gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane sa celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 13. marca 1867. Gospodarske stvari. in korenine pokrij emlj to Ce je pa svet e ; p če ima gozd globok _ v v 1 • i • Kako naj se gozdi oskrbujejo Doslej se gozdi veči del niso nič oskrbovali ali listje ondi nikoli ne grabi, da les odej imá: bi tudi smrekam in jelkam se v ali pust ; gnoj , naj se v • v zivez ne s m e j i bsekati in za nastel rabiti, ker ondi smola iz dre čas je přišel, da mora človeški um zdaj tudi v gozde vesa solzj, in drevó slabi, če hočemo lep smreke 1Z- svojo skrb obračati. Ta skrb zadeva najprej mlad rediti Ce tili ? mladi sadež, potlej pa tudi to je, Tukai bomo več t host tako oskrbovanje zadevaj poredoma imenovali y ktere kanimi smrekovimi vej ami nastiljati manjka in se mora z drobno sese- Mlad majhno, se dež. Dokler je v sadežu drevj še nekazna drevesa obsekajo, kteri taka, ktera so namenjena za kurj posekana biti: cl kier se bršl y naj se vsaj bolj je manj škoda za Sij- ali kmalu ; ali plodi, treba ga je v takem sadežu, posebno če je stari les vès íztrebiti, da se po drevji ne razprosti in mu soka ne izsekan in zemlja z večletnim sprstenelim listjem zeló ízpije m v rado gosto šavje, roževje itd. zaplod gnojna, preraste, da mlado drevj tako smrečji in drugem bodekovji se drevesa ne smejo go liti, da bi se smola nabirala, ker se tak zatopí Tako šavje naj se les brž pridi Le samo tište smreke ktere póruje, kar bo mladim drevesom na dve strani hasnilo: prihodnjo zimo posekati, se smejo tako načeti prvič pride po tem mlado drevje na solnce in zrak, in drugič se^zemlja, če se tako roževje s korenino izruje se imajo smola dobi } da se ahljá še tretji leta Savj pa naj se domů speljá zgnoji 9 da o 5 ne majhen dobiček dalo. To delo naj se poredoma opravlja, in drevjiče bo na . ne bo oncli Gospodarske skušnje. kadar bo tri, štiri sežnje visoko ena rastlo # nobenega šavja več naj ti, ker bo les poleti tako košat, dasebo vsa druga zelen jad zadusila, in listje bo zemljo * Kako se ravnati pri kupovanji bčel? Gospodarski šlezki list priporoča to-le : Panj (ulj) je tem bolji, čem močnejši je. Cem več ima tedaj bčel toliko več je vreden, ako je tudi sicer dober. Množica gnojilo, da se bo v malo letih debela sprstenina nare- bčel se poleti pozná po tem, da močno letajo dila. Zdaj bo treba tak sadež iztrebiti, to je, vse krev ljasto, zastalo, slabotno in ostarično lesovje izsekati, in mladi les , če hočemo visoko drevje zrediti, toliko rediti in kar kaže oklestiti, da bo drevje prostor rasti imelo. Prav veliko drv. obročev itd. se bo s takim pa 1Z- , pozimi močno šumé, ako potrkaš na panj in uho nastaviš žrelu. Dober panj ne sme imeti prestarega satovja. Kdor kupuje panj ove y na] gleda, da dobi eno- ali dve- bo potrebnim in koristnim trebljenjem brez škode dobilo nekaj bolj šega lesa se bo tudi lahko presadilo mesta treblj letne, k večemu triletne. Dober panj mora tudi imeti mnogo medů, da bčel ni treba pasti. y pozm jeseni ali pozimi ne kupuj bčel, ker ne mores prevdariti, ko- ga) liko imajo medú. Najbolji čas za nakupovanje je spo-ga manjka, zagostilo. Kmalu bo tak iz- mia(ji ali kadar bčele rojijo. Kar pa se tiče rojev, tako veselo rastel, da ga bo pozneje še enkrat treba izrediti. Desetkrát prej bo tako oskrbljen mlad sadež lep gaj postal, kakor brez oskrbovanja, posebno če je les že po svoji natori naglo rašč. kakor kupi le takih, ki so bili maja meseca ali pa v prvi po- os ta vimo JObOiVlUiU , jelo« , tuui ua itu> X. U »OljOi W odekovje pa se mora, ko je mlado drev murba itd To eljá od listnikov soko, smreke, jeli itd j poru vati, ki med majhnimi smrečicami ki gozd če je pregosto, presaditi in šavje ped VI- lovici rožnika (junija). Pozneji roji te stanejo predrago, kajti takim moraš navadno pokladati v jeseni veliko medú. Dober panj ne sme biti brez matice. Ako kupiš bčele blizo, moraš panj ove na svoje mesto postaviti, že redno prvikrat izleti j o, sicer zaide preveč bčelic 9 še St in rado raste starih gaj ih ki na svojo prej šnj o domači j o. Roji pa naravnost po rojenji se smejo postaviti v vsak pripraven kraj« da se 9 in visocih gozdih ni druzega storiti kakor to, kar sneg ali vihar polomi, iz gozda spravi in v prid obrne, in pa gnoj v gozdu ohrani, in kadar je drevje pregosto, kar je bolj revnega, izseka in iztrebi in dru- Gospodarske novice. * Pridelek tobak Po gemu drevju prostor dá Gnoj se gozd s jim listjem 9 ki jbolj hostili gnoj, ker korenine pok drugim drobižem ki z drevj m greje, m pa z Torej, angležkem časniku „Dail. Telegr." se vsako leto po vsem svetu pridela 865 milijonov funtov tobaka, in sicer v Azii 310 mili jonov, v Evropi 282, v Ameriki 245, v Afriki 24 v pade in strohni Avstralii 1 milij Ali je gotovo tako ali ne če hočemo gozde v dobrem stanu obraniti, se ci) listj povsod grabiti, ampak vsaj 9 ne vemo: na vsak način je dima dovelj na svetu tega ne m na tretj vsak let let * Pridelek k se pusti, da segnjije 9 sprsteni svetu pridela 600 do 700 milij Kave (koféta) se po celem funtov Tega 84 pridelka povžije naše cesarstvo (Avstrija) 40 miiijonov, gorka skrb za nepokvarj ob drž a nj nase pnrojene tedaj manj kakor druge države z enakim številom pre- vere, in so se z nekako zanicljivostjo zmirjali „sloven bivaLcev. Da bise raje manj tobaka kakor kave popilo! ski Tiroljci." Morebiti da marsikter tistih, ki se štejejo ----k „wir" v „Laibacher Zeitung", ne bi premišljeval niti r Poduène stvari en trenutek 7 ako bi mu bilo koristno da to tako Nove volitve za deželni zbor kranjski. Deželni zbor kranjski je razpuščen; zopet imajo ostentativno kazano versko zvestobo žrtuje načelom vse „izveličajočega" modernega liberalizma. Nikakor nočemo trditi, da bi bila zvestoba do pre- tedaj volilci vojvodine kranjske priliko da se žujejo svojih volilni h pravic ^ ^/iiiiivu , u« OV/ poslu- O ------U -- -----J------ -------------. Jako važne so te volitve vendar moramo tukaj v spomin klicati vsemu svetu do itlega cesarj klj samotržj rodnjakov in njeni nasledki. Pred vsem gré tedaj zato ; da vsak god*>e 1848 leta Ko se takrat revolucija v Avstrii volilec jasno previdi, po kterih pravilih in kako naj se volijo novi poslanci. postavila za barikade in se je v nekterih nemških sosednih ?y deželah na noge spravljala crna poslanci. llv,bu T1"' vili« v oj ske*, U«, ui lil t Ciď. lia, povdarjale so veliko važnost teh volitev pomoč upornemu glavnemu mestu dunajskému , takrat Ker ie pa oficijalna „Laibacher Zeitg." stala je kranjska dežela s sorodnimi slovenskimi pokra da bi hitela na ovice u že v listu 10. dotični poziv národnega volilnega odbora v pretres jinami nepremakljivo za svojega vladarja, ločivši uporne zdi se vzela in o novih volitvah přinesla velik Članek, nam potrebno, da se pretrese ta stvar od neodvisne in nepristranske strani m , ter da se tako razjasnijo „Begriffsverwirrungen." Le tako bode mogoče, da vsak volilec sodi po lastnem prepriČanji in da lahko razloči kaj je Italij daj ala 1 a č i ć a. pokazala od Magj krepk podpirala in znamenitne denarne žrtve po telj a države bana tej za Avstrijo dosihmal najnevarnej je sijajno resnica pesnikovih besed: dôbi > resnica in kaj so predsodki in ogrde. „Da se ivaj JC leoiliecii, IU J\aj ow IU U^iuv. j resnica prav spozná, je čuti treba dva zvoná" -je pregovor, ki tudi tù veljá. stari Hrast se omaja in hrib, Zvestoba Slovencu ne gane Kar se pa tiče ljubezni do o ž j e f naše kranjske, bode naš omenjenem „ Laib." članku se očita razpušče- nih fráz. domovine narod sam dobro ločil delà od praž- nému deželnemu zboru da ne iu u. uc^ciucmu zí uvi u., u« je on name nj eni spravi z jl^c**jt» ^lui^oiujc ^uaiu« zjt^. ^^pci juauct^uu xauu Ogerskim ovire stavljah Temu očitanju nasproti mo- besede „national" (naroden). Tudi mi prav slovesno ramo omeniti le to, kar je Njih Veličanstvo priznalo protestujemo zoper tako napačno rabo! Ali mar je to Naš jezik n i še dosti Dalje protestuje „Laib. Ztg." zoper napačno rabo Samo y Vlč» JU ÍJkJKJM. JV1 UilJOI\l MU ^IXJ^/XMIT AJVJJ. ▼ vu U* ^ U« O \J> UailUO/U^O 1 • ^liaO JU^lIV. XII OC; UUOtl poslance v državni zbor, da se je pa razpustil le zarad izobražen za šole in uradnije? da je naša literatura da je deželni zbor kranjski bil pripravljen voliti pošteno, da se dandanes reče tega ker je deželni zbor v preponižni adresi izrekel tako revna da se vsa pod pazduho lahko prinese v isto svoje mnenje, do kterega misli vsled §. 