Francisquitp na relci Santa Clara, od« daljeni kakih 40 milj od mesta Los Aru gelesa. Voda je pritisnila na nasip in ga porušila. Do 10 m visoki valovi so pljusnili Čez nasip in poplavili vso do« lino San Fernando, široko 3 km. Voda je pritisnila na nasip in ga porušila. Do 10 m visoki valovi so pljusknili čez nasip in poplavili vso dolino San Fer« nando, široko 3 km. Voda je stala 20 m visoko. Valovi so drveli po dolini s ta* ko naglico, da so odnesli mnogo hiš. v katerih so bili stanovalci živi poko* pani. Kmalu je dosegla voda mesto Ventura, kjer se reka Santa Clara \z* liva v morje. Valovi so odnašali v mor* je velike množine pohištva in živine. Kmalu po katastrofi so čutili v Los Angelesu in v okolici potresne šunke, na kar se je utrgal oblak in začelo je liti kakor iz škafa. Strahovita poplava je porušila sedem naselbin. Uprava elektrarne v New Hallu je bila obveščena, da je našlo v valovih smrt 150 njenih uslužbencev. Rešil se je samo eden. Nesreća je bila tem več* ja, ker se je nasip porušil ob eni po* noći Nasip je spadal k vodovodnim napravam. ki so dovajale pitno vodo na razdaljo 300 km ćez puščavo do Los Angelesa. S tem, da se je porušil nasip, je odteklo 1344.000 galonov pitne vo» de. Nekaj kilometrov od nasipa je rav« nina, na kateri je mnogo naselbin in farm. Južno od nasipa je več vaši, ki so jih valovi porušili in odnesli, Vsc brzojavne, telefonske in železniske na* prave so porušene. Po zadnjih poročilih iz Los Ange« lesa je katastrofa mnogo večja, nego se je prvotno mislilo. Zahtevala je namreč 865 žrtev. Skoda se ceni na već milijonov dolarjev. Iz Los Angelesa so poslali 1000 policijskih agentov in 1000 prostovoljcev, ki iščejo trupla in po« magajo nesrečnemu prebivalstvu odna# sati, kar se da v zadnjem hipu rciitl. Porušeni nasip je bil visok 65 m In dolg 8 km. Zgradili so ga leta 1926. Očividci pripovedujejo, da so začuli ponoči strašno bobnenje, ki jih je zdra# milo iz spanja. Začutili so, da izginja« jo tla pod njimi in da se hi$e podirajo. Katastrofa je nastala tako ncpriČako« vano, da se nišo mogli resiti ljudje niti v onih naselbinah, kjer so dirjali po ulicah policijski avtomobili, Valo\n so rušili in odnašali vse, kar so dosegli. Po poročilih newyorŠkih listov gre pri strahoviti elementarni katastrofi v Kaliforniji za osveto. Farmarji v bliži* ni nasipa so se baje že dolgo prepirali z občinsko upravo mesta Los Angelesa radi pitne vode. Ker mesto ni hotelo ustreči njihovim zahtevam, so se osve« tili na ta način, da so nasip porušili. Vest, da je prišlo do katastrofe vsled potresa, ni resnična, ker potresa v Ka« liforniji usodnega dne sploh ni bilo. Newyorški listi poročaio, da so farmar« ji razstrelili nasip % dinamitom. Oblasti so uvedle strogo preiskavo, ki bo poka« zala. koliko je na tem resnice in kdo je zakrivil katastrofo. vi Strahovita avtomobilska nesreća V blifini Lvona r Franciji se je v nedeljo pripetila strahovita avtornobil* ska nesreća, ki je zahtevala štiri člove« Jke žrtve. Trgovec Ogier je povabil svojega prijatelja, neko damo in njeno kćerko na izlet z avtomobilom. Voz je drvel po gladki cesti z brzino 100 km na uro. Nenadoma je pa odpovedala za* vor ain voz se je s vso silo saletel v drevo ob cesti. Katastrofa je bila grozna. Motor je eksplodiral in v hipu je bil avtomobil v plamenu. Nesrečni Ogier m njegov spremljevalec sta zgorela. dočim je dama kasneje med prevozom v bolnico podlegla težkim poškodbam. Njena hčerka si je pretresla možgane. Grozen roparski umor na Slovaškem V nedeljo ponoči je bil izvršen v 2e!eznoTC*h na Slovaikem grozen itv parski umor. Breiposelni čcvljarski po« močnik F. Vflassi je umoril čevljarske* ga mojstra Mašika in sicer na ta način, da fia je trikrat udaril s sekiro po gla- vi. Po krvavem činu je morilec ukrađel svoji žrtvi 12.000 kron in zlato uro, potem je pa odvlekel truplo na dvorW sce, ga pokril s slamo in zažgaL Truplo je popolnoma zgorelo. Umorjeni čevljarski mojster Je bfl zelo marljiv in varčen mož. Prihrani! je toliko denarja. da bi se bil lahko Eoročil, toda usoda je hotela drugače. Jsodnega večera je povabil svoje pri« ja te! je na fantovšČino. Pozno ponoči so ga prijatelji spremili do doma. Ko je stopi! v predsobo, ga je napadel Vi« lassv s sekiro in udaril tako močno po glavi, da se je že po prvem udarcu onesvestil. Morilec je hotel pobegnitl, pa ga je opazil hišnik, ki je opozoril nanj orožnike. Ti so morilca kmalu ujeli. Svoj zločin je moral priznati, ker je imel obleko vso krvavo. Ogorčeno prebivalstvo je hotelo morilca linčatf in orožniki so morali napeti vse sile, da so ga resili. K»Hk« «*•▼ f« t Rn4ljlr Bnoftrna agmiclj« •orJMske miij« poro-«a, da iivi v Huslji tlrapno S milijem« fidov. Od teh j* 1 oiilijen d«Uvc«v in nameifen- cev z druŽlnskimi Slani, nadalje 170.000 po-Ijedelcev, 850.000 obrtnikov in okoli 1 mili-jon kramarjev. StTtft 4. rfUOVENSKT NAHOD. dna 13. m*re* 192S. Stev 63 Petr SoHjurj: žBoljševiški vohun k Roman Pred tajnikom se torej "ni hotel izdati, da mu je zavrnitev tož-be skra?no neijuba. Tu je posegla vmes volja v:š-)ih in Blackmoore sploh ni skrival ve-•elja, ko so mu namignili, naj opusti ta boj. v katerem itak ne more zmagati. Vedel je, kaj tiči za to intrigo in kdo je naibolj imeresiran na njegovem porazu. Vendar se pa rfi izdal. Na razna Ureywaodova vprašania je odgovarjal tako, da državni tajnik ni vedel, pri čem je. Res ga je ježilo, da hočejo po-tlačiti arero, ki mu je delala toliko pre-glavic, toda pokazati tega ni hotel, ker je dobro vedel, da bi njegovi nasprot-niiPi Se bolj triuimirali, če bi priznal, da ga je poraz tako huciO zauel. Naklueje mu je pomagalo prebolcti ta udarec. Iz njegove pisarne je narnreč izginilo več važnih spisov. Odredil je strogo preiskavo, k*i je pokazala, da so sp.se ukradli uradniki po navodilih Toma Harrysa. Tuđi to afero je višia volja takoj potlači:a, vendar pa ne povsem, kcijti kompromitirani u rad ni ki so bili rumudoma odpušćeni iz siužoe. Blackmoore ni imel nikjer obstanka. Vse podrobnosti borbe z Ibrahimom Mordetom je videl zdaj v drugaćni luči. Blackmoore si je pulil lase, prekli-rial svojo naivnost in rohnel na čioveS-ko podlost. Kako se je mogla prtiskava v Canon City zaključiti njemu v prid, ko jo je pa vodil Tom Harry>? In vse drugo, kar je bilo v zvezi z Mordetovo afero? Mar nišo njega, načelnika policij* skega departementa, podlo izigrali? Strašno! Nevcrjetno! Nečuveno! K sreči ni imel časa razmišljati o tem. Za državo kot tako Mordetova afera na prvi pogled sploh ni pr'hajala v po-štev. Pa tuđi če bi se nasel kdo, ki bi presc'al to zadevo iz vidika državnih interesov, bi moral utihniti. kajti iz Ne\vyorka, Mexike, Kansasa, Montane, Dakote in ćelo iz lllinoi^a so prihajale senzacionalne vesti o revolucijonar-nem pokretu med delavstvom. Nad Ze-dinjenimi državami so se začcli zbirati crni ob'aki. bli/ala se je nevihta in \vashingtonska vlada je morala napeti vse sile, da odvrne preteč(» nevar«:»>t. V vsch industrijskih in rudarskih kraiih onienjeiiih drvnv je nastalo med delavstvom vrerve. ki se je naglo širilo in ohjelo tuđi druge stanove. Viadni krogi nišo več dvomili, da gre za dobro premišljeno in organizira" no akci'o tajnih ajrentov sovjetske- Rn-sije, ki je ogrožafa temelje Zed'njenih držav. O tem nevarnem pokretu med delavstvom je pisal državni tajnik Strong že v aprilu v svojem zaupnem poročilu. Ta vest je posegla v normalno življenje Američanov m spravila vse na noge. Vse ameriske oblasti so imele dela čez glavo in vprežen je bi! ves upravni aparat, da čim prej zaključi priprave za varnostni kongres v Springsu. B'ackmoore je imel toliko dela s prt-pravami, da je na Mordeta sploh po-zabil. Vse organizatorično delo je počivalo na njegovih ramah. Teden dni pred otvoritvijo k'^ngresa je odpotoval v Springs, kjer je osebno vodil prprave. Dva dni pred otvoritvijo so se žace-li zbirati delegati in zastopniki vlade. Ouvernerja so pričakovali drugi dan. Mesto se je ode'o v zastave. Višek svečanosti naj bi bil banket, ki ga je hotelo prirediti mesto v hotelu »Colorado Springsa na čast udeležencem kongresa. — 14. avgusta, ko se je solnee že na-STJbalo že k zatonu in Mo se je načelnik policijskoga departementa pripravlja! v svoji sobi v hotelu na glavni uiici k večerji. je nekdo potrkal na vrata. Blackmoore ni nikogar pričakoval. Zato se je tem bolj začudil. ko mu je vratar spo roči I. da bi rad govoril z njim detektiv Mac Lean. V sobo je stopil Mac Lean v sprem-stvu generala Hogarda. — Ah, Vi ste, Mac Lean? Zelo me veseli, da vas zopet vidim. Mislil sem že, da ste zbole'i. A ti, Herbert? Tako nepričakovano sta odpotovaia in niti obvesti.a me ništa, kaj poiueni nenaden odhod. — Malo netak«no je bilo, priznam. Toda zdaj je vse v redu, saj sva zopet tu in upam, da ostanemo skupa], dokler n edosežemo svojega cilja. — Torej lahko računam, da ostane-ta nekaj dni tu? — Morda se več, nego pričakuješ. Povabljena sva nocoi na banket. — Torej prihajata kot povabljena gosta? Ali pa veste, Mac Lean, da je spor z Mordetom deiansko že konćan? — Kdo ga je končal? —- je vprašal general začuđeno. — Sodišče, vlada, tožitelja ... — Veni, — je dejal Mac Lean. — A kaj porečete na to? — Jutri bo s tem večjo silo obnovljen. — Šalite se. — Ne, mislim resjio. Nasprotno, dejal bi, da je to slaba šala odnosno da sploh ni šala. Cas je že, da končanio ta spor. Govorim re:-no. Blackmoore se je ozrl na svaka in detektiva. — Ne razum eš? Prišla sva v za devi [branima Mordeta. Stdi! — je dejal general in pogiedal Blackmoora, ćeš, zaaj nimamo časa zbijati š*le. Blackmoore je sedel. Bil je v zadre-gi. Kar se mu je zazdelo. da vidi v duhu neko čudno zvezo med Mordetovo afero in varnoMnim kongresom. Segel je po očalih in jih potisnil na oči kakor bi hotel pogledati to zvezo od blizu. Toda njegovo prizadevanje je bilo zaman. Ni mu šio v glavo, kaj bi imel opraviti Mordet s kongresom, na katerem se bo razpravljalo o revolucijonarnem pokretu med delavstvom. Nasmehnil se je in pripomnil v šali: — Ne obljubljajta preveč, draga prijatelja. Ali vesta, da že ima ta na vesti neizpolnjeno obljubo? — In ta neizpolnjena obljuba se bo prav kmalu izpolnila. Mislite markiza Savila? — je odgovori! Mac Lean. — Tako nekako. — Tuđi on priđe na vrsto. Le poča-si, saj se nam nikamor ne mudi. Toda oprostite, da sem tako nediskreten ... — Prosim. —Slišal sem, da ste pristali na pred-log \vashingtcnske vlade in opustili borbo z Mordetom. — Po vaših navodilih Iz delovanja zbornice TOI Na današnji plenarni seji Zbornice za -trgovino, obrt in rruiusirija v Ljrdljani ie ^roćal r>reuseth>ik g. Jelačm o njenem delovanju v času od 20. decembra 1927 do 15. marca 10?8. Ker je delovanje zbor. fL':i nice za naše gospodarske razmere zclo važna, priobčmo to poročilo v celoti. Danes priobčuiemo prvi del poroči'a. - . DRŽAVNE IN SAMOUPRAVNE FINANCE, V zadnjem tro:ncscčju beležimo niz važnih gospodarsko političnih dogodkov. ki so za uiterescnie našega zbarničnega področ-ja daiekosež,ne5ia pcmena. Med njimi moram pred vsem omeniti zakon o direktnih davkih, ki ga je sprejela Naredna skupština v seji dne 7. februarja 1. 1. in ki pred. stavlja formalni akt izjednačenja davčnih bremon za vse pokrajine naše kraljev-ne v znrslu doloob Vidovdanske ustave. Ta zakon stopa izvzemši davek na prejemke zasebnih nameščencev v ve'Javo s 1. januar jem prihodnjega leta. S tem je zak!ju* čen tuđi Prvi del zborničnih prizadevani za izjednačenje davenih bremen. Zborn:čni predlesi so bili v tem zakonu Ie deloma uipošrevani. Malemu obrtništvu in drobni trgovini novi zakon ne prinaša prieakova* ne razbremenitve ker se ie z odpravo kon. tingemtov v nižjlh pri-dobniskih sr-opinjah obremenitev po novem prid«i>ninskem dav-ku napram preKšnij r^bremeniivj i>o pridob-nini in dahodnini skupa] ćelo povezala. Zato bj bilo želeti, da se ta zakon še v toku letošnjesa leta noveHra in pn te} priliki pridf.bnin^ki davek za male obrtne in tr-govske obrate, z ozirom na njih neugoden gosip-o-darski položaj primern-o z-niža. O podrofcnostih zborničnesa Mališča napram določbam novela davčne^a zakona bo podano na današni: plenarni seii se posebno poroci'«. Za tekoče leto ostanejo torej bremena drž davšjin neizpremenjena. ker se drž. proračun nnpram prejšnjeletnemu ni bistveno zmanišal. Davek na paslovm promet ostane tuđi po izjednačenju direkinih davkov še nadalje v veljavi. Po rad-niih informacijah ima služiti ta davek polez drucjega tuđi kot jamstvo za in-ozemsko po-snjio. k; se bo v kratkem najelo. Ker bi biia na ta način odvzetn moŽnost ukinitve tetra itiflacijskega davka za ne-doirledno dobo . ie zbornica nasto-pr!a od!očno prnti zastavitvi davkn na poslovni promet za inozemsko posojilo. Na polju avtonomnlh financ sta za gospodarsko življenje S'oveniie načelne važ-iT€sri prva oblast na proračuna, ki j:h je odobri! fnanenj minister z neznatnimi iz-premembami dne 26. iainuarja t. I. Oblasmi proračun liubijanske rblasti znasa 55,941.575 Din. mariborski pa 42,423.171.5 Din in po-svečata poleg zdravstva in socia ne politike glavno pažnjo pespeševanju in zbolj-šanju poijedcliske kvalitetne produkcije in javnim del-cm. V tem oziru sta oba proračuna razvila o-bsežen program sistematičnega deb v vseh panos:ah kmetiistva, za kateresa p'obo'jšani« predvfdeva liub'ja-n. ska oblast 6.7 miljr.na đlnarjev. maribor, ska pa 4.9 nrliona dinarjev. Smatramo, da so te investicije, z ozirom na težko s1an;e našega kmetijstva in potrebo regeneracHe naših kulrur nuino potrebne, ter da bodo njih korisii šle v prilog vsem priuubmini slojem. Polejj navedenih izdatkov jw predvi-de\ata oblastna proračuna tuđi znatne kredite za nadaljevalno in strokovii-o SoImvo ter pospeševanje obrtov. V tjubljanski ablasti je v to svrho doloOen-ili K86.532 di-narjev, v mariborski pa 4*>1.00o dinarjc-v ter je s tem znatno ošišana začasna reši-:ey vprasanja iin^nsiranja strokovnesa šolstva, dokler se zadeva zukoiiitim potom končmn'tliaviio ne uredi. Za pokrit]e navedenih iz^Jatkov im^ijo služiti polee dohodkov oblastne imovine in kreditov. ki so delegirani iz državne^a proračuna, tuđi nove oblastne davšiine. ki zna. šajo po proračun-h 2U.7 miljona dinarjev za iiubijan>ko in 14.8 miljonia dinarjev za mariborsko oblast. Kove obtastne davščine se delijo do svojem finančno tehničnetn značaju na in ?kupine: 1) na pribiike k direktnim davkom in to 25% doklade na po. sebno pridobnino nndalie 2) na nove koju zumne davke na alkoholne pijace, premca Ln električni tok ter 3) na ob'astne takse. Intenzivnemu zbr>rničnemu priza-devanju se je posrećik), da so bile nove oblavne dnv-Sćlne t glede svojega značaja, kakor tuđi visine odmere m načina pobiranja napram prvotnim nacrtom bistveno izp^menjene in omiljene Zbornica ie v tem oziru opetovano posred-vala pri ob!astn:h c-c'bor'h ter sklicala tuđi st;ri s?rše konference intere-scrttov, na katerih se ie ra/p-rnv'jnlo v pri-sotnosti zastnpnikov oblas-tneza oc«ora o žel]ah in pred'osjih hirteresenTov glede sc. stave pravilnikov za tchničr.o izvedbo oblastiiih davfč;n. PROMETNT ZADEVE. Z realizacijo inozemskega investicijske. ea posojila se biižaio tulj svoj; uresničitvi. Pre-dpriprave so v po'nem teku Gra.lbcna dela na pro»ci R<>-ga:ec—Krapina lepo napreduieio in sta r-ba predora že dovršena, ostala zemeljska dc. la se bodo tak^i spcrrlaui. ko bodu do. puSčale vremenske prilike nadaljevala v večicm obsegu in se upa. da bo že v teku prihodme zime meseca decembra, Če ne pa najpoznele meseca iebruarja Drihodnjesra leta otvorjen na tej progi železniški promet, ki bo za tujski promet in za razvoj mariborske oblasti važneza pomena. Za železniško rsezo Št. Jani—Scvnica so podrobni načni že i/devnn-i in so bili te dn\ komnsiionelno r>'ev7etj in predloženi mimstrstvu v odobrltev. Zbornica se je zato obrnila na mnistrstvo. da čimprei r:iz. piše političn; obhod da bi se moii^o tuđi na tej progi že v toku zadnje snom'adi pri-četi z zemel'skimi deli ter bi Dtilenjska dobila čimprej svoje vzhodi-šče v Doiinie Pasavje Glede železniške zveze K^čcv/c— Reska progai, katere trasa je sednj definitivno določena p"eko Stareira trsa. JadTČa, Kamenskesa na Vrbovsko kot priključno postajo in ki bo meri'o 59 km, se bo vr. šila dTie 16. marca že tretia licitacija. Pri-čakujemo, da bo izdebva načrtov po^•e^-jena slovcn-skemu pontidniku tako. da bo. do do jeseni uuii podrobni nacrti za to zvezo gotovi. Pri tej prilik; omenjam, da predvideva proraćvr miiiiMr&tva saobraćaja za Ie.o l^^.l^^ tuđi že prvo transo kredita za zgra-dbo prometnega trikota na postaji Zidani most. tako da bo rnoj^oČ direkten do-hod vlakov s postaje na hrvasko stran. Na. dalje predvideva tud; izmenjavo izrablje. nih tračnic na progi Borovnica—Rakek. S tem bo zadoščena vsaj dvema najnuinei. šim potrebom našega že^ezniškega prome.a. Po dogradivVi drugega tira med Iieogra. dom in Novsko, postaja tuđi vp'aSanje zgradbe drugega tira m?d Zdamtn mos'om in Zagrebom zelo oereče. Ta prosra je danes absolutno preobremenjena. Promet T>a bo po dogradit\i Krapnske in z\. Janske le. leznice se boli porastel. V ostalem so ze. maljska dela za drugi tir do Sevnicc že izvršena, kar bo v znatni meri olajša'.o zsradbo. Poleg že!ezn*c se ze!o zadovoljivo raz. viaijo s alne autobusne zveze za potniski prornet ter pri-čakujemo, da hctdo v kratkem vzpostavljene tuđi že mednarodne stalne autobusne zveze s sosednimi držn. vami Intenziven razvoj automobilizma pa zahteva. da se v^drževanju čest posveti v bodoče posebna pažnja. V komerciiaVrtem oziru *e važna za tr. zovski promet nova potniška tarifa, ki ie stopila dne I rrurca t. I. v veljavo. S to tarifo ie uprljana namesto dosedanje kilome-trske tarife stopnjevita tarifa za brzovlake, dočim je glede rKitniških vlakov ostala do. sedanja tarifa ne-izipremenjena. Pri šesta vi te tarife pred'.ogi z-bornice ni^o bili v .pol- nem obscgu upo^tcvani. Tuđi \t cena oovo upciianih prcjp.aČJiriih Hbt.Kuv, ki ha biii za tr&ovce m trgov^ke po.nAe lahko veli-kega praktićiiciia pomena. p:e\iK>Ko od. merjerta, da bi jih mt^li v veći em obsesu izkoriMia Izprcmembe dv^očb glede uporabe pri. staniščnih lanf. ki )ih je uveljavila Generalna direkcija prett-kh mesec. so Lzzvalc v kro^ih ie>ne tra'ivine precej razi>urjonja. Posebno neugodno upliva ukinjenje zara. Čunjavanj«! luskn uir.i potom kartiranja, kor veže interesentom ZJi^tne vsoie obrat-nega kapitala. Tuđi n*oramo se vedjio ra. čunaij z nevarnustfo povišun a nv^a.'ertti Masovnih tarif, ki ^a je mmister saobra-ć.iia v svojem ekspsuzcju v Narodni >kup. štm aviziral Lesua ircovina bo občutno priza-dt-td po novin povišaiih prstojb.nali za na;cmn:no kžarinskih pro>toro\\ ki jih je oUrcula Cieneraliij direkcija z naredbo z cfcie 24. iebruaiia. 2lbornica je pokreti!* vse korake, da se nameravano povišanje naiemnin opusti. Vaino je, da je b:i z 10. marcem otvorjert direktni žtlczniiki promet 2 Orško. ker ie reckspeuic:ja prišiljd-tcv v Gievgic'iji povzroča a \e!ike stroske ;n zakasnitve iransptiriov. Onun.ii irorani, da se izdclu;e direk.na Jugo-lovansko -itulijun>ka tarifa za izvuz in uvoz preko Tr^ra in Reke, ki bo za S'ovenijo posebne važnosti. V ekonornskem in koincrcijalntin oziru se nadaliu'e i'intrulizaaja v zmis'u luni izdane LTLcJt>e o organizaciji pro-meu ne službe. S 1. januaricm t. 1. ie bilo re. ševanie vseh rokbmacii in povrač!! ter od-škod''iin brez iz.icme •»Jvzeui uirckcija:n .ti ce:Tira.iizirajio pri Cicncralni direkciji žele znic. Zato se je dne 7. januarja t. 1. vršila v Zagrebu koniorcnc.i Rospodarsk h korpora-cii i^ Hrvaške in Slovenije proti centralizaciji nrbavk Državnih zdeznic. Naša zbornica ^e je prik.lučila ^kupn; zah:e\"i, da se naibave zoptn decentra^izirajo. Dosedanja akcija je i:nela Ie deicn uspeh in se bo »led tega nadaljevala. Za bodiči kongres svetovno poštne zve. ze. ki se bo vrši! u>nhcKinje ieto v Londo^nu, ie z-bornica šesta vila obšimf) spomenico glede potreb iz-prermemb in dopuni] med. naro-dnih po.^tn-h \onvemcij, o katerih le bilo včeraj na seji trgovsktsga odseka pt>dano I>t^urob!io pr^roćilo. TRGOVSKO-POL1TICNE ZADEVE. V trgov?ko političnem oziru mi je jh>io-čati, da so po zadnji plenarni M*ji »tupile v veljavo tri važne (r^ov-Le |»o^otlbe, in >i-ver dne 2O. iletembra 1. 1. trgovinska ia r.lovitbena po;i z carinsko unijo iielgijo im Luksemburgom in končno doe *J8. Jebruarja pa pogoiiba z Anglijo. Zadnje imeuovaui j.h>-gi>dbi sta sklonjeni v.saka na dobo petih l«'t s polno- odm>sno enoletnim odjnjvednini ru-kcm. Neineija je v u;i«em uvozu em promet u ua eetrtem, pri izvozu j»a na DtMera niestu io je participirala v letu 19*2tJ z 12 odstotki na relokupnem na*em uvozu in z 9 o. leta skoro z 2<«> inilj. dinarjev pasivna. V trgovinskem prometu z Anglijo pa zna-ša piisiva nad 3tX) milj. dinarjev. Anglija za-vzema v nađeni uvozju peto mesto s 5.75 ttist.^ v izvozu pa deseto mtnto z 0.87 orlst. Je malo izgleda, da bi se ta diferenra dala l novo ptjgtxito zinanjšati, ker je većini naših produktov zbog preferenčnih carin blaga, ki prihaja iz uogleških kolonij, na au-ftleši-iih triiiiih oneinogočeim. Trgovinski promet z Belizijo je mnogo m^ui^i ia zna^a pri uvozu O.iHi oOstotkov, f>ri izvozu pa O.J0 cxistotka, vendar se Belcrija trudi, da pritiobi za svojo industrijo naša triišea. V celoti Lahko rečemo, da so bili interesi domaće in*iustrije nahaja na 4irno po-r*»cilo glrde ureditve trgovinskih odnoŠajev i republiku Tile, v kateri se nahaja znatna kolonija jugoslovenskih izseljeucev in ki j* važna radi uvoza umetnih arnojil. Želeti bi bilo, da bi se tuđi z ostalimi južno- in sred-nje-ameriškimi državami, pred vsem z Ar-gentinijo. Rrazilijo in Mehiho, ki igraju m n;:šo zunanjo trgovino vodno važnejšo vlo-go, trgovinslvi odnošaji čini prej uredili. Darujte za spomenik kralja Petra Osvobodiielja! Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je dne 14. marca 1928 zaprla za vedno svoje trudne oči po dolgern, izredno težkem trpljenju, previđena s svetimi zakra-menti, naša preljuba soproga, mama, sestra, teta, svakinja in babica, gospa v Jisipiia Gtider m. Ueii Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v petek, dne 16. marca 1928 ob 4. uri popoldne iz niše žalosti, Prešcrnova uL št. 3 na pokopališce k Sv. Križu. Masa zadušnica se bo darovala v soboto, dne 17. marca t. 1. ob 9. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljub ljani. V Ljubljani, dne 14. marca 1928. Rodbine dr. Ceigerjeva, Cernsteinova, đr. Kobalova in Vantfeva. Br»« oo<«bo»f* atioautU H*ftv\ po^r^bni tavo« Naknp zlata, srebra, pianne, srebrnih krem m zlate« qa denarja — Tov ama za io* čenje dragih kovin, Ljubtja« na VU, Sv Jerncja cesta £t. 8 Iščem pianista za večerne'' ure — Kavama aLeon»t Ljubljana, Kolodvor« ska ulica 29. 475 Stanovanje dveh sob kuhinje in pritiklin tšče mirna uradniška stranka za tako) ali za maj. — Ponudbe pod «Snai# nost;469» na upravo «SL Nar.». Najfinejše čajno maslo dohavlja po Om 35— za kg po povzetju od 4 kfi naprej — Fran Kolterit^ch. Apače pri Gornji Radgont 29/T Veliko solnčno sobo lepo opremljeno (na željo tuđi prazno) v sredini mesta — ta« koj odd&tn 1—2 solidnim« in stalnima ooebama. — Naslov v upravi «Slov. Naroda*. 478 Strojni kljočaTničar zAnesljrv m treseo, želi stalno službo pri ve&ji tvrdkt, smo* žen »lovenskega in nemikega icziJuL — Posudbe pod «Klju« čavni-Ctr 4S1» na upravo «SJov. Naroda«. Prazno sobo s souporabo kuhinje išče go* spodična s 1. aprilom v hližini Sv, Petra ceste. — Ponudbe na upravo «S1. Navoda* pod «Pr&« zna soba/479». Vabilo na re<*ni OBCN1 ZBOR, ki ga bo imel «BAJTAR» stavrma in kreditna zadruga uslužbencev drž. žel. r. z. z o. z. v L rubi ja ni v nedeljo 25. t. m. ob 9. uri d opol dne v stekle« nem sakmu re^tavracije na ljubij. glavnem kolod\OTu. DNEVNI RED: 1. Poročilo naodnistva; 2. poročilo nadzorni&tva. 3. odobritev letncjja raouna; 4. volitev nove ga načelništva in n-adzorništva ter 5. altičajtiosti. Opomba: Zadružne knjižice služijo kot legitimacija. V letu 1926. izstoprvši član i dobijo vrnjen vphičan delež. V Lfubtfani, 10. mare« 1928. NACELSTVO. Strojepiska sprejema delo sa popolianske ure. event previame delo tuđi na dom. —» Ponudbe pod «Pi* salni »troj/467» na upravo «51. Naroda*. V gfofeoki žalr»ti na znati ja-tno vsem %o* podnikom, prijateljem in znancem 2ak»tno vest, da je naš srčnoljubljeni brat, stric in svak, gospod Anton Leben nožarski mojster dne 15. marca t. 1., po kratkem in muČnem trpljenju, previđen s svetotajstvi za umira« joče, mimo v Gospodu zaspal Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v s<»boto dne 17. rruarca 1Q2R, t>b H 3. uri popoldne iz mrtva-ške vc« s»plt>šne bolnice, na pokopališoe k Sv. Križu. Ljubljani, dne 15. marca 1928. Marila Kosmač. roi. Leben, sestra; Franc Leben, brat. Meetni po^rrbni tavod Smilili se lUDia! SENZACIJA NAD SENZACIJAMI Id vendar ZDRAVA. KBCIPlieBCNA KNJIGA! Prigode, fcd kri tastjija ob njih. — Borbe 4v^h plemenitih duJL — Trpljenje in imaga linbezjit — Prelepi opisi prirode w gorab in »urnab Severne Amerikel J. O. CURNVOOD: \ Lov na ženo ROMAN. . , . ^ - ^- •_; r-i'i i Knjižnica