•o
Its ■o
-O
im
in
!©
-r--Ir-
Marguč na vrhu deskarske elite
Medena čipka izpod vrha Resevne
Št. 8/Leto 68/Celje, 29. januar 2013/Cena 1,30 EUR
□
□


ki se nahaja v Planetu Tuš v Celju, vam ob nakupu korekcijskih očal trikrat tedensko nudi brezplačni zdravniški pregled oči v ambulanti, opremljeni po najvišjih standardih.
Naročila na zdraviliški pregled I A] iT T A 07 in za informacije na telefon: I UJ OtU 7/ DU
Ob nakupu enih korekcijskih oial vam draga z enako enožariično dioptrijo podarimo.
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
Brez službe mladi in izobraženi
Krajevni uradi na tehtnici
Pobrskali smo po statistiki o brezposelnih na Celjskem in ugotovili, da se sla- na skupščini bo piše predvsem mladim in izobraženim. A tudi oni se po zabavi s kepanjem	"
*	i k UM a iaa i k	m M m ■ w
premogovnika
soočajo z vse bolj krutim izzivom: kako preživeti.
7
V Saša regiji zgroženi zaradi hitre ceste
Gospodarstvo poziva politično krizo rešite takoj
CELJE - Gledališče povezalo dijake
BISTRICA OB SOTLI -Motel bo oživel
AKCIJA	
Razkrivamo	čarovnijo
hujšanja	
Šolarjem kdaj res zdravo sadje?
AKTUALNO
Krajevni uradi na tehtnici
Glavna razloga, da ponekod razmišljajo o zapiranju, sta varčevanje in premajhen obisk
Z reformo lokalne samouprave sredi devetdesetih let so upravne enote, ki imajo sedež v nekdanjih občinah, na območjih večine novo ustanovljenih odprle krajevne urade. V njih lahko občani uredijo večino tistih opravkov, ki so v pristojnosti države in zaradi katerih bi sicer morali obiskati upravno enoto v bolj oddaljenem kraju. A če je bilo mogoče pred leti slišati veliko negodovanja iz tistih občin, kjer krajevnih uradov ni bilo, zdaj nekatere upravne enote razmišljajo o zapiranju manj obiskanih in tistih, s katerimi imajo prevelike stroške.
Kot pojasnjuje načelnik Upravne enote Celje Damjan Vrečko, jim kaj takšnega v Celju še na misel ne pride.
V okviru UE Celje delujeta krajevna urada v Vojniku in na Dobrni, oba sta dobro obiskana in že pred časom so tudi z obema občinama sklenili dogovor glede stroškov, tako da tudi varčevanje ne more biti razlog za tovrstne razmisleke. Obe občini krijeta večino stroškov za delovanje krajevnih uradov, upravna enota je oproščena tudi plačevanja najemnine. Krajevni urad v Vojniku je odprt štirikrat tedensko, na Dobrni en dan v tednu in občani obeh občin so se na tak delovnik navadili. Kot še dodaja Vrečko, so z obema občinama ter Občino Štore in mestno občino našli skupen jezik tudi glede občasnega koriščenja ostalih prostorov, v katerih uslužbenci upravne enote občasno opravljajo svoje delo.
Četrtek bo dan
Ponekod brez težav
V	UE Šentjur ne razmišljajo o ukinitvi krajevnega urada v Dobju. Kot pravi načelnica Marjana Metličar, so delo že v začetku organizirali tako, da delovanje krajevnega urada ne predstavlja dodatnih stroškov. Občina Dobje namreč prostore oddaja brezplačno, uslužbenka upravne enote pa se v krajevnem uradu ustavi na poti domov, tako da ni niti dodatnih potnih stroškov. Od oktobra lani so uradne ure z enkrat na teden skrčili na enkrat mesečno, tako da se lahko občani Dobja po opravkih oglasijo vsako prvo sredo od 15. do 17. ure. Število strank se s tem ni zmanjšalo, ampak so se ljudje temu dobro prilagodili.
V	okviru UE Velenje deluje samo krajevni urad Šo-
Novi tednik
Dva časopisa
v enem - prvič že 7. ffebruaija!
Novi tednik je z vami že 68 let. Lahko nam zaupate. Tudi zato, ker sledimo spremembam in smo del njih. Prisluhnili smo številnim bralcem in poslovnim partnerjem ter torkovo in petkovo številko nadgradili in združili v eno, četrtkovo.
Dva snopiča Novega tednika vam bosta vsak četrtek prinesla še več krajših novic o vašem kraju, zanimivih reportaž, priljubljenih rubrik in svetlih ter temnih zgodb, ki jih tudi na Celjskem piše življenje.
! L

tedmk
ri
Novi tednik od 7. februarja 2013 od četrtka do četrtka
Ne prezrite
Več podrobnosti o ČETRTKOVEM NOVEM TEDNIKU vam bomo razkrili v petek, 1. februarja.
V upravnih enotah se zavedajo, da so krajevni uradi za ljudi pomembni, saj jim tako približajo storitve države uprave. V večini upravnih enot na Celjskem so zato za delovanje krajevnih uradov že v preteklosti iskali čim bolj ugodne dogovore z občinami, v katerih delujejo.
štanj in z delovanjem tega ni težav.
Kljub nejevolji slab obisk
Kot kažejo napovedi v UE Mozirje, nameravajo resno razmisliti o ukinitvi najmanj obiskanih krajevnih uradov, ki delujejo na sedežih posameznih zgornjesavinjskih občin. Številke kažejo, da so bili krajevni uradi lani kljub menjavi večjega števila osebnih dokumentov zelo slabo obiskani. Če je v letu 2011 krajevne urade, ki so v posamezni občini sicer odprti en dan v tednu, obiskalo več kot 1.500 ljudi, so lani zabeležili samo še 1.300 strank.
Slab obisk je po eni strani presenetljiv, saj je bilo v preteklosti veliko nejevolje, ko so se pojavile prve napovedi o zapiranju uradov. Ne glede na to, vsaj sodeč po napovedih, bodo zdaj v mozirski upravni enoti sprožili postopke za ukinitev najslabše obiskanih uradov.
Tudi v UE Žalec razmišljajo o ukinitvi krajevnih uradov, ki zdaj delujejo v vseh petih občinah v Spodnji Savinjski
dolini. Katere urade bodo ukinili, še ni povsem znano, saj se morajo, kot pravi v. d. načelnika žalske uprave enote Melanija Žvikart, o tem najprej dogovoriti z župani. Razmišljajo pa o ukinitvi dveh ali treh uradov.
Nekaj uradov že zaprli
Že doslej je bilo po Sloveniji zaprtih kar nekaj krajevnih uradov, v veliko upravnih enotah po Sloveniji o tem še razmišljajo oziroma to nameravajo v kratkem storiti. V UE Slovenske Konjice so tako število krajevnih uradov zmanjšali že v preteklih letih. Tako so zaprli urada v Ločah in Vitanju. Ostal je le krajevni urad v Zrečah, kjer pa, kot zagotavljajo v konjiški upravni enoti, letos glede delovanja ne bo sprememb.
UE Laško je že pred leti ukinila krajevne urade v Rimskih Toplicah, v Jurkloštru in v Šentrupertu, ostaja pa urad v Radečah. Uradne ure imajo ob ponedeljkih, sredah in petkih. Urad je dobro obiskan in za širšo območje izjemno pomemben. »Gre tudi za eno
delovno mesto,« nam je povedala načelnica mag. Andreja Stopar ter dodala, da se sicer soočajo s kadrovskimi težavami in finančnimi rezi, vendar je ukinitev urada v Radečah skrajni ukrep, ki bi bil zadnji v vrsti nujnih varčevalnih potez. Zaenkrat o tem ne razmišljajo.
Brez varčevanja ne gre
UE Šmarje pri Jelšah ima krajevne urade v vseh občinah na območju Obsotelja in Kozjanskega, torej v Rogaški Slatini, Rogatcu, Podčetrtku, Kozjem in Bistrici ob Sotli. Z novim letom so nekoliko skrajšali njihov poslovni čas, ukinjali pa jih zaenkrat, kot pravi načelnik Vinko Habjan, ne bodo. Pri tem poudarja, da vsi uradi, ki so sicer zelo dobro obiskani, še lahko delujejo predvsem zaradi izjemnega posluha občin, ki zagotavljajo prostore in krijejo stroške njihovega obratovanja. Upravna enota tako zagotavlja le računalniško opremo in krije stroške zaposlenih.
BA, StO, AD, ŠO, US, IS
Foto: GrupA (arhiv NT)
Poračun mesečnih vozovnic šele marca
Čeprav so dijaki in študentje, ki so januarja kupili subvencionirano medkrajevno šolsko mesečno vozovnico ali kombinirano vozovnico po višji ceni, pričakovali, da jim bodo ob nakupu teh vozovnic že za februar upoštevali preplačilo, bodo do tega upravičeni šele marca. Doplačilo 5 evrov za mestni potniški promet v Ljubljani in Mariboru pa ostaja še naprej.
Kot smo že poročali, so dijaki in študentje za januarske mesečne vozovnice plačali v povprečju 15 evrov več, kot so zanje plačevali od začetka tega šolskega oziroma študijskega leta. Država je nato zaradi namere sindikatov, da sprožijo postopke za referendum glede za-
kona o uresničevanju državnih proračunov za letos in prihodnje leto, subvencije zmanjšala in kljub temu, da so sindikati pobudo umaknili, je januarja še obveljal spremenjen pravilnik o šolskih prevozih. Že takrat so v ministrstvu za infrastrukturo napovedali, da bodo cene subvencioniranih mesečnih vozovnic februarja vrnili na začetno raven. Ta bo veljala že za nakup februarskih mesečnih vozovnic, tisti dijaki in študentje, ki so januarja kupili dražje vozovnice, pa bodo to razliko lahko uveljavili šele marca. Tisti, ki za marec ne bodo kupili vozovnice, tega poračuna kasneje ne bodo mogli uveljavljati.
IS
Brez službe mladi in izobraženi
Stečaji večjih podjetij se odražajo tudi v lanskih analizah trga dela
Programi aktivne politike zaposlovanja delodajalcem ponujajo možnost pridobitve subvencije v primeru zaposlitev določenih skupin brezposelnih. Poleti so bili objavljeni štirje pozivi in v tem času se je na ta način že zaposlilo 466 brezposelnih, 125 brezposelnih oseb pa se je samozaposlilo. 196 brezposelnih je bilo vključenih v usposabljanja, 254 jih je pridobilo ali potrdilo nacionalno poklicno kvalifikacijo, 146 se jih je usposabljalo pri delodajalcu na delovnem mestu, v celem letu je bilo v javna dela vključenih 393 udeležencev. Skupno je bilo v programe aktivne politike zaposlovanja v letu 2012 vključenih 2.247 brezposelnih.
Za celjsko regijo so bili lani na trgu dela značilni nekoliko slabši trendi kot v Sloveniji, ugotavljajo v območni službi Zavoda za zaposlovanje Celje, ki jo vodi Karmen Leskošek.
Do septembra so kljub stečajem še beležili rahlo upadanje, oktobra pa so se prijavili iskalci prve zaposlitve, nato še delavci zaradi stečaja CMC in konec leta še veliko tistih, ki jim je potekla zaposlitev za določen čas. Vse to je brezposelnost dvignilo na 12.309 brezposelnih oziroma 6,7 odstotka več kot v decembru 2011. Tudi v Sloveniji je sicer v celoletnem obdobju brezposelnost narasla, vendar manj kot za 4,7 odstotka. Med uradi za delo izstopa Urad za delo Laško s 13-odstotnim povečanjem brezposelnosti, na Uradu za delo Šmarje pa beležijo le odstotno rast.
I REGISTRIRANE BREZPOSELNE OSEBE* I				
Urad za delo	december 2011	december 2012	mesečno povprečje v letu 2012	indeks rasti**
Celje	4.065	4.281	4.021	100,5
Laško	937	1.065	998	110,0
Sl. Konjice	1.342	1.455	1.329	103,6
Šentjur	1.064	1.163	1.095	114,8
Šma./Jelšah	1.842	1.863	1.794	97,4
Žalec	2.289	2.482	2.201	93,6
OS Celje	11.539	12.309	11.439	100,9
* december 2012
** indeks rasti: leto 2012 v primerjavi z letom 2011
Delodajalci so ponudili 27 odstotkov manj prostih delovnih mest kot leta 2011, zato se je zaposlilo 6 odstotkov manj brezposelnih kot leto prej - 5.600. Največ zaposlitev je bilo marca (687), najmanj pa v poletnih mesecih in decembra (malo več kot 300 na mesec).
Glede na strukturo brezposelnih celjska regija v primerjavi s Slovenijo izstopa po večjem deležu žensk, stečajnikov in trajno presežnih delavcev ter večjem deležu brezposelnih, starih
10,4-odstotni delež regije med brezposelnimi.
Razkorak
Poleg nižjega povpraševanja po delavcih je bil tudi v letu 2012 v ospredju razkorak med pričakovanji delodajalcev od kandidatov (tako glede izobrazbe kot drugih znanj in kompetenc) in znanji ter pričakovanji brezposelnih. Med brezposelnimi jih ima 12,2 odstotka višjo ali visoko izobrazbo in le 25,7 odstotka poklicno. Nasprotno od tega je bilo kar
Rast tudi v Sloveniji
Brezposelnost je bila ob koncu lanskega leta večja kot v letu 2011 v Novem mestu (+13,1 odstotka), Ljubljani (+11,1), Sevnici (+9,7), Novi Gorici (+8,7), Kopru (+8,6), Trbovljah (+8,4), Celju (+6,7) in Kranju (+6,4).
Manj brezposelnih kot decembra leta 2011 je bilo v
Murski Soboti (-6,0 %), Mariboru (-4,4), Ptuju (-3,4) in Velenju (-2,6).
Na Celjskem manj zaposlitev
Za trg dela v regiji so bili lani značilni večji priliv v brezposelnost in manj zaposlitev kot v letu 2011. V evidenco brezposelnih se je prijavilo 10.989 oseb, kar je
14,5 odstotka več kot v letu 2011. Poleg delavcev, ki so izgubili delo zaradi stečaja podjetja (med večjimi so Alpos, Garant Polzela, LID, Radeče Papir, CMC), se je prijavilo kar 32 odsot-kov več presežnih delavcev (1.959 oseb), 1.642 iskalcev prve zaposlitve in 4.874 delavcev, zaposlenih za določen čas.
I BREZPOSELNOST PO OBMOČNIH SLUŽBAH I	
št. reg. brezp. oseb stopnja reg. brezposlenosti ( %)	
Slovenija	118.061 12,1
OS Celje	12.309 12,9
OS Velenje	7.805 12,4
ISKALCI ZAPOSLITVE
Urad za delo	vsi	ženske	iščejo 1. zaposlitev	stari do 25 let	trajno presežni in stečajniki	dolgotrajno brezposelni	stari 40 do 49 let	stari 50 in več	invalidi
Celje	4.281	48,1	15,3	11,7	24,1	45,4	20,5	31,4	1 1 ,5
Laško	1.065	46,2	14,9	1 3,2	37,6	42,4	23,1	32,1	1 0,9
Sl. Konjice	1.455	50,1	15,9	15,4	23,0	47,7	18,1	31,7	15,3
Šentjur	1.163	48,3	14,1	12,2	32,5	45,1	21 ,0	33,4	14,0
Šm./Jelšah	1.863	51,6	15,0	1 4,4	27,4	48,1	23,6	29,8	1 9,6
Žalec	2.482	46,5	1 1 ,6	11,8	29,9	42,2	21 ,4	33,5	13,2
OS Celje	12.309	48,4	14,5	12,7	27,6	45,1	21 ,1	31,9	13,7
do 25 let. Manjši pa so deleži starih 50 in več let, tistih s končano osnovno šolo in delež invalidov. O težavah mladih, ki težko pridejo do zaposlitve, govori tudi podatek, da mladi iz celjske regije predstavljajo 11,3 odstotka vseh mladih brezposelnih - torej več kot je siceršnji,
37 odstotkov vseh prostih delovnih mest za kandidate s poklicno izobrazbo in le 13 odstotkov za kandidate z višjo ali visoko izobrazbo. Na ravni znanj je razkorak še očitnejši, kar se bo ravno tako odrazilo pri prihodnjem zaposlovanju.
URŠKA SELIŠNIK
Mminovo
V NOVEM TEDP-^
Prvo, prvega ne pozabiš nikoli
Porumeneli listi izdajajo, da je že dolgo tega ... od tiste prve ljubezenske pesmice, pisma ob pospešenem ritmu srca, shranjenega spominka nanjo, nanj. Zagotovo takšen spominek v kakšnem predalu hranite tudi vi. Delite ga z
nami, z našimi bralci. Obudite spomin, ko vas je zašče-getalo samo ob misli nanj, nanjo. In po kopici selitev, novih ljubezni, ste tisto pesmico, pisemce, darilce kljub vsemu hranili. Ker je bil vaš prvi, ker je bila vaša prva.
fc CStofi. v dvoj
OubezenskimTpomink*^' W nas b° '
. ^ najbolj SaSn^S0 «"bežen
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Gospodarstvo poziva: politično krizo rešite takoj
Politikom sporoča, naj se nehajo igrati s Slovenijo
Razmere v gradbeništvu je treba nujno urediti, panogo ponovno organizirati in regulirati ter ji vrniti pomen in ugled. Gospodarstvu ter podjetjem, ki so še preostala. je treba omogočiti poslovanje, rast in razvoj ter obstoj, kot je to praksa v drugih evropskih državah.
Tako so minuli teden izpostavljali v Celju, kjer je domače Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov ob pomoči GZS-Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala v okviru projekta SODICO izvedlo delavnico o ureditvi javnih naročil. Z delavnico so želeli prispevati k urejanju razmer v eni izmed najpomembnejših panog gospodarstva, v gradbeništvu. Ob poplavah preteklega leta in ogromnih sredstvih iz EU za nizko energijsko sanacijo stavb ter drugih napovedanih investicij se vedno znova zastavljajo vprašanja, kdo bo saniral plazove, nasipe, poškodovane ceste, mostove, struge, obnovil poškodovane stavbe, izvedel protipoplavne ukrepe, pripravil projekte in dokumentacijo, odločal o vplivih na okolje ter energetsko obnovil naše stavbe.
Skladi namesto socialne države?
Gradbeništvo je v vsaki državi nujno potrebno, ker
gradbenih objektov povečini ne moremo uvoziti. Zato države to panogo skrbno varujejo kot eno pomembnejših za nacionalno gospodarstvo in kot panogo, v kateri se obračajo izjemno visoki zneski. V Sloveniji so gradbeno panogo v preteklih letih, navkljub njenemu ogromnemu pomenu, skoraj uničili in jo osiromašili do te mere, da je v medijih in splošni javnosti zaznamovana kot nepoštena, etično sporna in izkoriščevalska.
Zato so predstavili mednarodni projekt SODICO, ki v Sloveniji, Bolgariji, Madžarski in na Hrvaškem raziskuje možnost uvedbe primernega koncepta socialnih skladov. Te ustanavljajo in upravljajo socialni partnerji, nacionalni predstavniki delodajalcev in delojemalcev, saj so vplačniki v sklad tako podjetja kot zaposleni. Za posamezno panogo, na primer gradbeništvo, se lahko ustanovi več po namenu različnih skladov. Z njimi se nadomešča vlogo socialne države, kot jo za nekatera področja poznamo v Sloveniji, a kljub temu to še zdaleč ni dobro urejeno in so možnosti za izboljšave. Skladi so v tujini večinoma ustanovljeni na prostovoljnem članstvu in pokrivajo od 30 do 80 odstotkov podjetij in zaposlenih v posamezni, tudi gradbeni panogi.
US
Pozivu zbornice prikimavajo tudi v mnogih podjetjih na Celjskem. Praktično vsi gospodarstveniki trdijo, da so te spremembe nujne, če hočejo ustvariti bolj spodbudno okolje, ki bo vsaj prihodnje leto omogočilo gospodarsko rast. Direktor Savinjsko-šale-ške gospodarske zbornice Franci Kotnik je ocenil:
»Res je slabo za gospodarstvo, kar se dogaja na nivoju vlade, sploh zaradi dejstva, da so se ustavili neki pozitivni premiki, ki smo jih zaznali v zadnjem času. Teh predlogov, ki so jih v zbornici oblikovali predvsem na pobudo podjetnikov, je res veliko, prvenstveno pa bi bilo treba rešiti delovno-pravno zakonodajo. Na dogovore okoli nje bo vladna kriza zagotovo vplivala.«
Gospodarska zbornice Slovenije (GZS) je javno pozvala prvake političnih strank in vse druge vodilne politike v državi, da urgentno razrešijo vladno krizo, v duhu delovanja pravne države in hkrati v izogib še hujši gospodarski krizi.
V teh dneh slovenski gospodarstveniki izražajo ogorčenje in razočaranje nad delovanjem in ravnanjem vrha slovenske politike, ki se ne zna ali pa celo noče trezno in v dobrobit Slovenije odzvati na izredne razmere. Kako zelo je delovanje vlade že zastalo, občutijo tudi na zbornici. V zadnjih dveh tednih bi morali različnim ministrom predstaviti naše nove konkretne predloge ukrepov za izhod Slovenije iz krize, pa so se uspeli srečati le z dvema.
Tako na dnevnem redu različnih ministrstev med drugimi na uresničitev čakajo predlogi za odpravo katastrofalnih razmer v gradbeništvu, za preno-
vo insolvenčne zakonodaje, za hitrejše in obvezno arbitražno razreševanje gospodarskih sporov, za številne spremembe uredb s področja varstva okolja, za izboljšanje vizum-skega režima, za odpravo administrativnih ovir, za odpravo anomalij in ovir obrtnikom in podjetnikom v noveli obrtnega zakona ter predlogi smernic za boljšo tehnološko politiko in smernice novega investicijskega razvojnega zagona.
Rešitve na mizi
Država ima torej na mizi kup konkretnih rešitev, ki jih predlaga GZS. Žal zdaj stojijo zaradi vladne krize, ki ji ni videti konca. Zato na GZS menijo, da je skrajni čas, da se politika neha igrati s Slovenijo. V imenu gospodarstva zahtevajo spoštovanje pravne države in urgenten dogovor ključnih političnih akterjev o nujnih ukrepih, ki jih je treba takoj nadaljevati. Okrnjene vlade, v kateri bodo
nekateri ministri opravljali le tekoče posle, si ne smemo in ne moremo privoščiti. Delovanje takšne vlade in opravljanje zgolj tekočih poslov na nekaterih ministrstvih je v takšnih razmerah skorajda enako, kot da vlade sploh ne bi imeli.
»Še posebej nas to skrbi zaradi nedavnih in napovedanih dodatnih bremen, ki jih je vlada naložila ali pa jih je napovedala v obliki trošarin ali drugih prispevkov na energijo, kar je bil za številna podjetja pravi elektrošok. Nujno ga je čim prej odpraviti,« trdijo v GZS in dodajajo, da razumejo frustracijo državljanov, ki jo povzroča takšno ravnanje nekaterih vodilnih slovenskih politikov. Obenem pa tudi apelirajo na sindikate k razumnim in konstruktivnim predlogom, ki bodo realno uresničljivi, da ne bi zašli v še globljo krizo.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Gradbeništvu vrniti ugled in delo
Sejem za poslovneže
V sredo se začenjata sejma Ifam (za področje avtomatizacije, mehatronike, robotike, merilne tehnike ...) in Intronika (za področje strokovne in profesionalne elektronike, komponent, močnostne elektronike, orodij ...). Mednarodna sejma v organizaciji celjskega podjetja ICM bodo na Celjskem sejmišču v dvorani K zaključili v petek.
Gre za strokovna sejma, ki sta v letošnjem letu z vidika sejemske statistike dosegla najboljše rezultate. Na obeh B2B (business to business) sejmih Ifam&Intronika Slovenija 2013 se bo predstavilo skupaj 99 razstavljavcev, od tega 55 neposredno, več kot 44 pa bo zastopanih podjetij. Iz Slovenije prihaja 45 razstavljavcev, 10 pa iz tujine. »Tako se lahko letos pohvalimo z največjim številom neposrednih razstavljavcev do sedaj in tudi z največjo zasedbo razstavnih prostorov,« napoveduje direktor podjetja Toni Laznik, ki izpostavlja so-
delovanje s številnimi organizacijami ter bogato obsejemsko dejavnost. Letos posebej izpostavljajo okroglo mizo z naslovom Eco design - zeleni izdelki in energetska učinkovitost - regulativa in ukrepi v praksi - priložnosti za ponudnike zelenih izdelkov in tehnologij.