19. deželne dvorano deželnega zbora? Ali je to resnica, ako se pravi, ustave imeti pravico. To mnenje je pa, da se sprava da je našemu narodu drug ptuj jezik tako potreben po tacih pogodbah, kakor vsakdanji kruh — jutri pa zopet, Če namreč z Ogri more vršiti z vspehom ktere so nam gotov porok za celoto in mogočno stanje države in za vspešno razvijanje ustavnega življenja. Že zapopadek besede „sprava" dokazuje nam, da sprava zahteva pred vsem prosto porazumljenje vseh delov. O spravi pa ne more biti nikakor govor tami kaže y nen » y # imenovati se „krainische Slove-die ihre Muttersprache lie b en! (kranjske Slo- da je dobro vence, ki ljubijo ki a Protinaravno je to svoj materni jezik!) y da se govori o narodni „stran- kjer v lastni domači deželi, akoravno obsega ta „stran - na priliko stev in dežel (Ceskega, Moravskega, Galicije skega in Kranj skega) deželnim zastopom celih kralje- ka," kakor so kazale zadnje volitve za deželni zbor y še dovolj eno ni bilo da Tirolj- y vse ljudstvo naše dežele. Nasproti pa se napihujejo nižno Cesarju izrekó svoje mnenje in svoje skrbi. prepo- posamezne osobe „umetno" za stranko y ktera je po- dobna vojskovodju brez armade; kajti nihče ne stoji Jasno je deželni zbor kranjski v nacrtu svoje ad- za njo. Radi bi se imenovali zdaj „national," akoravno rese izrekel svoje prepričanje, kako potrebno je, da se deželnemu jeziku nikakor nočejo priznati enako-kmalu in vspešno zvrši sprava, kajti potrebna je za pravno s ti v šolah in v uradih. Ali morebiti zahte- obstanek države in za blagor vseh dežel. Izrekel je vajo narodnjaki to, da se požene nemški jezik iz tudi, da je pripravljen žrtovati v ta namen vse y kar je dežele? Naj se vendar vzame v roko dr. Bleiweisov državi koristno in potrebno. Kako se tedaj more trditi, nacrt šolske postave, kterega je predlagal v dežel-da je hotel ovire staviti delu sprave?! Obnašanje nem zboru 1866. leta. Prepričati se mora vsakdo, da našega deželnega zbora ni bilo nikakor tako, da bi iz- je nemškemu jeziku odmenjena ista veljavnost v naj- virale iz njega nevarnosti za cesarstvo, kajti zvesto obilnejši meri, ktera je potrebna posameznim v njih vdane zastopnike tega vojvodstva navdušuje tem več pokliču, za javno občenje in daljno izobraževanje. presrčna želja, videti obširno naše cesarstvo veliko, mo- Nasproti pa naš deželni jezik nikakor ni dosegel iste gočno in srečno. veljavnosti v šolah in uradnijah, ktera se mu spodobi. o tej želji navdušeni izrekli so svoje mnenje in Najbolji dokaz tega nam je ravnokar omenjeni nacrt svoje skrbi o sedanjem stanji države v preponižnej šolske postave, kteri je v zadnjem zborovanji bil zopet adresi po vestnem svojem prepričanji. Ravno ta načela izrekel je v svoji adresi tudi de- Ne- varnosti tedaj, ktere vidi „Laib. Ztg."?za državo v ob- predložen; po ovirah cesarskega namestnika pa je ve- v ♦ Ivi 1 i It • 1 1 1 • želni zbor tirolj ski, a vendar ni bil razpuščen gove v J w««. -------------- našanji našega deželnega zbora, nahajajo se tedaj možganih omenjenega pisatelj a „Laibacherčinega." v „Laibacher Zeitg." pravi dalje: „Mi vsi smo zvesti nam veri." Opuščaje kritiko, cina deželnega zbora zopet odstopila od obravnave nje- Kako stoji z ravnopravnostjo pri nas, temu priča je enoglasni sklep deželnega zbora dné 28. februarja 1.1., s kterem se naročuje deželnem odboru: 1. Naj se prosi slavno c. k. pravno ministerstvo, da natanko pazi av sjvi^u«. da se spolnujejo postave, ki ukazujejo rabo prirojem nam veri.** upuscaje KritiKo, kaj da misli slovenskega jezika pri sodnijah, 2. da predloži deželni marsikter nasprotnik narodnega volilnega odbora o naših odbor prihodnjemu deželnemu zboru nacrt, kako bi verskih načelih, rečemo vendar to, da ima vsaj narodni se izpeljala ravnopravnost v šolah in uradnijah. odbor popolno pravico zapisati si na svojo zastavo „Laibacher Zeitung" pravi : da se tudi poprej šn ja Vse za Boga, cesarja in za domovino", in to večina deželnega zbora ni nikdar zoperstavljala temu, , ki mu grejo. Kaj gêslo : tem več, ker se ie narodnjakom že večkrat očitala pre- da bi vžival slovenski jezik pravice 85 Je že pozabila „Laibacher Zeitung IC vsaj še ni tako sprotnega mnenja, kterega je gotovo tudi vsa dežela Ako „Laibacher Zeitung" kaže na delavnost deželneg? davno — daje poprejšnja većina deželnega zbora t v dveh sesijah zavrgla dr. Bleiweisov nacrt šolske zbora v prvi dobi njegovi, ko so bili narodnjaki še"v postave? — Delavnost razpuščenega deželnega manjšcini, oni z dobro vestjo lahko opominjajo na to, zbora ne najde nikakoršne milosti pred sodnim stolom da so večino najvažniših predlogov predlagali ravno Laibacher Zeitunge"! Naprava lastne deželne blagaj- poslanci te manjšćine. Tako je stavil dr. Toman 19. nice bode — tako namreč pravi „Laibacher Zeitung" naklonila deželi novo obteženje. Kako skrbna je februarja 1863. leta predlog zarad ? poslanec Svet Pa J v vendar „Laibacher Zeitung" za deželni zaklad! Tega leta to stvar temeljito in obširno manj sanj a ijah 1865. in 1866 jasnoval Dalj pa ona ne omeni, da dežela plačuje c. k. deželni glavni stavil je dr. Toman predloge zarad spremembe davk blagajnici 1600 goldinarjev , da ji opravlja blagajniške za lobod stvari. Tudi ne omeni, kakor je dokazal poročevalec ljansko-beljaške, zarad darjenje, zarad znice délit ljub pašnikov in me dr. Costa (stran 42 stenografičnega zapisnika) da si njavek, zarad p or ot in Wolfovega slo varj a. Dr. Blei dežela z osnovo lastne deželne blagajnice prihrani weis predlagal je razun že omenjenega nacrta šolski mnogo stroškov. Skrbi, ktere jo obhajajo zarad pri- post tudi prave redutne dvorane so tako malenkostne, da jih pač ni vredno omenjati. Ta predlog poslanca vi- naj d teza Gariboldija je v resnici človekoljuben in pa ustaven, kajti on daje poslušalnemu občinstvu več prostora, kterega po pravici sme zahtevati. Se ve da bi nektere osebe najraje imele, da bi deželni zbor zboroval pri osnovo kmetijsk postavo zarad > požiganj p u š č e n j e mah h ; z a menita dežel bor. Konečno Dr. Costa je stavil predlog itava in volil , naj se spre za deželn se to-le zaprtih durih, in to v jeziku, ki je našemu ljudstvu vkljub „Laibacher Zeitung" še vedno ptuj. v 58. listu „Laib. Ztg lista „Novic" udarja, a Jedro obširnega sestavka II kteri tj bolj na poročilo 10 tiči v sledečih odkritosrčnih be sedah, za ktere smo pisatelju srčno hvaležni : „Za vlado Ako ,.Laibacher Zeitung" meni, ' ♦ » ------7 * * X J ' — . » da bi se bilo na bi ne bilo imelo nobene vrednosti, ako bi bili v peticijo zarad omejenja okrajnih uradov tudi brez žavni zb šli zborovega priporočila ozir jemal, moramo nehoté prasad: čemu pa imamo potem deželni zbor? Ali se je mozje, vlade, marveč bi bilo to prva dolžnost nJ ki so ocitni nasprotniki sedanje njo nevarno, in zato je bila ? da odvrne to nevarnost Po morebiti vselej na večkratne nujne prošnje, pritožbe teh besedah bi se bil deželni zbor le tedaj obdržal, ako in sklepe gledalo in pomagalo? Jeli dežela svoje lastno bi bil brez pisma (adrese) do Njih Veličanstva volil po (inkamerirano) premoženje že dobila nazaj? Ali so se slance v državni zbor manj zborove Po prošnje zarad zmanjšanja davkov uslišale tako, kakor doba je tedaj , da ne adresa je gl je želja in potreba? povod razpu Da „Laibacher Zeitung" prošnjo deželnega zbora: naj se začasno ustavi (sistira) vojaška postava, imenuje demonstracijo", to mi iz srca obžalujemo. ščenja zborovega, ampak najbolj to, da sedanja većina zbora vladi ni všeč. „Laib. Zeitg." upa, novih volitvah se bo dosegla drugačna večina, in v da po Deželni ta namen se vé da bode se apelo, da se ta namen 2 «I UvlU VLIO Vi C4V/1J \J y tV JLU1 IU Ol \J predno se primer java