Peifcrfaa »tata* * gotovini Leto ix m. in. 0 Uubllnni, o nedeljo ZJ. novembra 1921. Ceno Din z* Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemsi nedelje in praznike, — in sef ari e ta, da pos:avli3 Francijo pred gotova dejstva, kar bo pripomoglo do jasnega razgovora med francosko in italijansko državo. Italija je pokazala svojo Igro in to bo za bodočnost le olajšalo francoski zunanji politiki stalno in pravilno začrtano smer. Zelo ostro nastopa proti pogodbi »Ere Nouveile«:. List smatra to pogodbo za veliko nevarnost za svetovni mir. Miissormi je s to pogodbo vezal usodo Italije in Albanije, kar absolutno ne odgovarja interesom svetovnega miru. Ako bo hotela Evropa preprečiti nov svetoval so-žar. bo morala energično postaviti tez italijanski imperijalistični politiki, ki ogroža vse, kar se je v povojnih letih na gospodarskem in obnovitvenem polhi Evrope doseg!©. Ravno tako osrro piše -Ecno de Pa-rrs-c. Ust poudarja, da grozi vreči albanski problem Evropo ki ie doživela katafrrofo V tetu 1914., v leto 1927. zopet v tak krvavi ples. List očita Italiji, da namenoma izpod- kopava svetovni mir in zaključuje dobe-stdno: Žalostno in škandalozno ie dej-srvo. da se mora komaj po 10 tetm konstat'rati. da vzic versaillsk; pogodbi Društva narodov in rocarnskemu paktu obsto;s možnost, da bodo morale evropske države zopet zagrabiti za orožje.« »Journal de Debars« piše, da je albansko - italranska pogodba izraz velike servilnosti albanske vlade napram kalifi. V ostalem smatra list to pogodbo za izraz velike zadrege, v kateri se na-a;a Mussolini v notranji politiki, kakor tudi na ziK'a^'eooJi^čnem pol*u — London, 26. novembra. Londonske «Times» obširno komentirajo italijansko« albansko pogodbo in pravijo, da je to po* sledica vedno bolj naraščajoče sovražnosti republikanske Francije proti italijanskemu fašizmu, ki je v ostalem notranja zadeva Italije, ki se ne tiče nikogar drugega kot Italije same Tudi ta prepad med Italijo in Francijo bi se lahko premostil, ko ne bi pri» šla vmes i u gosi oven s k o*f rancoska prijatelj* ska pogodba, ki je ponovno nevarno poostrila politične odnošaie med Francijo rr. Italijo Na vsak način ne bi imela fucoslo« vensko«franco^a priiateliska pogodba v Italiji tistega globokega odmeva, ko bi ju* goslovensko javno mnenie ne pokazalo tako očitno svojega veselja nad to pogodbo. Trezno preso'anje v Beogradu Vsi listi soglašajo v obsodbi italijanskih imperialističnih izzivanj. — Konec albanske neodvisnosti. — Dolga konferenca dr. Marinkovica s francoskim poslanikom« — Beograd, 26. novembra. Beograjski tisk obširno razpravlja o pravkar sklenjeni alban-sko-italijanski pogodbi in podčrtava, da pakt nikjer ne govori o Društva narodov. Veliko pozornost je vzbudila zlasti vest, da naša vlada o sklenitvi te pogodbe s strani Italije ni bila obveščena, kakor bi morala biti v smislu prijateljskega pakta iz leta 1924, marveč da Je general Bordrero še le včeraj, to Je tri dni po podpisa obvestil zunanjega ministra dr. Marinkovica c tem aktu italijanske diplomacije. V ostalem pa beograjski listi naglašajo. da Je bila taka »obrambna* pogodba Albaniji povsem nepotrebna, ker ji od nobene strani ne preti nevarnost. Če Ji grozi kaka nevarnost, Ji grozi k večjemu od Italije. V službenih krogih presojajo položaj povsem hladno m trezno Zunanjega ministra so posetili včeraj in danes dopoldne skoraj vsi beograjski diplomati !n se pri njem informirali o tem. kako presoja albansko-italijansko zvezo naša vlada. Posebno dolgotrajen Je bil sestanek med dr. Marinkovičem in francoskim poslanikom g Dardom. Tudi v parlamentarnih krogih posvečajo najnovejši italijanski ofenzivi vso pažnjo. Vodja zemljoriadnfkov Joca Jovanovič Je izjavil v razgovoru z novinarji, da pomen ta pogodba konec samostojnosti Albanije, ki Je postala čisto običajna italijanska kolonija Istočasno pa pomeni ta pogodba napad na vse balkanske države. — Beogradu 26. novembra Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, ki Je bila posvečena razpravi o zunanjepolitičnem položaju, nastalem po sklenitvi vojaške pogodbe med Italijo in Albanijo Seje se je u eležil tudi vojni ministeT general Hadžič. Sklepi seje niso znani Vlada definitivno opustila namero ukinjenja sodniške stalnosti _ Beograd. 26. novembra. Po današnji teji ministrskega sveta je sprejel minister pravde dr. Suboti? novinarje in jim podal daljšo izjavo glede predloga vlade o ukinitvi sodniške stalnosti. Kakor znano, so se poleg opozicije protivili temu predlogu, ki poteka iz vrst vladnih radikalov, tudi demokrati in muslimani, ki so zagrozili, da bodo glasovali z opocscijo.Mlntster pravde je zato svoj predlog v sekciji zakonodajnega odbora umaknil in je o njem ponovno raapravljal ministrski svet. Glasom izjave ministra prav-de je bil na današnji seji ministrskega sveta prvami predlog nmakajea. Reergaaiiaeija sedi še bo izvedena tako, da saaniki ae izgube stalnosti V Srbiji se bodo sto po jem a spremenila nekatera okrožna sodišča v greška, v ostalih pokrajinah pa se bo spremeni) samo naziv sodišč, v kolikor bo to potrebno Incidenti na bolgarsko-rumunski meji — Sofija, 26. novembra. Na bolgarsko-rumunski meji se je pripetilo zadnje dni več incidentov. Pred dvema dnevoma je romunska obmejna straža aretirala bolgarske ribice na Dunavu in jib obdržala v zaporu. vTeraj pa je romunska obmejna straža obstreljevala skupino ribičev na bolgarski o-beli Dunava, pri čemur je bil eden izmed ribieer obit Bolgarski poslanik v Bukarešti je etosi] radi tega pri romunski vladi oster Sea Narodne skupščine Poslanec dr. Žerjav za naše delavce v Nemčiji Narodna skupščina je danes nadaljevala in končala razpravo o trgovinskih pogodbah« — Vse p-jgodbe ratificirane. — Odbor za zakon o davčni reformi* — Beograd. 26 novembra. Na včerajšnji seji je Narodne skmpšćina odklonila nujnost predloga kmečke demokratske koalicije glede preiskave razmer v beograjski glavnjači. V razpravi o ratifikaciji trgovinske pogodabe z Nemčijo ie prvi govoril g. Radič, ki je naglasa!, da pogodba ne ustreza v zadostni meri potrebam našega kmetijstva. Seja je bila nato zaključena. Današnja seja je bila nato zaključena. Današnja seja je pričela ob 10.30 in ie potek'Ia popolnoma mirno. Uvodoma je poročal predsednik, da je predloženo poročilo raznih skupščinskih odborov o zakonskih predlogih glede ustrojstva občin v Hrvat-ki in Slavoniji, glede ustrojstva mestnih občin, ki nimajo lastnega statuta, ter poročilo parlamentarne ankete, ki je preiskala volilne zlorabe v bihaškern in banjaluškem okrožju. Skupščina je nato prešla na dnevni red, to je na nadaljevanje razprave o trgovinski pogodbi z Nemčijo. Prvi je govoril posJ. Miloš Glišič, ki je imel svoj deviški govor. Generalna debata je bila nato zaključena in pogodba v načelu sprejeta. Nato je sledila specijalna debata, ki jo je otvori! bivši minister za trgovino dr. Krajač. Govornik je podvrgel predloženo pogodbo stvarni kritiki ter podčrtal razne h\ue. k: so v škodo naše domače industrije in obrti ter naglašaL da pogodba ne nudi dovo'jne zaščite poljedelstva. Zavzemal se je, da bi se potom naknadnih dogovorov zasigural izvoz poljedelskih proizvodov na nemška tržišča. Splošno pozornost je vzbudil obširen in vseskozi stvaren govor g. dr. Žerjava, ki je