Sejem Ifam je edini strokovni sejem B2B v Sloveniji in regiji, ki celovito ponuja platformo za vse sektorje iz področja avtomatizacije, mehatronike, robotike ... ter s svojim širokim spektrom proizvodov, rešitev in storitev zadovoljuje poslovne potrebe. Domači in tuji razstavljavci prikazujejo zadnje dosežke, ideje, rešitve, inovacije in informacije z omenjenih področij. Letos zelo uspešno nadaljujejo z možnostjo elektronske »online« registracije, tako za razstavljavce kakor tudi za obiskovalce.
US, foto: GrupA
Z lanskega sejemskega dogajanja - Št. 8-29. januar 2013
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
Pestro na skupščini, ki se je začela ob 4. uri zjutraj
Potem ko predsedujoči malim delničarjem ni dovolil razprave, je na skupščini Premogovnika Velenje zavrelo
Na izredni skupščini Premogovnika Velenje (PV), ki je bila v nedeljo ob precej nenavadni uri, saj so se delničarji zbrali ob 4. zjutraj, se je zgodil večji zaplet, ki pa ga vpleteni različno razlagajo.
Na skupščini so na nasprotni predlog večinskega lastnika Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) za posebnega revizorja imenovali ljubljansko družbo Ernst&Young, ki bo preverila pravilnost poslovanja premogovnika. Izredno skupščino so sklicali trije mali, nekaj več kot 9-odstotni delničarji PV, in sicer družbe MP Naložbe, Towra in Intertrade ITC v likvidaciji, prek svojega pooblaščenca odvetnika Vla-dimirja Biliča. Ti so za posebnega revizorja predlagali podjetje Audit&Co, vendar o tem predlogu v nedeljo niso glasovali.
Spomnimo, da je revizijsko podjetje že za lansko skupščino izdelalo poročilo, ki se nanaša na preverjanje ustreznosti cene premoga za obdobje 2005-2009. Na lanski skupščini je odvetnik Bilič vložil izpodbojne tožbe, zoper te pa je PV vložil
pritožbe, vendar postopek še teče. Glede na to, da tudi ni zaključen postopek glede omenjenega poročila, uprava ni želela sklicati skupščine. Izredno skupščino so zato sklicali mali delničarji, potem ko so pridobili sklep in pooblastilo sodišča.
Naloga posebnega revizorja je med drugim, da preveri ustreznost cene, po kateri je premogovnik prodajal premog Termoelektrarni Šoštanj (Teš), obseg morebitnega oškodovanja družbe in njenih delničarjev zaradi neustrezne prodajne cene premoga ter obseg morebitnega okoriščanja Teš ali krovne družbe HSE. Na predlog HSE sta bila iz nadzornega sveta odpoklicana Matjaž Janežič in Marko Štrigl, namesto njiju pa so imenovali Mar-janja Ravnikarja in Marka Bregarja.
Če sodimo po poročanju Društva mali delničarji -skupaj smo močnejši, je bila nedeljska skupščina precej burna, saj naj bi varnostni-
ki po naročilu predsednika skupščine Mirana Kosa fizično odstranili sklicatelje skupščine in pooblaščenca društva, potem ko so zahtevali razpravo. Po njihovih navedbah predsednik razprave o imenovanju posebnega revizorja in nadzornega sveta ni dovolil, predstavnikom malih delničarjev pa je dejal, da lahko uporabijo ustrezna pravna sredstva.
Breme nesoglasij
Da je prišlo do »neljubega zapleta«, pritrjujejo tudi v PV. Kot pojasnjujejo, je dejstvo, da ni bilo glasovanja o predlogu malih delničarjev, med njimi sprožilo precejšno nejevoljo. Ta se kljub večkratnim opozorilom predsedujočega na skupščini, odvetnika Kosa, ni polegla, zato je bil primoran pozvati varnostnike, ki so tri zastopnike manjšinskih delničarjev pospremili iz upravne stavbe. Skupščina se je po omenjenem dogodku nadaljevala, saj je bila kljub izključitvi nekaterih pooblaščencev manjšinskih delničarjev (ostali predstavniki malih delničarjev so bili
na seji prisotni do konca) sklepčna in je zaključila glasovanje o vseh točkah dnevnega reda.
Kot poudarjajo v premogovniku, jim je žal, da je prišlo do zapleta, vendar uprava ne more prevzeti odgovornosti za vodenje in potek skupščine. »Očitna nesoglasja, ki obstajajo med večinskim in nekaterimi manjšinskimi lastniki PV, se kot breme po nepotrebnem prenašajo na družbo in vplivajo na njeno dobro ime,« pravijo v upravi, »ki je zaradi razhajanj v strateških pogledih HSE in nekaterih manjšinskih lastnikov postavljena v nemogoč položaj.« Uprava PV ima namreč skupaj z zaposlenimi zahtevno nalogo izpeljave projekta optimiziranja proizvodne cene premoga, ki mora v letu 2015 znašati 2,25 evra na gigadžul, kar je pogoj za konkurenčno delovanje bloka 6, s čimer bo zagotovljena dolgoročna prihodnost premogovnika. Ravno cena premoga je temelj spora oziroma v nasprotju z zahtevami manjšinskih lastnikov, ki zahtevajo višjo ceno.
URŠKA SELIŠNIK
Gospodarski razvoj s podporo občine
Po odgovore z vprašalniki - Odziv dober
Celje naj bi do konca leta dobilo strategijo gospodarskega razvoja, ki nastaja v sodelovanju območne obr-tno-podjetniške zbornice in mestne občine. Prvo delovno srečanje skupine za pripravo strategije je bilo že sredi decembra in takrat so se tudi dogovorili, da v pripravo vključijo čim širši krog ljudi.
Tako so se odločili za objavo anketnih vprašalnikov, kako si razvoj gospodarstva predstavljajo občani ter večji gospodarski subjekti na območju občine. Že v prvem mesecu po objavi vprašalnikov na spletnih straneh zbornice so prejeli 145 izpolnjenih anket. Večino so izpolnili občani ter obrtniki in podjetniki, ob njih so se odzvali tudi v 35 gospodarskih družbah. Med
zanimivejšimi podatki so tisti o načrtih zaposlovanja. Tako 14 gospodarskih družb kljub zdajšnjim zaostrenim razmeram v naslednjih petih letih načrtuje zaposlitev 122 delavcev, med njimi bo tudi precejšen delež inženirjev in sorodnih visoko izobraženih kadrov. Po sprejetem akcijskem načrtu naj bi anketne vprašalnike zbirali do konca tega tedna, a v zbornici pravijo, da bi lahko čas še nekoliko podaljšali. Temeljito analizo zbranih podatkov bodo obravnavali na drugem delovnem srečanju, ki je predvideno za marec. V aprilu in maju bodo sledile delavnice ter okrogle mize o razvoju gospodarstva, saj želijo pripravljavci v strategijo pritegniti tako določene zainteresirane ciljne skupine kot tudi širšo javnost.
Konkretna spodbuda gospodarstvu
V Območni obrtno-pod-jetniški zbornici Celje so pripravili nabor kratkoročnih ukrepov za spodbujanje gospodarskega razvoja na območju občine. Svoje predloge so posredovali mestni občini, med njimi pa je tudi nekaj takšnih, ki bi jih bilo treba podpreti z denarjem iz občinskega proračuna.
Tako v zbornici predlagajo uvedbo obročnega odplačila komunalnega prispevka za naložbe v servisne, storitvene in proizvodne dejavnosti za obdobje treh do petih let, znižanje višine komunalnega prispevka in nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za te dejavnosti ter subvencije za odpiranje novih delovnih
mest. V ta namen naj bi iz občinske blagajne namenili 100 tisočakov, obrtnik ali podjetnik, ki bi na novo odprl delovno mesto, pa bi za vzpodbudo prejel po 4 tisočake na novo zaposlenega delavca. V zbornici predlagajo še pomoč pri subvencioniranju obrestne mere za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva v mestni občini. Že lani spomladi so se tako zavzeli za vnovično ustanovitev sklada za razvoj obrti in podjetništva, ki je pred dobrim desetletjem v Celju že deloval.
IVANA STAMEJČIČ
Med pozitivnimi učinki, ki bi jih lahko prinesli ti ukrepi, v zbornici naštevajo v prihodnjih letih več delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, več prilivov v proračun občine iz naslova dohodnine in drugih virov ter manj proračunskih izdatkov za socialne transfer-je. Zaradi novih delovnih mest bi se seveda povečala tudi osebna potrošnja in obseg naložb, s čimer bi se spet zagotavljala gospodarska rast.
Za mesec prestavljena dražba Voca
Stečajna upraviteljica družbe Ceste mostovi Celje Milena Sisinger je na osnovi sklepa sodišča brez posebnih pojasnil preklicala za 12. februar razpisano javno dražbo za prodajo delnic hčerinske družbe Voc.
Boj za družbo Voc, edini zdravi del CMC, traja že nekaj časa, znano pa je, da se zanj tudi lastniško poteguje sedanji direktor Roman Moškotevc. Slednji preko svojega podjetja Ahac obvladuje več kot četrtinski delež v Vocu, Sisingerjeva pa bo za ceno 870 tisoč evrov prodajala več kot 66-odsotni delež celjske družbe. Novo javno dražbo je upraviteljica Sisingerjeva razpisala za 5. marec.
US
V Laškem znova o kreditih
Iz precej skopega sporočila za javnost, ki so ga v petek po seji nadzornega sveta pošiljali iz Pivovarne Laško, seveda ni moč razbrati številnih težav, pred katerimi so se znašli v pivovarni.
Kot se glasi uradno sporočilo, so se nadzorniki Pivovarne Laško seznanili s ključnih kazalniki kapitalske ustreznosti in stanjem plačilne sposobnosti Pivovarne Laško ter postopki odprodaje naložb družb celotne skupine. Poleg tega so se »seznanili še s potekom pogajanj o reprogramu finančnih obveznosti z bankami upnicami. Uprava jih je seznanila tudi z aktivnostmi, ki jih je družba pričela izvajati v povezavi z decembrskim pismom nekaterih bank upnic,« so v Laškem zapisali v sporočilu za javnost.
Poleg ali ravno zaradi neuspešne prodaje različnih naložb je namreč uprava pivovarne v precejšnjih škripcih. Konec marca bo namreč v poplačilo zapadlo kar 266 milijonov evrov - torej skoraj celotni letošnji ocenjeni prihodek v Skupini Laško, Skupaj ima Laško do bank za približno 370 milijonov evrov posojil, zato je reprogram nujen za nadaljnji obstoj pivovarne. Seveda si uprava že dlje časa prizadeva z bankami doseči sporazum o dolgoročnem reprogramu posojil.
US
Četrtek bo dan za Novi tednik
Z več informacijami iz 33 občin na Celjskem. Ob četrtkih!
Novi tednik od 7. februarja 2013 od četrtka do četrtka
O prodaji radeške papirnice šele junija
Stečajni upravitelj družbe Radeče papir Borut Soklič bo po odločitvi upniškega odbora novo javno dražbo najverjetneje razpisal šele za junij.
Kot je pojasnil upravitelj Soklič, od predloga do razpisa dražbe mine najmanj dva meseca. Poleg tega seveda dražba za celotni kompleks radeške papirnice ne bo uspešna, če prej ne bodo našli pravega kupca. Ker resnega kupca ni na vidiku, bo dražba šele junija, vmes pa, tako Soklič, le upajo, da bodo našli koga, ki bi bil pripravljen prevzeti proizvodnjo v Radečah. Soklič se zaveda, da takšno podaljševanje agonije ni najboljše, vendar trdi, da je prodaja v prvi vrsti odvisna od resnosti povpraševanja in kupca. Tako bodo očitno v Radečah še naprej stroji in objekti samevali, vendar pa upravitelj Soklič zatrjuje, da je kljub visokim stroškom vsa oprema ustrezno vzdrževana. Nekdanji zaposleni seveda s takšnim razvojem niso zadovoljni, saj iz naslova kupnine pričakujejo tudi izplačilo odpravnin.
US
IZ NAŠIH KRAJEV
V/( v	■ ■ ■	v	■
Saša regiji zgrozeni
Dogajanje pri izboru trase hitre ceste od Velenja do avtoceste še kar buri duhove

Hitrocestna Žogica v rokah župana Kontiča?
V ministrstvu za infrastrukturo in prostor na naše vprašanje o razlogih za preklic javne razgrnitve trase Vele-nje-Podlog pojasnjujejo, da je do preklica prišlo izključno zaradi izrazito odklonilnega stališča lokalne javnosti v občinah Velenje in Žalec in odklonilnega mnenja velenjskega župana Bojana Kontiča.
Trase, ki je že v fazi razgrnitve sprožila tako buren odziv lokalne javnosti in ki je bila že v fazi razgrnitve deležna tolikšnega nasprotovanja, ni mogoče umestiti v prostor. Zato bodo različice nove trase predhodno usklajevane z zainteresiranimi občinami in lokalno javnostjo. Kot še dodajajo, trasa hitre ceste, ki je bila predmet javne obravnave, ne poteka mimo hiše predsednika vlade, pač pa po drugi dolini.
Izrisane trase od Velenja do Podloga na spletu ni več, saj so na ministrstvu preklicali javno obravnavo.
GORNJI GRAD - Ocena ministrstva za infrastrukturo in prostor, da nove različice trase od Velenja do Podloga zaradi nasprotovanja v lokalnem okolju ni mogoče umestiti v prostor, še vedno razburja mnoge, predvsem tiste, ki opozarjajo, da je povezava med Velenjem in avtocesto več kot nujna. Mnogi se sprašujejo, zakaj so javno razgrnitev odpovedali dan pred napovedano javno obravnavo, veliko pa je tudi špekulacij, da naj bi trasa padla zaradi tega, ker so jo predvideli v neposredni bližini hiše premierja Janeza Janše.
Zaradi padca nove trase so očitno najbolj razburjeni v Savinjsko-šaleški regiji. Predstavniki lokalnih skupnosti in gospodarstva Saša regije so na vlado oziroma predsednika Janšo ter pristojna ministrstva naslovili odprto pismo v povezavi s traso hitre ceste. Kot pišejo, zgroženi spremljajo dogajanje, povezano z umestitvijo trase 3. razvojne osi na odseku med Velenjem in avtocesto. Seveda so bili negativno presenečeni, ko je ministrstvo zaradi okoljske nesprejemljivosti zavrnilo prvo različico, traso od Velenja do Šentruperta.
Gospodarstveniki in predstavniki lokalnih skupnosti so že takrat oblikovali enotno stališče, da je treba pri iskanju najustreznejše možnosti na prvo mesto postaviti časovni
dejavnik, saj nekatera vodilna podjetja v regiji napovedujejo selitev proizvodnje, če se problematika neustrezne prometne infrastrukture ne bo rešila v doglednem času. »Ob tem smo ponovno opozorili, da je treba pri iskanju najustreznejše možnosti upoštevati, da ne gre zgolj za cesto, ampak za razvojno os, katere namen je zagotoviti pogoje za
skladnejši regionalni razvoj, ustvarjanje razvojnih priložnosti tako za gospodarski kot negospodarski sektor in vzpostavitev temeljev za dvig konkurenčnosti ter dolgoročno prestrukturiranje regije. V tem kontekstu mora nova različica trase zagotoviti ustrezno povezavo tudi za Zgornjo Savinjsko dolino,« zahtevajo v Saša regiji.
Nazaj na Šentrupert
Župani in gospodarstveniki ugotavljajo, da so se takoj po razpisu javne obravnave za traso Velenje-Podlog na območju, kjer naj bi potekala trasa hitre ceste, začele oblikovati civilne iniciative, ki nočejo ali ne morejo razumeti pomembnosti tega projekta za nadaljnji razvoj
ne samo Saša, ampak tudi Koroške regije. Njihov namen je preprečiti umestitev trase v prostor in to jim očitno uspeva, saj je bila javna obravnava preklicana. »V tem trenutku smo torej v situaciji, ko rešitve ni na vidiku, jasno je le to, da se bodo povsod, kjer bo predvidena nova trasa, pojavile nove iniciative s parcialnimi inte-
Premier Janša, kot vemo, živi v zaselku Kote, skozi katerega naj bi speljali optimizirano različico trase F3b. Za optimizirano različico so se odločili zaradi predvidenih negativnih okoljskih vplivov. Kot je pojasnil premier, s traso ni bil seznanjen, zanjo pa je slišal od razburjenih sosedov.
resi, ki bodo skušale blokirati izvedbo enega ključnih razvojnih projektov regije Saša,« opozarjajo v območnem svetu regije Saša, ki ga vodi župan Gornjega Grada Stanko Ogradi.
V območnem svetu sprašujejo pristojne, če se zavedajo katastrofalnih posledic, ki bodo nastale, če ta infrastrukturni problem ne bo rešen v doglednem času. »Delovna mesta ne bodo ugašala samo v predelovalnih dejavnostih, ki so logistično najbolj ekstenzivne, ampak tudi v turizmu, kjer si gostje, zlasti tisti iz tujine, raje izbirajo destinacije, ki so prometno lažje dostopne. Ponovno opozarjamo, da čas v tem primeru ni naš zaveznik. Menimo, da je najhitrejša rešitev vrnitev na po mnenju stroke najustreznejšo in na vladi že potrjeno traso F2-2, s priključkom v Šentrupertu,« navajajo v regiji Saša, kjer verjamejo, da bodo predsednik vlade in pristojna ministra pri nadaljnjih korakih in odločitvah upoštevali navedene utemeljitve in skupaj s strokovnimi službami naredili vse potrebno, da se bo gradnja prepotrebne cestne komunikacije začela v najkrajšem možnem času.
URŠKA SELIŠNIK
Država gradila na zasebnem
■ ■■v v
zemljišču
Protipoplavni nasip v Gotovljah na zasebnem zemljišču, ki ga država po več kot desetletju še vedno ni odkupila
ŽALEC - Spodnja Savinjska dolina spada med poplavno bolj ogrožene dele Slovenije. Ob obilnejših padavinah namreč poplavljata Savinja in Ložnica s svojimi pritoki. Da bi zavarovali naselja, ki so na najbolj problematičnih predelih, država in občine bolj ali manj uspešno gradijo protipoplavne nasipe. Enega je Agencija Republike Slovenije za okolje zgradila tudi leta 2002 na desnem bregu Godomlje v Gotovljah v občini Žalec.
Protipoplavni nasip je Arso zemljo, ki naj bi jo država
zgradil na zemlji, ki je v lasti Gotovljanov Francija Krajn-ca in Ivana Bizjaka. Oba sta
gradnjo dovolila, kljub temu, da njuna posest leži na poplavno neogroženem delu naselja, saj jima je država zagotovila, da bo zemljišče v nadaljevanju tudi odkupila in na njem zagotovila prvotno stanje. Kljub temu, da so leta 2006 pristojni uslužbenci agencije že odmerili
odkupila, domačina pa sta v tem desetletju tudi večkrat pozvala pristojne ustanove glede odkupa, se v vseh teh letih zadeva še ni prav nič premaknila.
Nasip dosegel svoj namen
Arso je prav tako obljubil, da bo po gradnji nasipa na njem vzpostavil prvotno stanje, a sta ga morala doma-
čina kar sama. Če sta lahko zemljišče pred gradnjo nasipa še strojno obdelovala, ga zdaj ne moreta več, saj je naklon, kot pojasnjuje Franci Krajnc, protipoplavnega nasipa prevelik. »Ne moreva ga več kositi. Visok je malo več kot meter in pod kotom, zato se protipoplavni nasip tudi zarašča.« Na pomoč jima občasno priskoči Krajevna skupnost Gotovlje, ki jima finančno pomaga pri očiščenju nasipa. Kot pravi predsednik krajevne skupnosti Henrik Krajnc, več kot to ne more storiti, saj ima zvezane roke. »Krajevna skupnost gradnjo nasipa pozdravlja, saj so z njim pred poplavami zavarovali vsaj sto zgradb, kar
Franci Krajnc in Ivan Bizjak na protipoplavnem nasipu na desnem bregu Godomlje. Gradnja nasipa ju je skupaj prikrajšala za 26 arov zemlje.
pomeni, da nasip služi svojemu namenu.« Predsednik krajevne skupnosti dodaja, da problem nastane pri odzivnosti agencije, ki ima v upravljanju med drugim tudi vodotoke, zanje pa vsaj v Spodnji Savinjski dolini ne skrbi tako, kot bi morala.
Motenje posesti
Ker naj bi zadeva na Arso po besedah Francija Krajn-
ca in njegovega odvetnika zastarala, na agenciji za Gotovljana ne najdejo več
primernega sogovornika, ki bi jima pojasnil, kdaj in kdo bo odkupil sicer že odmerjeno zemljo. Krajncu tako ni preostalo drugega, kot da s pomočjo odvetnika vloži pritožbo za motenje posesti. »Zemljišče, ki naj bi ga odkupila država, sploh ni toliko vredno, kolikor stroškov sva s sosedom že imela z njim in koliko stroškov bo imela z njim država. Vztrajal bom tako dolgo, da bom imel povrnjene vse stroške,« je jasen Franci Krajnc, lastnik
18 arov »spornih« zemljišč. V vseh teh letih je namreč moral neštetokrat poklicati najrazličnejše uradnike, ki na njegova vprašanja niso imeli odgovorov, prav tako ne predlogov, kako bi lahko dogovor o odkupu zemljišča rešili. Oba Gotovljana pa vztrajata, če je država odmerila zemljišče in na njem zgradila protipoplavni nasip ter se tako zavezala k upravljanju, naj zemljo tudi odkupi.
ŠPELA OŽIR, foto: GrupA
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Celjska ljubiteljska kultura dobila svoj hram
Na Gledališkem trgu zdaj še uradno odprli nove prostore ljubiteljske kulture
CELJE - V četrtek so uradno odprli večnamensko dvorano v nekdanjih prostorih Knjižnice pri Mišku Knjižku, kjer imata po novem sedež tudi Zveza kulturnih društev Celje in celjska območna izpostava za kulturne dejavnosti. V prenovljenih prostorih so prostor dobila tudi štiri celjska društva ljubiteljske kulture.
Mestna občina Celje je za prenovo nekdanjih prostorov Knjižnice pri Mišku Knjižku odštela 163 tisoč evrov in tako zagotovila prostore, namenjene predvsem kultur-no-umetniški ustvarjalnosti ljubiteljskih kulturnih društev, sekcijam, skupinam in mladim ustvarjalcem. Večnamenska dvorana bo služila v prvi vrsti lutkovnim predstavam, komornim gledališkim in glasbenim dogodkom, literarnim večerom, razstavam likovnih in fotografskih izdelkov. V njej bodo Celjani imeli tudi strokovna omizja in izobraževanja na področju kulturne ustvarjalnosti. V Celju namreč po besedah Bogomirja Krpana, predsednika Zveze kulturnih društev Celje, deluje malo več kot 43 društev, ki imajo skupaj 2100 aktivnih članov, kar je izjemno močan in raznolik nabor ljubiteljskih ustvarjalcev. Nova večnamenska dvorana, primerna za od 50 do 100 ljudi, bo tako
priložnost za njihovo še aktivnejše ustvarjanje. »Celjska ljubiteljska kultura je dobila prepotreben prostor za svoje delovanje. Vesel sem, da imamo v Celju tako pestro in na visoki ravni razvito ljubiteljsko kulturo, ki lahko prebivalcem tega mesta ponudi marsikaj,« je ob odprtju med drugim povedal župan Bojan Šrot.
Lutke prvič dobile dom
Že lani sta se v prostore na Gledališkem trgu preselili celjska območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Celje. Na Gledališkem trgu so zdaj nove prostore dobili še Društvo fotografov Svit, Celjsko literarno društvo, Oktet Kar - Kar in Škratovo lutkovno gledališče. Slednje se je moralo vseh osem let, kolikor je minilo od njegove ustanovitve, seliti iz enih prostorov v druge. »Prav zaradi tega smo
V novi dvorani ob koncih tednov že pripravljajo brezplačne lutkovne predstave, ki so vsako soboto ob 17. uri.
novih prostorov še toliko bolj veseli. Za Škratovo lutkovno gledališče nova dvorana na-
mreč pomeni, da so lutke prvič dobile svoj stalni dom in primerno dvorano, kjer lah-
ko člani nemoteno vadimo, igramo in se predstavljamo gledalcem,« pojasnjuje Bre-
da Stepan, članica Škratove-ga lutkovnega gledališča.
ŠO, foto: SHERPA
Knjižnice pomembna lokalna središča
Spodnja Savinjska dolina z eno najbolj razvejanih knjižničnih mrež v Sloveniji
ŽALEC - Medobčinska splošna knjižnica Žalec je ena najbolj razvejanih splošnih knjižnic v Sloveniji. Pod svojim okriljem ima kar 11 enot v Spodnji Savinjski dolini. Več jih imata le mestni knjižnici Ljubljana in Maribor. Spodbudno je, da se lahko v teh težkih časih, ko se za kulturo le redko najde dovolj denarja, Spodnjesavinjčani veselijo tudi novih knjižničnih prostorov. Leta 2011 je žalska knjižnica namreč postala bogatejša za enoti na Polzeli in v Preboldu, letos bo nove prostore dobila še braslovška knjižnica.
V Preboldu so konec leta 2011 dobili eno modernejših knjižnic v Sloveniji. Nekaj mesecev pred tem so se na Polzeli veselili novih knjižničnih prostorov v gradu Komenda. Letos bo utesnjene in neprimerne prostore zamenjala še braslovška knjižnica.
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so lani zabeležili malo manj kot 800 novih vpisov, kar je sicer manj kot leto prej, ko sta nove člane pritegnili predvsem prenovljeni in posodobljeni knjižnici na Polzeli in v Preboldu. Spodbudno je, da sta se tako kot že nekaj let zapored povečala tudi obisk in izposoja. Obisk se je povečal za devet odstotkov in izposoja za dva odstotka glede na leto 2011. »Splošne knjižnice postajajo čedalje bolj pomembna lokalna središča za dostopnost knjižničnega gradiva in informacij,« ugotavlja direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, ki si tako kot ostali knjižničarji prizadeva, da vsako leto, kolikor je v njihovih močeh, posodobijo knjižnično gradivo. Lani so tako knjižnico obogatili za več kot 7300 enot gradiva. Ljudje si namreč v teh časih le težko privoščijo novo knjigo. Priložnost tako vidijo v izposoji v splošnih knjižnicah, ki prav zaradi tega velik poudarek namenjajo nabavi serijskih publikacij, ki si jih
Večer na zofi
Javni sklad za kulturne dejavnosti Žalec bo v sodelovanju z Medobčinsko splošno knjižnico Žalec v letu 2013 pripravil pogovorne večere v spodnjesavinjskih knjižnicah s skupnim naslovom Večer na zofi. Prvi tovrstni brezplačen dogodek bo danes (torek) ob 18. uri v Občinski knjižnici Prebold.
V pogovorih na zofi, ki jih bo vodil vodja območne izpostave JSKD Marko Repnik, se bodo zvrstili zanimivi gostje s področja kulture, ki bodo predstavili svoje delo in poglede na trenutne razmere v kulturnem dogajanju pri nas in v tujini. Kot prva gostja večera bo na zofo sedla glasbenica Neža Buh - Neisha. Pianistka, skladateljica in pevka bo spregovorila o svoji glasbeni karieri in o pečatu, ki ga na slovenski glasbeni sceni pušča njen novo izdani album Radiofonika. Gost februarskega Večera na zofi bo Damjan Damjanovič, direktor Slovenske filharmonije.
lahko bralci tudi izposodijo na dom, in uporabi elektronskih podatkovnih zbirk. Medobčinska splošna knjižnica tudi vztrajno nadgrajuje domoznansko zbirko, v kateri je veliko zanimivih razglednic, nekatere segajo celo v 19. stoletje.
Kmalu novi prostori za knjižnico v Braslovčah
Da težki časi ne ovirajo razvoja in razvejanosti Medobčinske splošne knjižnice Žalec, dokazujejo v letu 2011 pridobljeni novi prostori za dve spodnjesavinjski knjižnici. Če je v Preboldu knjižnica v modernih prostorih, Občinska knjižnica Polzela domuje v grajskih na gradu Komenda. V obeh knjižnicah so porasli obisk, število novih članov in
izposoja. Kot še izpostavlja Železnikova, je to dokaz, da ljudje potrebujejo ustrezen prostor in gradivo, zato je prepričana, da bodo občine v Spodnji Savinjski dolini še naprej močna podpora razvoju knjižnic. V Medobčinski knjižnici Žalec nestrpno pričakujejo tudi nove prostore za braslov-ško knjižnico. Iz neprimernih prostorov v občinski zgradbi se bo namreč preselila v večnamenski objekt, ki ga Občina Braslovče gradi v sodelovanju z zasebnim investitorjem, podjetjem Jagros. Knjižnica tako ne bo več utesnjena, v njej pa bo vsa sodobna oprema, ki jo dandanes potrebujejo knjižničarji in nenazadnje tudi uporabniki. V prostorih, v katerih domuje braslovška knjižnica, bodo prostor dobila občinska društva.
ŠO, foto: GrupA (arhiv NT)
Pogum je
pomemben, strahu pa v resnici ni
Halo?!!! Je ta knjiga res izšla leta 2010? Pa posamezni eseji, ki so zbrani v njej - so bili res napisani že med letoma 2007 in 2010? Priznam, da me je kar malo sram, da začenjam s temi vprašanji - a meni je knjiga dr. Mira Cerarja Pamet v krizi prišla pod roke šele konec lanskega leta, med prebiranjem pa sem vsaj po nekaj uvodnih esejih dobila občutek, kot da je bila napisana na dušek, pred nekaj tedni, morda največ nekaj meseci.
Še kako aktualno namreč udarijo Cerarjeve besede prav v sredino čela (mene so velikokrat še bolj dregnile v srce) zdaj, ko se z vprašanji, o katerih avtor razmišlja, srečuje vse več ljudi. A v resnici piše o tistih večnih temah, zaradi katerih storimo največjo škodo prav s tem, ko jih občasno odrinemo ob stran.
O utrinkih iz vsakdana piše dr. Miro Cerar, ko nam predstavlja svoja razmišljanja in svoje poglede na večna vprašanja, ali dati klošarju evro ali ne, ko se sprašuje, (za)kaj so elite, ali bomo uničili planet in zakaj se premalo spoštu-
jemo, ko razgalja zlaganost javnih podob in nas opomni, kaj sta nasilje ali pogum, da je treba na stare ljudi in življenje ter smrt gledati brez stereotipov ... Kruha in iger je namreč vodilo že iz pradavnih časov, ki zna ljudi tako zlahka uspavati, da začasno izklopijo delček svojih možganov in srca, posledica pa so časi, v kakršnih živimo zdaj. Dokler je bilo kruha dovolj za vse, se je večina zadovoljila z igrami
-	a ko je se je mehka sredica belega kruha začela spreminjati v mnogo bolj trdo skorjo črnega, so se oči in srca odprla tudi za druge stvari. Tudi sicer veliko manj razkošne in pompozne igre niso več zadoščale.
In zato tudi nadaljnja poglavja v knjigi - od Ameriških misli, O učenju, Domovina do Misli o svetu politike in prava
-	povsem logično sledijo tem utrinkom našega vsakdana. Nekaterim (Mejni spor med Slovenijo in Hrvaško, 1. in 2. del, op. p.) bi z zdajšnje kratke časovne oddaljenosti sicer res lahko določili letnico nastanka, a čez desetletja ne bo več tako. Zato, kot je tudi v pred-
Mestni kino Metropol predstavlja
MADS MIKRHLSEN ALICIA VIKANDLH MIKKLL UOE F0LSGAARD NAHOLl SO SnUMLNILI ZA VEDNO
Krallevska
AFEkA
Mestni kino Metropol
JEt62,=~
30. januar - 3. februar 2013
govoru h knjigi zapisala prof. dr. Renata Salecl, je »največja odlika Cerarjevih spisov ta, da nas silijo k razmišljanjem, da nas drezajo k preizpraševanju naših stališč in predvsem, da nas nenehno opominjajo, naj ne pozabimo na človečnost - narediti največ, kar v neki situaciji lahko, ne da bi se nenehno spraševali, ali bomo imeli od tega neposredno korist«. Avtorjeva največja želja pa, da bo cilj knjige dosežen, če bodo objavljeni eseji bralca spodbudili k razmišljanju in iskanju lastnih odgovorov na zastavljena vprašanja. In da bi bilo takšnih ljudi čim več, je dr. Miro Cerar že leta 2009 izdal knjigo Kako sem otrokom razložil demokracijo. V njej se je lotil razlage demokracije mlajšim bralcem in je zato primerna za šolarje. Poleg razumljive in izčrpne razlage demokracije avtor v njej razloži še številne druge pojme, ki so povezani s to obliko družbene ureditve. Tako lahko izvemo, kaj pomeni totalitarizem, ki je popolno nasprotje demokracije, in kaj pomenijo izrazi, kot so politika, država, občina, ustava ... »Verjamem v demokracijo, vendar takšno, v kateri izvoljeni voditelji znajo prisluhniti tako ljudem kot tudi izobražencem in modrecem. Demokracija je moja vrednota predvsem zato, ker bolj kot kateri koli drug sistem omogoča avtonomijo mišljenja in s tem lastno, četudi težavno izbiro osebne poti v procesu posameznikove sa-mouresničitve,« je namreč dejal v enem svojih zadnjih intervjujev človek, ki zase trdi, da ga aktivna vključitev v politiko ne zanima, zato pa bo ostal kritičen opazovalec tako političnega kot celotnega družbenega dogajanja. V knjigi Pamet v krizi nas med drugim sprašuje, ali smo dovolj pogumni, da od politikov in gospodarstvenikov neposredno in odkrito zahtevamo, da so manj objestni in domišljavi ter bolj človečni in pošteni, ter da sprejmejo učinkovite ukrepe za preprečitev zastrupljanja naših možganov, hrane in naravnega okolja. Ali si upamo priznati, da smo pogosto le lutke, s katerimi manipulirajo oblastniki in mediji na ravni rumenega tiska? Ja - pogum je pomemben, a v bistvu je le premagovanje strahu, za katerega nas avtor potolaži, da ga v resnici ni in da obstaja le v naši subjektivni predstavi.
IVANA STAMEJČIČ
O AVTORJU
Dr. Miro Cerar, letnik 1963, je redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, v letih 1991-1992 je bil sekretar ustavne komisije, ki je pripravila temeljne akte za osamosvojitev Slovenije in predlog nove Ustave Republike Slovenije, vse odtlej je tudi stalni zunanji svetovalec za ustavna vprašanja pri državnem zboru. V letih 2010-2012 je bil predsednik Sodnega sveta Republike Slovenije. V prvem desetletju tega tisočletja je bil kar devetkrat izbran v skupino desetih najvplivnejših slovenskih pravnikov, to velja tudi za lansko leto. Je tudi avtor in soavtor več knjig in številnih člankov v domačih in tujih znanstvenih in strokovnih revijah.
Kljub temu, da je Partljič dogajanje v drami postavil v 70. leta, je tematika povezana s korupcijo in spletkami aktualna še danes.
Gledališče povezalo celjske dijake
Mladinsko gledališče Pandam premierno uprizorilo Par-tljičevo Ščuko
Ne zgodi se pogosto, da želja po kulturnem ustvarjanju in ljubezen do gledališča povežeta dijake treh celjskih gimnazij. Decembra 2011 so namreč ustanovili Mladinsko gledališče Pandam, v katerem ustvarjajo dijaki Gimnazije Celje
-	Center, Gimnazije Lava in I. gimnazije v Celju. V četrtek so se v celjskem Narodnem domu predstavili s tretjim večjim projektom, premiero Partljičeve drame Ščuke pa ni.
Mladinsko gledališče Pandam so pred malo več kot letom ustanovili na pobudo Samanthe Rajh, dijakinje Gimnazije Celje
-	Center, ki si je tako kot še nekaj njenih prijateljev želela ustvarjati v gledališki skupini, vendar ni imela te priložnosti, saj se je tovrstnim skupinam po besedah mlade ljubiteljice gledališča težko priključiti. Petindvajset gledališčnikov z močno voljo do ustvarjanja je v dobrem letu pripravilo dve gledališki predstavi: priredbo Grumove groteske Dogodek v mestu Gogi in stand up komedijo 5 najstnikov. com. Pripravljajo že tudi naslednji projekt Pepelko, moško različico Pepelke, ob kateri se bodo lahko otroci zabavali že konec aprila oziroma v začetku maja.
Tokrat Partljičeva Ščuka
Trenutno ves svoj čas in moči člani gledališča usmerjajo v aktualni projekt, Par-tljičevo dramo Ščuke pa ni, v kateri sodeluje osem mladih celjskih gledališčnikov. Režiser predstave je Tim Jevšenak, dijak Gimnazije Celje - Center, na čigar pobudo je tudi nastala predsta-
V novi produkciji Partljičeve Ščuke igrajo dijaki treh celjskih gimnazij: Teodora Kordiš, Lenart Piano, Tin Centrih (I. gimnazija v Celju), Alen Rupnik (Gimnazija Lava), Gea Gračner, Samantha Rajh, Adrijana Supin in Tim Jevšenak (Gimnazija Celje - Center).
Glavna pobudnica ustanovitve Mladinskega gledališča Pandam je dijakinja Gimnazije Celje - Center Samantha Rajh (druga z desne).
va. Spodbudno je, da mladi gledališčniki vse ustvarjajo sami. Sicer pa jim pri izdajanju vabil in plakatov ter svetovanju ob strani stojijo njihove šole in Celjski mladinski center, kjer imajo tudi prostore, namenjene za vajo. Za njihov zadnji projekt je strokovno pomoč nudil tudi celjski igralec in član ansambla SLG Celje Renato Jenček, režiserju Timu Jevšenaku pa je z nasveti stal ob strani celo avtor igre Tone Partljič.
Igra aktualna še danes
Kot izpostavlja Samantha Rajh, je vsebina predstave, povezana s spletkami, korupcijo in z zarotami, aktualna še danes, kljub temu,
da je bila komedija krstno uprizorjena leta 1973 v Mariboru kot odziv na takratne spremembe ustave SFRJ. Spletke, korupcija, zarote in podobni dejavniki so nam namreč na enak, mogoče še celo bolj očiten način znani še danes in prav zaradi tega so se člani Mladinskega gledališča Pandam odločili, da to slovensko klasiko tudi uprizorijo. Dogajanje v drami je postavljeno v 70. leta prejšnjega stoletja na eno od radijskih podružnic, ki je prejela nagrado za najboljšo povezanost in homogen kolektiv. Problem nastane, ko si te nagrade zaposleni ne znajo razdeliti, saj jo hoče vsak zase.
ŠO
Foto: GrupA
Tudi januarska Glasbena sobotnica - velika glasba za male otroke je v Hermanov brlog privabila številne otroke s straši. Spoznavali so Orffova glasbila.
Skrivnosti Orffovih glasbil
Tokrat »brenčali« Kačji pastirji
Na prvi letošnji LocalCoolTuri je v soboto zvečer v celjskem klubu Local nastopila priljubljena zgornjesavinjska glasbena zasedba Kačji pastirji in v drugo polovico sezone povedla uspešen koncertni cikel za mlade in obetavne zasedbe, ki nastaja v sodelovanju med klubom Local in Hišo kulture Celje.
Štirje fanti so svojo glasbeno pot začeli v rodnih Lučah. Po štirih letih ustvarjanja se lahko pohvalijo s številnimi dosežki in gostovanji ter sodelovanji z domačimi in s tujimi glasbenimi zasedbami ter solisti, kot so tudi Tony Cetinski in Riblja čorba. Zgornjesavinjčani so se po kratkem premoru v letošnji sezoni ponovno vrnili na slovenske odre, posneli videospot in izdali prvenec. Sicer pa bodo do konca junija v Localu še štirje koncerti v sklopu LocalCoolTure. Konec februarja bo nastopila zasedba Soundtopia, marca Take off, aprila TCME in maja 500m.
ŠO
Foto: GrupA
Herman Lisjak je v soboto dopoldne v Muzej novejše zgodovine Celje ponovno privabil številne najmlajše glasbene navdušence, ko je na drugi Glasbeni sobotni-ci, v novem glasbenoizobraže-valnemu programu, ki nastaja v sodelovanju z muzejem novejše zgodovine in s hišo kulture, gostil zimsko glasbeno pravljico v izvedbi dijakov predšolske vzgoje Gimnazije Celje - Center.
Na prvi Glasbeni sobotnici v decembru se je zbralo več kot šestdeset otrok s širšega Celjskega, pri čemer
je tudi na tokratni Hermanov brlog pokal po šivih. V soboto so v stilu letnega časa pripravili zimsko glasbeno pravljico dijaki 3.a programa predšolska vzgoja Gimnazije Celje - Center. Globlji pedagoški pomen tokratne sobotnice, namenjene otrokom od 3. in 8. leta, je bil predstaviti Orffova glasbila, med katera sodijo različna strgala in tolkala, od triangla do palčk. Skrb za primerno kulturno okolje otrok je namreč eno temeljnih poslanstev celjskega muzeja novejše zgodovine, kjer deluje tudi edini slovenski otroški
muzej Hermanov brlog. Glasbene sobotnice bodo do konca šolskega leta redno skrbele za predstavitev klasičnih glasbenih vsebin najmlajšim poslušalcem, ki so še posebno dovzetni za oblikovanje posluha in estetskega čuta. Do konca maja bodo pripravili še tri Glasbene sobotnice. Naslednja bo že v začetku marca, ko se bodo predstavili mladi tolkalci iz Glasbene šole Celje. Zadnji dve so-botnci bosta na temo pihal oziroma slovenske ljudske glasbe.
ŠO
Foto: Matjaž Očko
Kačji pastirji so znanci slovenskih odrov in gostje televizijskih oddaj in festivalov.
Bralna značka Novega tednika
Dragi knjigoljubci!
Z. ŠT.	AVTOR	NASLOV	PRIPOROČA
1 l|	Andrej Kokot	Kaplja žgoče zavesti	URŠKA SELIŠNIK
2.	Jan Guillou	Zlo	TATJANA CVIRN
3.	Javier Marias	Jutri v bitki misli name	BRANKO STAMEJČIČ
4.	Franc Branko Janžek	Naš Jošt	BRANEJERANKO
5.	Samo Rugelj	Delaj, teci, živi	URŠKA SELIŠNIK
6.	Jorge Bucay	Ti povem zgodbo?	SAŠKA T.OCVIRK
7.	Harlan Coben	Odšel je za vedno	TATJANA CVIRN
8.	Maja Haderlap	Angel pozabe	URŠKA SELIŠNIK
9.	Richard Russo	Pravi moški	BISERKAPOVŠE TAŠIČ
10.	Maeve Binchy	Hiša na Tari	ŠPELA OŽIR
11.	Christina Hopkinson	Kup navlake pod stopnicami	SAŠKA T. OCVIRK
12.	Anita Nair	Ženski kupe	TATJANA CVIRN
13.	Jožefa Kovačič	Večerne misli	BRANEJERANKO
14.	Ray Kluun	Pride ženska k zdravniku, Vdovec	BISERKA POVŠE TAŠIČ
15.	Matej Krajnc	Balada za bencinsko s sirom	IVANA STAMEJČIČ
16.	Vadim Zeland	Transurfing realnosti	SIMONA ŠOLINIČ
17.	Igor Karlovšek	V objemu lože	BISERKAPOVŠE TAŠIČ
18.	Alan Hollinghurst	Linija lepote	TATJANA CVIRN
19.	Gordana Kuic	Vonj po dežju na Balkanu	URŠKA SELIŠNIK
20.	Beverly Naidoo	Druga stran resnice	BISERKAPOVŠE TAŠIČ
21.	Cormac McCarthy	Cesta	BRANKO STAMEJČIČ
22.	Jack London	Martin Eden	SAŠKA T.OCVIRK
23.	Tone Partljič	Hvala vam, bogovi, za te blodnje	URŠKA SELIŠNIK
24.	Erich Scheurmann	Papalagi	SIMONA ŠOLINIČ
25.	Drago Jančar	To noč sem jo videl	ŠPELA KURALT
26.	Marjan Tomšič	Grenko morje	ŠPELA OŽIR
27.	Vladimir Vekic	Ljuljka v žitu	BRANEJERANKO
Vabimo vas, da se nam pridružite pri Bralni znački Novega tednika, ki bo trajala od 4. januarja do 31. marca 2013.
In kaj pričakujemo od vas? Preprosto. Med ponujenimi 43 knjigami izberite eno, jo preberite in nam napišite obnovo na največ eni tipkani strani oziroma v obsegu največ 3000 znakov s presledki. Dodajte seveda še svoje polno ime in priimek, telefonsko številko in naslov bivališča. V obnovi morate odgovoriti vsaj na tri vprašanja: o čem besedilo pripoveduje, kdo so glavni junaki, zakaj vam je bila knjiga všeč oziroma čemu morda tudi ne.
Naj vam »steče« ... Zimske urice so kot nalašč, da vzamemo v roke kakšno dobro čtivo. Zvesto prijateljico. Knjigo.
In nagrada? Ja, tudi to smo pripravili za vas. Dobila jo bosta dva knjigoljubca. Tisti, ki bo po oceni uredništva napisal najbolj zanimivo in berljivo obnovo, ki jo bomo tudi objavili v časopisu, ter tisti, ki ga bomo iz kupa prispelih pisem izžrebali. In obema spet naložili ... branje, seveda!
Prejeli smo že vaše prve obnove knjig, ki ste jih izbrali po predlaganem seznamu. Slavko Fišer iz Črne na Koroškem je prebral knjigo Zlo, ki jo je napisal Jan Guillou, v naboru za bralno značko pa jo je priporočila Tatjana Cvirn.
Naj se bere tudi v 2013!
UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA
28.	Helena Fone	EFT za telebane	PIKA RAJNAR
29.	Emma Donoghue	Soba	TATJANA CVIRN
30.	Sofi Oksanen	Očiščenje	TATJANA CVIRN
31.	Vinko Trinkaus	Podjetnica	BISERKAPOVŠE TAŠIČ
32.	Amalija Škrobar	Imela sem temen in hladen dom	BRANEJERANKO
33.	A. M. Homes	Jack	TANJA DROLEC
34.	Andrej E. Skubic	Koliko si moja?	URŠKA SELIŠNIK
35.	Arto Paasilinna	Srečni človek	DR. ROMANA JORDAN
36.	Franc Branko Janžek	Goronci	BRANEJERANKO
37.	Bojan Godeša	Čas odločitve	TONE KREGAR
38.	Goran Vojnovic	Jugoslavija, moja dežela	BRANKO STAMEJČIČ
39.	Marilyn French	Ženske	BISERKAPOVŠE TAŠIČ
40.	Danijel Artiček	Vozači in kurjači - zgodbe o Rogačanu	BRANKOJERANKO
41.	Janez Cvirn	Kri v luft! Čreve na plot!	BRANEJERANKO
42.	Dr. Robert Sutton	Ni prostora za prasce	SIMONA ŠOLINIČ
43.	Kerstin Gier	Za vsako rešitev se najde težava	SAŠKA T. OCVIRK
Čarovnija hujšanja je v spremembi načina življenja
Začenja se jubilejna, že 10. akcija (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Doslej se je v boj proti odvečnim kilogramom podalo že okoli 180 naših bralcev in poslušalcev, letos bomo dali priložnost še dvajsetim. Ob podpori strokovnjakov se boste naučili hujšati na zdrav način, brez stradanja, športnih poškodb in nejevolje. Ob vsem tem bo vaša denarnica ostala nedotaknjena. No, morda bo treba za manjšega le zamenjati kakšen kos garderobe.
Tudi letošnje akcije ne bi bilo brez številnih strokovnjakov. Nekateri naše »hujšarje«, kot jim pravimo, spremljajo iz tedna v teden, drugi jih obiščejo na posameznih delavnicah, spet tretji jih gostijo na primer v svoji kuhinji. Prav je, da jim damo besedo še pred začetkom akcije, morda vam bodo odstrli kakšno še neznano dejstvo o hujšanju ali vas opogumili za sodelovanje. Kot prvo smo k pogovoru povabili »mamo« projekta, zdravnico prim. Jano Govc Eržen.
Ste gonilna sila akcije že vse od začetka. Ste si ob prvi mislili, da jih bomo našteli deset?
Niti slučajno. Ko smo začeli »postavljati« akcijo, delavnico, ki traja kar štiri mesece, sem
Zdravnica Jana Govc Eržen je lanskim hujšarjem med drugim pokazala, po katerih izdelkih je pametno poseči v trgovini. Letos se bo, kot pravi, osredotočila tudi na to, da zdrava hrana ni nujno draga.
se zavedala, da bomo morali biti sodelujoči vsak teden pripravljeni za delo v skupini, za delo z ljudmi, katerih edina težava ni le prevelika konfekcijska številka. Takrat sem rekla: »Poskusimo, to bo dobro, za regijo, za zdravje ljudi. Ne le sodelujoče, tudi tiste, ki bodo o akciji brali v Novem tedni-
»Po zadnjih dostopnih podatkih iz leta 2008 je v Sloveniji malo več kot 40 odstotkov čezmerno prehranjenih ljudi, debelih je dobrih 16 odstotkov. Celjska regija je tako pri glede obojega nad povprečjem. Še bolj zaskrbljujoče je, da narašča število tistih, ki so zelo debeli, ki imajo torej indeks telesne mase več kot 35. Če je bilo leta 2004 takšnih malo več kot dva odstotka, jih je zdaj že tri odstotke in pol.«
KUPON
(S)hujsajmo
m. Harim tMInikom In Radlwn c«u*
[mein .priimek.......
. naslov.......
. e-naslov . in . gsm............
. starost,. . teža, . višina . . izobra zba
ali imate kakšne zdravstvene težave?
DA
NE
K
Kupone pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
ku in poslušali na Radiu Celje, bomo naučili pomena zdravega načina življenja.« Sprva sem mislila, da ob vsem delu, ki ga imam, dolgoročno ne bo šlo, ko je bilo navdušenje ljudi v skupini tako veliko in ko je tudi veliko ostalih ljudi spremljalo in hvalilo akcijo, pa sem hitro spoznala, da je vredno truda. Res sem ponosna, da nam uspeva že deseto leto, to ni mačji kašelj.
Ne le v regiji, akcija je opažena tudi med strokovnjaki širše po državi.
Kjerkoli akcijo predstavljamo kot primer dobre prakse, dobimo pohvale in tudi malo zavidanja, da smo jo resnično uspeli toliko let obdržati pri življenju. S to akcijo smo se pred desetimi leti odzvali na podatke, da sta v naši regiji čezmerna prehranjenost in problematika debelosti večji kot v drugih regijah. Zdaj čakamo najnovejše podatke raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog in upam, da smo v vseh teh letih, ne le s to akcijo, temveč predvsem z osveščanjem javnosti, uspeli rende vsaj nekoliko spremeniti.
Glavni cilj ni le shujšati, ampak spremeniti način življenja, kajne?
Res je. Prav zato traja akcija kar štiri mesece. Po eni strani se učimo, kako naj bodo sestavljeni obroki, koliko količinsko pojesti, kako pripraviti hrano, da ne bo imela velike energijske vsebnosti, kaj kupovati v trgovini, katera pravila upoštevati na dopustu, med prazniki ... Drugi cilj, ki mu sledimo, je spodbujanje večje telesne aktivnosti. V teh štirih mesecih naj bi »hujšarji« in tudi tisti, ki nas spremljajo s pomočjo časopisa in radia, dobili toliko napotkov in znanja, da bi spremenili svoj način življenja. V tem je vsa čarovnija. Ne gre namreč za to, da nekdo v
nekaj mesecih shujša 15 kilogramov, potem pa vso težo spet pridobi nazaj.
Imate zbrane kakšne zanimive številke? Koliko udeleženci na primer v povprečju shujšajo vsako leto, koliko kilogramov je doslej uspelo stopiti najuspešnejšemu »hujšarju«?
tovo pomembna tudi podpora bližnjih.
Je lažje hujšati v skupini?
Prav gotovo je delo v skupini nekaj posebnega. Vsakemu to sicer ne ustreza, nekateri pa šele v skupini ugotovijo, da je veliko ljudi s podobnimi težavami, in drug drugemu so lahko v veliko podporo. Deli-
»Sama se o zdravem hujšanju izobražujem že več kot deset let, a še vedno ne vem vsega. Le kako naj vse vedo ljudje, ki niso zdravstveni ali pre-hranski strokovnjaki? Potem pa vtipkajo v internetne iskalnike besedo hujšanje in dobijo milijone strani, ki priporočajo zdravo hujšanje na ta ali oni način, a v resnici je večina le >lari fari<, sploh če je prodajne narave. Tako seveda ne gre, tak način hujšanja ni uspešen.«
jemo koga, ki je imel tehten razlog, na primer nosečnost, vztrajali do konca.
Bodo obveznosti letošnjih udeležencev takšne kot v preteklih letih?
Udeleževati se bodo morali skupinskih srečanj, ki jih bomo imeli vsak torek ob 18. uri v prostorih Zavoda
»Nekoč je bilo veliko prekomerno prehranjenih značilnih za podeželje, danes je takšnih oseb vedno več tudi v mestnem okolju. Tudi število debelih ljudi v mestih narašča. Med debelimi sicer prednjačijo moški in prav teh si želimo v letošnji akciji več kot v preteklih letih. Vedno se je prijavljalo več žensk, morda moški ne zberejo poguma ali pa še niso pripravljeni na spremembe. Morda bo letos drugače.«
Udeleženci so vsako leto skupaj v povprečju shujšali za več kot 200 kilogramov. Uspeha posameznikov nikoli nisem gledala po izgubljenih kilogramih, saj ta delavnica tudi ne pomeni tekmovanja. Želimo predvsem zdravo hujšati, kar pomeni izgubo med polovico in enim kilogramom na teden, stradanje ni dopustno, tako da v 16 tednih ne smemo shujšati več kot 16 kilogramov. Res je sicer, da smo zabeležili tudi minus 25 kilogramov, bili pa so tudi neuspehi, ko je na primer nekdo v štirih mesecih izgubil le tri kilograme. Ampak tudi to je človeško, če ni prave motivacije, pač ne gre.
Motivacija mora verjetno priti iz človeka. Če nas v hujšanje silijo partner, mama, prijatelji, šef, uspeha najbrž ni ...
Za spremembo se odločamo vedno sami. Odločenost je pri tem bistvena, saj za zdravljenje debelosti nimamo tablet ali zdravil. Vsak človek je sam gospodar svojih navad in svojega telesa. Ko je nekdo odločen za spremembo, je go-
jo izkušnje, skupaj se veselijo, ko gre kaj narobe, si pomagajo. Izjemno me navduši, ko udeleženci na delavnici stkejo tudi prijateljske vezi in se družijo še po akciji.
Tudi letos bo kilograme topilo 20 oseb. Na podlagi katerih kriterijev jih boste med tistimi, ki se bodo prijavili, izbrali?
Med prispelimi prijavnicami najprej preverimo, kdo ima indeks telesne mase več kot 27,5. Tisti, ki imajo normalno telesno težo in želijo shujšati pol kilograma, ne sodijo na našo delavnico. Vse, ki izpolnjujejo pogoje, povabimo na razgovor in preverimo motiviranost posameznika, se prepričamo, ali morda zaradi kakšnih spremljajočih bolezni ne bi mogel slediti tempu delavnice, ki je zelo intenziven, seveda pa je pogoj tudi ta, da ima udeleženec dovolj časa, saj se v teh štirih mesecih življenje resnično postavi na glavo. 20 udeležencev izberemo in moram reči, da so v zadnjih letih, ko smo uvedli razgovore, praktično vsi, z iz-
za zdravstveno varstvo Celje, prav tako bodo morali biti prisotni na skupinskih organiziranih vadbah v fi-tnesu. Ob tem bodo lahko še dodatno brezplačno obiskovali Top-Fit, kjer jim bo trener fitnesa izdelal individualni program, od vsakega posameznika pa je odvisno, kako pogosto bo koristil to priložnost. Več obiskov zagotavlja boljše uspehe. Udeležencem ob začetku akcije vedno povem, da priložnost sodelovanja s toliko strokovnjaki, brezplačnih nasvetov ni dana vsakomur, zato od njih pač zahtevamo, da se držijo določenih pravil.
Zagotovo »hujšarje« srečujete tudi po akcijah. Ugotavljate, da uspejo obdržati zdrav življenjski slog, novo težo?
Uspejo. Nekateri. Veliko pa je takšnih, ki se vrnejo na staro pot. A to ne pomeni konca sveta. Opremili smo jih z znanjem, izkušnjami in vedno lahko začnejo znova.
ANJA DEUČMAN Foto: TimE (arhiv NT)
NOVI TEDNIK
AKCIJA/REKREACIJA
11
Shujsajrno
z Novim tednikom in Radiem Celje
L ,
Hujšati smo začeli ... leta 2004
V letu 2013 častitljiva desetka - Prvo leto akcije je 17 hujšarjev oklestilo kar 90 kilogramov
Nikoli ne smemo biti čez dan tako lačni, da potem komaj dočakamo in zmečemo v sebe vse, kar nam pride pod roko. Več obrokov hrane, dovolj tekočine in miga-nja! Prva ekipa se je naučila, da skozi želodec ne gre le ljubezen, temveč tudi zdravje. »V čudežne diete je hitro nehala verjeti, le spremenjen način življenja šteje ...« In pridno pisanje shujševalnega dnevnika je tudi zaleglo, čeprav z besedami: »Oh, odpusti mi. Grešila sem. Dišave iz hladilnika so bile tako vabljive ...«
V takšnem, prisrčnem začela akcija Hujšajmo z No-vzdušju se je pred desetimi leti vim tednikom, ki so jo lahko
vsako sredo spremljali tudi poslušalci Radia Celje. In med 97 kuponi, ki so leta 2004 prispeli v redakcijo, je stroga ekipa na čelu z zdravnico prim. Jano Govc Eržen izbrala 20 kandidatov. Poleg spremembe pre-hranskih navad, o čemer so se poučili tečajniki, so v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje in celjskem Top-Fitu tudi s pomo-
čjo profesorice telesne vzgoje Brigite Fižoleto udeležence poučili še o pomenu telesne vadbe. Klinična psihologinja, spec. Jožica Barbarič, je za izboljšanje samopodobe nanizala še kratke pozitivne misli, kot je na primer ta: »Pomemben sem toliko kot drugi.«
In 1. julija 2004 smo v Novem tedniku ponosno zapi-
sali, da je v akciji do konca vztrajalo 17 udeležencev, ki so skupaj shujšali za več kot 90 kilogramov, največ kilogramov pa so izgubili trije najbolj uspešni: Ljudmila Šekoranja iz Velike Pirešice pri Žalcu, Boris Škrabar iz Celja in Bojana Vozlič iz Zadobrove pri Celju. V Novem tedniku jih prisrčno vabimo, da nam za-
upajo, kako so se z morebitnimi odvečnimi kilogrami spopadali minula leta in v kakšni kondiciji so danes. Sporočite nam svoj kontakt na e-naslov tednik@nt-rc.si in obiskali vas bomo, da boste bodočim hujšarjem zaupali svoje čeri in dobre izkušnje pri topljenju odvečnih kilogramov.
BPT
Ob prvi naslednji pošiljki snega bodo tamkajšnji študentje pripravili še skupinsko sankanje z bližnjega hribčka od Križa navzdol. Kot pravi Amadej Rataj, želijo mlade s takimi športno družabnimi dogodki opozoriti, da druženje in zabava na snegu nista nujno povezana z denarjem in da vam za zimske užitke ni treba ravno smučat v tujino.
Za gibanje na snegu dovolj že dobra volja
Študentski klub mladih Šentjur je organiziral prvo snežno bitko v kepanju
Dve skupini sta se vkopali vsaka v svoj jarek. V času zatišja so si na eni strani pripravljali sneženo strelivo. Tam daleč na drugi strani je druga ekipa verjetno počela nekaj podobnega. Nad glavami pa jim je vihrala plastična vrečka, totem, ki ga je bilo treba ukrasti. »Greeeeemo na juriiiiš!« se je zaslišalo z obeh koncev in tekma se je začela. Snežena, mrzla in mokra, do konca nabita z akcijo in seveda nasmejana do ušes.
Amadej Rataj je v ŠKMŠ zadolžen za foto-video sekcijo in zato že po uradni dolžnosti na svetovnem spletu preživi veliko časa. Enkrat je
ob tem naletel na kratek film podobne snežne bitke. Pred leti so eno sicer pripravili v ljubljanskem Tivoliju, na naših koncih pa kaj podobnega še nismo videli. Ko je prejšnji konec tedna vrglo skoraj pol metra snega, je bila ideja
praktično potrjena z neba. »Zorganizirali smo se zelo na hitro. Preko družabnih omrežjih smo se v glavnem obveščali, glede na vremenske razmere pa smo lahko poskrbeli le za najnujnejše organizacijske zadeve, kot
so dovoljenje za uporabo športnega parka, glasba in nekaj toplih okrepčil.«
Prvega kepanja se je udeležilo okrog 40 dijakov in študentov, ki so se razdelili najprej v tri, potem pa zaradi logistike in taktične igre le v dve moštvi. Po nekaj urah so bili precej izmučeni. »Tempo moraš prilagoditi svoji kondiciji. Zelo hitro smo namreč ugotovili, da je tekanje po celem snegu precej utrudljiva reč in zelo intenzivna rekreacija.« Rataj upa, da bo glede na snežno razpoložene zime kepanje postalo v prihodnje tradicionalni šentjurski dogodek.
StO, foto: arhiv ŠKMŠ
KOLEDAR REKREATIVNIH PRIREDITEV
POHODNIŠTVO 10. februar
Pohod na Kriško goro in Tolsti vrh, zbor ob 5.30 na šmarski avtobusni postaji, info: PD Šmarje pri Jelšah (041 771 063)
Miselnost ni veC hlapčevska
Luka Žvižej je bil med najizkušenejšimi v naši selekciji: »Ostati moramo v evropskem in svetovnem vrhu.«
Najbolj mešani občutki doslej
Zadnji vtisi so najmočnejši in zato zadnja poraza navidezno zmanjšujeta uspeh naše reprezentance. Toda vsi moramo biti zadovoljni, uvrstili smo se na četrto mesto, kar je naš največji uspeh na velikih tekmovanjih na tujem. V predtekmovalni skupini smo igrali hitro, lepo in atraktivno ter navdušili rokometni svet.
Sojenje je bilo zelo dobro, na površje so prišli mladi sodniki, neobremenjeni s preteklostjo, ki niso nikomur nič dolžni in sodijo po svoji vesti. V njihove odločitve se ne bi vtikal. Na zadnjih dveh tekmah smo naleteli na močnejši obrambi, proti katerima nam je manjkala »fizična masa«. Tudi zato smo storili preveč tehničnih napak, kar nas je stalo boljše uvrstitve. Prvenstvo je bilo izredno naporno, najboljše selekcije so odigrale devet tekem, kar je odločno preveč. Zato je nekaj selekcij v sklepnem delu prikazalo precej slabši rokomet, kot so ga sposobne.
Selektor Boris Denič je vložil ogromno energije. Še nikoli naša selekcija ni odigrala toliko tekem. Psihofizično je bila kot v preteklosti pripravljena na šest, morebiti sedem obračunov. Zelo nehumano je bilo od IHF, da je bila tekma za tretje mesto naslednji dan po polfinalu. Ko me sprašujete o menjavi Dolenca proti Španiji, lahko rečem, da bi kdaj pa kdaj sam reagiral drugače. Tudi Zorman je bil predolgo na
Miro Požun (Foto: TimE)
klopi. Toda povsem drugače je stati ob igrišču in za vse skupaj nositi odgovornost, kot pa neobremenjeno sedeti v naslonjaču. Na splošno je selektor odlično vodil reprezentanco, ukrepal je pravočasno, obremenitve pravilno porazdelil med vse in tudi zato se nismo osramotili v zaključnih bojih. Denimo Danci so se...
Po prvem polčasu sem bil prepričan, da bomo z ritmom strli Hrvaško, ki so jo načele poškodbe in so se njeni trije zunanji napadalci že komaj premikali. Toda naši južni sosedje so bolj izkušeni, igrali so več tekem za odličje in so pokazali svojo moč. Po 14:14 smo padli po psihološki plati, z igralcem več smo storili nekaj nerazumljivih napak. To je bil naš samomor, tekmeci so nam usodno pobegnili. V rokometu je vse bolj pomemben kolektiv.
Znova smo poiskali mnenje strokovnjaka, uveljavljenega rokometnega trenerja, zdaj že kar slovitega Mira Požuna, bivšega slovenskega selektorja in evropskega prvaka s Celjem Pivovarno Laško, s katerim je osvojil tudi evropski superpokal. Njegovo stališče ne odraža nujno tudi mnenja redakcije.
Posamezniki, ki se vanj ne morejo vklopiti, postanejo moteči. Ivano Balic je vrhunski rokometaš, toda ima svoje slabosti. Slabo vpliva na soigralce, noče trenirati, ne prilagaja se vodstvu reprezentance in soigralcem. Kolikor naredi dobrega, naredi tudi slabega. Hrvaško strokovno vodstvo se je pravilno odločilo. Podobno je storil španski selektor Rivera, vsaj tako kaže rezultat. Ni povabil izvrstnega Cheme Rodrigueza.
Še enkrat bi izpostavil naš preskok v miselnosti. Ta ni več hlapčevska. Sedanja generacija nikomur ne prizna, da je boljši. Slovenski rokomet je na odlični poti. Za to so zaslužni klubi in njihovi trenerji, ki sprejemajo novosti s severa in se ne ozirajo več toliko proti vzhodu. Krožni napadalci imajo dovolj mišične mase, toda če igrajo trije v obrambi, potem je možnosti za protinapad manj. Torej, »kilažo« morajo izboljšati zunanji igralci.
Svetovni rokometni prvaki so Španci, podprvaki Danci, bronasti Hrvatje. Slovenija je premagala Saudsko Arabijo, Južno Korejo, Poljsko, Belorusijo, Srbijo, Egipt in Rusijo ter se uvrstila v polfinale.
Nato se je pripetilo prav tisto, česar so se bali mnogi; naši rokometaši so bili tisti, ki so edini izgubili zadnji tekmi. Porazu v boju za finale s Španijo s 26:22 sta botrovala tudi islandska sodnika. Eden izmed Deničevih izbrancev je dejal: »Mi bi morali biti boljši za šest golov, če bi želeli zmagati z razliko enega ...« Naš
najboljši strelec je bil Celjan Gašper Marguč s sedmimi zadetki, član Gorenja Jure Dolenec jih je prispeval šest.
Na tretjo stopničko zmagovalnega odra se je povzpela Hrvaška, ki je Slovenijo ugnala z 31:26. Vsi štirje člani Celja Pivovarne Laško so dosegli po tri gole: Sebastjan Skube,
Luka Žvižej, Gašper Marguč in Borut Mačkovšek. Potrtosti se ni dalo skriti. Če pa bi pred SP našim izbrancem ponudili četrto mesto, bi ga vzeli brez premisleka. Zato tako mešanih občutkov še ni bilo nikoli.
DŠ
Foto: SLAVKO KOLAR
cc
CINKARNA
Do četrtka bo znano vse
Gregor Bajde (v skoku na tekmi proti mestnemu tekmecu) mreže Šampiona ni zatresel, zato pa je odločil srečanje z Dobom.
Nogometaši Celja so odigrali tretjo pripravljalno tekmo in dosegli drugo zmago. S 3:2 so premagali Roltek Dob, potem ko je drugoligaš dvakrat vodil. Z bele točke je bil zanesljiv kapetan Se-bastjan Gobec, preostala dva gola je dosegel zelo razpoloženi napadalec Gregor Bajde, ki se je dobro znašel tudi v zvezni vrsti.
Trener Miloš Rus je v začetno enajsterico uvrstil Kotnika, Gobca, Romiha, Žitka, Korošca, Vrhovca, Bilalija, Plesca, Verbiča, Delalica in Kizita, igrali so še Vidmajer,
Centrih, Medved, Horvat, Bajde, Srdic, Tomažič Šeruga in Žurej. V 2. polčasu je Rus celo vrgel svoj zvezek na tla, toda večina napak obrambe je ostala nekaznovanih, tudi zaradi zelo dobrega vratarja Matica Kotnika.
Ni več črnega scenarija?
Športnemu direktorju Ambrožu Krajncu je nenehno zvonil telefon, kljub temu pa je pozorno spremljal živahen obračun: »Tokrat fantje niso bili tako razpoloženi kot proti mestnemu tekmecu Šam-
pionu. Verjetno so plačali davek utrujenosti. Drugoligaš z Doba si je pripravil preveč priložnosti. Morda lahko rečem celo, da končni izid ni objektiven odraz dogajanja na igrišču.« Iskrena ocena je nujna, tudi glede kakovosti morebitnih okrepitev. »V prvem polčasu sta igrala tuja napadalca. Nizozemec Kizi-to, po poreklu iz Ugande, je zaključil sodelovanje z nami. Tudi mladi Delalic iz Bosne in Hercegovine ne bi v tem trenutku predstavljal okrepitve za naš napad, čeprav gre za zanimivega nogometaša. Naš trenutni položaj je takšen, da si želimo bolj stabilne rešitve v napadu, igralca, ki bi pomenil oporo vsem našim mladim nogometašem, ki napadajo iz sprednje zvezne vrste. Zato bomo iskali ustrezno nadomestilo do zadnjega dneva prestopnega roka. Prav zato se bomo danes pomerili še s konjiško Dravinjo.«
Kritična obdobja glede financ se vrstijo, še pred nekaj tedni je bilo stanje alarman-
tno. »Zadeve gredo, upam, na bolje. Po zadnjih informacijah se obeta dokončna rešitev. Če nam bo uspelo, bo vse znano v četrtek, nenazadnje tudi zaradi vseh igralcev in strokovnega vodstva,
da lahko nato s čistimi glavami štartajo v zaključno fazo priprav pred spomladanskim delom prvenstva.« Črn scenarij se že dolgo časa obeta Muri, pripetil se je že marsikomu pred njo. »Mislim, da
je najhujša grožnja že mimo in da se bomo končno posvetili le nogometu,« je zaključil Krajnc, ki upa, da si bo lahko oddahnil čez dva, tri dni.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
WWW.CINKARNA.SI
CC
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Dvakrat na dopinško kontrolo
Celjski deskar Rok Mar-guč je na svetovnem prvenstvu v Stonehamu v paralelnem slalomu osvojil zlato kolajno, s tem pa je postal najboljši slovenski deskar vseh časov. To je namreč že njegova tretja kolajna na svetovnih prvenstvih.
Marguč, tretji v slalomu (in drugi v veleslalomu) na prejšnjem prvenstvu v španski La Molini, je bil v Kanadi peti v kvalifikacijah. V izločilnih bojih je premagal Rusa Soboljeva, Švicarja Flütscha, v polfinalu najboljšega v kvalifikacijah Avstrijca Prom-meggerja, v finalu pa izgubil
prvo vožnjo proti Američanu Justinu Reiterju, a v drugi zaostanek nadoknadil!
»Priznam, da sem se razveselil, ko sem videl, da je finalist Reiter in ne Fisch-naller. Po zaostanku po prvi finalni vožnji sem vedel, da je modra proga hitrejša in da bo Justin imel težave na rumeni. Vztrajal sem do konca, ostal zbran in uspel. Tako se vračam z zlato medaljo. Danes bom okoli enajste ure v Trstu, nato pa pravočasno v Laškem,« nam je včeraj zjutraj po popolni nedelji pripovedoval 26-letni Marguč, ki bo s svojim očetom in trenerjem
Metodom hitel v domovino zaradi sprejema. Na občinskem dvorišču v Laškem mu ga bodo pripravili ob 16. uri. »Kaj je bilo nenavadnega? Prvič dopinška kontrola ni uspela. Dejali so, da je bilo preveč vode v urinu. Premalo hrane sem zaužil na dan tekme. Potem sem se vrnil. Rekli so, da je spet prevodeno. A niso več vztrajali,« je v smehu pripovedoval in zatrdil, da seveda ni nobene bojazni, da bi bil test pozitiven. 8. februarja bo veleslalomska tekma svetovnega pokala na Rogli.
DEAN ŠUSTER Foto: OLIVER KRAUS/FIS
Rok Marguč, najboljši deskar v slalomu na svetu
Rok Marguč se s svetovnega prvenstva v Kanadi vrača z zlato medaljo v paralelnem slalomu! Županov sprejem športnika bo jutri, 29. januarja, ob 16. uri na občinskem dvorišču v Laškem. Vabljeni, da skupaj z njim proslavite ta izjemen uspeh.	—
NORAMA
MALI NOGOMET
1.	SL, 14. krog: Slovenske Gorice -Dobovec 2:4 (2:1); Ma-rot (19, 32), Vojsk (21), Cuček (40), Nazarje - Puntar 1:4 (1:1); Metulj (6). Vrstni red: Litija 34, Dobovec, Puntar 30, Oplast 25, Bronx 16, Vuko 11, Nazarje 10, Slovenske Gorice 4.
2.	SL, 16. krog: Stripy - Velenje 4:3 (0:3); Jager (12, 19), Šket (14). Vrstni red: Velenje 32, Brezje 30, Stripy 27, Kebelj 25, Sevnica 24, Velike Lašče 21, Ajdovščina 20, Fragmat 18, Irbis 14, Tomaž 11, Benedikt 4.
KOŠARKA
1. SL, 13. krog: Grosuplje
-	Elektra 71:77; Tratnik 17, Miljkovič 17; Julevič 19, Za-gorc 16, Atanackovič 12, Collins 8, Bajramlič, Podvršnik 7, Bukovič 5, Brčina 3, Helios
-	Rogaška 74:60; Majstorovič
20,	Morina 12; Miljkovič 18, Tomič 15, Horvat 10, Košto-maj 8, Mijovič 6, Smajlovič 3, Zlatorog - Hopsi 76:63; Zadnik
21,	Mučič 16, Udrih 12, L. La-pornik 9, Dugum 6, Dimec 4, M. Lapornik, Brodnik 3, Ma-
OGLASNO SPOROČILO
ček 2; Jagodnik, Vranjkovič 16, Vujasinovič 15, Robertson 9, Martin 6, Mežan 1, Tajfun - Slovan 76:66; Zimič 19, Fer-me 14, Brolih 13, S. Sebič, Primorac, Držič 9, M. Sebič 3; Špan 17, Buda 15. Vrstni red: Zlatorog 24, Maribor, Helios 23, Tajfun 21, Elektra, Rogaška 20, Mercator 19, Slovan, Grosuplje, Hopsi 15.
2.	SL, 16. krog: Branik - Terme Olimia 65:74; Dobrin 19, Ravnikar 14; Spešič 20, Mem-čič 16, Globovnik 13, Maček 11, Plavčak 7, Pungartnik 5. Vrstni red: Portorož 29, Šenčur 27, Terme Olimia 25, Ele-ktro Gorenjska 24, Lastovka, Radenska Creativ 23, Postojna 22, Hrastnik 21, Koper, Parklji, Litija, Črnomelj 19, Branik 15.
3.	SL - vzhod, 12. krog: Nazarje - Luxuris Celje 65:64; Bitenc 21, Dragičevič 13, Rednak, F. Blatnik, Vodonč-nik 8, L. Blatnik 7; Ambrož
14,	Germek, Jan 10, Kočevar 9, Bregar 8, Kahvedžič 7. Vrstni red: Krka B 24, Posavje, Bistrica, Luxuris 21, Janče 18, Konjice 17, Primafoto, Vrani, Calcit 16, Nazarje, Medvode
15,	Komenda 13. Jadranska liga (ž), 18. krog:
Čelik - Athlete Celje 74:78; Bo-
Med nominiranci za najboljša športnico in športnika je bilo osem imen. Od leve: Isabela Kovačič, Anna Mas-hchyts, Tanika Virtovšek (jadralno padalstvo), Jasnima Zbil (sedeča odbojka), Gal Bjelovučič (plavanje), Damir Halužan, Sebastijan Osrečki (karate) in Miloš Miljkovič (košarka)
Najboljša kikboksarka in plesalec
Športna zveza Rogaška Slatina je v petek razglasila najboljša športnika in športnico leta 2012 ter najuspešnejšo ekipo. Nagradila je tudi najboljše športno društvo in zaslužne športne delavce.
Naziv naj športnica si je že drugo leto zapored z odličnimi rezultati priborila Isabela Ko-vačič. Vrhunec lanskega leta je bilo osvojeno bronasto odli-čje na evropskem prvenstvu v
kikboksu v kategoriji do 60 kilogramov. Naj športnik leta 2012 je postal športni plesalec Damir Halužan, ki je s svojo plesalko Anno Mashchyts postal državni prvak v latinskoa-meriških plesih, na svetovnem prvenstvu pa je par osvojil deveto oz. deseto mesto in izboljšal uvrstitev iz leta 2011.
Za najboljšo ekipo lanskega leta je bila izbrana članska ekipa Balinarskega športnega
društva Rogaška Slatina, ki se je lani uvrstila v najvišji kakovostni razred slovenskega klubskega balinanja, super ligo, najboljše društvo pa je postalo Športno društvo Boč. Podelili so še priznanja zaslužnim športnim delavcem, Emeriku Lešniku, mag. Branku Kidriču, Vinku Vozliču, Ivanu Borošu in Mirku Žeraku.
ANJA DEUČMAN Foto: MARCEL PERNAT
Osvojile Zenico
goje 20, Mikič 17; Gajič 24, Orozovič 21, Abramovič 12, Gabrovšek 9, Macura, Lisec 6. Vrstni red: Partizan 32, Pecs 29, Radivoj Korač, Vojvodina 28, Mladi Krajišnik, Čelik 24, Athlete 21, Voždovac 20, Slo-boda, Vršac 19.
ROKOMET
1. SL (ž), 14. krog: Zelene doline Žalec - Zagorje 24:31 (10:16), Krka - Celje Celjske mesnine 36:27 (22:10). Vrstni red: Zagorje 24, Krim Merca-tor 22, Krka 18, Žalec 16, Piran 15, Velenje 11, Celje, Ptuj 9, Ajdovščina 8, Logatec 6, Naklo - Tržič 4. (MiK)
Košarkarice celjskega At-hletea so pripravile prijetno presenečenje, potem ko so v 18. krogu Jadranske lige slavile na zahtevnem gostovanju v Zenici. Jutri je na sporedu derbi s kranjskim Triglavom.
Celjanke so vpisale četrto zmago v letošnji sezoni Jadranske lige (74:78), pred zadnjimi štirimi krogi pa na lestvici zasedajo sedmo mesto. V Zenici je bila znova najučinkovitejša Marica Gajič, ki se je ekspresno hitro vrnila v pravo formo. Vpisala je 24 točk in 15 skokov. »Tekma je bila zelo zanimiva in polna preobratov. Po daljšem času smo zaigrale v popolni postavi in presene tile, saj je v Zenici vedno neu godno. Čeprav so bile igralke Celika absolutne favoritinje,
se na to nismo ozirale, kajti nismo imele kaj izgubiti. Igrale smo sproščeno, se izjemno borile in tekmo odigrale kolektivno,« je navdušujoče razlagala Marica Gajič in pristavila: »Težko je bilo igrati v okrnjeni zasedbi, zdaj pa smo trenerju znova na voljo vse in resnično je bilo lepo spet videti vse na igrišču in to nam je bil še dodaten motiv. V zaključku Jadranske lige bomo odigrale še dve tekmi (Vršac, Sloboda, op. p.) in pričakuje-
mo, da jo bomo na lep način zaključile. Če bomo igrale kot v Zenici, potem ni strahu.« Že jutri (20.00) bodo Celjanke v domačem prvenstvu gostile Triglav. »To je morda najpomembnejša tekma leta. Triglav je nevaren in spet bo težko. Ne smemo se sprostiti, vse moramo dati od sebe. Če bomo maksimalno osredotočene, potem bomo zmagale,« je pred tretjim letošnjim der-bijem dejala Gajičeva.
MITJA KNEZ
Torek, 29. 1.
MALI NOGOMET
Pokal, povratna tekma četrtfi-nala: Sevnica - Dobovec (20).
ROKOMET
1. SL (ž), 14. krog: Velenje
-	Ptuj (19).
Sreda, 30. 1. KOŠARKA
1. SL (ž), 18. krog, Celje: Athlete - Triglav (20).
MALI NOGOMET
Pokal Slovenije, povratna tekma četrtfinala: Nazarje
-	Litija (20).
14	IZ NAŠIH KRAJEV	NOVI TEDNIK
Povabilo v naše konce
LJUBLJANA, SLOVENSKE KONJICE - V nedeljo so na Gospodarskem razstavišču zaprli vrata letošnjega sejma Alpe-Adria: Turizem in prosti čas. Na sejmu se je predstavilo več kot 330 ponudnikov turističnih storitev iz 15 držav.
Med njimi so bili tudi številni ponudniki turističnih storitev s Celjskega, saj so se v Ljubljani predstavile praktično vse večje desti-nacije z našega območja. Med večje razstavljavce je sodila Dežela Celjska, v okviru katere je svoje turistične produkte predstavilo
21 občin. Predstavili so se na skupnem razstavnem prostoru, kjer so vsak dan pripravili pester program. Sejemski nastop je del triletnega projekta Regionalna destinacijska organizacija Dežela Celjska, katerega nosilec je Zavod za kulturne prireditve in turizem Ce-leia Celje.
Seveda so se v Ljubljani predstavili tudi turistični ponudniki iz Saša regije ter številni posamezni razstavljavci, saj sejem velja za osrednjo turistično prireditev ne le pri nas, ampak tudi v regiji Alpe-Jadran.
Pot ob ribnikih najboljša
Na sejmu Alpe Adria - Turizem in prosti čas so podelili priznanja najboljšim tematskim potem v različnih slovenskih regijah. Na Celjskem je bila izbrana Naravoslovna učna pot Petelinjek, v občini Slovenske Konjice, ki poteka po gozdnih poteh in vlakah pri ribnikih Pete-linjeka.
Na tri kilometre dolgi krožni poti je mogoče, s pomočjo trinajstih tematskih tabel, spoznati kaj se dogaja v ribnikih, močvirjih ter v gozdu. Tekmovanje za najboljše regijske tematske poti je v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki ga pripravlja Turistična zveza Slovenije, sodelujeta Zavod za gozdove Slovenije in GIZ Po-hodništvo in kolesarjenje. Prijavljenih je bilo 76 poti
iz različnih krajev Slovenije, najboljše regijske poti so izbrali v območnih enotah zavoda za gozdove. Med glavnimi merili za izbor najboljših so bila privlačnost, vodenje, vzdrževanje ter sporočilnost.
Učna pot Petelinjek je na območju štirih ribnikov, z izjemno biodiverziteto, še posebej izstopajočimi kačjimi pastirji. Teh je kar trideset različnih vrst, kar predstavlja kar polovico od vseh na območju Slovenije. Med zanimivostmi je še trideset različnih vrst ptic, različne dvoživke ter plazilci. Pot je v širši okolici Loč, na območju Dravinjskih goric ter predstavlja med drugim zaščiteno območje Nature 2000. Prehoditi jo je mogoče v dveh urah.
US, BJ Foto: TT
Dežela Celjska je bila na ogled tudi v Ljubljani.
Ničesar na pamet
SOLČAVA - V občini še tehtajo, če bodo sprejeli pobudo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, naj del ozemlja ob meji z Avstrijo menjajo oziroma začasno odstopijo občini Kamnik za drugo zemljišče. S tem bi kamniška občina oziroma osrednja slovenska regija dobila možnost za črpanje evropskih sredstev za čezmejno sodelovanje v naslednji finančni perspektivi 2014-2020.
»Šlo bi za ozek pas zemlje, ki bi omogočil, da bi Slovenija dobila nekaj denarja več,« pravi solčavski župan Alojz Lipnik in poudarja, da gre zgolj za ponudbo mini-
strstva, o kateri se bodo še pogovarjali. »Seveda imamo v občini veliko vprašanj, kaj ponudba prinaša in odnaša. Zaenkrat nismo sprejeli nikakršne odločitve niti je ne bomo, dokler se ne bomo dogovorili in poznali vseh plusov in minusov.«
Svetniki v občini so sicer pooblastili župana Lipnika, da nadaljuje s pogajanji oziroma da izve bolj točne odgovore. »Seveda gre za občutljivo vprašanje in v občini se bomo skupno odločili potem, ko bomo imeli vse informacije. Zagotovo nobenega koraka ne bomo storili na pamet,« poudarja župan Lipnik.
US
Letos nov dom krajanov
Z gradbišča novega doma krajanov v Podsredi, ob glavni cesti proti Kozjem. Stara dvorana je bila dotrajana, zato potrebujejo novo.
KOZJE - Dom krajanov v Podsredi, ki so ga začeli graditi lani spomladi, morajo dokončati do jeseni. Končali so notranje instalacije, zdaj so na vrsti ometi, tlaki, centralno ogrevanje ter fasada.
Leta 1928 so na tem mestu zgradili gasilski dom podsred-ških gasilcev, z dvorano, ki je bila v zadnjem času v zelo slabem stanju. Pred gradnjo novega doma krajanov so vse to podrli, ostaja leta 1997 zgrajen gasilski prizidek. V novogradnji bo v prihodnje dvorana z dvesto sedeži, kjer bodo različne prireditve, prav tako bodo imela svoje prostore krajevna društva, služila bo tudi za vaje kulturnih skupin. Nov dom krajanov bo stal pol milijona evrov, od tega je dobra polovica z razpisa kmetijskega ministrstva za razvoj vasi ter ostalo iz občinskega proračuna. BJ
Motel bo oživel
BISTRICA OB SOTLI - Motel Trebče, ki je v vasi med Bistrico ob Sotli in Podsredo, postopoma obnavljajo. Decembra je minilo dve leti, odkar je bil v požaru popolnoma uničen, njegovo pogorišče je nato kazilo okolje. Lani je začel lastnik Bevc motel obnavljati ter načrtuje, da bo stavba tudi v prihodnje služila za turistične namene.
Motel na Trebčah je postavljen v neposredni bližini lepo restavrirane skromne domačije Titove tete Ane Kolar, ki jo je tam nasledila njegova sestrična
Ana Kostanjšek. Zgradili so ga v času po Titovi smrti, ko je bilo iz vseh krajev nekdanje Jugoslavije veliko organiziranih skupin, ki so si ogledovale Ti-
tove domače kraje. Od motela je prav tako vidna rojstna hiša Titove matere, Marije Broz, rojene Javeršek. Tako je bil leta 1981 s posebnim zakonom ustanovljen Spominski park Trebče, ki ga je leta 1996 nasledil zaščiteni Kozjanski park, saj je v tamkajšnji okolici še marsikaj drugega zanimivega.
BJ
Dva časopisa v enem
' prvič ža 7.
Novi tednik poslej vnovič ob četrtkih. Kot v dobrih starih časih...
Znani dobitniki zlatega možnarja
2012
Motel Trebče ni več žalostno pogorišče, ki je kazilo okolje. Lastnik ga obnavlja.
LAŠKO - Etno odbor Jureta Krašovca Možnar pri Zvezi kulturnih društev občine Laško je med nomi-niranci dobitnikov zlatega možnarja za preteklo leto izbral najbolj zaslužne na področju etnografske dejavnosti. Prejemnika 34. in 35. priznanja zlati možnar 2012 sta Darja Horjak in Ivan Medved.
Do konca roka so prejeli 16 predlogov iz 13 društev, or-
ganizacij, krajevnih skupnosti in javnih zavodov. Horjakova je že več kot 25 let aktivna v društvu Prežihovega Voranca v Jurkloštru, kjer vsa ta leta vodi otroško folklorno skupino in ohranja ljudsko izročilo iz domačega okolja. Za Ivana Medveda, sicer vodjo območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti, pa so v komisiji zapisali, da je znan po izjemni povezovalni vlogi med društvi in različnimi de-
javnostmi v kraju, uveljavil se je kot dolgoletni kapelnik godbe tako v Laškem kot na Vrhu nad Laškim, pomaga ohranjati in oživljati ljudsko izročilo ter je velik moralni podpornik etnografske dejavnosti v laški občini. Oba letošnja nagrajenca bosta zlati možnar prejela na osrednji občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, 7. februarja.
StO
Medena čipka
izpod vrha Resevne
Lidija in Peter Močnik sta v svojem domu združila čebelarsko umetnost s tradicijo z Idrijskega
»Ni stvari, ob kateri bi se bolj sprostila kot pri klekljanju,« pripoveduje Lidija, ki ob »punklu« mimogrede presedi ure in ure.
Za klekljanje potrebujete blazino, tudi »bulo« ali »punkl«, različnih velikosti glede na velikost vzorca na papircu, kot rečejo vzorcu na papirju. Kleklji so povezani v par in so iz hruškovega ali češnjeve-ga lesa. Zelo pomembno je, da se čipka ne umaže, ker po pranju ni nikoli več tako lepa kot prej. Bucike morajo biti zato obvezno nerjaveče. Čipka se konča s kvačko. Vzorci so večinoma avtorsko zaščiteni, a Lidija marsikakšnega na posebno željo izdela kar sama. Predvsem pa potrebujete dobro mero potrpežljivosti in ščepec nadarjenosti za ročna dela. A kot pravi Lidija, je večina njenih tečajnic to veščino kar lepo osvojila.
Oba sta se rodila v Labi-nju pri Cerknem. Kot mladoporočenca sta se odselila na Gorenjsko in prvih devet let preživela v hiši sredi Kamnika. »Oba sva bila otroka podeželja in človeka narave. Odločitev, da za svoj dom poiščeva kmetijo, je bila samoumevna.« Oglas ju je pripeljal na pobočje Resevne, kjer sta na idilični lokaciji ob eni planinskih poti našla staro podrtijo. Prihodnje leto bo 30 let, odkar sta si tam ustvarila dom. Peter se ukvarja v glavnem s čebelami. Lidija pa si dušo spočije ob posebni veščini, ki jo vedno znova spomni na mladost in otroštvo. Na njeni blazini namreč nastajajo čudovite idrijske čipke.
Čeprav sta se priselila z drugega konca Slovenije, sta se v svoj košček zemlje v trenutku zaljubila in tudi on ju je sprejel, kot da sta del tega sveta že od nekdaj. Otroka, Toni in Romana, sta tu začela obiskovati prva dva razreda osnovne šole. Peter in Lidija pa sta že prvo leto postala tudi oskrbnika Planinskega doma na Resevni. »16 let sva
opravljala to delo. Ljudje so naju od vsega začetka lepo sprejeli. Nikoli nisva imela občutka, da naju gledajo kot prišleka ali nekoga, ki bi si domovinsko pravico moral šele ustvariti,« se spominja Peter.
Čebelarsko doto dobil »za povrh«
Naključje je hotelo, da sta domačijo kupila od večjega čebelarja. Kot pravi Peter, si takrat ni mogel privoščiti, da bi od njega poleg domačije kupil tudi čebelnjak, a od nekdanjega lastnika je dobil nekaj precej dragocenejšega. »Naučil me je ogromno o čebelah in mi bil mentor ob mojih skromnih začetkih. Čebelarstvo je zahtevno delo, ki si ga brez pravega učitelja sploh ne znam predstavljati.« Danes svoje znanje tudi sam z veseljem prenaša na začetnike pri tem žlahtnem delu. Na treh stojiščih ima približno 90 panjev. Pridelava medu predstavlja njegovo osnovno dejavnost. Če je letina dobra, ga pridela tudi do 1500 kilogramov. Če je slaba, tako kot lani, ga je pol manj. A vsaj s prodajo v zadnjih
letih ni težav. »Vsega prodamo na domu. Ljudje se tudi zavedajo, da je za pravo kakovost vredno dati dva evra več kot za enako količino v trgovini. Pred 30 leti pa se o škodljivosti belega sladkorja sploh ni govorilo. Čebelarstvo je bilo pač postranska dejavnost ljudi, ki so imeli preveč časa,« smeje razlaga Peter. A brenčanje čebel je tako pomirjujoč zvok, da mu nikoli v življenju ni bilo žal, da se je tega lotil.
Ko vse utihne, zapojejo kleklji
V okolici Idrije je čipka del narodne identitete. Zato se ne moremo čuditi, da se je v popoldanskem klekljarskem krožku zbiralo tudi do 40 deklet. Lidija je začela v petem razredu in naslednja štiri leta ob »punklu«, kot so po domače rekli blazini, vztrajala dvakrat po dve uri vsak teden. Danes ji je malo žal, da ni šolanja končala z uradnim izpitom, kar bi pomenilo, da bi pod njeno roko nastajala certificirana idrijska čipka. A to lepote belih snežink, ki nastajajo pod njenimi prsti, prav nič ne zmanjšuje. Nje-
ne umetnine so namenjene za posebna rojstnodnevna darila in za tiste priložnosti, ko želijo ljudje komu izkazati prav posebno pozornost. Potem ko so prišli otroci in jo je zasulo delo za vsakdanji kruh, na kleklje nekaj let niti pomislila ni. Na Štajerskem pa se je stara strast spet prebudila. »Včasih pravim, da bi bilo treba te bule po bregu spustiti,« se smeje mož. A v očeh ne more skriti, kako ponosen je na svojo ženo. Izdelal ji je tudi priročen kolovrat za navijanje klekljev. Najbolj posebne čipke pa v okvirih krasijo njun dom. Na primer tista, ki jo je izdelal vnuk Ambrož. Klekljati so znali vsi rodovi njenih prednikov in Lidija je to znanje seveda prenesla tudi na hčer Romano in kot kaže več kot uspešno vsaj na enega od vnukov. Na tečaju pa tudi na številne Šentjurčanke. »Ni lepše sprostitve, kot je klekljanje. Ko se zvečer vse umiri, sedem k delu in sploh ne vem, kdaj minevajo ure in ure ...«
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
Peter Močnik s košem za ogrebanje rojev. Ob našem obisku so čebele sicer zimsko počivale. Sicer pa nas je tudi gostitelj poučil o moči apiterapije in o blagodejnem brenčanju čebel, ob katerem človek zaspi kot dojenček. Peter si v čebelnjak še ni postavil kavča, zelo dobro pa razume vse, ki to naredijo.
- Št. 8
Idilična hišica Močnikovih stoji ob eni od planinskih poti na Resevno. 29. januar 2013 -
Človekovo zdravje odvisno od vedenjskega sloga
Najbolj ogroženi ljudje z najnižjo izobrazbo in slabšega socialnega položaja iz vaškega okolja vzhodne Slovenije
Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) je izdal publikacijo z naslovom Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije, v kateri je predstavljeno gibanje dejavnikov tveganja in nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni med odraslimi v Sloveniji med letoma 2001 in 2008. Spodbudni so podatki o zmanjševanju kajenja in pitja alkohola, bolj zaskrbljujoča pa sta porast debelosti in povečevanje stresa na delovnem mestu.
V raziskavo so zajeli prebivalce, stare med 25 in 64 let, iz različnih delov Slovenije in različnih ekonomsko-so-cialnih okolij. Po besedah
Jožice Maučec Zakotnik iz
IVZ je analiza med drugim pokazala, da imajo ljudje z nizko izobrazbo najbolj nezdrave prehranske navade, so manj telesno dejavni, v večjem deležu kadijo in pijejo alkohol na tvegan način ter se opijajo, imajo tudi slabšo samooceno zdravja, slabše obvladujejo stres in pogosteje zbolevajo zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni. Ob tem je po rezultatih raziskave sodeč, nezdravemu vedenjskemu slogu podvržen predvsem moški spol. »To, kar pomembno določa manj zdravo vedenje, je tudi prebivanje v ruralnem okolju in v vzhodni Sloveniji,« ugotavlja Maučec Zakotnikova.
Snovalci publikacije pričakujejo, da bodo zbrani podatki o pojavnosti in trendih ter socialno-ekonomskih neenakostih na področju vedenjskih dejavnikov tveganja in kroničnih nenalezljivih bolezni povezali stroko na področju javnega zdravja in politiko ter spodbudili snovalce strateških dokumentov in sistemskih ukrepov k oblikovanju državne strategije za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni ter k prakticiranju vladnega koncepta zdravja v vseh politikah. Le tako bo po njihovih besedah namreč mogoče zmanjšati neenakosti v zdravju. K pripravi dokumentov bo pripomogla tudi analiza podatkov lanske raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki sicer še ni na voljo, zagotovo pa bo pokazala nekaj novih trendov.
Nezdrava prehrana, premalo gibanja, stres
Prehranjevalne navade med Slovenci so, kot kaže raziskava, slabe. Narašča delež tistih, ki ne jedo zajtrka, številni ljudje obroke časovno in količinsko neustrezno razporejajo. V jedilnikih je preveč škodljivih maščob, soli in sladkorja, vse manj pa sadja in zelenjave. Smernicam rekreativne telesne dejavnosti zadosti le malo več kot 20 odstotkov anketirancev, se je pa delež redno rekreativno telesno dejavnih med letoma 2004 in 2008 pomembno povečal. Debelost med odraslimi je v preiskovanih letih naraščala, predvsem pri osebah z najnižjo stopnjo izobrazbe in pri pripadnikih nižjega sloja v vzhodnem delu države.
Negativni kazalci se kažejo tudi pri stresu, ki je eden ključnih dejavnikov za slabšanje zdravja sodobnega prebivalstva. Pogosto ali vsakodnevno doživlja stres do 30 odstotkov vprašanih, delež pa narašča. Posebej ranljive so ženske, stare med 40 in 45 let, nižje izobražene, pred-
stavnice najnižjega družbenega sloja. Vedno pogostejši je tudi stres na delovnem mestu.
Nekatere
smernice vendarle spodbudne
V letu 2008 je kadilo malo manj kot 21 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije, več moških kot žensk, kot je pokazala raziskava, pa je ta delež nižji kot leta 2001. Ne le zmanjšanje števila kadilcev, zmanjšalo se je tudi povprečno število dnevno pokajenih cigaret, prav tako manj ljudi kadi v bivalnih prostorih. Poleg kajenja sta pomemben javnozdravstveni problem v Sloveniji vsa leta tudi čezmerno pitje alkohola in visoko tvegano opijanje. Čezmerno pitje alkohola je v raziskavi priznalo okoli deset odstotkov odraslih, visoko tvegano opijanje pa več kot 40 odstotkov, a raziskava kaže, da trend takih tveganih vedenj pada. Pri visoko tveganem opijanju sicer izstopajo moški, stari med 25 in 39 let, pri čezmernem pitju pa moški, stari med 40 in 54 let, ter osebe s poklicno ali srednješolsko izobrazbo
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na e-naslov: anja.deucman@nt-rc.si.
Nezdrav življenjski slog vpliva tudi na težave kostno-mišičnega sistema, ki povzročajo predvsem bolečino in moteno gibljivost telesa ter tako zmanjšujejo kakovost življenja. O tovrstnih težavah je poročalo kar 70 odstotkov anketiranih odraslih oseb. Največ, polovica, se jih je leta 2008 spopadala z bolečino v križu, skoraj 35 odstotkov pa z bolečinami v vratu in ramenih. O boleznih in okvarah hrbtenice se je izreklo okoli 25 odstotkov vprašanih, o bolezni sklepov pa dobra desetina. Več kostno-mišičnih težav so sicer navajali ženske, starejše osebe ter tisti, ki so se opredelili za delavski razred.
iz vaškega okolja vzhodne Slovenije.
Povišan krvni tlak velika nadloga
Vodilne vzroke smrti med odraslimi v Sloveniji sicer predstavljajo bolezni srca in ožilja, ki se jim je prav tako mogoče izogniti z zdravim življenjskim slogom. Eden najpomembnejših dejavnikov tveganja je zvišan krvni tlak. Raziskava je pokazala, da se je delež oseb z zvišanim krvnim tlakom predvsem na račun moških pomembno
povečal, z boleznijo se je leta 2008 spopadalo že več kot 20 odstotkov anketiranih, spet pa izstopajo ljudje z nižjo izobrazbo iz vaškega okolja vzhodne Slovenije. Srčni infarkt je preživelo odstotek in pol vključenih v raziskavo. Tudi tukaj so bolj ogroženi moški. Močnejšemu spolu pogosteje grozi tudi možganska kap, ki je pri njih dvakrat pogostejša kot pri ženskah. Možgansko kap je med letoma 2001 in 2008 sicer prebolelo več kot deset oseb na tisoč vprašanih.
Koronarni bolniki v Šaleški dolini združeni v klub
Koronarna bolezen se razvije, ko se glavne žile, ki srce oskrbujejo s hrano in kisikom, imenovane koronarne arterije, poškodujejo ali pa jih načne bolezen. Za to je običajno krivo kopičenje maščobnih oblog v žilah, zaradi česar se te ožijo in omejujejo pretok krvi. Delna zapora teh žil povzroča angino pektoris, popolna zapora pa vodi do srčnega infarkta.
V Sloveniji deluje več klubov, ki združujejo koronarne bolnike in njihove svojce ter jim pomagajo do bolj kakovostnega življenja. Ker v Šaleški dolini takšnega kluba še ni bilo, se je nekaj zanesenjakov leta 2007 odločilo ustanoviti Šaleški koronarni klub. Zaživel je leta 2008 in danes združuje že več kot 200 članov.
Člani Šaleškega koronarnega kluba so koronarni bolniki, bolniki po zastoju in infarktu srca, bolniki z angino pektoris, bolniki po premostitveni operaciji ali širitvi koronarnih arterij, bolniki z vstavljenimi umetnimi zaklopkami ali s srčnim spodbujevalcem in bolniki s stabilnim srčnim popušča-
njem. Prostor v klubu, ki mu predseduje Dušan Dolinar, najdejo tudi svojci bolnikov, pa tudi zdravi posamezniki s povečanimi dejavniki tveganja, kot so na primer visok krvni tlak, sladkorna bolezen, povišane vrednosti maščob v krvi.
Sodelovanje s strokovnjaki
Naloga kluba je po besedah podpredsednice Erike Berlak članom omogočiti redno rehabilitacijsko vadbo in druge aktivnosti, ki ohranjajo zdravje, vitalnost in kondicijo. Pri tem tesno sodelujejo s strokovnjaki, nad čimer bdi kardiolog Apolon Marolt. V klubu organizirajo letovanja v zdraviliščih, izlete, različna družabna sreča-
nja in izobraževanja, pri čemer ne manjkajo niti številne športne aktivnosti, saj se koronarni bolniki zavedajo, da je redna telesna aktivnost za ohranjanje zdravja še kako pomembna. Tako pripravljajo redno telovadbo pod vodstvom fizioterapevtov in usposobljenih vaditeljev v Velenju, Topolšici in Šmar-tnem ob Paki, ob sredah pa je na sporedu nordijska hoja okoli Škalskega jezera ali v velenjskem Sončnem parku.
Ob petkih v Velenju organizirajo še prav posebno vadbo, ki temelji na spro-stitvenih in dihalnih vajah, primerna pa je predvsem za tiste bolnike, za katere je klasična vadba prenaporna.
Šaleški koronarni klub v sodelovanju z Odborom za pomoč občankam in občanom Mestne občine Velenje v nedeljo, 17. februarja, ob 16. uri v večnamenski dvorani v Vinski Gori pri Velenju pripravlja veliki dobrodelni koncert. Denar od prodanih vstopnic bodo namenili Zdravstvenemu domu Velenje za nakup urgentnega ultrazvoka za službo nujne medicinske pomoči. Tako se želijo v klubu velenjskemu zdravstvenemu domu zahvaliti za pomoč, ki jo nudi koronarnim bolnikom, prav tako pa želijo zagotoviti boljšo zdravstveno oskrbo prebivalcem Šaleške doline. Ultrazvok, vreden več kot 30 tisoč evrov, lahko namreč reši marsikatero življenje, predvsem pacientom s srčnim zastojem, pacientom, ki so v šoku, ali pa na primer osebam s poškodbo prsnega koša ali trebuha. Prav primerna prva pomoč je življenje rešila tudi marsikateremu članu Šaleškega koronarnega kluba.
V Šaleškem koronarnem klubu se zavedajo pomena gibanja, zato organizirajo redno telesno aktivnost. Med bolj priljubljenimi je nordijska hoja. (Foto: arhiv kluba)
Ste vedeli?
H1
8—12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
12/25232 55,01/519 35 54
www.pirnat.si
Dr. Pirnat d-o-o., Razlegava 29, Marib
Pomanjkanje oskrbe s krvjo v določenem tkivu ali organu strokovnjaki imenujejo ishemija.
Do pomanjkanja oskrbe s krvjo pride zaradi stisnjenja ali zapore arterije, ki vodi do organa. Posledica je pomanjkanje kisika in hranil v celicah, ki lahko povzroči celično smrt ali infarkt. Srčna mišica in možgani so še posebej občutljivi, saj morajo biti stalno oskrbljeni s primerno količino kisika, medtem ko lahko na primer mišice na nogah določen čas zdržijo z manjšo količino kisika.
Sodniški pripravniki povzdignili glas
Do vodilnih zaenkrat anonimno s pomočjo Facebooka
Pred dnevi so avtorji skupine na predsednike in direktorje višjih sodišč v Celju, Ljubljani, Mariboru in Kopru naslovili elektronsko pismo, v katerem opozarjajo na slab položaj sodniških pripravnikov. Vrhovno sodišče se je na pismo tudi odzvalo, vendar mlade odgovor vodilnih v slovenskem sodstvu ni prepričal. Odgovarjajo jim prek socialnega omrežja Face-book, kjer se je pred časom oblikovala skupina Mladi in sodstvo, ki ima okoli 500 podpornikov.
Sodniški pripravniki v pismu navajajo, da so zapostavljeni in da jih vodstva sodišč ne jemljejo resno. Omenjajo tudi, da v večini primerov nimajo možnosti za konstruktivne pogovore z vodstvi sodišč o svojem položaju in da so vodstva bolj kot ne gluha za morebitne predloge za izboljšanje odnosov in načina dela. »Sistem nas postavlja v situacijo, ko lahko zgolj molče in nemočno sprejemamo vse, kar se od nas zahteva,« so zapisali. Direktorji sodišč, vodje oddelkov, tudi administrativno osebje naj bi od njih zahtevali, da opravljajo naloge, ki sploh ne sodijo v njihovo področje dela. Namen pripravništva je usposabljanje za tožilca, odvetnika in notarja, ne pa za opravljanje drugega uradniškega dela. Tako naj bi morali nadomeščati tudi administrativne delavce.
Opozarjajo še, da delajo v nemogočih pogojih, na starih in neuporab-
nih računalnikih in celo polomljenih stolih, brez ustreznega pisarniškega materiala. »Višja sodišča, predvsem pa sodišča prve stopnje, kjer se sodniško pripravništvo izvaja, poslujejo v različnih pogojih, zato bomo zadeve, ki se nanašajo na prostorske in materialne pogoje, reševali v okviru konkretnih možnosti na vsakem sodišču posebej,« so odgovorili z višjih sodišč. Obregnili so se tudi ob anonimnost avtorjev skupine in pisma, vendar jim skupina sodniških pripravnikov odgovarja, da so predsedniku Vrhovnega sodišča RS že pred časom predlagali, da se vzpostavi skupina predstavnikov mladih v sodstvu, ki bo lahko bolje prenesla vodilnim svoje želje in predloge za boljše delo, vendar od Vrhovnega sodišča o tem niso prejeli odgovora. Skupina se je zato odločila delovati anonimno.
Breme varčevanja padlo na mlade
Mladi še želijo, da bi imeli pri zaposlitvi na sodišču prednost pred tistimi, ki na sodiščih še niso nikoli delali, saj so že vpeljani v delo. »Zahtevamo, da se takoj odpravi blokada zaposlovanja rednih sodniških pripravnikov, saj menimo, da je tiha odločitev sodišč, da ne bodo več zaposlovala rednih pripravnikov, popolnoma neutemeljena,« so zapisali.
»Zaposlovanje kljub možnostim kadrovskega načrta ni neomejeno,
Skupina Mladi in sodstvo ima na Facebooku kar nekaj podpornikov.
zlasti v situaciji, ko je finančna situacija negotova. Proračun za leto 2013 je v precejšnji meri posegel v finančna sredstva, s katerimi bomo sodišča v letu 2013 poslovala. Zaradi navedenega smo bili prisiljeni zmanjšati
število javnih uslužbencev in to tudi tistih, ki neposredno sodelujejo pri reševanju zadev. V tem trenutku še vedno ni natančno znano, ali bodo sredstva zadoščala za plače redno zaposlenih na sodiščih, zato posledič-
Kupcev za bajno drago
■ ■ v	■
hišo ni Tudi tretja dražba neuspešna
no tudi ni mogoče definirati mase, ki jo bomo v letu 2013 namenili za plače sodniških pripravnikov, ki so v delovnem razmerju na sodišču. Razumemo zaskrbljenost sodniških pripravnikov, vendar ni mogoče pričakovati, da splošno gospodarsko in finančno stanje v državi v celoti prezremo ali celo, da predstavljeno situacijo rešujemo na račun redno zaposlenih na sodišču,« so odgovorili na sodiščih.
Vendar so jim mladi sodniški pripravniki preko Facebooka sporočili: »Očitno je vodstvo zavestno preložilo glavno breme krčenja sredstev na najmlajše, ki so tudi najbolj socialno ogroženi. Vzeti bi morali največ tistim, ki to mnogo lažje prenesejo, ne pa da se je drastično poseglo v eksistenčno osnovo najmlajših in njihova upravičena pričakovanja, da bodo študijsko pot lahko nadaljevali s plačanim pripravništvom na sodiščih, kot je bilo to omogočeno starejšim generacijam, tudi vodilnim, ki so se zdaj tega ukrepa poslu-žili,« pravijo. Menijo namreč, da bi moralo biti breme krčenja sredstev znotraj sistema med generacijami enakomerno porazdeljeno.
SIMONA ŠOLINIČ
Sodniški pripravniki v pismu zahtevajo še odpravo plačljivosti pravniškega državnega izpita, opravljanje pisnega dela izpita s pomočjo računalnikov ter zvočno in slikovno snemanje ustnega dela pravosodnega izpita. Vse z namenom objektivnosti in jasnejših kriterijev.
Na Okrajnem sodišču v Celju je bila v četrtek spet javna dražba, na kateri je bila predmet prodaje polovica hiše, ki je v lasti celjskega slikarja Jureta Cekute. Prva dražba je bila že julija lani, vendar je bila neuspešna, prav tako tudi druga oktobra lani.
Pisali smo že, da je sodišče dražbo razpisalo, ker je Cekuta upnikom, je nogo med katerimi so Komercialna banka Triglav v stečaju, Zavarovalnica Triglav, Nova Ljubljanska banka in mladoletna oseba, dolžan 16.789 evrov. K tej vsoti mu je sodišče prištelo še obresti. Hiša je bila v celoti ocenjena na malo več kot 481 tisoč evrov, vendar so na dražbi prodajali le polovico, katere lastnik je. Javne dražbe se smejo udeležiti le tisti, ki najkasneje tri delovne dni pred dražbo položijo varščino, vendar tudi na tretji dražbi kupcev ni bilo, na sodišče ni prišel niti Cekuta. Sodnica Polona Kidrič je tako že tretjič dražbo označila za neuspešno in postopek končala.
Stisnilo mu
V sredo zvečer se je v podjetju v Preboldu zgodila delovna nesreča. 32-letnega voznika viličarja je pri vožnji zaneslo. Ko je stopil z delovnega stroja, mu je ta stisnil nogo. Pri pregledu v celjski bolnišnici so ugotovili, da se je huje poškodoval.
Stanje na računu dne 25.1.2013:
UUUIUUUIUU
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje
SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
Bolečine se marsikdo boji bolj kot česarkoli drugega. Huda bolečina človeku onemogoča kakovosten vsakdan, povzroča trpljenje, jemlje voljo do življenja. A z bolečino se je s pravilnimi pristopi mogoče uspešno spopasti, kar dokazujejo v ambulanti za diagnostiko in terapijo bolečin Splošne bolnišnice Celje. Kljub pomanjkanju de-
narja in posluha pristojnih v državi ambulanta vztraja na zastavljeni poti. Da bi ji vsaj malce olajšali delo in pripomogli k njeni še večji učinkovitosti, smo se v naši medijski hiši odločili za dobrodelno akcijo. Zavedamo se, da bo prav vsak od nas morda kdaj moral prestopiti prag te ambulante in gotovo bi si tudi vi želeli karseda kakovostno
obravnavo. Zato bomo vse do konca leta zbirali prostovoljne prispevke, ki jih bomo namenili za nakup prepotrebnega ultrazvoka za protibolečinsko ambulanto.
Koliko denarja bomo zbrali, ne upamo napovedovati, prepričani pa smo, da se boste kljub težkim časom številni bralci odzvali na našo
prošnjo. Seveda računamo tudi na posluh manjših in večjih podjetij. Vsak evro bo še kako dobrodošel in zanj se že vnaprej, tudi v imenu celjske bolnišnice, iz srca zahvaljujemo. O naraščajočem znesku za plemenit cilj, nakup ultrazvoka za protibo-lečinsko ambulanto celjske bolnišnice, vas bomo sproti obveščali. Prav tako bomo
objavljali spisek donatorjev (imena in priimke fizičnih oseb, kraj bivanja ter imena podjetij), razen če boste posebej navedli, da objave v časopisu ne želite.
Z veseljem bomo objavili tudi spisek vseh fizičnih in pravnih oseb (ime podjetja ali ime in priimek ter kraj bivanja posameznika), ki boste donirale po svojih mo-
žnostih. Vendar nam morate v skladu s slovensko zakonodajo objavo v časopisu dovoliti. Zato vas prosimo, da nam kopijo nakazila s svojimi podatki posredujete na e-naslov tednik@nt-rc.si ali odrezek pošljete po pošti na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, kot vaše dovoljenje za objavo. Saj veste, kdor hitro da, dvakrat da!
18
PO SLEDEH BRALCEV
NOVI TEDNIK
Šolarjem kdaj res zdravo sadje?
Slaba izkušnja Eko kmetije Habjan - Z ekološko pridelanim sadjem in zelenjavo zdaj oskrbujejo restavracije, radi pa bi vrtce in šole
Praznik kozjanskega jabolka, ki ga vsako jesen pripravljajo v Podsredi, je odlična priložnost za spoznavanje starih sort domačih jabolk. Če so ta pridelana na ekološki način, so seveda še toliko bolj zdrava.
Ko smo pred kratkim v našem časopisu predstavljali Shemo šolskega sadja, v katero so se lahko slovenske osnovne šole za naslednje šolsko leto prijavile vse do konca minulega tedna in si tako zagotovile evropsko in državno subvencijo za nakup sadja in zelenjave, ki ju učencem ponudijo izven redne šolske prehrane, se je odzval Borut Habjan. Če po eni strani tovrstne pobude podpira, po drugi meni, da bo preteklo še kar nekaj časa, da bodo v vseh šolah učencem znali ponuditi kakovostno domačo in res zdravo hrano.
Kmetija Habjan iz Zagra-da pri Celju ima že dolgo tradicijo pridelave na so-naraven način, v letu 2010 pa je prejela tudi certifikat ekološke kmetije. Poleg pridelave jabolk in drugega sadja se na kmetiji, ki jo zakoncema Habjan pomagata voditi oba sinova, ukvarjajo tudi z ekološko rejo drobnice ter s pridelavo ekološke zelenjave. Kot je povedal Borut Habjan, že vrsto let dobro sodelujejo z Osnovno šolo Frana Kranjca, ki sta
jo z bratom tudi obiskovala in jo družina Habjan dobro pozna. Ta šola pri Habjano-vih odkupuje jabolka, kadar je letina dobra in imajo Ha-bjanovi viške jabolk, pa jih oče pogosto tudi brezplačno zapelje v šolo. Zato so bili predlansko jesen veseli, ko so se z naročilom za 56 kilogramov domačih jabolk sorte carjevič na njih obrnili tudi v III. osnovni šoli Celje. A začetno veselje se je sprevrglo v grenko izkušnjo, ki je Borut Habjan še do danes ni pozabil.
Z jabolki je treba znati!
Kot zdaj pojasnjuje Borut Habjan, je bilo za kasnejšo slabo voljo ključno nestrokovno ravnanje s pripeljanimi jabolki v šolski kuhinji. Jabolka so Habjanovi v šolo pripeljali v zračnih zabojih in so bila mehansko nepoškodovana. V to so se v kuhinji tudi prepričali, saj so imeli pripombe zgolj na barvo ter površinske madeže zaradi listja in prahu na sadežih. Na nekaterih plodovih so bili tudi kra-stice ter temni madeži, ki so normalni zaradi rasti ter
vremenskih pojavov in tudi jasen pokazatelj, da plodovi niso bili škropljeni ali kako drugače obdelani s kemijskimi sredstvi, kar je tudi bistvo ekološke pridelave.
A carjeviči so občutljiva jabolka, z izjemno tenkim olupkom. Zato v kuhinji jabolk pred pranjem ne bi smeli z višine enega metra stresti v prazno pomivalno
korito. Zaradi udarca ob kovinske stene pomivalnega korita so namreč sadeži zelo hitro potemneli, kar je bil razlog, da so v šoli jabolka zavrnili in Habjanovim
na neprijazen način, češ da »na kmetih takšnih jabolk še prašičem ne krmijo«, naročeno pošiljko vrnili. A kot pravi Borut Habjan, so se v družini prav zaradi tega, ker poznajo navade in poglede današnjih otrok, ki jim je zelo pomemben tudi videz hrane, še posebej potrudil, da v šolo pripeljejo jabolka, ki so naravna in nepoškodovana. Res je, da domači carjeviči na pogled niso tako privlačni kot konven-cionalno pridelana jabolka - a to bi morali v šoli vedeti in učitelji bi morali to šolarjem tudi razložiti. In Ha-bjanovi so pričakovali tudi to, da vedo, kako pazljivo morajo ravnati s pripeljanimi sadeži v šolski kuhinji. Končalo pa se je tako, da so morali Habjanovi jabolka, ki so bila zaradi premetavanja in dodatnih poškodb res neuporabna, odpeljati iz šole. »Če česa, potem si ponovnega sodelovanja s to šolo res ne želimo,« je še vedno razočaran Borut Habjan.
IVANA STAMEJČIČ Foto: Arhiv Novega tednika
V šolske kuhinje le najboljše?
»Prav v vrtcih in šolah bi morali otrokom ponujati čim bolj zdravo, domačo hrano,« je prepričan Borut Habjan. A po dosedanjih izkušnjah Habjanovi zaenkrat ostajajo pri prodaji ekološko pridelanega sadja in zelenjave restavracijam. »Da bi s svojimi pridelki prišli v vrtce in šole, nam preprečujeta dve glavni oviri,« pravi in dodaja, da sta to ogromno administracije in seveda cena. Šole imajo za prehrano določen proračun, hrano pa kupujejo tam, kjer je cenovno najbolj ugodno. A vprašanje je, ali se ves denar res racionalno porabi.
Na prvem mestu bi morala biti skrb in prizadevanja, da otrokom v šolah ponudijo res kakovostno hrano. »Sprašujem se, kako naj se sploh odločim za otroka, ko pa že zdaj vem, da bi ta doma res jedel zdravo hrano, v šoli pa mu je ne bi ponudili.« In ker imajo Habjanovi kot učna kmetija tudi veliko izkušenj z obiski šolarjev, opozarja še na nekaj. Veliko otrok danes domače hrane sploh ne pozna in se, ker ne izgleda tako kot tista v trgovini, po svoje celo boji zagristi v jabolko iz Habjanovega sadovnjaka. »Čaka nas še veliko osveščanja, tako v družinah kot tudi v šolah, da bomo to presegli,« pravi Borut Habjan in dodaja, da je zavedanje o pomenu zdrave domače hrane veliko pomembnejše od poznavanja rokovanja z I-phonom, ki ga obvlada že vsak drugošolec.
Potrebna tudi vzgoja staršev
Po besedah ravnatelja III. OŠ Celje Ivana Janeza Domitroviča so v šoli predlani res zavrnili jabolka s kmetije Habjan. »Kolikor se spominjam, zaradi tega, ker jih učenci ne bi pojedli,« pravi in dodaja, da se v šoli sicer zelo trudijo, da bi učencem ponudili čim bolj zdravo hrano, ki bi jo tudi z veseljem pojedli.
Ob tem opozarja, da se prav v teh dneh med učenci zaključuje anketa, česa si v šolski prehrani še želijo. Rezultate te ankete bodo staršem učencev prvega triletja predstavili tudi na roditeljskih sestankih, na katerih bodo spregovorili o pomenu zdrave prehrane. V šoli imajo namreč tripartitno komisijo, sestavljeno iz učencev, predstavnikov staršev in učiteljev, ki vsako leto obravnava tudi šolski jedilnik. Tako so, na primer, na željo učencev v šolske malice že pred dvema letoma vključili več sadja in zelenjave in zdaj ob kruhu s sirom ponudijo tudi jabolko, klasičnemu sendviču dela družbo kislo zelje ali narezan paradižnik ... »Dvakrat tedensko je šolska malica topla, učenci dobijo obrok, ki ga pojedo na žlico,« pravi Domitrovič in ob tem opozarja, da pri šolskih kosilih učenci odklanjajo zlasti zelenjavo. »Pri nas je največ takšnih, ki ne marajo solate,« pravi in dodaja, da žal veliko staršev podpira takšne prehranske navade svojih otrok. Razloga sta lahko le dva; ali tudi v družinah ne jedo dovolj zelenjave in je zato otroci ne poznajo ali pa starši preveč »popuščajo« svojim otrokom, pa čeprav na škodo vzpostavljanja zdravih prehranskih navad.
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19
Terapevtske vibracije z gongom
Poslušalci na Ljudski univerzi Šentjur so v sklopu Univerze za tretje življenjsko obdobje pred kratkim uživali ob zvočni terapiji z gongom.
Špela Cvetko Penič je ob zvokih gonga, katerega vibracije potujejo skozi celotno telo, aktivirala šibke dele, odstranila blokade in uravnotežila
Dijaška rock opera
Dijaki Šolskega centra Velenje letos znova presenečajo. Pripravili so že sedmo predstavo, ki se imenuje Rock opera - Pozabljene marionete.
Predstava je bila 16. januarja in je bila dobrodelne narave, saj smo z njo zbrali denar za pomoč socialno šibkejšim dijakom ŠC Velenje. Zaradi uspeha in velikega odziva gledalcev bodo sledile ponovitve. Predstava sovpada s prihaja-
jočim kulturnim dnem, saj prikazuje Prešernovega Povodnega moža. V njej so predstavljene še tri druge zgodbe, njihova rdeča nit pa je ljubezen. Predstavo odlikujejo odlični vokali, zanimiva scena in izvrstno prepletanje plesa in igre. Prepuščamo vam, da se sami prepričate in obiščete eno od predstav, prva bo 4. februarja ob 18. uri v domu kulture v Velenju.
Mag. BOJANA URBANC
1
celoten psihofizični sistem obiskovalcev. Gong spodbuja imunski sistem, kar je zelo zaželeno v teh hladnih, zimskih dnevih. Pomirjujoče, spro-ščujoče in lahkotno - takšni so bili komentarji poslušalcev, ki so se z veseljem predali malce drugačni tehniki sprostitve.
VERENA BELUŽIČ
Šenturški oktet
Unesco na Senožetah
19. Aškerčev večer, ki je bil posvečen rojstvu Antona Aškerca, so poleg članov KD Antona Aškerca Rimske Toplice sooblikovali še člani kluba Unesco iz Cerkelj na Gorenjskem. Aškerčeva domačija je bila skorajda pretesna za vse, ki so želeli prisluhniti lepi pesmi in besedi.
Aškerčevi večeri na Senožetah imajo že tradicijo in so vedno 9. januarja. Z literarnim večerom, ki je kulturno obarvan, obeležujemo rojstni datum našega pesnika, popotnika, duhovnika in arhivarja Antona Aškerca. Pot ga je nekajkrat popeljala tudi v Cerklje na Gorenjskem, kjer je bil gost ljubljanskega župana Ivana Hribarja v njegovi poletni rezidenci. O tem pričajo tudi zapiski, o katerih je govorila Daniela Močnik, predsednica kluba Unesco (UKCe). »Menda Aškercu ni ugajalo zgodnje (ob 5. uri zjutraj), dolgo in glasno zvonjenje zvonov in se je gostitelju pritožil, da ni nobenega miru. Zato je slabo spal in zjutraj ni bil nič kaj priljuden. No, kljub temu njuno prijateljstvo zaradi tega ni bilo ogroženo.«
Juan Vasle na Ponikvi pri Žalcu
Na prvo nedeljo v letošnjem letu smo na Ponikvi pri Žalcu zabeležili lep dogodek. V goste smo namreč povabili opernega pevca Juana Vasleta, ki je s svojim basbaritonom zapel božične pesmi.
Juan se je rodil v Buenos Airesu v Argentini, kjer je diplomiral kot novinar in pevec, izpopolnjeval pa se je tudi v Münchnu, Londonu, na Dunaju in v Ljubljani. Čeprav je večino svojega življenja preživel v Argentini, pravi, da je Slovenec. Njegovi starši namreč izvirajo iz Savinjske doline, ampak so že pred njegovim rojstvom odšli iskat srečo v daljni svet.
Ker je gostoval že tako rekoč povsod po svetu, nam je bilo v čast, da je svoj čas namenil tudi nam. Veliko je k temu pripomogla
tudi želja sorodnikov, ki so se v precejšnjem številu zbrali v cerkvi sv. Pankracija na Ponikvi. Zbralo se je veliko obiskovalcev ter več kot sto Vasletov, ki so uživali v operni izvedbi argentinskih in slovenskih pesmi. To priložnost so tako izkoristili tudi za rodbinsko srečanje, saj so po skupnem kosilu ob vejah družinskega drevesa raziskovali svoj izvor, sorodstvene vezi ter poklepetali s tistimi, s katerimi se jim poti ne križajo tako pogosto.
Juan je simpatičen in preprost človek, ki mu je nadvse godila družba ljudi, s katerimi ga povezujejo bližnje in daljne sorodstvene vezi. Poslovili smo se z lepimi občutki ter z željo, da se vidimo še kdaj.
MV
Zaradi tega prijateljstva in tudi zato, ker klub UKCe neguje slovensko kulturo, v svoji ožji in širši skupnosti poudarja pomembnost sodelovanja med ljudmi, ohranjanja kulturne in naravne dediščine, spodbujanja izobraževanja, imajo v svojem repertoarju veliko Aškerčevih del. Tokrat so se pridružili pevci Šenturškega okteta, ki so ob spremljavi harmonike predstavili Aškerčeve in ljudske pesmi. Pridružili so se jim tudi pevci MoPZ KD z zborovodkinjo Polono Tanšek Aškerc in Matjaž Aškerc s pesmijo Pegaz in osel. S tem večerom smo začeli obeleževati tudi 130. obletnico neprekinjenega zborovskega petja v Rimskih Toplicah.
Člani UKCe so v dar dobili »potujočo košarico« dobrot, ki je namenjena potovanju od zbora do zbora in naj bi imela povezovalno noto. Do zdaj sta jo imela v lasti dva zbora, naša želja pa je, da bi prepotovala čim daljšo pot. In tudi to je eden od načinov zbliževanja med zbori in razširjanja pevske kulture doma in po svetu.
M. SUHODOLČAN
20
OTROŠKI ČA50PI5
Navdušeni nad celjsko zimo
Sredi januarja so Celje obiskali otroci iz hrvaškega prijateljskega mesta Slavonski Brod. Osemnajst otrok od 10. do 14. leta je prišlo z dvema spremljevalcema. Nastanjeni so bili na Celjski koči.
Nekateri otroci so prvič smučali in ker snega niso navajeni, so bili nad celjsko zimo navdušeni. Najbolj so uživali na večernem sprehodu po snegu ob lučeh.
Obiskali so tudi Osnovno šolo Lava, kjer so zanje pripravili likovno, grafično in filmsko delavnico. Ogledali so si Muzej novejše zgodovine in Hermanov brlog ter obiskali Stari grad.
V šoli na Lavi so jim pripravili tri delavnice, v katerih so ustvarjali z učenci. Včasih človek kar težko verjame, da lahko v enem dopoldnevu mladi ustvarijo tako veliko. Še posebej je zanimiva skupna velika stenska slika, ki je nastala na temo iz pravljice Janko in Metka. V literarni ustvarjalnici so pisali pravljico tako v slovenskem kot hrvaškem jeziku in napisali slovar v obeh jezikih, v glasbeni ustvarjalnici pa so se otroci iz Slavonskega Broda prvič srečali z Orffovimi inštrumenti in se naučili dve skladbi, ki so ju zaigrali ob koncu srečanja. Oboji so zelo uživali, spletli nova poznanstva in ponovno potrdili, da so takšna srečanja najboljša učna ura.
Februarju bodo Celje obiskali otroci iz Baške, Čuprije in Šabca, marca pa še otroci iz Doboja.
ATH, MK
NOVI TEDNIK
Za iskrenost v odnosih
V OŠ Polzela so pripravili šolski parlament. Predstavniki oddelčnih skupnosti so pod mentorstvom učiteljice Nataše Jesenko in ravnateljice Valerije Pukl razpravljali o odraščanju. Pogovor sta vodila učenca Martin Gulin in Maša Krajnc.
Razmišljali so o prednostih in slabostih odraščanja, o težavah, s katerimi se srečujejo doma, v šoli in širšem okolju,
ter poskušali predlagati rešitve. Ugotavljajo, da je odraščanje hkrati lepo in težavno obdobje, tako zanje kot za odrasle okoli njih. Izrazili so željo po skupnem reševanju težav in jasno postavljenih pravilih ter poudarili pomen iskrenosti in zaupanja v medsebojnih odnosih. Izvolili so tudi šest delegatov za medobčinski šolski parlament.
TT
Snežak velikan v Hotunjah
Dan pred svetovnim dnevom snega, ki naj bi ljudi osredotočil na ustvarjanje posebnih, zabavnih trenutkov na snegu, so se v zaselku Hotunje v Andražu nad Polzelo vaščani odločili, da naredijo snežaka velikana.
Organizirali so vaško snežno zabavo, kjer se je veselilo staro in mlado. S skupnimi močmi je nastal snežak velikan, visok 5,30 metra. 20. januarja, na svetovni dan snega, so ob pogledu na svojega velikana lahko s ponosom rekli, da je sad skupnih snežnih zabavnih trenutkov, ki so bili prvi doslej, a zagotovo na zadnji.
TT
Področno prvenstvo v odbojki
V Osnovni šoli Braslovče je bilo področno prvenstvo v odbojki za deklice letnik 1998 in mlajše. Udeležile smo se ga tudi učenke naše šole, OŠ Frana Kranjca Celje: Iza Kragl, Neža Arnol, Eva Tomažin, Alisa Kiker, Klara Plan-ko, Maša Jurkovšek, Ana Zala Zupanc, Eva Štefančič, Ana Grušovnik in Klara Drofenik.
Najprej smo igrale proti OŠ Podčetrtek in zmagale z 2:0. Na drugi tekmi smo z OŠ Zreče po zelo težkem enournem boju zmagale z 2:1, česar smo bile zelo vesele. To je pomenilo, da smo med najboljšimi štirimi ekipami v celjski regiji! Z OŠ Šempeter smo se pomerile za uvrstitev v finale, a žal po zelo izenačenem boju izgubile z rezultatom 1:2, zadnji set 16:18. Ponovno smo se pomerile z OŠ Zreče in spet zmagale, tokrat z rezultatom 2:0. Tako smo dosegle 3. mesto in naši mali šoli spet priigrale lep športni uspeh pod vodstvom naše mentorice Metke Irgolič, učiteljice športne vzgoje. Končni vrstni red: 1. mesto OŠ Braslovče, 2. mesto OŠ Šempeter, 3. mesto OŠ Frana Kranjca, 4. mesto OŠ Ljubečna.
KLARA DROFENIK, 9. b
Četrtek bo dan za Novi tednik
Četrtek bo dan za Novi tednik V nespremenjenem obsegu in še bolj bogat. Poslej ob četrtkih. Prvič že 7. februarja.
Novi tednik od 7. februarja 2013 od četrtka do četrtka
NOVI TEDNIK
ŠTIRINOŽCI
21
Pozor, ptice!
Sodelujte v akciji društva za opazovanje ptic - Pozimi jim lahko pomagate s krmljenjem
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije tudi letos vabi k zanimivi akciji, opazovanju ptic, ki se pozimi pojavljajo v naši okolici. Z akcijo Ptice okoli nas želi društvo spodbujati k boljšemu zavedanju narave ter spremljati, kaj se dogaja s pticami v naseljih.
Akcija opazovanja ptic se je začela včeraj in se bo končala v nedeljo. Kot svetujejo v društvu, naj ljudje enkrat v tem obdobju izberejo pol ure. V tem času naj opazujejo ter beležijo vrste in število opaženih ptic. Za pomoč pri opazovanju so pripravili letak s fotografijami ptic in tabelo za beleženje opazovanj. Ptice lahko opazujete skozi okno, ob krmilnici ali pa se odpravite na sprehod okrog doma, šole ali vrtca. Za mlajše otroke je mogoče opazovanje poenostaviti tako, da skupaj ugotavljate, katere vrste vidite, število osebkov pa zanemarite. Tudi če ptic v izbranem času ne boste opazili, je to pomemben podatek.
V društvu pozivajo, da jim svoja opažanja sporočite do konca februarja. Lani je v akciji sodelovalo 731 opazovalcev, skupaj so v naseljih opazili kar 6.067 ptic, ki so pripadale 46 različnim vrstam. Največkrat so bile opažene velike sinice, sledili so jim sive vrane in kosi. Najštevilčnejši so bili domači in poljski vrabci ter sive vrane.
Zimska pomoč s semeni
Lovska zveza Slovenije pa te dni opozarja, da pozimi, ko naravo prekriva snežna odeja, ptice težje najdejo hrano, čeprav so sicer zelo iznajdljive. V takšnih razmerah je nujno, da jim ljudje s krmljenjem pomagamo prebroditi zimo. V gozdu ob prežah ptičje krmilnice zalagajo lovci, doma pa lahko zanje poskrbimo sami.
S krmljenjem, ki naj bo redno, pa ne smemo pretiravati. Ptice lahko krmimo s semeni, med katerimi imajo najraje semena sončnic, konoplje ... V trgovini lahko kupimo krmne pogače ali jih sami pripravimo iz mešanice topljenega govejega loja in semen. Semena polagamo v pokrite krmilnice, postavljene dovolj visoko, da niso v dosegu domačih mačk in so varne pred skobcem. Pogače obesimo dovolj visoko na veje dreves, lahko pa jih polagamo kar v krmilnice poleg semen. Na krmilnici, pogačah ali loju bomo pozimi lahko opazovali večino ptic, ki se ne selijo na jug: sinice, ščinkavce, zelence, liščke, čižke, dleske, brgleze, žolne, taščice, kose, vrabce in tudi pinože, ki gnezdijo na severu Evrope, pri nas pa le prezimujejo. Hvaležnost nam bodo vrnile v toplejšem obdobju, ko bodo poskrbele, da v sadovnjakih, vinogradih, vrtovih in na drugih kulturah ne bo škodljivcev.
TC, US
Foto: mag. ŠTEFAN VESEL
Šoja in žolna ter sinica ob lojni pogači. Morda jih boste opazili tudi vi v svojem okolju?
Pse na povodce!
Lovci opozarjajo, da so sprehajanje psov brez povodca, smučanje izven označenih smučišč ali pohodi izven uhojenih poti ter vožnja z motornimi sanmi izven poligona zelo moteči za divjad, ki pozimi potrebuje svoj mir. Prestrašene živali bežijo, pri čemer jih še dodatno ovira visok sneg. Na begu in ob pomanjkanju hrane težko nadomestijo izgubljeno energijo. Divjad pri enkratnem hitrem pobegu na primer porabi več energije kot pri normalnem gibanju v 7 do 10 dneh, zato zaradi oslabelosti lažje postane plen psov in plenilcev ali pa shira in zboli.
35."T I	I MHZ	100.3 J 30.S MHZ
Torek, 29. januar: Malo po polnoči bo Luna vstopila v znak device, zato bo prišla v ospredje umirjena energija, pozornost bo usmerjena v natančno uresničevanje ambicij. Zaradi opoldanskega kvadrata Lune z Jupitrom se bo delovni zagon malce upočasnil, vendar se bo ponovno aktiviral že popoldne. Odlično položen Pluton in Saturn zagotavljata uspešno delovanje.
Sreda, 30. januar: Jupiter bo v tem dnevu ponovno stopil v direktno gibanje. Prenehal bo ovirati nekatere procese in zadeve se bodo ponovno obrnile v prave smeri. Zastoji in ovire bodo pozabljeni, napredovanje v prihodnje bo zelo očitno in polno novih podvigov. Luna v devici bo zelo spodbudna za umirjeno ozračje, dol-
žnost bo na prvem mestu. Malce nihanja samozavesti bo lahko prisotnega zaradi položaja Sonca, ki bo v kvadratu s Saturnom.
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja
in na facebooku Astrologinja Cordana Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na www.dolores.si
Četrtek, 31. januar: Luna bo zjutraj vstopila v znamenje tehtnice, zato bo stopila v ospredje potreba po usklajenih medsebojnih odnosih. Lunina opozicija z Uranom bo lahko obrnila kakšno okoliščino v nepričakovano smer. Kasnejši trigon z Venero bo pričaral kar najbolj prijeten večer, saj bo optimizem gonilo tega časa.
Petek, 1. februar: Luna, ki potuje po znaku tehtnice, bo pozornost usmerila v medsebojne odnose. Prvi dan v mesecu je dober za rutinsko opravljanje del v dopoldanskem času in veselo druženje popoldne in zvečer, kajti Luna bo v lepem trigonu s Soncem. Moška in ženska energija bosta usklajeni.
Sobota, 2. februar: Luna bo v nočnih urah v dobrem odnosu z Merkurjem, zato bodo misli usklajene z razumom. Mars bo ob 3.55 vstopil v znamenje rib, zato bodo v prihodnje aktivnosti in delovanja obarvana s čustveno noto. Venera, kraljica ljube-
zni, bo prav tako prestopila v naslednji znak, v vodnarja ob 4.48. Zaradi njenega položaja bo odnos do ljubezni ter denarja precej zračno obarvan. Luna bo ob 14.03 vstopila v znamenje škorpijona in bo poskrbela za intenzivnost čustev.
Nedelja, 3. februar: V jutranjih urah bosta Luna in Pluton v dobrem aspektu prinašala energijo, ki bo pomagala k napredovanju, predvsem na poslovnem področju. Srečanje Lune in Saturna pa bo prineslo povečano odgovornost. Pazljivo v komunikaciji, predvsem z uradnimi osebami in avtoriteto. Nastopil bo zadnji lunin krajec v znaku škorpijona, zato je dobro varčevati z močmi in se posvetiti umirjenemu preživljanju časa.
Ponedeljek, 4. februar: Luna, ki potuje po strastnem znaku škorpijona, bo v tem dnevu v kvadratu z Merkurjem, Marsom in Neptunom, kar prinaša velike vire napetosti, nerazumevanje in potrebo po akciji, ki je lahko
napačno usmerjena. Luna ob 17.46 prestopila v znamenje strelca in to bo prineslo usmerjeno energijo v točno določen cilj. Konfliktno energijo bo povzročal tudi večerni
aspekt Marsa z Neptunom, zato je treba v aktivnosti in komunikacijo vnesti veliko umirjenosti.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 5. februarja do 23. ure.
M
29 TO	plod
30 SR	plod
31 ČE	korenina
1 PE	korenina
2 SO	korenina
3 NE	cvet
4 PO	cvet do 11. ure, od 12. ure list
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
22
BORZA DELA / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
ZIDAR
ZIDAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; RAZLIČNA DELA ZIDARJA, NEDOLOČEN ČAS, 2.2.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE VOZNIK
VOZNIK V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.1.2013; TRANSPORT, GOSTINSTVO, NEPREMIČNINE IN TRGOVINA, BRANKO KOLENC, S.P., GAJI 46, 3000 CELJE ELEKTRIKAR
ELEKTRIKAR - M/Ž; IZVAJANJE PREVENTIVNEGA ELEKTRO VZDRŽEVANJA, ODPRAVLJANJE INTERVENTNIH OKVAR, IZVAJANJE REMONTA, OBVLADANJE ELEKTRO IN CO2 VARJENJA, ZNANJE STROJNEGA IN ELEK-TRO VZDRŽEVANJA V INDUSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.2.2013; EMO FRITE PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE BOLNIČAR-NEGOVALEC BOLNIČAR-NEGOVALEC - PRIPRAVNIK - M/Ž; POMOČ PRI ZDRAVSTVENI NEGI, OSKRBI IN AKTIVNOSTIH STANOVALCEV DOMA STAREJŠIH, SPREMSTVO, TRANSFER MATERIALA, VODENJE EVIDENC ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.1.2013; DOM LIPA, DRUŽBA ZA SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI, D.O.O., LAVA 11, 3000 CELJE FRIZER
FRIZER V VOJNIKU - M/Ž; FRIZERSKE IN BRIVSKE STORITVE, NEDOLOČEN ČAS, 1.2.2013; CEP, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., GOSPOSKA ULICA 32, 3000 CELJE VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
NOTRANJI REVIZOR - VIŠJI SVETOVALEC - M/ Ž; NALOGE NOTRANJE REVIZIJE (OPIS DEL IN NALOG NA SPLETNI STRANI MOC), NEDOLOČEN ČAS, 2.2.2013; MESTNA OBČINA CELJE, CELJE, TRG CELJSKIH KNEZOV 9, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž; DELO V ODVETNIŠKI PISARNI, ZASTOPANJE STRANK NA SODIŠČU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.2.2013; VERSTOVŠEK BOŠTJAN - ODVETNIK, LJUBLJANSKA CESTA 5 A, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA PROIZVODNJE - M/Ž; ORGANIZIRANJE, VODENJE IN KOORDINIRANJE DELA V PROIZVODNEM PROCESU, IZDELAVA LETNEGA IN MESEČNEGA PLANA PROIZVODNJE, DNEVNO NAČRTOVANJE IN USMERJANJE PROIZVODNIH IN OPERATIVNIH DEJAVNOSTI, SKRB ZA STALNO KVALITETNO IZDELAVO PRODUKTOV, PRIPRAVA POROČIL ZA VODSTVO PODJETJA, SKRB ZA MOTIVIRANOST IN RAZVOJ SODELAVCEV TER ZA VARNO IN ZDRAVO DELO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.2.2013; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI GOSPODARSKI INŽENIR STROJNIŠKE SMERI
PRODAJNI INŽENIR - M/Ž; IZVAJANJE PRODAJNIH AKTIVNOSTI Z NOVIMI IN OBSTOJEČIMI STRANKAMI, IZDELAVA TRŽNIH RAZISKAV TER ANALIZ, PREPOZNAVANJE PRODAJNIH POTENCIALOV, OBVLADOVANJE PRODAJNE DOKUMENTACIJE, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB TER SKRB ZA IZPOLNJEVANJE POGODBENIH OBVEZNOSTI IN REALIZACIJO NAROČIL, IZVAJANJE PRODAJNEGA DELA REŠEVANJA REKLAMACIJ, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI LETNIH PLANOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.2.2013; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000 CELJE
UE LAŠKO
PROMETNI TEHNIK
DISPONENT V MEDNARODNEM TRANSPORTU - M/Ž; ORGANIZACIJA TRANSPORTNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 31.1.2013; TLS, LOGISTIKA, SKLADIŠČENJE IN TRANSPORT, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA
5, 3270 LAŠKO
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA
TEHNOLOG - RAZISKOVALEC - M/Ž; VODENJE, NAČRTOVANJE IN REALIZACIJA RAZISKOVALNIH PROJETKOV, SOFINANCIRANIH S STRANI MINISTRSTVA ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO, ORGANIZIRANJE RAZISKOVALNEGA TIMA, SPREMLJANJE, PREDPISOVANJE, ANALIZIRANJE IN IZBOLJŠAVA TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, KONTROLA IZVAJANJA TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, IZBOLJŠEVANJE FAZ DELA, UVAJANJE NOVIH TEHNOLOGIJ, IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, NAČRTOV ZA NOVE IZDELKE, IZDELAVA KALKULACIJ, IZDELAVA POROČI ZA PODROČJE DELA, OSTALA DELA, ZA KATERA SE USPOSOBI, DOLOČEN ČAS DO 30.6.2014, 23.2.2013; PARON LESNA INDUSTRIJA D.O.O.., SPODNJA REČICA 100, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
GRADBENI TEHNIK
GRADBENI TEHNIK - M/Ž; IZDELAVA TEHNO-LOSKE DOKUMENTACIJE ZA GRADNJO LESENIH MONTAZNIH HIS, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.1.2013; LOGHOUSE, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., KOKARJE 20, 3331 NAZARJE
STRUGAR
STRUGAR - ORODJAR - M/Ž; STRUŽENJE DELOV ZA ORODJA IN PRIPRAVE REZKANJE, BRUŠENJE IN SESTAVA KALIBRIRNIH ORODIJ OSNOVNO ZNANJE PROGRAMIRANJA STROJEV. NEDOLOČEN ČAS, 3.2.2013; KLS LJUBNO D.D., SPECIALIST ZA ZOBATE VENCE, LOKE 36, 3333 LJUBNO OB SAVINJI
UE SLOVENSKE KONJICE
OBDELOVALEC KOVIN
KOVINARSKI DELAVEC - M/Ž; POMOČ PRI RAZREZU MATERIALA, POMOČ PRI CNC STROJU, NAKLADANJE IN RAZKLADANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.2.2013; PRO - TRG KOVAČ, D.O.O., PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN TRŽENJE, DOBRAVA 50, 3214 ZREČE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA TRGOVSKI POTNIK - M/Ž; SPREJEMANJE NAROČIL V PRODAJALNAH PRI STALNIH PARTNERJIH NA OBMOČJU CELOTNE SLOVENIJE, NEDOLOČEN ČAS, 4.2.2013; NOBIS GORJUP IN ŠAUPERL, TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE D.O.O., ŠKALSKA CESTA 6 B, 3210 SLOVENSKE KONJICE STROJNI TEHNIK PROGRAMER TEHNOLOG CNC STROJA - M/Ž; PROGRAMIRANJE IN NASTAVLJANJE CNC STROJEV, DELO NA CNC STROJU, DNEVNA RAZPOREDITEV DELAVCEV IN NADZOR NA DELOM DELAVCEV, OPRAVLJANJE KONTROLE IN MERITEV NA IZDELKIH, SKRB ZA NEMOTENO DELOVANJE STROJEV. VODENJE EVIDENC IN ZAPISOV, KI SO POTREBNI NA TEM DELOVNEM MESTU. ZA OPRAVLJANJE TEH DEL IN NALOG JE POTREBNO IMETI VSAJ 5 LET IZKUŠENJ V PROIZVODNEM PODJETJU NA PODOBNIH DELOVNIH MESTIH, SAMOSTOJNOST PRI DELU, SPOSOBNOST VODENJA MANJŠE SKUPINE ZAPOSLENIH., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.1.2013; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
GRADBENI DELAVEC
GRADBENI DELAVEC - M/Ž; GRADBENA DELA PRI HIDROGRADNJA, ASFALTIRANJU, POLAGANJU ROBNIKOV IN DRUGIH BETONSKIH IZDELKOV, VRTANJU IN KOPANJU JAŠKOV, GRADNJI VODNJAKOV IN DRUGIH GRADBENIH DELIH PRI NIZKIH GRADNJAH, POMOŽNA ZIDARSKA IN DRUGA GRADBENA DELA PRI VISOKIH GRADNJAH, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI VODJE DEL OZIROMA DIREKTORJA., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.4.2013; VILKO-GRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR VOZNIK
VOZNIK IN UPRAVLJALEC DVIGALA - M/Ž; UPRAVLJANJE TEŽKIH TOVORNIH IN DRUGIH VOZIL ZA PREVOZ BLAGA V CESTNEM
PROMETU, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST IN OPREMLJENOST V SKLADU S PREDPISI, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, KOLIČINSKI PREVZEM IN PREDAJA BLAGA, PREVZEM IN PREDAJA PREVOZNIH LISTIH V SKLADU S PREDPISI, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DELO NA GRADBIŠČU ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.3.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR SLIKOPLESKAR
POLAGANJE GIPS PLOŠČ, PLESKANJE - M/ Ž; POLAGANJE GIPS PLOŠČ,ARMSTRONG STROPOV IN FASADERSTVO, PLESKARSTVO, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.2.2013; POLAGANJE GIPS PLOŠČ ANDREJ KAVKA S.P., ULICA I. CELJSKE ČETE 22, 3230 ŠENTJUR SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOŽNJA TOVORNIH VOZIL V MEDNARODNEM PROMETU (NEMČIJA, AVSTRIJA, ŠVICA, BELGIJA, HOLANDIJA), VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 1.2.2013; AV-TOPREVOZNIŠTVO MIRKO TOVORNIK S.P., PODGRAD 15 D, 3230 ŠENTJUR STROJNIK VRTALNIH GARNITUR - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV (KOT SO NPR. DITCH WITCH, PERFORATOR ITD.), VZDRŽEVANJE VRTALNIH STROJEV, DELO NA GRADBIŠČU, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA IN VODJE DEL ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.3.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
KLJUČAVNIČAR-CEVAR - M/Ž; PRIPRAV CEVI INOX,MONTAŽA NA TERENU IZOMETRIJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.4.2013; EKN, DRUŽBA ZA MONTAŽO, PROIZVODNJO IN STORITVE, D.O.O., OLIMJE 56, 3254 PODČETRTEK
PLESKAR,FASADER, IZVAJALEC SUHOMON-TAŽNE GRADNJE - M/Ž; PLESKANJE, IZDELAVA FASAD, IZVAJANJE SUHOMONTAŽNE GRADNJE (KNAUF), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.1.2013; KAMENŠEK J IN D ZAKLJUČNA GRADBENA DELA JANJA KUŽNER S.P., BRESTOVŠKA CESTA 23, 3250 ROGAŠKA SLATINA
KERMIČAR - M/Ž; POLAGANJE KERAMIKE, KAMNA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.1.2013; KAMENŠEK J IN D ZAKLJUČNA GRADBENA DELA JANJA KUŽNER S.P., BRESTOVŠKA CESTA 23, 3250 ROGAŠKA SLATINA NEZNAN NAZIV
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNI ŠPEDICIJI /M/ - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNI ŠPEDICIJI NA RELACIJI SLO-HU-UA-BY-RUS-KZ+EU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.2.2013; DESTRA D.O.O. TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, ZGORNJE NEGONJE 11, 3250 ROGAŠKA SLATINA KLJUČAVNIČAR
STROJNI KLJUČAVNIČAR - MEHANIK INDUSTRIJSKIH STROJEV, DELO JE V TUJINI - M/Ž; PRILAGAJANJE, VGRAJEVANJE, PREGLEDOVANJE, POPRAVLJANJE, RAZSTAVLJANJE MOTORJEV, DRUGIH STROJEV TER STROJNE OPREME V INDUSTRIJI. DELO JE V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV OZ. NEDOLOČEN ČAS, 5.2.2013; MKV MONTAŽA PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA D.O.O., ROGAŠKA CESTA 23, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH ELEKTROMONTER
ELEKTROMONTER ALI ELEKTRIKAR, ELE-KTROMEHANIK, ELEKTROINŠTALATER, ELEKTROTEHNIK, DELO JE V TUJINI - M/Ž; MONTIRANJE, PRILAGAJANJE, POPRAVLJANJE, PREGLEDOVANJE IN TESTIRANJE ELEKTRIČNIH DELOV INDUSTRIJSKIH STROJEV VGRAJEVANJE, TESTIRANJE, POVEZOVANJE, PRIPRAVLJANJE, VZDRŽEVANJE IN SPREMINJANJE ELEKTRIČNE OPREME, OŽIČENJA IN KONTROLNIH SISTEMOV POVEZOVANJE ELEKTRIČNIH SISTEMOV DO OSKRBE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO. DELO JE V TUJINI. DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV OZ. NEDOLOČEN ČAS, 5.2.2013; MKV MONTAŽA PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA D.O.O., ROGAŠKA CESTA 23, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, TRANSPORTNIH SISTEMOV V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI - DELO V TUJINI - M/Ž; MONTAŽA TRANSPORTNE TEHNIKE V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 7.2.2013; IM PENIC, MONTAŽA INDUSTRIJSKIH STROJEV IN NAPRAV, D.O.O., PODSRE-DA 59, 3257 PODSREDA VODJA MONTAŽE - DELO V TUJINI - M/Ž; VODENJE SKUPINE (DO DESET LJUDI) PRI MONTAŽI TRANSPORTNE TEHNIKE V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 3
MESECE, 7.2.2013; IM PENIC, MONTAŽA INDUSTRIJSKIH STROJEV IN NAPRAV, D.O.O., PODSREDA 59,3257 PODSREDA DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBILANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 13.2.2013; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE, VOZNIK B C IN F KATEGORIJE, GRADBENI DELAVEC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.2.2013; GRADBENIŠTVO TOMAŽ OSTERVUH, S.P., FLORJAN 168,3325 ŠOŠTANJ SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA FRIZER - M/Ž; FRIZERSKE STORITVE. STRIŽENJE, BARVANJE, SPENJANJE, PRODAJA MATERIALOV. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.2.2013; FRIZERSKA HIŠA "RUSKOHAI-RART", LUŠNIČKIČ RUZMIR, S.P., ŠALEŠKA CESTA 18 A, 3320 VELENJE VARILEC MIG MAG - DELO V ITALIJI - M/Ž; VARJENJE MIG MAG, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 31.1.2013; ROSVEL-MONT VARILSTVO IN MONTAŽA D.O.O., GAVCE 24 B, 3327 ŠMARTNO OB PAKI
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.2.2013; PITIS, D.O.O.; PITIS, D.O.O., PE MUSIC CAFE, KIDRIČEVA CESTA 2 B, 3320 VELENJE GRADBENI TEHNIK GRADBENI TEHNIK - M/Ž; IZDELAVA TEHNO-LOSKE DOKUMENTACIJE ZA GRADNJO LESENIH MONTAZNIH HIS, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.1.2013; LOGHOUSE, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., KOKARJE 20, 3331 NAZARJE
DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS)
RAČUNOVODJA - M/Ž; OBRAČUN PLAČ, AVTORSKIH HONORARJEV, PODJEMNIH POGODB IN PRISPEVKOV ZAVEZANCA, OBRAČUN POTNIH STROŠKOV, UREJEVANJE IN KNJIŽENJE POSLOVNE DOKUMENTACIJE, VODENJE BOLNIŠKIH IN DOPUSTOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.1.2013; PLASTIKA SKA-ZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE
UEŽALEC
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
MESAR ZA PRODAJO - M/Ž; PRODAJA MESA V MESNICI, NEDOLOČEN ČAS, 7.2.2013; MESARSTVO ČAS, BOŠTJAN ČAS S.P., SAVINJSKA CESTA 77, 3310 ŽALEC SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ŠIVILJA SVEČANIH OBLAČIL - M/Ž; ŠIVANJE IN SVETOVANJE PRI PRODAJI SVEČANIH OBLAČIL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.2.2013; PAVLE LOGAR S.P.; BUTIK ALEKSANDRA PAVLE LOGAR S.P., GRENC 2, 4220 ŠKOFJA LOKA MIZAR
SAMOSTOJNO MIZARSKO DELO - M/Ž; IZDELAVA POHIŠTVA, MONTAŽA IZDELANEGA, RAZNA DRUGA MIZARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 29.1.2013; AUDERE, INŽENIRING IN MIZARSTVO, D.O.O., ZAKL 6, 3303 GO-MILSKO
STROJNI TEHNIK
SERVISNI TEHNIK (M/Ž) - M/Ž; POSTAVITEV /MONTAŽA/ ZAGON NAPRAV NA OGREVALNIH SISTEMOV KWB IN ŠOLANJEM STRANKE PO OBSTOJEČIH STANDARDIH, POSTOPKIH IN DELOVNIH NAVODILIH NA TERENU, IZVAJANJE VZDRŽEVANJA, POPRAVIL IN INTERVENCIJSKIH POSEGOV TER OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.2.2013; KWB, MOČ IN TOPLOTA IZ BIOMASE D.O.O., VREČERJEVA ULICA 14, 3310 ŽALEC KMETIJSKI TEHNIK
KOMERCIALIST - PRODAJALEC NA TERENU (ZA PODROČJE ŠTAJERSKE) - M/Ž; KONTAK-TIRANJE S KUPCI NA TERENU, SVETOVANJE KUPCEM IN PROMOCIJA PRODAJNIH ARTIKLOV, DOSTAVA BLAGA KUPCEM, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.1.2013; JOZERA, SVETOVANJE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, SOLARNA TEHNIKA, BIOPLINSKE NAPRAVE, KMETIJSTVO, STORITVE, D.O.O., ČRNIVEC 31, 4243 BREZJE
VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
UČITELJ KITARE - M/Ž; POUČEVANJE KITARE, KOMORNE IGRE, MOŽNOST VODENJA KITARSKEGA ORKESTRA, OPRAVLJANJE VSEH NALOG SKLADNO Z AKTOM O SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST GLASBENE ŠOLE. NADOMEŠČANJE DELAVKE NA PORODNIŠKEM DOPUSTU OD MARCA 2013. DOLOČEN ČAS, 1.2.2013; GLASBENA ŠOLA "RISTO SAVIN" ŽALEC, AŠKERČEVA ULICA 9, 3310 ŽALEC
VODNIK
I PRIREDITVE j
TOREK, 29. 1.
10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem
centru Inkubus
16.30 Knjižnica Zreče
Rdeča kokoška
ura pravljic
17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Po pravljici diši
pravljična ura z Nino
17.00 Knjižnica Šentjur - Enota Ponikva
Ura pravljic
18.00 Antika Celje
V pozlačenem mestu in Sredi kuhinje bi rasla češnja
predstavitev romana in pesniške zbirke Miriam Drev; z gostjo se bo pogovarjal Zoran Pevec
SREDA, 30. 1.
16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus
17.00 Osrednja knjižnica Celje
Tacamuca
glasbena pravljica v izvedbi gledališke skupine OŠ Frana Roša
17.00 Savinova hiša Žalec
Iz cikla Prelomnica: pot k moderni slovenski umetnosti
predavanje o sodobni likovni umetnosti mag. Alenke Domjan
17.00 Mestna knjižnica Velenje
Pravljična joga
namenjena otrokom od 4. leta dalje
18.00 Kulturni dom Rogatec
Čudovita Patagonija
potopisno predavanje Mateja Koširja
19.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Nastop tekmovalcev na klavirju
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Herman Čater
odprtje fotografske razstave in potopisno predavanje
19.30 SLG Celje
R. Bean: Kruh
abonma po posebnem razporedu in izven
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Vitez čudes
komedija; za gledališki abonma ponedeljek in izven
ČETRTEK, 31. 1.
12.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Likovna dela dijakov Gimnazije Celje - Center, umetniške gimnazije likovne smeri
odprtje razstave
16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus
18.00 Osrednja knjižnica Celje Andrej Pegan: Misli, ki jokajo
z gostom se bo pogovarjala Polona Bajc Napret
18.00 Glasbena šola Velenje
Koncert trobilcev
nastop učencev in dijakov
18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje
Platon in njegova država
predava dr. Rudi Klanjšek
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Organiziranje časa v družini
šola za starše; predava Marko Juhant
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Vitez čudes
komedija; za gledališki abonma torek in izven
19.30 Glasbena šola Velenje
Koncert pevcev
nastop učencev in dijakov
20.00 eMCe plac Velenje_
Četrtkovi družabni večeri
DRUŠTVA VABIJO
SREDA, 30. 1.
18.00 Kulturni dom Vojnik
Od sadike do grozda
predava Roman Štabuc; prireja Vinogradniško vinarsko društvo Vojnik
KINO
PLANET HIŠ
Spored 29. in 30. 1.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
00:30 - Tajna operacija - drama
torek in sreda: 20.55
Ana Karenina - zgodovinska
drama
torek in sreda: 15.10, 17.40, 20.20
Brez nadzora staršev - komedija
torek in sreda: 16.00, 18.15, 20.30
Django brez okovov - vestern torek in sreda: 15.30, 17.00, 20.10
Film 43 - komedija
torek in sreda: 16.00, 18.00,
19.00, 20.00
Jack Reacher - drama, triler torek in sreda: 18.30, 21.05 Nemogoče - triler torek in sreda: 16.10 Samova pustolovščina 2 - animirana komedija torek in sreda: 15.00, 16.05 Samova pustolovščina 2 - animirana komedija, 3D torek in sreda: 16.50 Teksaški pokol z motorko - grozljivka, 3D
torek in sreda: 18.50, 20.50 Zadnja bitka - akcijski torek in sreda: 18.40, 21.00
inciro|M»l
SREDA in ČETRTEK 20.00 Kraljevska afera - zgodovinska drama
O 8
0
1 O 6 3
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
www.radiocelje.com
MALI OGLASI / INFORMACIJE
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
STROJI
STANOVANJE
PRODAM
PRODAM
PRIKOLICO kiper Tehnostroj, 4 t, s poviški, trosilec hlevskega gnoja Sip, hribovski, dva pokončna valja in motorno žago Husquarna 141 prodam za simbolično ceno. Telefon 041 515-220. p STAYER 540, 40 km, registriran in dvoo-sno prikolico kiper, prodam. Telefon 041 783-347.	26 4
BALIRKO Deutz far, z vso opremo (mreža, vrvica, široka pobiralna naprava, kotalna proga) prodam. Telefon 041 878-010.	282
KUPIM
TRAKTOR Štore, Zetor, Univerzal, Ursus ali Ferguson kupim. Telefon 041 235-349.
POSEST
GARSONJERO, 44 m2, nizko pritličje, v Celju, ugodno prodamo. Telefon 041 725-119.	276
ODDAM
OBNOVLJENO garsonjero v bližini centra Celja oddam. Telefon 031 209-939.
219
MANJŠO opremljeno garsonjero na Otoku oddam. Telefon 031 521-478 . 24 5
V	VRBJU pri Žalcu, v zgornjem delu hiše oddamo opremljeno stanovanje, 70 m2. Najemnina po dogovoru. Telefon 070 814-449.	p
V	BLOKU v centru Celja oddam opremljeno
garsonjero, 28 m2, z vsemi priključki, kletjo in parkiriščem. Telefon 041 395599.	253
STANOVANJE v Štorah oddamo. Telefon 041 725-119.	276
V	CELJU, Breg 2, oddam opremljeno stanovanje, velikost 70 m2, vseljivo takoj. Najemnina 150 EUR + stroški. Telefon 041 869-781.	278
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
V SPOMIN
27. januarja je minilo eno leto, kar nas je zapustil naš dragi
KARLI KLEZIN
iz Goriške ulice 8 v Celju (14. 10. 1935 - 27. 1. 2012)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
KUPIM
PRODAM
POSLOVNO stavbo, bruto približno 440 m2, s parkirišči, na ugodni lokaciji blizu trgovskega centra na Mariborski cesti v Celju, prodam. Telefon 040 626815.	250
ODDAM
POSLOVNI prostor, eden približno 6 m2, drugi približno 70 m2, s parkirišči, ob Mariborski cesti v Celju, oddam. Telefon 040 626-815. 250
PRODAM
14 dni starega bikca, čb + ls, prodam.
Telefon 031 691-766. 258 KRAVO za nadaljnjo rejo ali zakol, telila enkrat, prodam. Telefon 070 882-415.
285
TELIČKO simentalko, staro 6 tednov, prodam. Telefon 031 544-489. 283 KRAVO, brejo 6 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 878-010. 282 PRAŠIČE, težke od 25 do 35 kg, prodam. Telefon 041 262-763.	Š
DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 6 47-223. Š 330 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1 VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 031 743-351.
72
PETELINČKA za nadaljnjo rejo kupim. Telefon 031 837-492.	270
PRODAM
400 l vina, sorta jurka, ugodno prodamo. Telefon (03) 5794-316. 284
OSTALO
PRODAM

radiocelje
" 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA I NAROČILNICA
|naročilnica
IME IN PRIIMEK:
ULICA: KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
✓
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,30 evra. Ob prehodu na vsebinsko zajetnejšo četrtkovo izdajo bo cena za naročnike ostala nespremenjena. Naročniki plačajo na mesec 9,50 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
Dva časopisa v enem - torkovo in petkovo številko smo združili ter nadgradili v eno, četrtkovo. Od 7. februarja se veselite konca tedna že v četrtek ... v družbi Novega tednika.
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, sestre, svakinje in tete
ANGELE GRMOVŠEK
roj. Zelko (29. 9. 1955 - 18. 1. 2013)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, nesebično pomoč in darovane sveče. Zahvala nefrološkemu oddelku bolnišnice Celje, hvala gospodu duhovniku za opravljen obred, pevkam za odpete pesmi, govorniku za ganljive
besede slovesa in pogrebni službi Primožič. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Franci, sin Gregor in hčerka Klavdija z družino
BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	n
SLIVOVKO in vinsko žganje ter kotel za kuhanje žganja, 45 l, prodam. Telefon 040 450-405.	176
NA celjskem mestnem pokopališču zelo ugodno prodamo grobnico. Telefon 051 367-406.	p
VGRADNO belo banjo, 150 - 70, zastekljen kuhinjski element s polico, širina 30, dolžina 70 cm, novo vodovodno cev Alkaten, 32 col, primerno za zalivanje, dolžina 158 cm, prodamo. Telefon (03) 710-3283, 031 561-042. 280
BUKOVO hlodovino - žagarska kakovost kupim. Telefon 041 794-200. p
KUPIM
VSE vrste starejših mehanskih ur: ročna, žepna, stenska, razglednice, radie, kovance, pipe, medalje, bajonete, čelade, kipce, porcelan in podobno kupim. Telefon 041 275-467. 159
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
ŽIVINSKO prikolico za eno govedo prodam. Kupim konja ponija. Telefon 031 733965.	263
Kugrcr d.o.o. 0,!i90,ii15 min
m
vedeževanje, astrologija, feng stlui
astiolofl DANIEL
ütrnloijija
YeJtjevalka
CMS
lami ciganLke ka«ta
astraloginja	I ^ DACA
MSjdeäü	^
■Slrijlfti j.i	\m
vičifirvilki
J A SM A
1QTQ1 c q:rr:.k-: karta
BHUietttitl LEA
jngcliki-Ury clgamko icartp'
vedeževalka KARINA
(IgtnfkfUrif
veckievalka
LILA
ekanftke karta mlinski kljvfi
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032.
Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
p
00660836
ZJlk Vam tV-e-C t V
nnnrosüD
ZJlk VAM t v-6-C ft
Marija in Franc Kresnik v družbi sorodnikov in prijateljev
Nista plesala le eno poletje
Oba sta bila mlada, rada sta plesala in se veselila. Mladinski ples na Ljubečni je bil usoden, saj je za vselej združil Marijo, ki se je takrat še pisala Šolinc, in Franca Kresnika. Na plesu je igral njegov prijatelj, zato je Franca pot zanesla iz domačih Kompol na Ljubečno. Še slutil ni, da bo tam našel ljubezen svojega življenja.
Od takrat je preteklo že veliko vode in v življenju Marije in Franca je bilo marsikaj, od lepih do grenkih trenutkov. Toda njune povezanosti, ljubezni in spoštovanja ni omajala nobena preizkušnja, zato sta lanskega 27. oktobra ponosno proslavila zlati jubilej.
Več kot trideset let sta preživela v Švici, kamor je sredi 60. let najprej odšel Franc, ki ga je tja za eno leto poslalo podjetje Lik Savinja. Kmalu sta se mu pridružila še Marija, ki je do takrat delala v Emu, in sin Franci, saj je bilo
jasno, da bo življenje na tujem v marsičem lažje, sploh za dva, ki se ne bojita dela. Franc je našel službo v lesni dejavnosti, Marija v mlekarstvu. Vmes sta se sicer že nameravala vrniti v Kompole, kjer sta si postavila hišo, vendar sta ocenila, da je bolje, da počakata na upokojitev. Tako sta se leta 2001 po predčasni upokojitvi dokončno vrnila in zdaj uživata v domačem okolju. Ponovno ju razveseljuje ples, za katerega vmes ni bilo časa. Kar v njuni domači delavnici v Kompolah so se zbirali člani folklorne skupine, pri kateri sta najprej plesala. Ko je ta razpadla, sta se priključila skupini, ki deluje na Blagovni in ki je zelo aktivna, a tudi uspešna, saj se lahko pohvali z uvrstitvijo na regijsko tekmovanje. Tako sta pri plesu končno prišla na svoj račun, pa še druženja in dobre volje nikoli ne zmanjka, pravita Kresnikova.
Folklorna skupina je seveda poskrbela za eno od pre-
senečenj na njuni zlati poroki. Če sta se prvič poročila v Vojniku, sta tokrat poročno zaobljubo ponovno izrekla v Kompolah, kjer sta bila tako cerkveni kot civilni obred, slednjega je vodil štorski župan Miran Jurkošek. Devetdeset povabljenih pa se je nato veselilo v znani gostilni v Trobnem Dolu. Med njimi je bil tudi sin Franc z ženo, sinom in hčerko. Družina je ostala v Švici, kjer Franc mlajši nadaljuje družinsko tradicijo lesarskega poklica, kar bo očitno počel tudi njegov sin. Sicer pa razdalja ni ovira, da ne bi vselej vedeli, kaj je novega v eni ali drugi državi. Vsako nedeljo zjutraj namreč poklepetajo po telefonu. Še bolj veselo pa je, ko se v domači hiši v Kompolah med počitnicami znajde vsa družina. Takrat je Marija glavna kuharica, ki je »kriva«, da ima tudi švicarska snaha rada slovenske jedi.
TC
Sneg kot izziv za ustvarjanje
Nov sneg pomeni v Šmarjeti pri Celju ponavadi nov izziv za izdelavo snežnih skulptur. Vsako leto poskrbijo za različne živalske primerke. Pred novim letom so izdelali nilskega konja, tokrat je nastala mojstrovina, imenovana dinozaver triceratops. Še dobro, da je rastlinojedec. Če bi ga poslali v Ljubljano, bi bil kakšen slovenski politik hitro »gotof«, so zapisali njegovi ustvarjalci.
TC
FOTO TEDNA
Foto: GrupA
Veter v omari
IMAMO DOJENČKA
17. januar je bil poseben dan, saj sta Maja in Klemen Sel-čan k družinskemu šopku dodala nov cvet, sinka Bojana. Ob rojstvu je meril 54 cm, tehtal 3650 g. Obe babici in oba dedka ter prababica Eva jima želijo, da bi bila srečna starša svojega angelčka.