njegova delavnost z ono prej šnj e- se vedno tako aposteljski za najsvetejše pravice svojega m Naša duhovscina in sedanje volitve. Blagor narodu, kjer duhovščina tako nerazrušljivo s svojim narodom stoji kakor egiptovske piramide, kjer ga odbora. Sicer pa tudi sam poprejšnji deželni naroda poteza, kakor pri nas a zbor li u kj i , pO kterega v coun ^jjaxuauucx tjciiuug latvu xxoiu ^iiurii/ , uusiayxjaxu jjek auaj , ua j v- icva.w wuu oćividno hrepeni, delavnosti odstopivšega deželnega vedno pri nas, kar pomnimo, in upamo, da bo tudi za odbora nikakor ni tako silno hvaliti mogel, kakor naprej tako ostalo. Ne bi bil tudi dalje besedice o tem većini „Laibacher Zeitung n tako listu „Novic* , tako sem pisal v dostavljam pa zdaj da e tako bilo 77 Laibacher Zeitung « sama rada ver jela (gledaj zinil stenografične zapisnike novembra in decembra 1866 skem cvetu ko ne bi bil preteklih 14 dni v vsem časnikar- stran 94 7 112 7 119). Morebiti sedanji deželni odbor 77 Cislajtanije", ki po samih vijolicah, rožah m prekrasnem rožmarinu diši, dan na dan bral 7 da zarad tega ne najde milosti pred „Laibacher Zeitung" napravili dosedanji zbor pri so i ker je odlocno narođen? morebiti ji tudi ne dopada , „V/l XIX V-/^XXX - XXX » ^ vm, sklep njegov, naj se pošiljajo stenografični zapisniki tolovajski besednjak dalje glasi — da to ni bil prav „klerikalci*, crni Čehi" nas sami „ultramontanci*, in Bog vé kako se še ta vsem občinam, da se tako obravnave deželnega za prav deželni zbora razširjajo kolikor je le mogoče? „Laibacher Zeitg." pravi dalje, da se je v kar da ampak le „mali tridentinski zbor" itd. zadevah ; Je bilo uu/i^iiii j aiii ^aa. ÍV ^Luan wivivjutinwixi. ako se duhovni zdaj-le pritisnejo, ako se jim prepové, se volitev vdeležiti, bo drugi zbor gotovo drugo podobo dobil. — Vprašam: kakošni pojmi in ka- zmanjšanja davkov doseglo že vse, mogoče doseči. Pa tudi o tem bil je poprejšnji zbor, košne misli so to o državnem pravu, o svobodi in ustavnosti, ako bi to vse res bilo?! Vprašam ta kakor kaže sklep od 28. decembra 1866. leta, sam na- dunaj ski rozin cvet „Neue ťreie Presse' c imenovan in pruskih uradnikov pri volitvah v Poznanskem. Minister UUUUJ01.W 1UUU1 VT vu X X Viv A1UOÍJU HUUli'J V au , AXA U1 UOI\lU UiaUlUaU» r » ym/ïWll T X UÙUMIUOQ.VJLU. vse njene repove v Gradcu in Trstu, kje v vseh usta- na to odgovori, da tega on ne taji, dodaja pa y da vah cele Evrope in Amerike se dobi le en sam para- je deželni glavar Regierungspràsident ga poznanski grafček, kjer bi se duhovšcini ne podajale ravno tiste telegrafiško poprašal: kake strune bi napel proti niž i državljanske pravice, kakor vsacemu drugemu pošte- duhovščini, ki strahovito za poljske narodnjake kterega si bodi stanu? Vprašam dalje, agituje. „No be ni h — mu odgovori — dokler se nic proti postavi ne zgodi, kajti kar je uradniku_ po postavi dopuščeno, dopuščeno je tudi kaplanu. nemu mozu, iz ali ni ta goldinar, ki ga duhoven kot davek plača, ravno toliko vreden, kakor forint od uradnika, čevljarja, u marelarja, branjevca itd.? Ali ne bi bila to najveća voril Bismark, ki se še ni nikdar bahal y Tako da je ima on krivica, ko bi se prve in najvažneje državljanske pra- sam monopol za liberalizem in da je pravo ustavo on vice kratile samo enemu in to tistemu stanu, ki j e tako sam za večne čase v nájem vzel y stvari, ktere smo sila imeniten v našem krščanskem svetu?! Vpije pa ta mi vsak dan navajeni črno na belo iz Dunaja in Gradca drhal: „duhoven spada k altarju m na pnžnico, za vse dobivati. Samo ob sebi se razumeva, da bi nihče ne črhnil, drugo mu ne sme biti nič mar !" Al gospodje v dav-karii so popoinoma druzega mnenja; oni v svoje posle ko bi naša duhovščina pri nas v resnici toliko upljiva čisto nič altarja ne mešajo, temuč pobirajo to „kar gre cesarju, naj bo cesarjevega", ravno tako od fajmoštra skeli. ne imela; to naše protivnike peče, to je rana Da in kaplana, kakor pa od kacega hišnika ima pa nasa ki i ih k ^ / j |§/ J 9 duhovščina toliko upljiva, to je y urarj a > mi- zarja itd. Kadar je treba za pogorelce nabirati, revnim šolarjem knjig in papirja kupovati, prineske za ktero si pa ni samo pri nas bodi društvo skupljati znamenje, da je izvrstna, da spozná svoj apostoljski misi- Da temuč tudi drugod v izobra- J°n, da ni pu a in gnjila, kakor marsikje drugod. tako , vprašam, na koga pa ravno tista drhal najbolj hrupi, da mora dati, da samec in nima družine, kot na du- ci u ox ua* i-li. oauiu pu uao taivu , nt/muu mui ui u^uu » lowwi«- takrat ženih deželah, ki slovijo po vsem svetu, navedem tii naj lože dá ker en sam izgled. Posebno po bitki pri Kralj evem Je Gradcu ravno v naših februarskih časnikih beremo vsaki hovna?! Za to so dobri, kaj ne? kadar je pa treba dan do sitega, da je Prusija prva država na svetu, kar vdeleževati se prvega ustavnega prava, takrat pa ti se inteligencije tiče. Ker pa Prusija iz več deželá ob- možje kričé: marš vén ž njimi pred vrata! Ali je to do- staja, vsakdo ve, da je renska provincija med vsemi slednost, ali je to logika?! Če hoćemo to konsekvenciio najbolj izobražena, najinteligentneja, da je sedež skoraj dalje térati: krojač ostani ti pri svoji igli, drugo tebi vse pruske obrtnije in trgovine, in da je prva v polje-nič mar y čevljar, ti pa pri kopitih, zdravnik, ti pri svo- jih bolnikih, kustos, zeju , kamnogoriški žebljar delstvu in v vinarstvu. Kteri možje so poslanci te preti pri zgornjem in dolnjem mu- krasne provincije? Kdo so poslanci slavnih mest: Ko- y ti pri svojih čajnih y ti usnjar pa iz Podjubelja pri urbasu in podplatu itd., tedaj lonije y Elberfeld-a, Bon-a, Kevlaar-a itd. ? Kdor koli se je ogleda val le malo v parlamentarnem življenji ev- pridemo do tega, da ne bo nobenega volilnega odbora, ropskem zadnjih 15 let, našel je povsod imenovano slavno katoliško frakcijo berolinskega zbora pod vodstvom Reichensperger-ja, ki šteje 20—30 poslan - nobene volilne agitacije in nobenega deželnega zbora nobenega volilca, nobene ustave rednega Se y ve prešar-ji" niti ožjega niti , pravijo voliti bi in niti legalnega, niti iz- reichsratha !" sirjega „ nekteri blaži vekači med „Neuefreie-se Še smeli duhovni samo agito- cev in kteri je bil prvi govornik ranjki kaplan Berg. Kaplan Berg ! ! ? ? bodo marsikteri psevdo-liberalci za-vpili. Da, da! kaplan Berg, nič druzega kot kaplan, r .— j - ---- — «««v.u., >ro"v *v**,. çv---—~—©--- vati" ne! Kaj se pravi agitovati? Mislim: pomenko- priprost kaplan, ki je tudi kot kaplan umrl y bil je za- vati se s svojimi farani, tega ali unega jim za volitev voljo svoje znanosti, zavoljo svojega poštenja in zavoljo nasvetovati in povedati, zakaj da ravno tega, se z svojega talenta med prvimi govorniki v Berolinu. Imel jLLUlUf xxx J^VT V^ViUH y U CA> CK j Vi. €4* 1 čez 100.000 goldinarjev sem ta predmet skušal samo razjasniti iz , kako je stvar iz pozi- m mož še ni imel negativnega obzira, poglejmo pravega uspeha. Se ve, vse to se mora goditi v ograji ti v nega stališca. — * ^lacsajmu, «xx xxx «uui dolžnost duhovnov se volitev vdeleževati, kar je mo- Vprašajmo ali ni tudi sveta postave; kako dalječ smé pri nas vsakdo v agitovanji goce najživahneje? Vsak vrabec na strehi čivka kaj seči, to nam pové naš društveni zakonik (Vereinsgesetz). — možjé à la Giskra, Muhlfeld, Kuranda namerjajo s cerk-Oglejmo se malo okoli sebe, kako se o agitacijah du- venim imetkom, s cerkvenim dobrom, s ljuaskimi v _ so- O J Vttvii wuuu y xvcirvvy OU U agita^ljau UU" VUUlUl XLUUiaUUl y O VUI IV V VlllUl VI-U. y u xj va^^^uxax ^v hovščine drugod po svetu misli. Sila važen in za našo lami itd., ko bi enkrat do moči in do vlade prišli, situacijo vrlo zanimiv je dogodek preteklega tedna iz Vprašam vsacega poštenega katoličana: ali smé v tacih severno-nemškega državnega zbora, kjer je to bo tudi zadnji nemškutarček dopustil mislim prilikah pravi katoliški duhoven , UUUi ox XVO.UXOILL , AU.p nik ali korar, križem roke držati in neutralno gledati bodi si kaplan zup- xxxxoxixxa, w uKj mm z.a,u.uji uemsKUiarceii uopusui — iiik. aii Korar, Križem roiie uxacui m ucuuaiuu nemška inteligencija „par excellence" zbrana. Znani kakošni pomagači da se za Načeta okoli njega za zbor poljski poslanec Niegolowski interpeluje Bismarka „den hartgesottenen Absolutisten" — zavoljo agitacije volijo? Znano Ie y kaj je sv. apostel Janez rekel o mlačnem, ki ni ne mrzel, ne gorek; dostavljam pa, da tak duhoven, ki bi se v tacih zadevah tako obna-šal, ne bi bil niti mlácen, niti mrzel, temuč že popolnoma zmrznjen. To je moje osebno mnenje; dobro se mi pa zdi, da ravno to trdijo najslavneji katoliski pisatelji, ki so se z državnim pravom pecali, kakor slavni Adam Millier, Dollinger, Phillips, Gorres, in slavni Adam Muller imenuje tacega duhovna, ki se pri vršenji prvih državljan-skih pravic mlačno drží, naravnost nepoštenega — einen ehrvergessenen Priester. Ravno v tem trenutku beremo, kako se na Laškem škofje in vsa duhovščina ž njimi volitev vdeležuje, kjer je tudi vlada parlament razpustila, ker hoće pravo mnenje dežele slišati. To se je dogodilo in se dogaja na Angležkem, Pruskem itd. povsod, kjer je kolickaj prave ustavne svobodě. Tako je svitli naš cesar naš zbor razpustil, ne z odločnim ukazom, da se d r u g i poslanci volijo, ampak da zvé v drugo pravo mnenje vernega mu slovenskega naroda na Kranjskem. Toraj se tudi samo ob sebi razumeva, da morajo biti volilne agitacije v mejah postave vsakemu poštenemu člověku , iz kterega si bodi stanu, proste, kajti ako bi se to-le enemu stanu kratilo, ne bi bila več ustavnost, svoboda, ampak bilo bi nasilje, ne bi bilo več svobodno pravo mnenje naše dežele, ktero hoče naš svitli cesar znati. Ker na Hrvaškem bivajoč ne vem, kaj se zdajci domá godi, pisal se je ta članek, kakor priprost časni-karsk odgovor časnikarskemunatolcevanju v „Neue freie Presse", „Tagespost", „Triester Ztg." itd. Kar se pa posebej velicega sultana na dunajském lancu privezanega tiče, ki se „N. f. Presse" imenuje, in ki je že od samega lajanja na nas postal ves hripav in o kterem pravijo „Politik", stara „Presa" in „De-batte", da je Beust-ov „Leibhusar", moramo ga en malo pri luči pogledati, kajti finetelni, šeki in drugi kužki à la „Telegraf," „Triest. Zeitg." so samo velikega sultana „appendices" in niso vredni, da bi se dalje člověk ž njimi pečal. Kdo je ta slavni junak, ki nas hoče vse Slovane v žlici vode vtopiti, slovensko du-hovščino pa posebej pod gnojni koš spraviti? Da je Jud, to lahko vsak vgane. Da pa še to avstrijski Jud ni, ampak da je ta „slavni" mož iz Pruskega k nam priromal, bi težko kteri pošten Avstrijan verjel. Res pa je, — mož se piše Dr. Maks Friedlánder in je prav prusk Hebrejec iz Vratislava v Sleziji. In ta hebrejski dohtar se predrzuje vsaki dan nam v obraz ponavljati, da bo on slovenski narod in njegovo du-novščino „moreš" učil ! ! ! — Predno sklenem, še enkrat ponavljam, da je to prost časnikarsk članek, in da ni nikakor pisan „ad usum delphini," kakor se pravi, ker prepričan sem, da zadostijo vsakemu Slovencu posebno pa naši vrli duhovščini besede slavnega angležkega admirala Nelzona, ki jih pred slavno zmago pri Trafalgar-u 1807 svoji morski armadi rekel: Domovina pričakuje oa vas, da bo vsaki njen sin svojo dolžnost storil! Dr. V. Zarnik. Politične stvari. Državno pravo dežel. Odgovor „Tagespošti" na njen sestavek v 52. listu. Izpod Smarne gore. Pisar „Tagespoštnega" sestavka pravi, da je le pesniška sanjarija, ako kdo trdi, da se deželne pravice ne smejo po vse žrtovati tako imenovanemu dr-žavnemu zastopu. Kdor se ziblje — pravi — o deželnih pravicah starodavnih časov, goni politiko, ki se ne vjema več s časom današnjim, ker so razmere in okoliščine vse drugačne. Mi pa pravimo in to lahko dokažemo, da so le ljudje dandanes te razmere po novem stroji prestvarili, Ogersko so samostojno naredili in nemagjarske narode brez njih volje kot pritiklino ogerske krone osnovali ravno tako, kakor se snuje takraj Litave država, ktere nikdar nikoli ni bilo, pa jo zdaj krstijo „Cislajtanijo", kjer bi utegnil Nemec gospodovati kakor na Ogerskem Magjar. r i ^ <. ,v a . —r* Ako imamo še Avstrijo in je Ogerska samo-stojna osebnost, tedaj se ista avtonomija tudi ne more odreci drugim deželam cesarstva. Ce je pa temu tako, tedaj se brez privoljenja teh dežel ne sme nova polovična Avstrija stvariti. Da se spoštuje pravo (pravica) osébnosti, ni le samo v privatnih razmerah , temuč tudi v javnih po-glavno načelo, po kterem se ne smejo krajšati pravice narodom. Svobodné družbinske pravice so le relativno dobro, a tega ni, kjer ni enakosti in bilo bi le gospodstvo nekterih čez druge. Ni ne res, da narod oktrovanja prosi, ako poverje-nike (mandatare) pošlje k prevdarkom, ne pa k sklepu pogodbe, kterega si samemu sebi pridržuje; — naj se nikar ne govori o razpadu Avstrije in taka nakana nikar ne podtikuje narodom, ako se potegujejo za svoj obstanek in svojemu sklepu pridržujejo to, kako hočejo svojo samostojnost postaviti pod celoto; — nikar naj se ne čenčá o svobodi narodov v družbi, kjer bi mnogi narodi morali podložni biti tuji sili, — sploh naj se nič ne govori o svobodi, ako se pravica osebnosti ne čisla in se za avstrijsko ustavo potezajoči brambovci „nemška" ustavna stranka zôve zdaj, ko Avstrije ni več v NemČii ; — konečno naj se nekdanji deželni zbori nikar ne žrtujejo državnemu zboru, kteri se ima še le stvariti, pa je že o prvi poskusni dôbi se ponujal zato, da bi narode na povodcu vodil. Kdo je nekdanji deželni zástop napravil v to, da so deželni zbori bili le sama forma? kdo je pričel mno-gonarodno Avstrijo ponemčevati? kdo si je predrznil, tisučletne skušnje človeštva in ideje njegovih učiteljev imenovati nemško kulturo in omiko in jo vrivati ne-nemškim narodom? kdo je svobodo tako tolmačil, da le en jezik mora gospodovati drugim? kdo je glasoval za razpad Avstrije? — kdo drug, kot taki, ki nocejo, da se pri tolikem potrebnem prerojstvu Avstrije silstvo od-pravi in da se z mahom obraščene starodavne pravice narodom zopet povrnejo, in taki, ki zdaj, ko je Avstrija stopila iz Nemčije, le po Nemčii hrepenijo, za Avstrijo pa jim ni mar! Kdo je zamaknjen v oktrovanja: ali ta, ki se trdno drží cesarjeve oktoberske diplome, ki nas je prva řešila absolutizma in je studenec , iz kterega morejo izvirati pravice vsem narodom, ali pa ta, ki se drži februarske ustave, ki je bila tako neugodna izpeljava oktoberske diplome — nepri-klicljivega fundamenta avstrijske države — da jo je cesarski manifest od septembra 1865. leta ustaviti moral, sicer bi se še pričeti ne bila mogla poravnava z Ogri? Avstrija bode le srečna, ako se narodom vsem dajo pravice, ktere jim pred Bogom in svetom gredó, in zadovoljnost vseh narodov bode naj lepši biser v kroni avstrijski! Treba je, da se prvotne pravice narodov spoštujejo in da te pravice djansko obveljajo, les tem omejenjem, % da se državi ohrani en o ta, ki jo terja pravica, pa tudi sreča narodov, — te pravice pa se dajo le s po-razumljenjem njih postavnih zastopnikov, to je, deželnih zborov, tako vravnati, da na mesto razprtij stopi složno delovanje. Potem pa sama po sebi pride moč države, ktera je prav za prav le následek in gotov následek enote in sreče, ne pa cilj in konec, kakor si ga politični teoretikarji mislijo. Ozir v přetekle case. Slalo pojasnilo ogerskega vojnega ministerstva leta 1848. ^ . .fA|fi ^ * X «ir; Spisal Franc S. Bilo je poleti 1848. leta. Večidel avstrijske armade bilo je na Laškem, da varuje pravice cesarske hiše, kar se na Ogerskem vname strašni punt in mednárodni boj, Košuta pa naglo skličejo za predsednika. Pod vodstvom ogerskega vojnega ministerstva, kteremu so bile, kakor je znano, vsa na Ogerskem biva-ioča krdela, večidel ogerskega naroda, podložna, je bilo kaj lahko avstrijsko državo, ktere armada se je na Laškem v očitnem boji, in na Dunaji, Gradcu itd. zavoljo vstaje potřebovala, v nevarnost spraviti, in v kratkem času tako razširiti revolucijo, da se je mogla le po mnogih velicih zgubah in po pripomoći Rusov komaj v dveh letih popolnoma zatreti. Takrat je bila država v nevarnosti, da se razdrobi; Ogri so očitno napovedali boj in izdajo svojemu pravému Gospodu, in mnogo Nemcev je gledalo v Fran-kobrod. V tej zadregi se vzdigne rešilni angelj avstrijski, stara, iskušena zvestoba slovanska. JelaČić, ban hrvatski, ni mogel dalje trpeti napuha in podjarmovanja drugih narodov in posebno Slovanov na Ogerskem ne, in hotel je dokazati svetu — akoravno so ga na Dunaji kot vélikega izdaj ca preganjali — da Slovani avstrijski in posebno trojedine kraljevine věrno stojé za Avstrijo in cara nj enega. Njegovi vojaki, akoravno le v srajci in spodnjih hlačah pa s puško v rokah, otepli niso le samo vse ogerske honved-armade pri Schwehat-u strašno, ampak ka-znovali so tudi eksemplarično razuzdanost in oboroženo upornost Dunajčanov za dolgo dolgo časa. V oktoberskih dnevih je bila avstrijska država zopet řešena, in po kom? Po Slovanih in po Jelaćiču, drugem Zriniju. Ako se spominjamo teh dni, živo nam stopi pred oči tudi spomin, kako krivično je ogersko vojno ministerstvo rabilo svojo vladno oblast leta 1848. Kakor je znano, Jelačic je od juga proti severju peljal svojo armado Ogrom nasproti, od severja in Slo-vakije pa so izbujeni po župniku Hurbanu Slovaki združeni s krdelom prostovoljcev — večidel dijakov rodu slovanskega — udarili na zatiralce. Hurbanovo krdelo prosto voljcev, v kterem sem tudi jaz služil, se je izprva v Miavi postavilo in tù na državne stroške oborožilo in organizalo. Ko smo okoli Miave postavili prednje straže, pride nekaj dni pozneje oddelek cesarskih pešcev laškega polka Cecopieri-a pod vodstvom stotnika proti nam, kteri — okoli 200 mož močen — nas napade, akoravno smo parlamentovali in ga zago-tavljali, da se bojujemo za cesarja avstrijskega , in so videli cesarsko barvo po črno-rumenem traku na naši belo-rudečo-modri zastavi zastopano. Al poveljnik, ki je raji slušal ogersko ko dunajsko vojno ministerstvo, zapové svojim, komaj 150 korakov od nas stojećim vojakom streljati. Vendar slabo je na-letel! Prostovoljci ga po naglem gibanji obhodijo, mu umik v globoki grapi zastavijo, in tako brž poveljniku sabljo, vojakom pa njih orožje vzamejo, drugi dan pa vse skupaj v Olomuc pošljejo. Nekoliko dni pozneje smo imeli mi cesarski vojniki. enak spopad z večim oddelkom nekega polka oklepnikov (kirasirjev). Ponoči v dolini, ki se proti Senici vleče, stojim pri nekem mlinu kot vedeta na predstraži, kar zaslišim od dalječ — bilo je okoli 1 ure zjutraj — težák trop konjikov; ne trpi dolgo in že butijo predkonjiki na stražo našo. Ustavljeni streljajo a pištolami in nevarno ranijo dva naša predstražnika. Nekoliko dni potem napadejo Hurbanovi prostovoljci pod vodstvom svojih voditelje v Blovdeka in Žizka magjarsko mesto „Staro Tuso." Sovražnik nas je sprejel na gričih pred Staro Tuso ; vendar smo ga s strelom in naskokom pahnili v mesto in ga od todi po daljnem in živem streljanji pregnali. Tukaj mi je bila prilika, da sem dobil zastavo narodne straže. Drugi dan pa smo morali mesto zapustiti, ker ogersko vojno ministerstvo» je poslalo v podporo tepenim gardistom (honvedom) oddelek 400 cesarskih, pa prisegi nezvestih vojakov polka pešcev vélikega vojvoda Aleksandra, kterim smo se morali umakniti. Enako se nam je pripetilo pri mestu Senice, kjer smo bili na ogledu (rekognoscii). To prostovoljno krdelo (večidel česki in moravski dijaki) imelo je mnogo zgubo v zahvalo, da so se žrto-vali za obstanek v največi nevarnosti stojeće avstrijske države in pomagali Jelačicu, da je dosegel svoj namen. Oktobra 1849. leta, ko je že bilo večidel armade iz Ogerskega prestavljene, in sem marširal po Vilagošu na švicarsko mejo, videl sem še vrle in hrabre nekdanje tovarše Hurbanovega prostovoljnega krdela v lepi in praktični slovanski narodni obleki pri Požunu: opravljati vojaško službo. V tem krdelu slovaskih prostovoljcev so se kot stotniki posebno junaško obnašali iskreni rodoljubi Mihael Baculini, Daxner inFromisi; za vse tri je magjarska krvava sodnija napravila v Plesnicah poleg Gomor-a vislice; al zgubljena vojska pri Svehatu je puntarski drhali podrla njih krvoločni namen. — Zdaj so Magjari Baculini-a zopet zaprli. V svesti sem si, da ne Magjari ne Dunajčani ne bodo lahko pozabili Jelačićevega dohoda Slovanov, v kterem je vlada v največi sili našla pomoč. Ozir po svetu. Turki. T "f * 9 Spisal M. (Dalje.) Začetnik ji je Kutulmiš, sinovec Selčukov, ki je svojo oblast kmalu razširil čez malo Azijo. Ko pa skuša se odtrgati oblasti Alparslonovi, ga ta zmaga in on sam pogine na begu. Enaka osoda zadene po njegovi smrti tudi sina M an sura. Mlajšemu Sulejmanu pa je bila sreča bolj ugodna. Sultan Malekšah ga pošlje z oddelkom vojske v malo Azijo, da bi si tukaj kaj zemlje pridobil, in res mu je šio vse tako po sreči, da dobi leta 1081 Nicejo in jo izvoli za naprej glavno mesto nove turške države. Aleksij Komnen, bizantinski cesar, ga sicer zopet zapodi, in ga prisili, da sklene mir, ali ker more se svojo vojsko se precej domu vr-niti, tudi Sulejman ne miruje več. V naglici se polasti leta 1085 Niceje in Antijopije. Ravno zarad teh mest pa se zaplete v prepir z večimi emiri in že prihodnjega leta umrje, kakor eni pravijo, v boju, kakor drugi, sa-momorno. Vedni prepiri in boji z grškimi cesarji, v kterih zdaj ta, zdaj uni zmaga, pa zopet onemore, polnijo dôbo, ko je imela zahodnja veja selčuska največi moč. Njen najslavniši vladar Aledin umrje leta 1237 ostrup-ljen od lastnega sina. Za njega je bilo v deželi blagostanje, ko ne pred ne potlej. Vednosti, obrtnija in kupčija so bile takrat v najlepšem cvetu, in tudi, kar se 80 turske vere tiče jala. y Je skrbel za Njegov sin, morivee njo y da se ni zanemar- Slovence na vseučilišču zagrebskem. Kako da se ima lastnega očeta, pogrezne dr- to goditi, naj danes določi slavni odbor žavo v največo nesrećo. Pun ti in verske homatije so 6. februarj Ladislav Matici poslal rokop kmalu požrle vse, kar si je bila dežela pridobila za pod naslovom: Skladnja ali slovnica latinskega jezika in cesar niso Aledina. Strašna lakota je morila ljudi pobrali vedni boji, se je bližalo vedno bolj poginu Ta rokop ktere bil pobrali veani doji , se je blízalo veano bolj poginu. Ktere je du siavni oaDor ; Sestra išče sestre, pravi pregovor, še ena nadloga pride Čitanko. Razlog, iz kterega v pretresovanje izročil presojevalcem lavni odbor izvolil za Žepičevo latinsko je to godilo, je menda čez ubogo državo. Leta 1243. prideró Mongoli v Ar- tako jasen, da ga ni treba zagovarjati; toraj sem tega monijo. Selčuski vladar jim gré sicer z malo vojsko, prepričanj da slavni odbor odobri to volitev ki jo je mogel skupaj spraviti naproti, ali malo mu to Rokop y ktere je slavni odbor sprejel v IV pomaga Pobij ej o mu vso in on sam mora bežati 16. sept. 1866. leta, še niso v natisu; po mnogem ser do grškemu cesarju v Carigrad. Ko se tudi s tem ne pisovanji se je pa vendar to doseglo, da se štirje letni more zastopiti, poskuša udariti Še enkrat po Mongolih, pa tudi zdaj ni nič bolj srečen, ko prvikrat. Njegovi časi labko Še jutri tiskati 24. februarja smo prejel podobšČine iz lastni emiri ga zadušé leta 1247. Z velikanskimi koraki Vratislave za Tušekov pre vod Rossmásslerjevih štirih se je bližala država selčuska brezdnu pogube, v kterega letnih časov. Da so te podobšcine res jako lepe , to se je pogreznila leta 1307. Ta čas, ko se je selčuska država vedno bolj bli- slavni odbor lahko sodi iz natiska, postavljenega na gled Veljajo pa te podob 182 gold. Popravlj J-w ) wv JW uvivuu^ui uiiiWTW Y VVA11V wij O----------J J £-----£-------------O----------I žala koncu svojega obstanka, se ustanovi na njenih po- Tušekov rokopis smo danes přejeli iz Zagreba Naj drtinah več samostojnih državic, ki so obsegale velik del sprednje Azije. Meje njihove so bili na vzhodu Mongoli, na zahodu bizantinsko cesarstvo, in imenovale odbor danes odloči, v koliko iztiskih naj se tiska to delo Ozir Erj so se največ po vladarjih. začetku 14. stoletja je naznanjam to-le ivčeve mineralogije slavnému odboru Predsedništvo se je še le 22. februarj bilo 10 takih malih držav na grobu selčuskega kra- 1867. leta s pisateljem pogodilo tako, da mu Matica po ljestva. Za nas najvažniši je država Ozmanova, ki Je 20 gold, placa tiskano pólo Do mineralogičnih podobŠČin pa smo obsegala velik del Galicije in Bitinije do Olimpa, ki je mnogem dopisovanji in zvedovanji tako-le •vi* prisu po bil vzhodni mej nik bizantinskemu cesarstvu. Druge so Gosp. Erj nam je 24. januarja 1867. leta pisal manj znamenite in tudi je njihova zgodovina tako za- to-le: „Dogovarjal in dopisaval zarad drvorezov za motana in temna, da sè skoraj ne dá v kratkem kaj mineralogijo; al brez vspeha. Vsi knjigarji so pre gotovega o nji povedati. Zato se pa hočemo ogledati ^ciu xi^v^j^ jjiv^aj«^ «x^x^^^». po državi O z man o vi, ki io smemo imenovati z ib elko Toda Prišlo mi je nekaj druzega na misel. Hrvaško * • . ^ ' al • . • n • i a ul w f f 1 •• i drag nekteri pa celó nočejo prodajati drvorezov velikega turškega carstva. (Dal. prih.) namestnistvo zdaj je izdalo tudi mineralogij na svoje stroške šolske knjige ter v kteri je pol podob 9 Sporočilo o 6. odboroví seji slovenske Matice 7. marca 1867. leta. kakoršnih potřebuje moj rokopis. Slovenska Matica bi se tedaj s prošnjo morala obrniti do namestništva JeJ roti odškodovanj posodi omenjene da drvoreze odborovi seji, ki je bila 7. t. m. vpričo vlad- nega porocnika deželnega svetovalca gosp dvanajst domaćih odbornikov v mestni dvorani jpred na predlog predsednika pisnik dr. Tomana potrdii Ostala bi pa prav po ceni řezal moj tovarš gosp. prof. Stark, ki je v tej stvari moj ster. Tako bi najbolj po ceni prišla Matica do drvorezov." Po tem nasvetu smo se koj 31. januarja s prošnjo , se ]e obrnili do zagrebskega namestništva, ter 21. februarj Rotha in čunu ki seje y in prebralo se je poro Čil od bil podan II. občinskemu zboru To čilo, ktero so dali v to volj Pregelj in Fr. Ravnik F S o ra-poro- Erj dobili naslednj lo: „Tukajšnje kaže y da so v redu dru- * v o ^ * } A 1 • xii a » u i iv a i j iva^c- , \xc\> du v i eu štveni računi po marljivosti g. blagajnika dr. Zup Po tem je poročal tajnik réh knj Lé ar o in knjižničar gosp. Vávrů je naznanil jših stva- namestništvo je uslišalo prošnjo slovenske Matice ter jej že pred štirimi dnevi po deželni kranjski vladi poslalo zaželene drvoreze. Ce drvorezi ne bodo poško-dovani, ne bo treba plačati nikakoršnega odškodovanj Zdaj manjka še 36 drvorezov, ktere hoče moj tovarš v . da se Je Tajnik j ----— * « T A " J^ "c**iue*xxxx , vxcv ou od poslednje seje pomnožila za 178 zvezkov sporočilo se Slavni odbor 3 odborové tako-le slednj leta, 54 letnikov 1156 Število matičinih udov se je od po- sej ki i rezati za 30 gold 28. februarja smo přejeli 36 drvorezov po c. kr. kranjski namestniji s pogojami, kterih je omenil gosp. Erjavec. Tudi Marnova slovenska slovnica českega jezika bila 15. novembra lanskega menda še ni v tiskarnici. 31. januarja 1867. leta j pomnožilo za.62, med temi je 8 ustanovnikov in prvosednik prejel Marnovo pismo, pisano v Prag Ja y tako da. je glavne, knjige zadnja številka nuarja 1867 iz Kotora, kamor je bilo prišlo iz Angle Koliko in ktere knjige je přejela Matica od 15 y novembra knjižničar J. Vávrů Izmed dop škega volj s tem listu France Marn poroča, da je zado s kterimi je Matica sprejela njegov v ""J^b^ Jv/ ^ivjvim iiiauv/i* vu xu. vuijcu O pogojami , o JVI^JLIIXII JV> xixauiv« o|jívjv>imi "jw^v to bode slavnému odboru naznanil gospod rokopis, ter prosi, da bi mu Matica poslala zagotovilo omenjam dveh da se bode ta knjiga res tiskala na Matičine stroške y y .iv,«. » vxxx^xxjdui uvcii. da se bode izkazal pri tiskarji ur. a^u. ^icgiu, r^x Gosp. Rajevskij, o kterem je c. k. vlade pred- je ceno tako-le postavil: Rokopis vtegne dati 10 tiska dr Ed. Gregru kteri sedništvo z odpisom od 24. nov. 1866. leta št. 3686/P. nih pol srednje osmerke; ako se natisne 1000 iztiskov, odgovorilo, da nima celó nič zoper to, da ga je odbor stala bode siovnica 230 gold. — 1. februarja se je izvolil za častnega uda slovenske Matice, se 29. nov. Marnu odpisalo tako-le: „Pošiljamo Vam zaželeno za-1866 zahvaljuje za to čast ter obeta, podpirati naše društvo. še v prihodnje gotovilo. Ali se ne bi stroški dali znižati pri vsaki poli za Gosp gold. ? Blaznik bi 1000 iztiskov tiskal po 20 gld 5°/0 metaliko za 100 gold dr. Jož. Muršec je Matici , v dar poslal pólo. Poskusite, morda pojde po te tudi v z namenom Naj obresti po namenu Matičinem ali rodoljubov obrnej se njene Od vsake tiskane pôle naj nam tiskar sproti pošilj Pragi ? po za poli v križnem závitku 90 Ker nam še ni došla nobena póla, zato iz tega pri tej priči v sobi vstřelí. Velika sreča sklepamo, da se tisk še ni pričel. Zakaj da ne ne vemo, hočemo pa poprašati ? tega gospodova je e ene stvari moramo omeniti, in ta je letnik ta, da si je tako pogumno tisti del života bránil, kamor je pes najbolj grabil, namreč grlo! — Več dni je zavolj > 7 obilnih ran moral v postelji biti. kterega je slavni odbor v V. seji 15. novembra 1866 primerljej svarilo vsem takim sklenil, da ga hoče izdajati Matica, ako jej dojde za- cenijo nego člověka! dosti primernega gradiva. Do današnjega dne nam ni bii izročen noben sestavek. kteri Naj bo žalostni ta svojega psa več i. Iz Ljubljane. — Povsod se govorica zdaj najbolj Treba pa je sedaj resno začeti misliti na koledar, suče okoli novih volitev za deželni zbor ravski, kranjski in česki, mo kakor bi centralistični in dvali da se mu nabere obilo podučnih sestavkov. V ta namen stični dunajski časnikarji radi imeli — tudi za tirolj naj slavni odbor pisatelje v posebnem naznanilu poklice (Kon. prih.) na delo. Vabilo. Slovenske Matice odbor je v VI. seji marca t.l sklenil, da Matica za 1868 led z obširnim prosen gosp logo dr letop leto izdá „národni k , za vredovanje je bil na- eiweis, kteri je tudi prevzel to isom se bodo jemali dalj in kraj pod učni sestavki iz vseh predmetov bodisi izvirni bodisi prestave. Pisateljem je na voljo dano stavke daruj ej o Matici ali da zahtevaj se bode odměřilo po navadi ali da plačilo svoje se- 7 Slovenske Matice odbor se toraj obrača do pisa- vseh slovenskih pokrajin s tem pozivom ter prosi telj e obilne podpore. Sestavki_ naj se pošljej BI aJ 31 maj t w Slovenske Matice odbor v Dr v-/ X VJ VA« Lj ubij ani 7ro Tom L marca 1867, , prvosednik 7 tajnik in odbornik Dopisi. Iz Postojne 11. marca. Od c. kr. deželnega predsedstva je přejela naša županija sporočilo vico volitve v deželni zbor imajo volilci 7 in da reda 7 iz pa tisti, ki plačuj ej o 10 gold, davka takem se skrči število naših volilcev pra-raz-; po 7 na kakih 30 Vrhnika pa jih ima nad 200. Castita naša županija se je za tega voljo brž obrnila do si. ministerstva na Dunaj ; nadjamo se, da naša prošnja ne bode brez vspeha VOl/CU« , silen ! *) ker razloček številk 30 in 200 je vendar pre- Iz Senožec 28. sveč. (Trihrat vrze pès svojega gospoda na tla.) Ako se po mestih vsaka mala dogod-bica naznanja po časnikih, naj tudi jaz iz dežele povem 7 ki ima saj to prednost, da ni brez nauka: G. je hotel svojega zeló velicega pa v se Gosp. 10 eno pl mesecev starega psa (parskega rodu) kaznovati. Pes se renčé skrije pod kuhinjsko ognjišče, gospod ga pa sili in sili izpod zavetja. Na ta ropot doide hišna gospodičina, ktera je psa naj večkrat napasila m brani psa Gospodičini hvaležni pes tovidevši, plane izpod ognjišča na gospoda, ter ga za prsi zgrabi in na tla vrže. Vdarci po psu od hišnih, kteri so na gospodov krik prihiteli so psa LIOUIU J IVtV/1 A OVJ ULC* ^UO^/l/UVy V J\ua J^ilUItUlIj toliko zmotili, da se psu iztrga in z veliko silo v vežo vleče; pes pa zmiraj tikoma za njim, ga zopet od zadej zgrabi in neusmiljeno na tlabunkne. Hišni zdaj psa toliko od gospoda spra vij o bližnjo sobo uide da mu v Ni čuda tedaj da se je oglasila tudi „Lai in pod nadpisom „Neuwahlen" 1. kanono spu skega. Zeitg. stila na národni volilni odbor.*) Ker današnje „No vice" na drugem mestu pretresaj o omenjeni spisek, zato ga mi puščamo pri miru, in po svoje besedo poprimemo o novih volitvah, kterih bo treba, ker je razpuščen prejšnji naš deželni zbor, kteremu se je isto pripetilo kar českemu in moravskému, in bi se to lahko zgo- dilo tudi tiroljskemu, in čemur se je le po večini gla sov umaknil galiciški. . Ljudjé ; ki niso vajeni ustavnega (konstitucijskega) življenja, menijo, da je to kaj čuda posebnega, ako se ktero razpusti deželni ali državni zbor, in nasprotnim stránkám je taka nevednost voda na njih mlin, da trobijo ljudém na uho da razpust je kazen nepokornim itd* Raz pust deželnih ali državnih zborov je prav posta vna navada v vseh državah, kjer vlada ni samooblastna (ab-solutistična). Vladar ima pravico razpustiti zbor in sklicati novega, pa tudi tega sopet razpustiti, ako ni vladi po volji. Al če ustavoljubno ministerstvo vidi, da temu, kar ono zahteva, nikakor ne pri trdij o državni zbori. ali pa takrat ali samo prostovoljno odstopi od vlade mu vladar slovo dá, ker vidi, da zastopniki ljud HHHHHHHÍ^HIIHIHHHHHHHIí raz stva tega nočejo, kar ministerstvo hoče. takih pustih državnih zborov vejo Angleži, Francozi 7 jan ci 7 Spanjci, Prusi Belgi veliko povedati ; tudi naš resvitii cesar je razpustil leta 1848. državni zbor v omerižu. , . l . z Kadar tedaj vladar razpusti zbor in kliče volilce novim volitvam, to nič druzega ni kakor to, da vpraša volilce: ali so zadovoljni z ravnanjem svojih poslancev ali ne? Na to vprašanje pa odgovorijo volilci s tem, da svoje zastopnike pri novi volitvi zopet enoglasno volijo, česož njimi zadovoljni, ali da volijo druge, če poslanci ne ravnajo po njih mislih za prid deželi in državi. To isto pravi Najviši patent Njih Veličanstva od dne t. m. rekoč: ,,Mi smo torej sklenili obrniti se še enkrat do svojega naroda kranjskega. Pri novih volitvah za deželni zbor je tedaj dolž nost vsacega volilca, na to vprašanje po resnem pre vdarku pošteno in odkritosrčno odgovor dati z volitvijo svojo, brez strahu ali ga kdo pisano gleda, zakaj volitev je vsakemu volilcu popolnoma prosta in sveta pravica, in ne, da bi kdo na ljubo komu volil ali da bi se plašiti dal koma. Sram ga bodi kdor je figa mož ali kdor misli, da mu pri volitvi more 7 uu guojjuuoi o^iavijv; , via» mu v . * . pes plane tretjic na-nj in ga tako PF.fP^*.1*110 P™!?^ kdo drug zapovedovati kakor sama vest njegova. Zdaj pri novi volitvi hoće presvitli cesar odgovora po volil-cih: ali so poslanci vaši prav storili ali ne, da so želeli prinesti pred tron cesarski, da silovito na tla trešči, da se hiša strese. Branitelji so mogli s posebnim pogumom razkačenega psa le toliko zmotiti, da gospod doseže puško, ktera edini sreči nabita na steni visela, ter ljubljenca svojega njegovi Njih Veličanstvo sliši, kaj v blagor kranjske naše dežele in pa vsega cesarstva zastopniki vaši mislijo. Kakor pa vest zahteva, da vsak pošteno, okrito- srčno :wa piv »vou "«"»Vf« j ' — r -----7 ------ OJ. . brez strahú voli, tako pa zahteva tudi dolžnost vsacega deželana, ki ima pravico voliti, da gré Ali ni to pomota, ker pri predzadnjih volitvah je znašalo volit. Kakor je znano, SO volitve po mestih in trgih Število volilcev v Postojni 79, na Vrhniki 164? In kako sploh drugač kakor po kmetih. Po mestih in trgih, kjer je more biti tak velikansk razloček, ker Vrhnika ima manj pre-bivalcev kot Postojna; una jih šteje 1647, ta pa 1666. Vred. Kakor se sliši, pride „Laibacherčni" spisek tudi slovenskem jeziku na dan. Naj ga ljudje sodijo po razjasnilu „Novic — 9 f volilcev manj, voli vsak, ki ima po postavi pravico volitve, kar naravnost poslanca; po kmečkih občinah pa, kjer je iz celega okraja (kantona) ali se več okrájev skupaj sila veliko ljudi, ki imajo pravico voliti, volijo ti še le izmed sebe možé (izbiralce), ki grejo na na-povedani dan volit poslanca ali vec poslancev, kolikor jih je za skupni okraj po postavi odločenih. Dozdaj so se ti možje, ki bodo poslance volili, domá v občini volili; kak uradnik iz gospóske je přišel k njim in domá so volili. Zdaj je c. k. deželna vlada to drugač ukazala: ljudje, ki imajo pravico izbiralce voliti, morajo v kancelijo k gosposki priti. To bode marsikomu, ki ima daleô do gosposke, zeló težavno. Vendar naj ni-kogar ne straši težavna pot; deželni zbori imajo srečo ali nesrečo vsacega deželana, naj si je kmet, rokodelec ali kar si bodi, deloma v svojih rokah; zato ni vse eno, kdo je poslanec. Naj konečno še omenimo to, kako pijani od veselja so nemški centralistični in dvalistični listi, da so raz-puščeni trije deželni zbori, ki so zato nevšečni, ker brez odkritosrčnega pisma do presvitlega cesarja niso hotli poprijeti se volitev v državni zbor. Da bi jim sedanje veselje nikoli ne presedalo! Ako se svojemu Cesarju nepremakljivozveste dežele kakor kranjska in tiroljska, — ako se dežela česka (pemska), ki je z moravsko vred še le lani v strašni vojski s Prusom kri in premoženje zvesto žrtovala Avstrii, —ako vse te dežele se nočejo molčé udati, kar sedanje ministerstvo zahteva, tedaj, pravimo, ni čas, da bi radosti poskakovali nemški dvalisti, marveč Čas je, da vsak lojalen Avstrij an žalostnega srca glavo pobesi! — Eo so Nemci na pretrganje nasprotovali cesarskemu manifestu od septb. 1865. Slovenci pa radostno pozdravljali to cesarjevo pismo, ki bi se bilo imelo z izrednim državnim zborom, 2. januarja t. 1. poklicanim, izvršiti, takrat smo dobili Slovenci priimek „rakovcev" (reakcionar je v), „nezvestnjakov ustavnih" in cel koš druzih psovk, — zdaj nas psujejo pa „ultramontanee," „fevdalce" itd. „N.Pressi" in „Triesterci" pa je posebno naša prečastita duhovščina strašen trn v pêti, in kar morete, hujskate našega knezoškofa, naj bi s střelo udaril va-nj o in jej prepovedal vdeležvanje pri volitvah. Lajavci so pozabili, da so knezoškof v deželnem zboru 1864. leta sami se krepko borili za volilne pravice •kaplanov. Pa če bi se tudi to ne bilo zgodilo, knezoškof dobro vejo, da duhoven ni paria v državi, ampak da je državljan enako upravičen kakor je enako-obložen, tedaj mu državljanskih pravic nihče in tudi škof kratiti ne sme; — knezoškof dobro vejo, da duhovščina, ki med ljudstvom živi, najbolje pozná njegove nadloge in potrebe, in mu tedaj tudi pravo sveto vati more ; knezoškof pa tudi to dobro vejo, da c. k. deželna vlada ne prepoveduje svojim vorsteherjem, adjunktom, aktuarjem itd. itd, da se nimajo vtikati v volilne zadeve; kako bi tedaj de kán ne smel, kar sme „vorsteher", ali kaplan ne, kar sme „adjunkt"? Ako deluje posvetna gosposka, dolžnost je tudi duhovne, da ona ne drži križema rok. Poglejmo v druge dežele, in škofe celó vidimo na čelu narodnih volilnih odborov. Tako prvi stoji podpisan konservativnemu (narodnemu) volilnemu odboru velikih posestnikov na Marskem : knezoškof olomuški knez Furstenberg. V svesti smo si tedaj, da tudi o tem veljá geslo • svetlemu našemu knezoškofu : stati saj nad strankami." — (Kako se je obnašati pri novih volitvah Velika težava pri volitvah, ki bodo zdaj znovega za deželni zbor, utegne ta biti, da bodo ljudje nejevoljni, da morajo spet sitnosti, spet nove stroške imeti in dragi čas muditi, in da morebiti poreko : čemu bomo volit hodili, če naše volitve nimajo obstanka? raji doma ostanimo, saj je vse eno.—Al takim, kitako govore, je odgovoriti, da se nikjer na svetu, posebno pa v političnih rečeh, nič ne doseže brez truda in trpljenja. Vojščak kterega prvi strel preplaši, da pobegne, ne bo nikdar sovražnika premagal. Ako kje, gotovo je v političnih rečeh srčnosti, potrpežljivosti in neomajljive stano-vitnosti treba. Komur srce upade, kdor nad svojo rečjo obupa, je gotovo zgubljen. Zatoraj stojmo trdno, kakor skala; nepremakljivo, kakor naš troglavi velikan, v kterega zastonj butajo viharji, zastonj udarjajo strele, — on se ne gane ! Vsacega domorodca sveta dolžnost je tedaj : 1. Da nagovarja ljudi, da, kedar bodo volitve za izbiralce, naj že bodo pri županu, ali v kaki kancelii, ojdejo volit, kteri koli morejo. Ni dvombe, da odo ljudjé hudo obdelovani; in vsak sam lahko spozna, aa jih je laglje pregovoriti in presukati, če jih malo pride. 2. Da tudi sam pride k tem volit vam, da, če je treba, mánj zvedenim pravo svetuje, pa tudi pazi, da se nikomur sila ne delà, in nobene napačnosti ne godé. Lahko se zanesemo, da naš narod, zvest svoji veri, svojemu cesarju in svoji domovini, s svojo navadno srčnostjo in stanovitnostjo svojo dolžnost ispolni. — Iz Ljubljane. (lz deželnega odbora kranjskega.) Novoizvoljeni deželni odbor je imel 25. februarja prvo svojo sejo. Gosp. deželni glavar pl. Wurzbach je v kratkem nagovoru pozdravil nove odbornike ter izrekel nado, da bode novi odbor kakor prej šnj i v nekáli eni složnosti marljivo dělal deželi na korist. Dr. J. Bleiweis ie na to izgovoril svoje prepričanje, da se sloga v deželnem odboru tudi v prihodnje ne bode kalila, če tudi so obravnave v deželnem zboru včasih viharne. Sedanjemu deželnemu odboru se sicer od neke strani očita, da je n á r o d e n ; toda ali ne bi bilo p r o t i n a-ravno, aêo bi deželno, to je, národovo zastop-stvo drugačno bilo kakor národno? — Odstopivšima odbornikoma g. dr. Jož. Županu in g. Kar. Dežmanu se je za njuno nevtrudljivo delo vanje soglasno izrekla zaslužena zahvala. — Potem dr. Bleiweis poroča o vlogi, v kteri po kmetij ski družbi gosp. Koren, predsednik poddružnice planinske, razodeva, da n o v a postava o nabiranji vojakov globoko sega v kmetiške razmere ter prosi pomoci. Dr. Bleiweis nasvetuje, naj odbor brž drugi dan predlaga deželnemu zboru, da de-. želni zbor sklene prositi deželno vlado, da izprosi pri Njih Veličanstvu cesarju, da se nova rekrutna postava od 28. decembra 1866. leta odloží za zdaj in sicer tako dolgo, dokler se ta stvar ne reši po ustavni poti. Odbor je soglasno pritrdil temu predlogu. — O naznanilu deželne vlade, da se bode sirotnišnični zalog, ki znaša 211.000 gold., izročil deželnemu odboru, dež. glavarja namestnik gosp. dr. E. Costa sproži misel, ali ne bode zdaj potrebno, da se ustanovi lastna deželna blagajnica (denarnica)? Potreba lastne blagajnice bode čedalje veča, kajti razun sirotnišničnega záloga bode se deželnemu zboru izročil tudi zálog ustanov (štipendij) za učence, kakor se že upravlja Glavar- i'eva ustanova, ki ima 100.000 gold, premoženja. Ta dagajnica bode, ako se ustanovi, upravljala tudi dež. premoženje in zemljiščine odveze zaklad, od kterih se zdaj za upravljevanje cesarskim uradnijam plačuje 1600 gold, na leto. S tem zneskom in z odstotki od upravljevanja ustanovnih zálog bode se ta blagajnica lahko osnovala brez stroškov iz deželnega zaklada. Po resnem prevdarjanji omenjenih razmer je deželni odbor soglasno sklenil deželnemu zboru predložiti naslednja nujna nasveta: a) naj deželni zbor sklene, da si deželni zastop napravi lastno blagajnico, b) naj se deželni - 92 - odbor pooblastí za začasno pripravo za to blagajnico proti temu, da deželni zbor pozneje potrdi te priprave. — Da naši ljudjé po deželi zvedó obravnave deželnega zbora, deželnega glavarja namestnik g. dr. E. Costa nasvetuje: a) naj se stenografični zapisniki zborovih séj pošiljajo vsem županijam; b) napisi stenografičnih zapisnikov, njihov naslov in ODseg naj bode vprihodnje čisto slovenski, ker se sedaj večidel v deželnem zboru govori slovenski in bi tedaj nemški napis se prečudno podajal slovenskemu zapo-padku. Prvi predlog je bil soglasno, drugi z večino treh glasov zoper dva sprejet. — Naposled dr. Lovro Toman nasvetuje, naj se vsa posvetovanja deželnega odbora v prihodnje razglašujejo po „Novicah" in „Laibacher Zeitung." Predlog soglasno obveljá tem več, ker ste vredništvi „Novic" in „Laib." zagotovili, da hočete ta oznanila sprejemati brez plače. — Presvitli cesar so po milostivém sklepu od 28. svečana t. 1. prošnjo deželnega zbora kranjskega uslišati blagovolili, da se v eni naj prvih milodarnih državnih loterij en del loterijnega dohodka obrne na korist zidanja kranjske sirotnice. Popremilost-ljivem tem sklepu doide dobrotni napravi močna podpora. — C. k. ministerstvo kupčijstva je gosp. V. C. Župana potrdilo za predsednika kupčijske in obrtnijske zbornice, gosp. J. H o ra k a pa za podpredsednika. Predragi rojaki! Njih Veličanstvo naš premilostljivi cesar so s patentom od 1. marca t. 1. blagovolili skleniti, da naj se sedanji deželni zbor kranjski razpusti in naj se brez odlašanja razpišejo nove volitve. V tem patentu so Njih Veličanstvo milostljivo sami spoznali, „da Jim je dobro djalo, ko so zasli-šali zagoto vlj en j e zvestobe in udanosti zastopnikov svojega zvestega naroda kranjskega." Njih Veličanstvo so tudi priznati blagovolili, da je bil deželni zbor pripravljen, poslance voliti za državni zbor na Dunaji. Zastran misli pak, ki jih je razodel deželni zbor o nalogi in pristojnosti državnega zbora, sklenili so Njih Veličanstvo obrniti se do naroda kranjskega, ter so nove volitve ukazali. Pri vas je po takem, predragi volilci, da izrečete: ali so poslanci, ki ste jih komaj pred enim mesecem tako enoglasno volili, po vaših mislih ravnali in ali so se vašega zaupanja vredni izkazali. Ako bivši vaši poslanci niso izgubili zaupanja vašega, boste jih, kadar priđete po gori omenjenem Najvišem pozivu Njih Veličanstva k novim volitvam, zopet volili, kajti geslo njih bilo je in zmiraj bode: Vse za vero, cesarja in domovino! Bili pa so dosedanji poslanci (razun enega), da jih volilcem kličemo v spomin in živo priporočamo, ti-le : I. Poslanci kmetiékih sosesk: Za ljubljanski in vrhniški okraj: gosp. dr. Janez Bleiweis in gosp. Fideli Terpinc, grajščak. Za kamniški in brdski okraj: gosp. dekan Ivan Toman. Za kranjsko-loški-tržiški okraj: gosp. baron Anton Zois, grajščak in gosp. Anton Kos, ljubljanski stolni prost. Za radolški in kranjsko-gorski okraj: Gosp. fajmošter Lovro Pintar. Za postojnski-planinski-senožeski-bistriški in ložki okraj: gosp. dr. Costa, župan ljubljanski, in gosp. Matija Koren, posestnik. * Za vipavski in idrijski okraj: gosp. dekan Juri Grabrijan. Za novom eški, kostanj eviški in krški okraj: gosp. Jožef Zagorec, posestnik. Za trebanski, zatiški, žužemperski, mokronoški, litij ski in radeški okraj: gosp. Santo Treo, grajščak, gosp. grof Jožef Barbo, grajščak, in gosp. Miha Tavčar, fajmošter. Za kočevski, laški in ribniški okraj: gosp. Luka Svetec in gosp. Peter Kozler, posestnik. Za črnomeljski in metliški okraj: gosp. M. Kramaříc, posestnik. II. Poslanci mest in trgov. Za Ljubljano: gosp. dr. Lovro Toman in gosp. dr. Klun, profesor na Dunaji. Za Idrijo: gosp. vitez Anton Gariboldi. ^ t f ú naj Za Kranj in Lok o: gosp. Leopold Jugo vic, trgovec in posestnik v Kranji. Za Tržič, Radoljco in Kamnik: gosp. dr. Pre vec n advokat v Kamniku. Za Postoj no, V»rhniko in Lož: gosp. baron Janez Slojsnig. Za Novomesto, Kostanj evico, Krško, Črnomelj, Metlikom Višnjo goro: gosp. Lu* devik Ravnikar. Za Kočevje in Ribnico: gosp. France Souvan, posestnik v Ljubljani. 111. Poslanca kupčijske in obrtniske zbornice: Gosp. Ivan Horak in gosp. Jožef Debevec. Volitve zbiralcev bodo po okrajnih pisarnicah, na ktere naj volilci gotovo povsod pridejo! Narodni volilni odbor za vojvodstvo kranjsko. V Ljubjani 4. marca 1867. Odgovorni vrednik: Janez Murnifc. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani. — Čitalnica je prihodnje „besede" odločila na 24. dan t. m. in na 7. aprila. Odbor za glediščine igre in odbor za veselice sta bila naprošena, da sestavita program. — Od 16. t. m. naprej bodo vsako saboto sokolski shodi v Virantovih sobanah, h kterim vabi uljudno vse uđe in prijatle Sokola odbor. Poslano. Ne manjka se dandanes ljudi, kterih ni sram, tudi najgrjih laži trošili po svetu. Prepričani smo sicer, da pošteni ljudje sami na prvi hip presodijo in obsodijo take stranske nakane. Vendar ker se nam od vec strani zagotovlja, da neke osébe ne odjenjajo na javnih krajih za gotovo pripovedovati, da nas je volja predlagati deželnemu zboru, da se ptačilo deželnih odbornikov poviša, moramo take govorice očitno kot nesramno laž in hudobno natolcevanje zaznamovati. ■ ) V Ljubljani 11. marca 1867. Dr. Bleiweis, dr. Toman, dr. Costa, deželni odborniki. •) Ta laž prav jasno kaže, da nekterim ljudém ni nié prene-sramno, kadar iaČejo hudobne svoje namene doseči. Zato rojaki! ne dajte se prekaniti od lažnikov, ki ljuliko sejejo med pšenico, in varite se volkov, ki se plazijo zdaj v ovčjem kožuhu okoli vas ! Vred.