izvajal med drugim: Ob sklepanju trgovinske pogodTbe z Nemčijo je bila najboljša prilika, da bi se uredilo tudi vprašanje jugosloven- faaiaalrjaeoat, taks povdarja ko- mimike, tudi druge države, bodo merodajni državniki v Ženevi ▼ najkrajšem Času razpravljali o vprašanju, na tak način bi se rešilo poljsko-litovski spor mirnim potom, — Pariš, 26. novembra (pa.) Tukajšnji politični krogi smatrajo politični položaj na vzhodu za precej resen, vendar pa ne pripisujejo ruskf noti Poljski prevelike važnosti in smatrajo ta korak sovjetske Rusije kot poskus, da se odvrne pozornost evropske javnosti od ruskih notranjepolitičnih razmer, ki postajajo vedno težja. > Journal < piše, da hoče Rusija e svojo noto prikazati Poljsko in njeni zaveznici Francijo in Anglijo kot ognjišča imperialističnih ciljev in militarizma, ki tvorijo trajno nevarnost za evropski mir. Sovjetska Rusija hoče zopet pričeti z obsežno boljsevisko propagando in to posebno, ker se nahajamo pred otvoritvijo ženevske razoroiitvene konference, »Le Matin< smatra rusko noto za neroden manever in povdarja, da je edino Društvo narodov kompetentno, da re§i litovsko poljski spor. Princ Kari je še vedno na Francoskem — Pariz, 26. novembra. O bivanju princa Karla se Srijo zadnje dni najrazličnejše vesti. Po vesteh dunajskega časopisja so videli princa Karla celo že na dunajskem letališču, kamor je baje prispel ?. letalom na potu v Bukarešto. Glasom avtentičnih vesti pa biva princ Karel na svojem gradu v Normandiji, kjer ga je zadnje dni poselilo več zastopnikov romunskih kartistov, s katerimi se posvetuje glede nada 1 j ne akcije za njegov povrate k. Zatrjuje se, da je princ Karel pripravljen odpovedati se svojim pravicam na romanski prestol. Če se mu omogoči povratek v domovino ia vstop ▼ Žrebanje razredne loterije — Zagreb, 26. nov. Pri danainkm žrebanju Državne razredne loterije so bili izžrebani slećeii dobiaki: 40.000 Din ie zadela srećka 5:. 107.207; po 20.000 Din: It. 5.625. 93.373; po 10.000 Din: 5:. 57.066. 77.^ 99.430; po *J.k> Din: št. 759. 11.33?. 71.6oi. &7.3J7, 102.046, 121.122. Iz ljubljanske kronike Tatinski otroci — berači. — Aretacija drznega vlomilca ZaJnji čas je policij* pomeril* večjo pozornost po ulicah postopajočim otrokom So tudi starš, ki naravnost priganjajo svujc otroke, da hodijo od hiše do hi&e berač.t in pri tem ob ugodni priliki izmikajo vse, kar jim slučajno pride pod roke. Včeraj, na dar. beračev, so se zjutraj po Poljanski ce* sti klatili trije 10- do 12Ietni fantiči, ki so bil: ^krajnu raztrgani, in zanemarjeni, tako da so povsod vzbujali sočutje in usnv.ljen*©. Eden je imel glavo zavito v umazano odejo FantiCi so prosili pri raznih strankah, zlasti obleke. Prišli so tudi do hi5e št. 54 na Po* ra*r*ki ceke::r.L!i. Ljudje pa »i jih opazili. Po opisu ie je policiji končno posrečilo, vse tri izsledit:. Na policiji so fantiči priznali tatvino ter obenem opisal; strasno socijalno sliko. Do* ma so jih stari: naravnost priganjali k beračenju. Podarjene obleke pa fantiči ni«*o por^b'li z-^e. marveč so jo prodajali. Stražnice na periferiji mesta imajo seda; nalogo, da posvetijo posebno pozornost za* neinarjen: mladini. — Lastnica ukradenega vrča je dobila od stariev povrnjeno Ucod-> za mleko in vrč, Zodnjl Izs ;e policiji posrečilo priietl ćrme*4a vlomilca. Pri ljubici Ančki na Zaloški cesti so nrijeli 2SIerneca delomrmež.> r >^topača in drznega vlomilca Janera-Ren-kovica, roienega v Gradcu in pristojnega • Skofjo Loka Je tip pravega eraikega epaša ali «štriz/ijaj». Janez je še lepo v postelr: ležal in se mastil » kračo. Policijski or^an ga ie pozdravil in povabil, rekoč: — Janek Benkovič, dober tek. Ali ne veste, da imate prepovedan povratek v mesto m da ste iz ljubljanskega okoliša za vedno izgnani? — Gospod, prav dobro vem. Kaj čem0 Lepo pa ie že v Ljubljani. Tam v škofi Loki r.c- rnortrm živeti. Janez se je nato uda.1 v *vojo usoii skočil s postelje, se oblekel in v snremstvt' detektiva odkorakal r.a policijo. Tu so mu začeli :zpra>evari vest. Pregledali so v*e re« grstre. Kmalu so ugotovili, da ie Janez oni lopov, ki je na praznik Vseh svetnikov vin* mil v stanovanje ge. Miljkovič na Vid v, danski cesti ter ji odnesel tri srebrne ure in več perila. Benkovič je dalje osumljen, d« je izvrši! pred meseci drzne tatvine v Zagrebu. Pr: njem so namreč našli več zastavnih listkov zagrebške zastavljalnice. Ker so Janezu po* stala v Zagrebu najbrž tla prevroča, se je prese-Hl k svoji ljubi Ančki v Ljubljano. Na podlagi zbranega materijala je bila včera; aretirana tudi Ančka, ki je drugače >c pre» cej čedno dekle. ZAUPNICA FRANCOSKI VLADI — Pariz, 36. novembra. Francoska zbornica je enoglasno izrazila viadi zaupnico slede n>er.e gospodarske ln rinanone politike. Venizelosov povratek Atene, 25. novembra, d. Veniaelos s« je po daljši odsotnosti vrnil v Atene. Rojah* stični listi zatrjujejo, da hoče pripraviti svojo kandidaturo zaa predsedstvo republi« kc Ven iz el os je izjavil novinarjem, da &e ce namerava vrniti v aktivno politiko. SOS! .*fexico Cifv. 25. novembra, g. Parnik cMexico», ki plove s 150 osebami ne krovu v mehikanskem zalivu, je oddal klic na po* moč, V pristaniščih vlada veliko vsziemsr* jen je. ker je pa mik na nevarnem mestu. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Dunaj 801J5, Berlin 13.57. Milan 3C#, Praga 168.45, London 277.15, Newrork 56.74. Parir 224. Gorih 10.955. ZAGREBŠKA BORZA, Zagrebška bona danes ni poslovala. V prostem prometu so notirah": Dunaj 801.25, Berlin 13.57, Milan 309.125, Loadon ZT2, Ntwyork 56.74, Pariz 223-25. Cortfc 10.955, Praga 168.45. INOZEMSKE BORZE. Cerili: Beoejrad 9.13, Dtmaj 73.12, Berlin 123.&5, Milan 23.23. Loneeai J&Ja, fUw- 'Univerza je Slovencem veličasten ^ simbol osvoboditve ter njihove enakopravnosti in vidualnosti! narodno-kulturne andi- Ljubljanski univerzitetni svat je včeraj na svoji izredni seji sklenil naslednjo resolucijo: V dobi nujne potrebe za vsestransko konsolidacijo naše države se zopet Javljajo poskusi, ukiniti na ljubljanski univerzi kako fakulteto ali kak njen oddelek. Ti poskus? v/neinirjujo ne le dijake in protesorie, ki lini je mir. sigurnost fn stalnost za znanstveno delovanje neobhodna potreba, temveč razburjajo globoko vse plasti našega naroda. Letos grozi s posebnim zakonom določenemu obsegu ljubljanske univerze okrnitev kratkomalo na pooblastilo ministrskemu svetu, ki je predvideno v finančnem zakonu. Z ujedinjenjem s Srbi in Hrvati v narodno državo se je izpolnila več kakor stoletna želja Slovencev po lastai univerzi. Razlogi, ki so bili odločilni za ustanovitev ljubljanske univerze v letu 1919.. niso do danes ničesar izgu-•ffi na veljavi. Kar hočemo in bomo vedno hoteli, je popolna univerza v Ljrrb-tfam\ le vseučilišče, s katerim je dana možnost vsestranske znanstvene izobrazbe, medsebojnega oplojevanja raznih ved In s tem sinteza duhovnega stremljenja. Uprav zaradi te univerzalnosti so postale univerze povsod žarišča* katerih usoda sega do jedra narodne duše. To velja posebno za ljubljansko univerzo, ki je Slovencem veličasten simbol osvoboditve ter priznanja njihove enakopravnosti in narodno-kulturne individualnosti, zato pa tudi poroštvo iskrene vzaiemnostl Srbov. Hrvatov in Slovencev. S katerokoli okrnitvijo ljubljanske univerze bi se slovenski narod žalil. Ostalemu svetu bi bila taka kulturna amputacija nerazumljiva, dobrodošla pa onim, ki ne gledajo prijazno na okrepitev jugoslovenske kulture In na učvrstitev naše države. Kajti naša univerza, postavljena v najzapadneiši del države, na križišče slovanske, germanske in romanske civilizacije, je sosedom živ opomin nenničljivost} Slovenstva. Zato bi okrnitev ljubljanske univerze dala porazen vtis našim bratom izven države. Univerzitetni svet kot predstavite!? ljubljanske univerze smatra iz vseh teb razlogov za svojo patrijotično doHnost, da pokliče \se pristojne činitelje, naj ne odvračajo samo vsak poskus okrnitve te univerze, ampak skrbilo za popoJn njen razmah. To je v interesu cele države. Odgovornost ministra dr. Gosarja «Slovenec» pravi! da je bil čl. 44. v finančni zakon «utihotap-ljen», — Ali je dr. Gosar v ministrskem svetu spal? — Ali so bili v finančni zakon < u tihotapljeni» tudi členi o redukciji srednjega šolstva, podpore za zavarovanje delavcev, o redukciji nižjih državnih uslužbencev itd.? Proti čl. 44 novega tinančnega zakona, ki pooblašča vlado za redukcijo univerz, se je dvignila vsa slovenska javnost. V našem listu srao ugotovili, da je ministrski svet odobril ca skupaii sei' ^°vi drž. proračun in irnančrii zakon, preden ga ie vlada predložila Narodni sfcupšoini, in da je pri tem sodeloval tudi slovenski minister dr. Gosar. Vprašanje soodgovornosti ministra dr. Gosarja za omenjeno famozno določbo, ki so io ljubljanski vscučiliski profesorji javno ozaiačili kot poriidnost in kirtunno sramoto našega naroda, jc dalo »Slovencu« povod, da is je dal iz Beograda telefonirati vest, t- izkJHtčeuo ni. da je bila skrpava v Ljubljani, — ^ *tisti del finančnega zakona, ki s^ nanaša na ukinitev posameznih fakultet, sploh ai bil nikdar v razpravi ki ni uikdar jH&istrski svet o njem sklepal.« Klerikalno glasilo bd torej rado dopovedak) slovenski Javnosti, da dr. Gosar ran j sploh ni vedel, da zanj v ministrskem svetu ni glasoval in da zanj tudi ui odgovoren. Čl. 44 naj bi bil »tttibotapliejv v fiii. zakon, kakor je bil menda *42tibotaipJjen« po znanih trditvah »Slovenca« v fin. zakon za 1. 1927-23 člen 82. v katerem se samo za kapitalistična ve-iepodjetia maksimiralo in znižujejo samo-Upravce doklade. -Slovenec« se bržkone ravna po pregovora, da je izgovor dober, čc ga tudi pes sa repo prinese. To pa ne bo držalo. Vesti, da namerava vlada ukiniti posa-muzae fakultete, so se pojavile v lKtih prej, preden je vlada predložila Narodni skupščini novi imančni zakon. Pisalo se je o tej stvari tako v ljubljanskih kakor v zagrebških Hstih že od začetka novembra in minister dr. Gosar ter ostali poslanci SLS so imeli dovolj časa prepričati se o njihovi utemeljenosti io o načrtih rrosvotn-jga ministra. Kdo naj verjame, da ministrskemu svetu ni oil predožec v odobrenje tak fi-eanorri zakon, kakor je bil predložen Narodni skupščini? Ali mogoče mmuster dr. Gosar tudi ne ve, da je letovati proračun prosvetnega ministrstva za 53.840.934 Din manjši kakor tekoči, da znaša le S09,48S.17f> Din >n da se n. pr. izdaja -v češkoslovaški poldrugi-krat več samo za osnovno šolstvo. Če je vide! dr. Gosar, da je prosvetni proračun manjši, ali ni biia potem njegova dolžnost nrfonnirarj se o vzrokih tega zmnajsanja in o načrtih In namenih prosvetnega mini- strstva ter zastaviti svoj vpliv v otoanrbo našega šolstva? vSlovenec* taji. da bi bil čl. 44. fin. zakona predložen min. svetu v razpravo. Vprašamo, ali je bil mogoče »utibotapljen« tudi čl 42, s katerim se nanovo uvaja in celo poostruie redukcija srednješolstva, ki je bila uvedena že s finančnim zakonom za 1. 1927-28 in ki ie naletela ob nočetku šolskega leta na tolikšen odpor v vsej naši javnosti? Ali minister dr. Gosar m »Slovenec« morebiti ne vesta, da bo na podlagi tega člena koncem šolskega leta definitivno reducirana edina prekmurska gimnazija na štiri razrede, da bo ista usoda zadela tudi IIL realno gimnazijo v Ljubljani in da so po tem činu ogrožene tudi vse ostale gimnazije, ki so jih že oh početku soškega leta hoteli reducirati? In kaj ie z določbo o povišanju števila profesorskih učnih ur? Ali je bi' morebiti v novi finančni zakon ■u tihotapljen tudi edini člen pod poglavjem ministrstva za socijalno poliiiko, s katerim se odpravlja sploh vsaka državna subvencija za zavarovanje delavstva, dasi je bi'a prvotno določena v zakoou za zavarovale delavcev na letsii 2 milijona Din ter io je minister dr Gosar že v fin. zakonu ta t 1927-26 znižal na pol milijona Dni? Ali dr. Gosariu morebiti tudi ni znano, da se bo ukinilo upravno sodišče v Celju, ali je mogoče »utihotapljen« v finančni zakon tudi čl. 62, po katerem se lahko vsi državni uslužbenci, zvaničniki in služitelji, ki ne spadajo v uradniške kategorije, (izvzeti so policijska straža zvaničniki in služitelji pošte, telegrafa in telefona ter zvaničniki finančne kontrole) reducirajo na stopnjo dnevni carje v brez pravice do pokojnine? Saj ie mogoče, da je dr. Gosar med ministrsko sejo spal in da je bil tedaj ves finančni zakon z na veo en i mi in drugimi či&-ni »vtihotapljeno pred ministrski svet, toda po našem mnenju njegova zaspanost in nesposobnost ne moreta razveljaviti njegove soodgovornosti za finančni zakon, kakorš-nega ie viada predložila Narodni skupščini. Zakaj pa Jugoslovenski klub ni zavzel svojega stališča glede naših univerz že po svojem zastopniku v vladi, zakaj ni z dr. Gosar jem vred protestiral tako v vladi kakor v javnosti proti »ttrihotapUenim« členom finančnega zakona in zakaj je »Slovenec« sam začel pisati proti redukciji fakultet šele tedaj, ko je naletela na splošen odpor v javnosti? Vprašamo, kakšen mtalster je Smrek. U si pusti »tttOiotapiJaai v vtotfne zakonska predloge določbe, katere to živijtnskega pomena ga našo kultnro ta naše tjndstvof Kdo naj verjame v sposobnost takega ministra. Id alti ne protestira proti tem »atlbotaptiaeja« m ki pusti, da ga njegovi ministrski tovariši sinaraio za peto kolo? »Slovenec* bi rad ribaril v kalnem in skuša zato zavijati po starih klerikalnih metodah dejstva. To zavflanje more škodovati le stvari sanri, ker le treba resnici pogledati v obraz, ako s« hočejo res preprečiti škodljive posledice vladnih predlogov. Poziv slovenski javnosti Akademska omladina ljubljanske univerze mogočno protestira proti namera-vani okmitvi slovenske univerze. Zaveda se, od prvega do zadnjega, da je enako ogrožen vsak član te institucije, da ie zainteresirano za njo vse ljudstvo. Zato je stopila solidarno, enotno v trodnevni štrajk, ki ni samo znak ogorčenega protesta, ampak je lepa s.V:a studentovske solidarnosti, brez razlike političnega prepričanja. Popraviti moramo krivico, ki se je z raznimi poročili zgodila tov. Bratku Kreftu. Na zborovanju v sredo ni govoril v imena »svobodnih akademikov«, ampak se je javil k besedi samo kot slušatelj ogrožene univerze. S svoiim govorom ni kršil solidarnosti protesta, kakor je to zapisano v enem izmed poročil. Ravno tako ni res, da bi pri kritiki napadel SLS kot stranku hlapcev, Z vsem svojim govorom je z raznimi argumenti apeliral na solidarno akcijo vseh akademikov, da se ohrani neokrnjena univerza in da mora akademska omladina samo solidarno voditi lwrbo za kulturtmi in socijalno enakopravnost slovenskega naroda. Zato prosimo, da ob takih prilikah izostanejo strankarsko tendencijozna poročila, ziastt pa naprošamo vso javnost, da se pri nedeljskih protestnih shodita izogne vsakega strankarstva in ravno tako solidarno in odkritosrčno, kakor vsa akademska omladina, manifestira za ohranitev Almae matHs. Nedeljski protestni shodi na} bodo obenem manifestacija solidarnosti vseh članov našega naroda zakai z okrnitvijo slovenske univerze ni prizadet samo ta ali oni, temveč je ogrožena narodna kultura, po kateri se sodi in ceni vsak narod. Slovenska Matica za ohranitev univerze Slovenska Matica nam pošilja v zadevi okrnitve ljubljanske univerze nastopno resolucijo: Vprašanje univerze v Ljubljani je bilo rešeno z zakonom 1919. leta. Univerza v Ljubljani je kulturna ustanova, ki je utemeljena v jezikovno-narodni individualnosti Slovencev ter v enakopravnosti s Srbi in Hrvati v državi. Vsaka morebitna izpremeniba, ki bi se morala izvršiti zopet z zakonom in ne s sklepom ministrskega sveta, bi smela imeti le namen, da današnji univerzitetni ustroj v Ljubljani izboljša in razširi, a ne, da ga poslabša, oziroma celo deloma ali popolnoma odpravi. S tega stališča ugovarja Slovenska Matica vsaki redukciji obstoječega ustroja univerze v Ljubljani, opozarjajoč obenem slovensko javnost na to, da vedno in povsod prizna jezikovno-narodno individualnost Slovencev v državi, ki ji je treba podrediti politično mišljenje in delovanje. Danes eb 17. se zaključi stavka Visokošolci! Svet slušateljev ljubljanske univerze ie sklenil končati tridnevno stavko v znak protesta proti ukinitvi medicinske in tehniške fakultete danes, v soboto 36. t. m. ob 17. uri s slovesno skupščino slušateljev ljubljanske univerze v zbornični dvorani. Po skupščini se vsi korporativno udeležimo predavanja dr. Milana Vidmarja v «Unionu». Svet slušateljev ljubljanske univerze. Ljubljanska inženjerska zbornica priredi danes, dne 27. t. m., ob IS. v veliki dvorani hotela cUnk>n» javno predavanje o predmetu; ^Tehniška fakulteta ljubljanske univerze,. Preda\>a >inh>. prof. g Milan Vtđme* Zbornica unutra, ds je po ti. 44. pred* loga Finančnega zakona za 1928 29 ogro» žena tehniška fakulteta univerze v Ljubljani. Zaradi tega je nujno potreb* no, da vsa slovenska javnost, v prvi vrsti ps vsi inženjerji. vse gospodarske korporacije in tehniške institucije in naša akademika omladina svečano izja* vimo našo zahtevo, da se mora Teh ni* ška fakulteta v Ljubljani izpopolniti in v vseh delih zadostno opremiti, d-a pa odločno protestiramo proti vsaki na* meri okrnitve te visoke znanstvene institucije Slavnostni koncert na narodni praznik Ju&osiovensko Novinarsko Udruženje, sekcija Ljubljana, priredi, kakor vsako leto tudi letos slavnostni koncert, ki bo na narodni praznile dne 1. decembra ob 30. v tinlonski dvorani. Sa. letošmi prireditvi so-deluiejo: Operni orkester Narodnega gledališča v Ljubljani pod vodstvom kapelnika g. A. B a 1 a t k e: Sanclnov komorni trio Iz Zagreba (sx Elvira Marsićeva, Karel S a n c I b in R. M a t z); soprairistka gdčna. Vera M a i d i č e v a; glasbeno d ni št v o »Ljubljana« pod vodstvom pevovodje g. dr. A D o 1 i n a r i a: pevsko društva -Ljubljanski Zvon« pod vodstvom zborovodje g. Zorka P r e I o v c a ter prof. ljubljanskega konservatorija g. Janko Ravnik. spored prinese poleg Državen himne češkega skladatelja Viteslava Novaka inipozantno kompozicijo vSlovaiko su-i t o*, skladbo v peteb stavkih (V cerkvi. Med otroci, Zaljubljenci. Na plesišču, V neči), zbor dr. Ki ra ovca »Naročilo z bojnih poljan« in zbor dr. A. D o H n a r j a »Mavrica*. Obe skladbi izvaja glasbeno društvo *LHrbIiana*. Sancinov komorni trio iz Zagreba nam z;-svira za zakliuček Beerhovnovega leta Beethovnov Trio op. 11. št. 4. Trio ima tri stavke: 1. Allegro con brio. 2. Ada-gio. 3. Tema con variazioni. Allegro. Kompozicija je vzorno klasicistična. Sanclnov trio bo za Ljubljano novost, ker nastopi prvič pred naJkn občinstvom. Sledila bosta dva solospeva. Avtor prvega je L. M. Skerjanc. Njegova skladba nosi naslov »VeCer soparen bo«. Drugi so-luspev je Adamičeva kompozicija »Rib'ce po vodi plavajo«. Oba speva poje sopranist-ka gdčna. Vera M a i d i č e v a. katero spremlja na klavirju g- profesor Janko Ravnik. Dve skladbi, ki se bosta prvič izvajali, sta Adamičeva »Preizkušena zvestoba^, mešan zbor. in J. Pavčlča »Lenka<, mešan zbor s spremljevanjem klavirja. Obe kompoziciji bodo peli pevci »Ljubljanskega Zvona« pod dirigentom g. Prelo v c e m, spremljal pa jih bo g. profesor Ravnik. Po koncertu bo družaben večer s sodelovanjem Nagode to vega orkestra. Vstopnice za koncert so že naprodaj v Matični knjigarni, ca dan koncerta pa se bodo prodajale pri koncertni blagajni. Pazite na bankovce Zadnji čas se je posrečilo Narodni banki odkriti naravnost rafiniran in sistematično izveden naoin goljufije s lOfkfinarskimi ban* kovcL Kakor znano, je lOOdinarski banko« vec razdeljen na gotove dele, ki se morajo kriti z mrežico na bankovcu. ČHm pa pri bankovcu manjka večji kos, izgubi ne svoji polni vrednosti. Zadnji čas pa so prinesli denarni zavodi, razni uradi, zlasti pošte m tudi privatna podj^j* zavoje stodmarskih bankovcev, med katerimi je bilo zelo mno* go takih, ki so bili po obsegu manjši. Dos tičniki so trpeli znatno škodo m banka jim je pri tem zaračunala se režijske stroške 1.70 E>in pri vsakem bankovcu. Dalje je tre* ba paziti, da se pri bankovcih ujemajo serijske Številke zgoraj na desni in spodaj na levi, oziroma narobe. Ce se te Številke ne ujemajo, jc gotovo, da je bil bank^cc pre* trgan in potem z drugim zlepljen. Policijska oblast je dobila naktg. da sledu je raf iniranegj goljufu, ki jc rezal »to« dinarske benkovce v manjša cele in v.h po* tem zlepi jal tako, da js pri desetih izreza* nik bankovcih profiriral enega. Goljuf je potem zlepljene bankovce dal v promet in SO tako roma od kraj« v kraj. Sploh op»»xarj3mo. naj ljudie pezijo n«. čistoet in nepoškodovano«« papirnatega de* narja. Ćma bolj \tt bankovec ohranjen in cist, tem večji ugled uživa potem naš dena*-na mednarodnem denarnem trgu. Na kmetih se je udomačila zelo grdi ravada. Ako kmetje nimajo kovanega drobiža, pretrgajo deaetdinarski hanWec kar čez polovico ter io oddajo za 5 Din napre*. železnica KOLEDAR. Dsnes: Sobota, 26 novembra 1927; katoličani : Konrad; pravoslavni: IS. novembra. Jovan Zlatoust. Jutri: Nedelja. '27. novembra 1927; katoličani: l- adventna nedelja; pravoslavni: 14. novembra. Apostol Filomen. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: >TTkro*ena trmoglavka*. Opera: >Tosca<. B. Kino Matira: »Raziraljena iSMK. Kino D*or: ^Orlovr. Predavanja: V društvu Soča (Dvor) ob 2O.JJ0: dr. E Turk o temi "^Pokret jugoslavenskih dobrovoljr#»vf. — Ob 17.30 v arerri Marodneara doma (Preporodi: * KapifalieHčn: in sorijalistični gospodarski red.< PRIREDITVE V NEDELJO. Drama: >Idealni soprog*. Opera: Ob 15: »Zaljubljen v tri etavle«. Kina Matira: »Razgaljena žena«. Kine D»ar: ^Orlov*. Film Z K D.: . Zadnji dntA i Pompei^v« II. del. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Baiiovec, Kongre.-nj Ubtar, Sv. Petra cesta; Hočevar. Sp* Š&ka. Koliko stane državo vsak minister • Trgovinski glasnik* priobčuie I iaJnji Ht> vilki zanimiv članek, iz katerega \k ra^ h , kol'ko stanejo drŽavo nasi ciinistri. Našim ministrom se ne godi s>!abt;. Ptafisai so tako. da iim lahko zavida vsak državni w<\&-aik od najvišjega do najnižjega. Aktiven minister dobiva ojcscćno 6.fX»0 Diu ?lače hj iiOO I>n dravinjske doklade, skupaj 12^(K) DtB. RelCf v* ta dobiva V5ali aiiaisier z+t \ zdr/cvon.i. „ mor>i!a mesečno &.O00 Din iu ispassasts^tje v cigaretah Din. Skupaj ■aaiafcl t-urvj a:t- tečaJ dohodki aktivnega ministra 24.SOO Din. Pri tem p.i niso vračunani lateuttii dohodki od Ofi.-ste vožnje po železnicah in od avtomobila, kajti šoferja slft£a jriava- Računali maram-• tudi razne komisije Li poaic stroške, ki rupadajo vsakemu aktivnemu minUtru. Ministri so pa po* wBera tudi narodni poslanci in kot taki prejemajo meseCno 0000 odnosno 9300 Diu taue vsak minister po demisiji tri, štiri, pc< ali Is več let na razpoloženju, dasi nekateri niti Lri mesece niso bi!i aktivni ministri. N. razpoloženju ne dela nič, a vendar prijema eeU) pUč«3 in 3uO0 Din dravinjske dokladc, bi minister, ako ie bi! ćvc leci v aktisr.i ptaf-bi ali na razi>ol\i2eii;u. Dria% ni uradniki Morajo imeti za začetno pokojnino 15, za polno pa *5 in po uovi odredbi celo Sb siužbtuih let. T«.Žk>» je reči. koilko let bodo vživali poedini nMajtri pokojnine. Ker so mini»tri večinoma mladi ' }e, (ahko računamo, da jim bo pokojnina tekla povprečno najmanj 10 let. Višina pokojnike ie različna, v splošnem pa prejem« vsak \p >&.r>-}cni minister letno 72.000 Din, kar zneae v 10 letih 720.DOO Din. l^edaj je treba satuo se pomisliti, koliko aktivnih, vpokojenih is na razpoloženja nahajajočth sc mtuistrov imamo v BS-ši državi, pa postane jasno, da pomenijo o)tm-stri za državno blaejno občutno obremenitev. ica/i de ta Hyre: 71 500 Jouvel ni pričakoval takih odgovorov. Cez pičlo uro je že vedel, kdo so re-osiafle drugega nego vrniti se v rudnik poiskati Leticijo m »mrrti z nio. — Povejte, kakšen načrt! Na svetu je vse mogoče. Naj bo vaš načrt še tako nevaren in težak, mi ga uresničimo. Zastavimo vse sile, ki so kljub današnjemu neuspehu ogromne. — O! V dveh besedah vaan lahko vse pojasnim. Slutnja je govorila d'Albaniacu. da je Leticija živa. To ga je navdahnilo z novo energijo, pogumom in željo, da b: čim prej zmagal ter se vrnil k ljubljeni mladenki. Ves srečen se je ozrl na Jouvela in odgovoril: — Moj načrt je zek> enostaven: ugrabiti generala rZnona. — Ugrabiti generalu Cnona? — je ponovil Jouvel počasi in skočil pokonci — Seveda! Saj to ni nič posebnega. A general se mi zdi najboljši talec. Če se ne motim, je mož zelo agi len in vlada ga visoko ceni. Ko ga bomo imeli v rokah, se bomo lahko pogajali, zahtevali, obravnavali in odklanjali kolikor bomo hoteli. — Da... General Enone je morda najvplivnejši mož v Evropski konfederaciji. Njegova faktična oblast sega daleč preko delokroga policijskega pre- i fekta. Kot minister se udeležuje vseh sej ministrskega sveta m federativne 1 države vedno upoštevajo njegove mot- nje. Njegov čudoviti spomin hrani tajne, ki jih nihče ne more ukrasti, kajti on nikjer ne zapusti sledov. Zato ima še večji vpliv in Evropa ga Še bolj potrebuje. Vaši računi so pravilni, toda ugrabiti generala Enona!... To je... Jouvel je zmajal z glavo. — Mislite, da je to nemogoče? — je vprašaj d'Albaniac mirno. — Nemogoče je satmo od mrtvih vstati... pa še to se zgodH Toda ugrabiti generala se mi zdi tako težko, da ne dam za naše glave nii beliča, če se lotimo tega posla. — Dovolile mi pojasnfti ve« načrt, — se ie nasmehnil d'Albaniac. Govorite! ~~ Evo. kako trrisHm. Zadeva se vam adi neverjetno težka zato, ker ste podrejeni generalu Enonu in ste vajeni videti v njem idola, stoječega na nedo-sežai višini. Vam se zdi, da sploh m mogoče priti, ker živite stalno v atmosferi njegove moči. Jaz pa vsega tega ne poznam. Le dobro me poslušajte! r~ Poslušam vas. — Ugrabiti generala Enona je prav tako lahko, kakor nemogoče. — Kaj nočete reči s tem? — Nemogoče. Če bo usoda proti v Primera aeiMpeha ne bomo mogli tega zanimivega poizkusa ponoviti. Pač pa ga bo zelo lahko ugrabiti, Če nam bo usoda naklonjena. Toda usoda... —E! že opetovano sem tvegai življenje, da preizkushn usodo Verjemite mi. da to ni posebno slabo, —■ je odgovoril d*Albaniac mirno. Jouvel je povesil glavo in se zamislil. — Ali ste načrt že zasnovali **- je vprašal po dolgem razmišljanju. — Saj ga nisem mogel zasnovati brez vašega sodelovanja. Ne vem. v kakšnih okoinostih bi kazalo poizkusiti srečo. Vendar sem si pa približno že na jasnem, kako se bo vse to zgodilo. — Kako? — Jaz in Lidija bi se morala preobleči v policijsko mtrforrno. — Dobro. A kaj potem? — Priletela sva v Faultonovem aeroplanu. Aeroplan spada k policijski eskadri. Torej se lahko spusti na teraso Glavne policije, ne da bi vzbudil kak sum. Spustiva se na teraso, kjer starta navadno general Enone. «- A potem? ^ V aeroplanu so štirje sedeži, —te nadaljeval d'Albaniac mirno, r— Kaj res ne najdemo dveh mož, ki bi biia Pri- pravljena tvegati z mervri in z Lidijo svoje življenje? — Seveda ju najdemo. Na raz»ia&o vara bosta, čim bo treba. — Imenitno! Aeroplan se spusti na teraso nekaj minut prei. preden pj de ggoeral Enone, k* piti pošl eroo ekspresno brzojavko, naj nemudoma poiet ni važen sestanek. Cim stopi genera na teraso, ga va.-u dva agenta ita in sedeta z njim v aeroplan. Jaz bom ta čas že pri krmilu. Dvignemo se fn poletimo s polno paro v Srednje AJpe, kjer me čaka Fortclus. To je ze4o enostavno. — Da, res je zelo eoostavno. — »c zamrmral Jouvel. — Toda kaj boste počeli z redarjem, ki stoji na terasi na straži? Kaj nameravate početi s pilotom aeroplana, ki bo čakal generala Enona? Saj boste imeli na razpalago komaj dva ali tri pomočnike. D'Albaniac se jc nasmehnil. Vedel ie že vnaprej, kaj poreče Jouvel. — Ce se ne motim. — je odgovoril mirno. — sem slišal nekaj o aparatu, ki ie napolnjen s strupenim plinom in ima strašno moč. Ali bi mi ne mogli preskrbeti to zanesljivo orožje? Neenaka mera Izdatki naših univerz po novem proračunu« V predlogu .proračuna ministrstva za* presveto so določeni s kupci Izdatki naših univerz v visini 72.157.596 milijonov Din. Iz skrajno nepreglednih postavk tega proračuna smo izračunali naslednje vsote predvidenih izdatkov ki odpadejo na univerzo v Beogradu s faknltetama v Skoplju in Su-botlci, na univerzo v Zagrebu z ekonomsko-komercijafoo visoko šolo in na univerzo v Ljubljani Osebni izdatki: Beograd 21,029.815 Din, Zagreb 19,004.394 Din, Ljubljana 9,007.739 Din. Upravni stroški: Beograd 3,467.000 Din, Zagreb 3.050.628 Din. Ljubljana 568.020 Din. Oskrba knjižnic, institutov In seminarjev: Beograd 8,706.000 Din. Zagreb 5,483.000 Din, Ljubljana 1,821.000 Din. Skupaj torej: Beograd 33 202.915 Din, Zagreb 27.538.022 Din in Ljubljana 11 milijonov 416.759 Din. Iz gornjih številk je razvidno, da se ljubljanski univerzi godi največja krivica pri materi jeklih izdatkih, ki znašajo skupaj ie 2.4 milijona Din, dočim je zagrebški univerzi v ta namen določenih 8.5 milijona Din, beograjski pa celo 12.2 milijona Din ali 5 krat toliko kakor ljubljanski. Za uspeh visokošolskih študij pa so baš najvažnejše zadostne dotacije za institute, seminarje in knjižnice Naravnost neverjetno pa je, da nam hoče vlada pri tako pičlem proračunu še povrh vzeti tehniško in medicinsko fakulteto. Kiflmuu Mki nShra svoje žrvfjetije. Ne moči ae z tehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnitel« Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega? Varuje perilo! ^1 RADION pere sam. Ljubljana in Monakovo Izsuševanje novozgrajenih ljubljanskih poslopij z monakovskimi aparati. — Stroj za odstranjevanje asfaltnega tlaka betona, kamenja, zidovja i. dr. za Ljubljano. — Traktor za težke tovore. Grajenje v Monakovem in Ljubljani, Mestna občina ljubljanska gradi 19 vil raznih tipov za artiljerijsko vojašnico ter 14 pritličnih 4stanovanjskih hiš v Koleziji. Vse te zgradbe so se pričela šele tekom n*eseca avgusta graditi tako, da je njihova dogotovitev v letošnjem letu v normalnih razmerah izključena. Pritlična stanovanjska skupina v Koleziji ie sicer skoro dogotovljena, vendar pa tako vlažna, da ni mogoče ta stanovanja oddati strankam v najem. Potreba je torej, da se stanovanja umetno osušijo In da se stanovanjska skupina za artiljerijsko vojašnico tako pospeši ter tudi na umeten način posuši in z deli nadaljuje, da bo vsaj polovica teh stanovanj uporabna Še pred Božičem tega leta. Za sušenje potrebni stroji so pa že dalje časa v rabi v Nemčiji in je tudi mestni gradbeni urad zaznal za te patentirane peči Ker se pa noben izum ne more naročiti le na podlagi brošur in reklamnih letakov, temveč si je treba obrat ogledati na licu mesta, sta dne 14. oktobra t. 1. vladni komisar Anton Mencinger in gradbeni direktor ing. Matko Prelovšek odpotovala v Monakovo. Tvrdka Max Penn v Munchenu, ki ima zastopstvo za te stroje, ju ie seznanila z lastniki dveh najbolj razširjenih patentov teh sušilnih aparatov. Aparata sta si v principu popolnoma enaka, vendar se razlikujeta po zunanjosti, v dimenzijah in jakosti sušilne moči. Aparata se naziva ta: Druckluft - Tro-ckenverfahren D. R. P. Svstem Albert Vvagner, in Bauaustrocknungsinaschine, Svstem Pe - kreu. Princip sušenja obstoji v sledečem: V kurišču, ki je pri obeh strojih obloženo in obzidano s samotno opeko, se potem žare-čega koksa najboljše kakovosti ustvari visoka temperatura S00 do 1000* C in tudi več. Na ta način nastali plini visoke vročine se zbirajo potem v gorenjem zračnem prostoru teh aparatov, kjer se pomešajo še z vsesanim svežim zrakom. Potom regulač-nih zapor se temperatura tega vročega zraka lahhko regulira. Iz tega prostora se vroči zrak s pomočjo zračne sesalke (turbine) po širokih ceveh stisne v dotične prostore, katere se hoče izsušiti. Ta vroči zrak potem napolni, ako potreba, vse poslopje, ki pa mora biti zaprto vsaj z zunanjimi okni. Pod vedno večjim pritiskom vročega zraka izhlapi vlaga, ki je v prostoru samem, v zidovju ter v ometu in se v podobi sopare pristisne skozi omet in zidovje na prosto Pri tem se v malti nastajajoči ogljikov kisik (CO) s pomočjo vsesanega svežega zraka izpremeni v ogljikovo kislino (CO 2). Ta ogljikova kislina se s soparo in vročim zrakom potem pritisne skozi zidovje, v katerem se izvrši keničem proces kalcijevega karbonata v par dneh, kar ponavadi traja cela leta. Pri tem pa stabiliteta in trdnost stavbe ne trpita. Ta princip je pri obeh aparatih skupen. Razlika je Ie ta, da je Wagnerjev stroj konstruiran za večje zgradbe tako. da se more vso vilo naenkrat v 4—5 dneh izsušiti, dočim je Pe-Kreu veliko manjši in seveda tudi veliko cenejši ter primeren samo za izsušitev posameznih stanovanj. Kot pogon služi pri obeh lahko elektrika, to je elektromotor. Posebno ie to primerno za mali Pe - Kreu stroj, ki potrebuje samo motor na 0.500 KW. Ta elektromotor s-? lahko priključi na svetlobni električni tok, med tem ko zahteva VVegnerjev stroj elektromotor 5 PS. Zato se za ta stroj naroči poseben Diesel - motor. Osuši se lahko z malim Pe - Kreu strojem prostor do 100 m1 v 24 urah ter se porabi baje 50 kg koksa za sušenje. Z velikim VVagnerjevim strojem se lahko osuši 1000 ma ter porabi cca. 50 kg koksa na uro. Potrebuje pa za sušenje tega velikanskega prostora 4 dni in 4 noči. Ogledala sta si oba stroja v obratu. VVagnerjev stroj je delal pri susitvi velikanskih trgovskih lokalov nekega Delavskega konzumnega društva, a drugi pri sušitvi velike pritlične restavracije. Oba lokala sta bila ravno nanovo ometana, zidovje se po- polnoma sveže ter betonski omet tako vlažen, da se je cedila vlaga po stenah. Po treh dneh sta bila oba lokala popolnoma suha in uporabna za nadaljevanje stuka-turnega dela in drugih profesijonistovskih del. Veliki stroj je bil postavljen v enem slučaju v pritličnih prostorih ter so bile potem sušilne cevi napeljane po pritličnih prostorih. V drugem slučaju je stal stroj zunaj, na trotoarju ter je bil vroči zrak potom cevi izpeljan v pritlične prostore za sušenje. Mali Pe - Kreu stroj ie bil v malem prostoru tovarne, kjer se izdeluje. Tam sta se prepričala, da daje ta stroj zaželjeno primerno temperaturo za suši tev. Oba stroja imata dobre, celo izvrstne reference od že izsušenih stavb in ni nikakega dvoma več, da ne bi v resnici odgovarjala stavljenim zahtevam. Mestna občina kupi en veliki VVagnerjev stroj ter dva Pe - Kreu stroja. Mestna občina bo lahko privatnikom oddajala svoje stroje na posodo. Pri tej priliki sta si ogledala Ihiblianska delegata tudi napravo za odstranjevanje betona, zidovja i. dr. Monakovska cestna železnica je namreč odstranjevala ravno na cesti asfaltni tlak z betonsko podlogo vred na pnevmatični način. Stroj je izdelka specijalne tvrdke Frankfurter - Maschinenbau A CL, katere zastopnik ie \y\ tudi Max Penn. Ta komprosorska naprava je v Nemčiji priznana kot najboljša te vrste. Lahko se uporablja za vrtanie in odstranjevanje betona, kamenja, zidovja itd. Dalie se lahko priključijo potrebna kladiva za stokanje aH tolčenje betona i. dr Ker ima ljubljanska mestna občina seda i že veliko število asfaltiranih in betoniranih cest. je misliti ne to, da se taka pneumatična naprava čim-preje naroči V ta namen se ie že lansko leto dalo znesek Din 150.000 v proračun In se ga ponovilo tudi v letošnjem proračunu. Podjetje, kakor ie mestna občina, v se- su te naprave ne more več pogrešati. V Nemčiji pridobiva vedno večjo praktičnost vrednost in popularnost takoimeno-vani Maffei - Schnellzugawgen. Ta ima namen nadomestiti v prvi vrsti konjsko pri-prego, v Nemčiji pa ie tudi desedanje težke tovorne avtomobile. Koniska priprega je v Nemčiji že skoraj popolnoma izginila iz mest, kjer prevladuje izključno Ie avtomobil. Pa tudi tukaj so Izprevideli praktični Nemci, da mora tovorni avtomobil vedno prepeljavati v prvi vrsti svojo lastno težo, ki pri težkih tovornih avtomobilih znaša zedno nad 3000 kg. Tak prazen tovorni avtomobil mora napraviti povratek takorekoč zastonj in vendar z velikimi stroški. Porabi namreč veliko množino bencina in zarad1' svoie teže in velike konstrukcije vozi le počasi. Temu nedostatku popolnoma odpomore imenovan? brzi vla-čilni voz. Ta ie konstruiran tako. da ima največ 1800 kg lastne teže. ie opremljen z zračnimi pneumatlkami. ne kvari cest ter ima hitrost od 30 do 60 km na uro tako, da mu je omogočeno prazno povratno pot napraviti z isto h'trostio kakor osebni avtomobil. Tovore pa lahko vleče vsa i z najmanjšo hitrostjo konjske priprege. Za nabavo takega traktorja se je letos predlagal kredit Din 150.000. Traktor je velike važnosti, ker nadomesti precejšnje število koni in vozov, posebno pri težkih tovorih. 2 niim se hitreje in uspešneje dovaža premog ali gramoz na ceste iz globoko ležečih aH oddaljenih gramoznih jam. Dalje ie uporaba tega traktorja zelo na mestu pri škropljenju cest, posebno še pri nočnem pometanju. Ako se končno pogleda Se sedanje iako počasno nasipavanie cest v novih stanovanjskih ko-loniiah v KolezHi in za Bežigradom z navadno prrprego ali s težkimi tovornimi avtomobili, je tembolj jasna potreba, da se takoi naroči vsaj en traktor Tvrdka Maz Penn je delegatoma izipo-slovala pri dveh največjih stavbnih tvrd- kah ogled dveh velikih stanovanjskih kolonij. Zida se v Monakovem edino le velike stanovanjske hiše (Zinskaserne) in sicer t celih blokih in celih »llcah. Vse je tipizirano in normalizirano, posebno pa mizarska dela. To stavbo precej poceni. Vendar pa stanovanja v rpimeri z našim* niso cenejša, temveč so najemščine v primeri z našimi višje (3 male sobice 2.75 m visoke, 75—S5 M mesečno Zunanjost in notranjost izvršitve pa sta bolj solidni kot pri nas. Vsa stanovanja imajo la parketne deščice posebnega širokega formata, dalje so vsi predprostori, hodn:ki ter podesti na stopnicah in v vezah obloženi s tako imenovanimi schlenhofskimi kamemrimi ploščami, katere plošče se v Nemčiji, ne samo pri privatnih zgradbah, nego tudi v javnih zgradbah, posebno pa v v cerkvah močno uporabljajo. Napravljajo v resn:ci lep eleganten in soliden vtis. Vsa stopnišča ter ograje na stopniščih so lesene in sicer iz hrastovih plohov. Vrhu tega so stopnišča v višini 1.10 m obložena s prej omenjenimi ploščami posebne vrste, preoblečene z umetnimi tapetami Stahlfit. Strešni žlebovi in odtočne cevi so narejene iz bakrene 1 rmn močne pločevine, kar bi bilo tudi pri nas toplo priporočati. Zunanje lice vseh teh stavb, kakor tudi drugih javnih zgradb, pa je vsaj v pritličju kakor tudi pri vratih in oknih okrašeno s pravim školjkastim apnencem (Muschelkalk) v naravni kvaliteti ali pa v umetnem kamnu- tj. v imitaciji. Tudi ta kamen, bodisi naraven ali pa v tmaticiji, močno dviga ter napravija sila lep vtis. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani, DRAMA: Začetek ob ?0. uri zvečer. 26. novembra sobota: Ukročena trmoglavka. Predstava pri znižan'h cenah. Izven. 27. novembra nedefja: idealni soprog Ljudska predstava pri znižanih cenah Izven. 28 novembra ponedeljek: Hlapec Jernej. Red A. 29. novembra torek: Mcdeja. Red B. 30. novembra sreda: Zaprto. OPERA: Začetek ob pol 20. uri zvečer. 36. novembra sobota: Tosca. Red B. 27. novembra nedelja: ob 15. uri popoldne Zaljubljen v tri ->ran?e izven. 28. novembra ponedeljek: Zaprto. 29 novembra torek- zaprto (generalka). 30. novembra sreda: Miloševa ženitev. Slav* nostna predstava na predvečer narodnega praznika. Premierski abonma. Mariborsko <*1ed*l:šce. Sobota. 26. novembra: Ob 20. uri »Eva*. Ah C Kuponi. Nedelja, 27. novembra: Ob 15. uri «čarda* šVa kneginia». Znižane oene. — Ob 20. «RokovniačU. Premijera. Ponedeljek. 28. novembra: Gostovanje v Ptuju. T*»eatre des Mathurius< j« vprizoril režiser Pitojeo H. R. Lenormando-vo novo dramo »Mizturec. Poseben uspeh je imela Lj. Pitojeva v naslovni vlogi. Pred-stavlfala je 12-Ietno in 19-letno deklico, njen martirij in sproščenje ter imela ogromen uspeh. V Moskvi so igrali na bivšem Korševem teatru novo komedijo Aleks. N. Tolstega >Fabrika mo!odosti< z velikim uspehom. Igra slika ruski milje in zmago mlade generacije. Španski pesnik Juan Pidal je spisal igro >Carmen<, kjer ima ciganka Carmen mnogo večjo vlogo kot v operi, ki slika samo del iz cigankinega življenja. V Hambureru so imeli prem i ero nove opere Italijana Ottorina Respighija >Potor>ljeni tvon< (po besedilu G. Hauptmanna). Opera, ki ima štiri dejanja, je imela bolj zunanji uspeh. Pri premieri sta bila Hauptmann in Respighi navzoča. Fr. Molnar je napisal novo delo v Modre cesarjeve oči«, ki jo bodo marca igrali v Budimpešti. Ta izrazita konversacijska igra slika predvojno življenje na dvoru cesarja Fr. Josipe I. v Tšlu in ljubezensko storijo hu-zarskega častnika ter hčere dvorne dame. V Berlinu jo bo igral M. Reinhardt, za Dunaj pa se avtor še ni odločil. Te dni je Molnar odpotoval v Ameriko, kjer gostuje njegova sedanja žena Lilli Darvas pri Reinhardtovi družini in bo imel na newyorski Columbia univerzi v francoščini predavanje o sodobni madžarski literaturi V Pragi gostuje koncem tega meseca 15-članska ansambl dunajskega drž. gledišča z igrami >Okna< (Galsworthy), iKomtesa Mi-ci< (Schnitzier) in >Vijolica« (Molnar). X« Vinogradih so imeli uspelo vprizori-tev Shakespearjevega >Jul. Cezarja«. Cezarja je igral K. Vavra in mu dal nekako napoleonsko noto, medtem ko je Zd. Stepanek podal v Marku Antonu modernega ljudskega govornika. - Isto gledališče vprizori se to sezono Zajčevo opero >Zrinjski«. V Bratislavi imajo premiero komedije >Praga - Brno -Bratislava«, ki jo je spisal Jifi Maheu. Na dunajskem >Volkstheatru< sta igrala oba Bassermanna naslovni vlogi v Ibse-novi »Gospe z morja«. V dvorni redutni dvorani so igrali hudo-žestveniki »Moč teme«. Nikito je igral Vi-rukov, Anisjo Grečova, Anjuso Križanovska, matrjono pa Tokarska. V dunajski koncertni dvorani pojo 26. in 28. t. m. donski kozaki pod vodstvom Sorge j a J a rova. svoj lastnoročni podzis marko, ki j*?"* 29 Na Dunaju so upeljali davek tm avtogra-me. Vsak umetnik je dolžan zantevati za svoj lastnoročni podpis marko, ki stane Gu grošev, ki gredo v prid igralskemu bolniškemu tondu. — Na drž. operi so imeli solisti sestanek, s katerega so poslali na gledališko upravo prošnjo, da naj prepove pevcem hoditi po aktih pred zastor. To je na drž. gledališču ie od nekdaj prepovedano. Klakerji so namreč izvrstno organizirani, zahtevajo od pevcev velikanske vsote in cesto odločajo o uspehih posameznikov. Reinhardtove letošnje premiere na Dunaju bodo: »šola v Uzuachih« (K. Sternheim), >Junaki< (Shaw), >Desir6< (S. Guitrv), »Česnjev vrt« (A. Čehov), »Broux - Express^ (O. Dymov) in H. R. Lenormandova >Iz onega sveta«. Dr. R. Tjrolt, znani naturalistini nemški igralec in učitelj Ign Borštnika, je izdal knjigo iGledališče in igralci«, v kateri pravi med drugim: >Protekcija nima v gledališču dosti vrednosti, ker se premalo časa drži. O sedmih do devetih zvečer pa 6ploh nima pomena.« Graško mestno gledališče in gledališče v Konigsbergu na Pruskem bosta izmenoma gostovali. Graško gledališče je vprizoriio štiridejanko >Drugo življenje« avtorjev Ber-nauer-Oesterreicherja. Bolgarski prosvetni minister je prepovedal prirejati koncerte tujim umetnikom, ker s^ že domaČim bolgarskim preslabo godi. Beograd je imel 23. premiero Krstičeve opere »ZulumČar«. Med dr. »grajo tudi opereto ^Nevesta kr. visokosti« (Rajhenič-Raha) j in Savoirjevo dramo »Krotilec«. V Zagrebu bodo imeli v operi novitete >Jonny 6vira« (Krnek) s Hržiceni in Buk-škom izmenoma v nasl. vlogi ter Puccinijevo >Turandot«. kjer poje naslovno vlogo Zi-kova, ki jo je pela že na praškom divadlu. Šimenc pa princa Ralafa, ki gn poje na dunajski operi Poljak Jan Kiepura. Celoten orkester kraljeve garde priredi l decembra v Zagrebu slavnostni koncert pod vodstvom viš. kapelnika polk. Drag. Pokornega, referenta vseh voj. kapel pri voj. ministrstvu. Na programu je med dr. Oaj- I kovskega overtura >Solenelle 1812.« V Splitu so imeli v režiji Geca premiero S. Guitrijeve komedije »Jacqueline<. Osi ješka dramska noviteta bo nova Ha-sencleverjeva komedija -Boljši gospod« v režiji prof. gesta. Fr. L. Nocoj se poje ▼ operi za abonma B F curini jeva opera »Tosca« z gospo A- Mitro-vić v naslovni partiji. Ostale partije pojejo gg. Gospodinov, Holodkov, Mohorič in Sfubelj. Dirigira g. A. Neffat. reižra g. A. Subetj. V drami se vprizori ob 20. »Ukročena trmoglavka« kot izven predstava pri znižanih cenah. Nedelja v Narodnem gledališču. V nedeljo popoldne ob 15. uri se poje v operi izredno uspela opera Prokofjeva »Zaljubljen v tri oranže«, na kar posebno opozarjamo izven ljubljansko publiko. Konec predstave pred 18. uro. V drami se vprizori ob 20. uri zvečer zabavna in napeta Wildeova igra »Idealni soprog« pri znižanih cenah. Za sredo 30. t. m. se pripravlja premiera Koujovičeve opere iMiloševa ženitba , o katri govorimo na drugem mestu. Predstava bo za premierski abonma. Sedetja v mariborskem gledališču. V nedeljo, 27. t, m. bode t a zopet dve pred* »tavi: popoldne priljubljena opereta «Čar* daška kneginja*. da si jo morejo pogledat: tudi okoličani. Za to predstavo veljajo zm? žane cene. Zvečer bo premijera najpopular* nejše slovenske ljudske igre «Rokovnj«čcv», ki tc bo igrala s*mo izven abonmana. ' Gostovanje mariborskega gledališča v Ptuju. V ponedeljek 23. novembra se vprv« zori priljubljena Kaknanova opereta «Car« daška kneginjav. Od uspeha tc predstave bodo odvisna eventualna gostovanja man« bonskega gledališča v Ptuju. Praška kolekcija blorea^Lefa nioder-uega ififcaistta se jc vrnila v Ljubljano iti bo razstavljena ud srede, 30. novembra, d»» četrtka, 8. decembra, v Jakopičevem paviljonu proti vstopnini 3 Din. Razstava, kt je ▼ Pragi zbudita tako veliko zani'nanje, obseg« slikarska iu grafična dela zadnjih 50 let, ki izhajajo iz državne in zasebne lasti ter iz zbirk Narodne galeriie ter nudijo v zelo popolni sestavi vpogled v razvoj slovenskega modernega slikarstva. Gotovo bo zanimivo videti, s kakšnimi deli je bila naša umetnost na uspešni praški razstavi reprezentirana. Večina del je na prodaj. Ker bo razstava odprta le dober teden, opozarjamo nanjo i« sedaj. Narodna galerija. Sokol Načela sokolske vzgoje in vzgojne metode (Iz lOrganfiaciJai JSS.) .lu^oslovensko Sokolslvo usvaja Tvriev«* sokolsko misel telesne, nravne in duševn« vzgoje v vsem njenem obsegu ter se zaveda, da je ta vsemu narodu namenjena vigoja prava in popolna v smislu sokolske ideje samo takrat, kadar je v njej zapopadeno a) telesno, b) nravno in c) duševno plemeniteuje posameznikov neločeno, temveč se vr?i skupno, sočasno in somerno v težnji, da \sak posameznik doseže najvišjo individualno doaeg Ijivo stopnjo. oSkolska vzgoja je nadalje družabna vv.jfoja ter ji je podlaga narodnost Jug«*-slovenska in slovanska ter demokrati-zeni, izružeu v popolni enakosti članstva, ki se smatra za brate in sestre, ki je medsebojno bratski in sestrski stopljivo i a si med sebojno bratski iu sestrki pomaga. Sokolska vzgoja je končno prostovoljna. K sokolski vzgoji se ne more in ne suie nikdar nikogar siliti. Obenem s Tvrševo sokolsko nti*lijo si osvaja jugoslovansko Sokolstvo Tvr^ev vzgojni sistem z vzgojno metodo v vsem njegovem bistvenem obsegu, zavedajoč se. da je nesebičnost izvrševano fizično in duševno delo s samozalajcvanjem in podrejevanjem svoje Listne osebnosti v prilog celokupnosti i>o se bo vrtita v nedeljo 11. decembra ob pol 9 pop. v sejni sobi Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo atare-išnstva in odsekov JSS, 2. poročilo savernega TO., -i. poročila župnih delegatov o delovanju /.up, 4. poročilo o reorganizaciji sok«»I skega tiska, 5. IX. glavna skupščina J^s. kje in kdaj se bo vršila. 0. proračun za lelo 1928., 7. prireditve v letu 1928., 8. predlogi starešinstva JSS in in p, 9. slučajnosti. K od-borovi seji mora vsaka župa poslati obvetno enega delegata. Zdravo! — Starosta bolgarskih »Juaak»T< umrl Nedavno je umrl v Sofiji bivši starosta Zvo-te bolgarskih Junakov brat Kristo Atanasov, ki je starostoval Zvezi od leta 1910 do vojoe. Pred vojno se je udejstvoval tudi v Zvezi Slovanskega Sokolstvu ter je il tudi jugoalo-vnskim Sokol*tvoru znana osebnost. Časten mu spomin! — Sprememba v vodstva poljskega kolstra. Dosedanji savezni načelnik poljskega Sokolstva br. Klos je odstopil. Na njegovo mesto je bil izvoljen novim načelnikom br. Fazanovicz iz Poznanja, znan našemu Su-kolstvu izza pokrajinskega zleta v Ljubljani a njegovim namestnikom brata NoskiemMn in Kusmidrowicz. Novo nacelstvo je skleni lo, da priredi v svrho vzgoje dobrih prednja-kov mesečno po 1 prednjaČki tečaj — Medsletne tekme češkga Sokolstva, so določene za leto 1928. in se bodo vršile kon cem junija v Pragi. Tekmovalo se bo v vajah na drogu, bradlji in na konjin (obvezne vajo), na konju z ročaji poljubne vaje, dalje * skoku ob lulici, v metanju krogle, v plezanj po vrvi, v teku čez nizke zapreke in v prosita vajah. ■ — «& L O V £ X S k i N A R ODv dne 27. novembra \m* •teV 270 Dnevne vesti. M Ljubljani, dne 27. novembra 1927. — Jugoslovenski narodni praznik proslavi Češkoslovaško - jugoslovanska Liga v Pragi skupno z Jugoslavenskim kolom na manifestacijskem zborovanju, ki se bo vršilo L decembra ob 17. v veHki dvoraui staromesrnegd magistrata. Na zborovanja bo govori! praški žiapan dr. Baxa, Za njim spregovori predsednik Ceškoslovaške-iugo-slovenske Lige minister Hodža. na kar bo predaval profesor trgovske visoke šole dr. Dvorskv o jusoslovenskero narodu. Proslava se zaključi s petjem obeli himen. — V pokojen! ministri. Finančni minister je predložil kralju v podpis ukaz o vpoko-jitvi nekaterih ministrov na razpoloženju odnosno njih razrešitvi. Ukaz je bil včeraj objavljen v »Službenih Novinah«. Od leta 1918, to je od ujedinjenja dalje smo imeli že 160 ministrov. Vpokojeni so naslednji nrhiistri na razpoloženju: dr. Marko Triikovič, ki je bil ministrski predsednik pred vojno, pozneje notranji, pravosodni minister in minfsrer za izenačenje zakonov, od 1. 1925. pa predsednik Narodne skupščine. Vpokojeni so dalje: dr. Živim Pefričič, bivSi poljedelski minister I. 1919., dr. Mate DrinkoviČ, bivši poštni minister L 1930 in minister brea portfelja 1924/35, dr. GJuro šunnm, bivši minisler za socijalno politiko 1. 1920 rn pozneje v Pašičevi volilni vladi trgovinska mtmster, dr. Dušan Pelcš, pravosodni in pozneje minister za socijalno politiko, dr. Vojislav Janjić, minister ver in predsednik delegacije za konkordatna pogoianja z Vatikanom, armijski general Dušan Trifunovič, volni minister, dr. Jtfkoia Nikič, mirrister /a snmc !n rudnike, dr. Benjamin Seperina, poštni minister. Dolžnosti ministrov sta med dru-2hn razrešena Josip Gostinčar, bivši minister za socijalno politiko L 1919 takoj po prevratu, Ivan Roftkar, bivši poljedelska minister I. 1920 in dr. Niko Ztrpanič, minister brez portfelja !. 1924/25 ter bivši minister Ivan Palaček, dr. Ivan Krnic in dr. Gjufo Šupilo. Vpokojeni so tudi bivši državni rx)dtaJTFiki Momčilo Ivković, Nikola Novaković, Sreten Vukosavliević, Ranko Trifunovi. Lazar Suvaković in Andra Petrovič. — Iz državne službe. