O stabilizaciji »Dogovori« so pripravili srečanje predstavni-kov gospodarstva iz občine Center, da bi se pogo-vorili o stabilizaciji in tudi s tem prispevali k njej. Namen okrogle mize je bil predvsem prispevati k analizi občinskega gospodarstv« in njegove po-litike. Rezultati okrogle mize naj bi kot pi-imeiri služili tudi drugim. Tudi koristne medsebojpc? iz-menjave izkušenj ne gre prezreti. Z objavo pa »Dogovori« izpolnjujejo svoje poslanstvo obvešča-nja občanov, v tem primeru kje in kakšno je gospo-darjenje v občini Center. KAJ SMO STORILI VPRAŠANJE: »Kaj je vaša delovna organizacija konkret-no storila, da bi omilila neso-razmerje med uvosom in izoo-ozm? (Opis vaše interne zuna-njetrgovinske bilance opis pri-zadevanj za ustreznejši uvoz-ni asortiment, kaj ste storili za povečanje obsega izvoza in za večji plasma svojih izdel-kov na konvertibilnem trgu; posebej za trgovino: ali ste kritično pregledali seznam svo-jih uvoznih artiklov in odstra-nili s seznama nepotrebne ar-tikle, kakšne težave imate gle-de artiklov, ki ste jih kakorko-li »vezani« uvažatl itd.) ODGOVORI (opozarjamo, da smo zaradi prostorske stiske prisiljeni objaviti le izvlečke oziroma povzetke iz odgovo-rov in prosimo, da to upošte-vate): FRANCI NOVAK, direktor TOZD Trgovina, AUTOCOM-MERCE: Ne bi mogel reči, da smo bili samoiniciativni, tako da bi se na te ukrepe priprav-ljali, marveč nas je družba s svojimi ukrepi prisilila, dasmo se začeli na to, kar je danes, pripravljati pred šbirimi leti. V avtomobilskl branži je ta-ko, da ne moremb prodati ni-td enega zahodnega avtomobi-la, ne da bi izvozili: pred šti- rimi leti za 35 odstotkov vred-nosti avtomobila, danes za 65 odstotkov njegove vrednosbi. V sedanjem položaju skuša-mo vse naše tuje partnerje, ki so skoraj vsi na konvertibil-nem področju, prisiliti, da tu-do oni jemljejo naše blago. Seveda pa se primeri, da se je tuji partner celo priprav-ljen odreči svojemu izvozu; raje, kot da bi uvažal. Nazo-ren primer: v Volkswagnu smo jih seznanili, da morajo za 30 odstotkov več uvažati, če hočejo pri nas še zmeraj toliko prodajati. Odgovorili so, kako naj dajo nekatere sestav-ne dele izdelovati nam (to smo mi predlagali), ko pa so sami prisiljeni odpuščati de-lavce- To je ta začarani krog. Navzlic temu nam je v prvem polletju uspelo z istim števi-lom sodelavcev povečati reali-zacijo za 20 odstotkov. Pri tem smo nominalne dohodke povišali za šest odstotkov. To pa» se je pokazalo kot slaba politika, saj smo imeli ob pol-letju nenormalno fluktuacijo. Ko smo se že tu zbrali, naj vsak potrka na svojo vest. čeprav imamo vsi ista izhodi-Šča za osebne dohodke, pa nara delavci, fci so dali odpo-ved, črno na belem kažejo, da bodo v drugem podjetju, prav tako v občini Center, imeti za 600 do 1200 dinarjev višji bseb-ni dohodek! Za povečanje ob-sega izvoza smo ustvarili iz-vozni sektor in mu dali naj-sposobnejše kadre. Naše part-aerje prepričiuijemo, da v Ju-goslavijo ni več izvoza brez uvoza iz nje. Na konvertibil-nem tržišču mine od dogovar-janja do realizacije tudi leto — tako se bodo dolgoročni us-pehi šele pokazali. O seznamu nepotrebnih artiklov je težko govoriti, kar je pokazala pre-poved uvoza, objavljena v Urad-nem listu. V seznam artiklov šdroke porabe so prišli tudi rezervni deli in tako se Je do-gajalo, da so zaradi tega stala vozila prve pomoči, službena vozila. Dovoliti uvoziti neki avtomobil, nato pa ne omogo-ftiti njegovega vzdrževanja in uporabe, pomenl gospodarsko škodo- To se je že nekoliko spre-menilo: svojo retencijo, ki jo ustvarjamo za konsignacijo, lahko uporabljamo za rezerv-ne dele. še vedno pa to nd urejeno: preden dobiš v Beo-gradu soglasje, mine precej dni in nastane občutna "gospo-darska škoda. ADOLF DIMNIK, direktor splošnega sektorja, CENTRO-MERKUR: Še pred izidom predpisov je bilo • pri uvozu vse ve6 težav. Ker nismo' bili y proda.ii na drobno močni, nismo bili deležni dodelieva-nja znatnejših sredstev. Žato smo že sami selekcionirali uvozne artikle, zlasti tiste, ki jih je bilo mogoče dobita do-ma ali pa na klirinškein pod-ročju. Pri uvozu artiklov, ki jih Centromerkur predstavlja kot ekskluzivni zastopnik, pa je bil razvoj dokaj ugoden, tudi po zaslugi izvoznikov, ki so tudi sami vse več uvažali. Seveda mi ne bomo najbrž nlkjer nastopali kot neposred-nl izvozniki, ampak bomo pri-pravili iin posredovali nekatere izvozniške -posle. Takšni uspe- Nadaljevanje na 4. strani Nadaljevanje s 1. strani hi se že kažejo pri izvozu us-njene konfekcije, lesene galan-terije in papirja. Ob poletju smo ugotovili, da so izvozni posli močno narasli, a je bo-lje, da ne govorim s številka-mi, ker je bil lani izvoz tako majhen, da je v letQšnjem pol-letju skoraj štirikrat večji. Prvi rezultati novih predpisov so torej očitni. EVGEN FERLAN, direktor, PLETENINA: Že vseskozi je bil izvoz naša prva naloga. Le-tošnje polletje smo končali z indeksorn 111 v izvozu. Pou-dariti pa je treba, da je letos izvoz še posebno težak, ker so vsi naši kupci na konvertibil-nem tržišču zahtevali ceno iz-pired treh let. To pomeni, da se sami borijo za stabilizacijo, zlastd ZR Nemčija. Z ugledom, ki smo si ga pridobili z več-- letnira izvozorn, zlasti v ZR Nemčijo in švico, nam je ven-darle uspelo dobiti dokaj pri-merne izvozne cene. Ne mo-rem pa razumeti tistih, ki so land znižali stimulativni del ravno takrat, ko bi morali pri-pravljati izvozne zaključke za letos. Dejansko so onemogoči-li marsikateri izvoz. Resda je po toči prepozno zvoniti in je bolje popraviti kasneje kot mifeoli, vendar je dejstvo, da smo s tem mnogo zamudili. V Pletenini srao v poletju uvozi-li enkrat manj kakor lani. Upo-rabili smo nekatere dotnače materiale, predvsem pa smo gli na lažji in finejši repro-dukcijski material, tako da imaino indeks v »kilaži« 90. Bi pa še enkrat opozoril, da so v nekaterih primerih restrik-cije za uvoz nesprejemljive. Ce imamo nemške stroje, in vsi vemo, da jito. imamo, in če je to pletilni stroj, rabi igle. To je potrošni material, nar.ieve v industri.isko cono v Mostah, a to je le načrt. MIHA HLADE, KOMPAS: Naš lnvesticijski položaj nl tako briljanten. Morda so bi-le naše akoije nekoliko širše zastavljene ih potekale v. ze- 10 neugodnih pogojih, tako da imamo zdaj, ko so v končni lazi, z njimi težave. Med grad-njo hoDeia v Kranjski gori in' Ljubljani (s prostori za ko-mercialne službe) je bila uki-njena verificirana obrestna mera, nastopile so restrikcije za turistične kredite in zaradi nenehnih podražitev se je gradnja zavlekla. Skupnavred-nost nepokritih sredstev (za Ljubljano in Kranjsko goro) , je približno 2 milijardi: za ? opremo in gradbene storitve. . Mi bomo to pokrili. Vse te prekoračitve izvirajo iz pq-dražitev. Deloma bomo pokri- 11 z lastnimi sredstvi, deloma z aranžmaji z izvajalci in do-bavitelji pa tudi pri banki" imamo te zahtevke prijavlje-ne. Dokler ne bomo uredili teh, bomo začasno ustavili druge investicije. Preložili jih bomo do 30. oktobra, potem pa jih ponovno pregledali in se odločili le za tiste, ki bodo zagotavljale nemoteno poslo-vanje. MARIJA MESARIC, TEHNI-KA: Razen Kompaša so imeli vsi za to okroglo mizo zbrani rožnato situacijo glede nepo-kritih investicij. Očitno tistiii, ki imajo nepokrite. investicije,. ni tukaj. Ker smo izvajalci in-, vestieijskih del nas to, da na-ročniki nimajo pokritih inve-sticij, še zlasti prizadene. Te-ga pa je kar precej. Prizade-ne pa nas, ker naenkrat ni de-la, ljudi pa moramo zaposliti. Sami imamo kot nepokrito in-vesticijo odprto vprašanje sa-mo pri gradnji za tržišče za-radi spremenjenih zakonskih določil. Sedaj velja tudi tu enako načelo 50 odstotne ude-Iežbe. Kako sedaj izdvojiti de-nar za tako gradnjo, "kot je denimo Bavarski dvor, ki smo jo izvajali iz tekočega priliva? Skratka, ta objekt sedaj čaka in bo že konzervacija nemalo " stala. V gradbeništvu pa to ni nič novega, saj nastopajo v razdobju štirih ali pet let cik-lične krize ¦- pa če jih prizna-varno ali ne. Potem začudenje, odkod še večja podražitev, kot je zaradi gradbesnega materia-la in podobnega. Zastoj, kon-zervacija itd. predstavljajo do-daten strošek. Nas bolj skrbi, kako bomo izvtijali in nadalje-vali dela, kjer nimajo zagotov-ljenih sredstev. Delavci ne mo-rejo delati, so pa pri hiši in jih je treba plačevati. Verjet-no so pred nami naraščajoče težave. ZDENKO FUKS, AVTOTEH-NA: Zdi se mi, da se je Avto-. tehna že dolga- leta ob-našala stabilizacijsko. Dolgo-ročnih kreditov praktično ni-mamo. Imamo vsega 150 mi-lijonov dolgoročnega kreddta, hkrati pa # banki poldrugo staro milijardo depozita, kibo sproščena letos in prihodnje leto. Čeprav smo zelo kredit-no sposobni, nimamo nikakrš-nih vetSjih investicijskih pro-gramov, kar pomeni, da se Avtotehna na' tem področju celo preveč stabilizacijsko ob-naša. Kar smo letos investira-li, smo z lastnim denarjerq. MILOŠ VEHOVAR, ELEK-TRONABAVA: Nepokritih in-vesticij nimamo. Pač pa hitra inflacija požira sredstva za obračanje hitreje, kot jih or-gandzacija lahko ustvarja — tu bodo nedvomno še težave, čeprav imamo trenutno v ob-ratih svoja sredstva povsem pokrita. VPRAŠANJE: S kakšnimt ukrepi — spet konkretno — si skušate zagotoviti: večjo prodvktivnost, ustreznejše po-slovanje, smanjšanje splošne in skupne porabe (upošteva-nje druzbenih dogovorov in samoupravnih , sporazumov), boljšo povezanost med trctovi-no in proizvodnjo (in obrat-no). funkcionalnejšo kredjtno politiko, odpravo nezdravega posredniStva, izboljSanie likmd-nosti (plačevanje lastnih raču-nov in izterievanje dolžnikov), skratka, s kakšnimi ukrepi si prizadevate za boljšo poslov-nost? ODGOVORI — PRANCI NO VAK, AUTOCOMMERCE: Ta-ko imenovano ekstenzivno po-slovanje. smo zajezsili. Za 25 odstotkov več prometa smo dosegli z istimi delavci. Išče-mo samo še strokovnjake. Po-tskali smo notranje rezerve in izvedli notranje premestitve. Glede zmanjšanja splošne iin skupne porabe bi žeiel pojas-nila- Analize namreč kažejo, da bo bili naši hibri »da« in podpisi neupravičeni. Zaradi tega so nas kritizirali v kolek-tivu in zdaj tudi že nekateri politični funkcionarji, čeprav so nas takrat celo bni sami prepričevali. Menim, da je tu potrebno več realnosti- Auto-commerce se je že dolgo za-vedal, da brez domače proiz-vodnje zanj ne bo kruha. Pq-govarjamo se z dvema veliki-ma jugoslovanskima partner-jema, kjer smo kooperanti. Nameravamo vlagati tudi svoj kapital in se vključiti v do-mačo prodzvodnjo (avtomobi-lov). Prav tako iščemo part-nerstvo v proizvodnji sestav-nih delov za avtomobile. Skup-no s FAP-Famosom. smo v Afriki ustanovili podjetje. Au-tocomrrujrce bo nastopal kot izvoznik, skrbel bo tudi za preskrbo z rezervnimi deli in servisno službo. že sedaj ve-liko izvažamo v Zambijo. Z anhovskim Salonitom in ljub-ljanskirn Tehnoimpexom ima-mq v Avstriji podj^tje Sate-ko. Nameravamo se povezovati tudi z večjimi servisi doma in s proizvajalci izdelkov, ki jih mi lahko uporabimo za uvoz avtomobilov. že sedaj vlaga-mo v to precej denarja. JO2E BEVEC, 2IVILSKI TRG: Za dosego večje produk-tivnosti in uresničitev stabili-zacijskih ukrepov je naša TOZD omejila zaposlovanje, preraz-poredila delavce znotraj TOZD, jih prekvalificirala, zmanjšala porabo, izboljšala delovno dis-ciplino ter upoštevala družbe-ne dogovore in samoupravne sporazume. VIDA LOTRIČ, KARTONAŽ-NA TOVARNA: Naš delavski svet je sprejel sklep o zniža-nju stroškov in boljšem delu, kjerkoli bo to možno. Kaj smo prispevali k likvidnosti? Mi dolgujemo poldrugo milijardo, nam dolgujejo 18 milijard. Pre-usmeritev na domaoe materia-le ni samo stvar deviz, ampak tudi možnost poravnav s kom-penzacijo. Zadali ano si nalo-go, da moramo bolj intenziv-no delati na mehanografiji. Namesto deset dnd bomo za izstavitev fakture potrebovali tri dneve, pregled kupcev _bo najmanj dvakrat meseeno. Gre za niz ukrepov, da bi bili čimbolj učinfcoviti, ne samo za realizacijo gospodarskega načrta, ampak tudi za dodat-ne stabilizaoijske ukrepe in program varčevanja. še to: sporazume spoštujemo. ADOLF DIMNIK, CENTRO-ftlERKUR: Naše podjetje po-sluje z nekaj tisoč artikli in ni takšnega proizvajalca, s ka-terim bi se tako tesno pove- zali, da bi rekii; sedaj pa je to organska povezanost proiz-vodnje in trgovske orgamzaci je. Z nekatenmi podjetji, koi sem že rekel, soctelujemo pri izvozu. Prejšnji teaen smo imeli skupen posvet z vsemi pr^dstavniki fcamoupravnih m družbenopplitičnih organov v organizaciji — na tem področ ju bo najbrž treba nekaj ston-ti. Glede plaOevanja svojlb. ra-čunov in jzterjevanja dolžm-kov nimamo tako rožnate si-tuacije: mi dolgujemo med b in 7 milijardarni, drugi nam manj kot milijardCK Sedaj se to izboljšuje, saj gre manj sredstev za uvoz; pospešili smo maloprodaju. EVGEN FERLAN, PLETE-NINA: Indeks fizične proiz-vodnje imamo letos 105, zapo-slitve 101,7. Razlika je torej produktivnost. O delovni dis-ciplini povsod piše, o njej go-vorimo, rad pa bi vprašal ne-koga, kako bo zboljšal delov-no disciplino. Ne vidim, da bi kdo lahko hote zboljša delov-no disciplino. Lahko jo zbolj-šajo edino ljudje sami, zavest-no. Kako pa do tega priti? Zdi se ml, da to formulo vsi iščejo. Tudi formule poveza-ve med trgovino in industrijo še ni. Zlasti v primeru, ko ima proizvodnja 200, 300 odjemal-cev. Kako se z njimi poveza-ti? Ce se že povežeš, moraš tmeti tam nekega delegata. Se-daj pa si to zamislimo: stoti-ne bi se »furale« po vsej Ju-goslaviji, »zaplavali« bi. Z ve-likimi odjemalci pa je tako: ko smo gledali njihove osnut-ke, smo videM, da imajo roke obrnjene k sebi. Pa ne veš, kaj napraviti. Zbornica je rek-la, da bo napravila model po-vezovanja, pa ga še ni. O po-godbi lahko govorimo takrat, ko sta oba partnerja zadovolj-na. Vsi ti osnutki pa so tako naravnani, ,da bi proizvodnja zgubila suverenost. Ce pa je proizvajalec prvi delovni člo-vek, si ne sme privoščiti, da bi postal drugi. Glede plače-vanja računov: zaenkrat jib plačujemo v redu. Zaenkrat, pravim, ker ne vem, kako bo-Dolžni smo bili 'približno pol mili.jarde, drugi nam tri mili-jarede. Stroški so pa narasli za 20 odstotkov. Resolucija ne jrovori o zviSan.iu cen in <5e ,je delovna organizacija kolikbr toliko poštena, potem mora bi-ti družbeni proizvod nižji ka-kor lani. Napravili smo selek cifo med kupci in prodajalci repromateriala. Če dobimo sla-bo kvaliteto reprodukci.iskega materiala, se produktivnosf; zman.jša. Seveda, izbiro smo s5 lahko privoščili šele letos: zu-nai so cene repromaterialov padle. T>ri nas so še vedno viš-1e. Tako naše predilnice ne iz-vp^.nio vfi^ preje in smo jo lahko kupili. .TO2TT -RERLIC. GOSTINSKO POD.TETJE BJtTBLJANA: Pro duktivnost in ustreznješe po- slovanje skušamo doseči z opuščanjem klasdčnih gostrn-skih obratov in z njihovo pre-ureditvijo v sodobne, speciali-zirane poslovne enote. Pro-duktivnost smo spodbujali z ustreznejšim nagrajevanjem. Z nekaterimi živilskimi proizva-jalci smo sklenili pogodbe o sodelovanju, druge še bomo. Delovnim organizacijam, s ka-terimi smo sklenili pogodbe o sodelovanju, kTeditiramo pro-izvodnjo za naše potrebe. V združenem GHT podjetju bo-mo bolje sledili intencijam ustave. JAKOB FISER, VOLAN: Pr-vo poletje ne kaže dobrega položaja. želeli smo in še ved-no želimo dobiti boljšo pove-zavo s proizvodnjo, vendar ne usoevamo. Pogovori z Unisom so zastali. Likvidnost: naše tei-jatve še vedno krepko prese-gajo dolgove- Težko je izterja-ti, v Makedoniji smo morali celo najeti odvetnike. Da bi čisto odpravili odpise, dvomi-mo. Z najslabšimi prekihjamo ooslovanje,' to pa se pozna pri prometu, ki upade. S tem imamo veliko težav in boljimo se, da bo to leto za nas sla-bo. Pri notranjem premešča nju so težave. Vsekakor so še nekatere tiotranje rezerve. Dis-eiplino imamo slabo. Odslej zamudniki ne bodo dobivali polnega psebnega dohodka- VELJKO MALEŠIČ, SEME-NARNA: Velike stroške ima-mo z medskladiščnimi premi-ki blaga. Nameravali smo gra-diti centralno skladišče, kjer je v sedanjem položaju odpad-lo. Delamo z artikli, ki izgub-ljajo na kvaliteti in jih je tre ba po določenem času odpisa-ti. Trudimo se, da bi čim manj odpisovalf. Kot vsi dru-gi smo tudi mi sprejeli sklepe za znižanje stroškov reklame, reprezentance, za okrepitev dfe lovne discipline. Pogodbene in zakonske obveznosti naraščajo. Dolgujemo pol milijard^, ter-jamo skoraj dve milijardi in pol. Tudi mi selekcioniramo kupce. Dobro sodelujemo z organizacijami, ki pridelujejo semenski krompir in vrtna se-mena. "FRANC SELAN, SADJE ZE-LENJAVA: Kot stabilizacijski ukrep štejemo sedanje dogo-varjanje za združitev v SOZD. RADO ŠKERL, UNIS ROG: V našem stabilizacijskem pro-gramu so vsi elementi dobre-ga gospodarjanja. Nas je še posebej prizadel krizni polo-žaj, saj je prodaja na doma-čem trgu padla za 20 odstot-kov. število zaposlenih smo zmanjšali za 150. V integraciji z Unisom smo razdelili proiz-vodnjo posameznih elementov, kar gotovo prispeva k racio-nalne.iši in cenejSi proizvod-nji. V okviru skupnosti jugo-slovanskih proizvajalcev in pro-dajalcev koles je naša naloga, da se povezujemo. Tako bi prišlo do jugoslovanske delit-ve dela v izdelovanju koles, kar je v tujini že dolgo obi čaj. ŽVONIMIR TANKO, UNIS ROG: Velik del tako imeno-vane grostistične trgovske mre-že smo v bistvu spremenili v našo distribucijsko organizaci-]o po ustavnih načelilh. Pri de-litvi proizvodnega prograrna smo še na začetku. MIHA HLADE, KOMPAS: Naša organizaoija je precej heterogena, zato smo morali tudi stabilizacijski program za-staviti preoej široko. Izvajati smo ga že začeli. Menim, da smo premalo omenjali preve-Iiko administracijokotvirstro-škov. Ta se nam tudi z novi-mi zakoni nenehno vsiljuje. Mi se dosledno držimo dele-gatskega sistema, kar pomeni, da nas vsak sestanek central-nega delavskega sveta stane približno tri stare milijone ne računajoč odsotaosti z delov-nega mesta. Moram pa reči, da nam je zelo pomagalo pri izvajanju sanacijskega progra-ma, saj smo ga lahko preko delegatov tako j prenesli v TOZD in ga dobro izpeljali. Razmer- je . med upniki in dolžniki je v našo korist, nekoč je bilo obratno. Med stabilizacijske ukrepe sodi tudi osnovanje fonda za pospeševanje izvoza. MARIJA MESARIC, TEHNI-KA: Program za večjo produk-tivnost, ki smo ga pripravilf lani, je z novimi ukrepi po-stavljen na glavo. Nimamo no-benih pokazateljev, kateri ob-jekt »bo šel naprej«. Predvide-vamo, da se bo nekoliko raz-jasnilo septembra ali oktob-ra. Zavesti delovne discipline pa ni. ZDENKO FUKS, AVTOTEH-NA: Govoril bom samo o enem vidiku: povezovanju trgovine s proizvodnjo. če razmišljamo o medsebojni povezavi dohod-kovnih skupin, vertikalni po-vezavi, menim, da ni slučaj, da ima največji ameriški čas-nik svoje gozdove, tovam^ ce-luloze, papirnice, založbe, tele-vlzijske mreže. Ce bi vertikal-no poyezavo dohodkovnih sku-pin paralelno potegnil k nam, bi bila ruda, železarna, valjar-na, prva predelava, druga pre-delava, nekje na vThu pa bi prišla trgovina z uvozom in izvozom in pa zastopništvo. Tega sem namenoma postavil na vrh, ker bi v takšni pove-zavi tako tudi bilo. Ugotav-ljam, da imamo zastopniki svojo vertikalno povezavo v tujini, saj ima na primer Fiat svoje železarne, svoje val.jar-ne, svojo predelavo, zastopnik Jugoslaviji pa plasira njegove izdelke. Mi vidimo našo eksi-stenco v servisih in konsigna-oijah. Takega - zastopnika, ki pristavi svoj lonček takrat, ko je blago uvoženo, a ne skrbi za servis, reklamacijo, ne skr-bi za rezervne dele, pri nas ne potrebujemo in vprašanje je, če bodo takšni zastopniki sploh dobili opravioilo v na-ši družbi. MILOŠ VEHOVAR, ELEK-TRONABAVA: Fluktuacija de-lovne sile se je letos precej zmanjšala, ker ugodno vpliva na produktivnost. Povezovanie trgovine in proizvodnje pa za-stavlja še vrsto vprašanj, za katera bomo morali najti od-govore. Menim pa, da so poan-ta vsega, dohodkovni odnosi. Pri povezovanju pa je bilo precej težav s strani proizvod-nje, več kot pri trgoveih. Prav proizvodnja se sprašuje, če je dolžna odpiratd karte s trgov-cem in skupaj iskatd, koliko je kdo pri proizvodnji udele-žen. Menim pa, da se bodo mnoge stvari razvozlale po izi-du zakona. Drugi del pogovora bomo objavili v prihodnji številki.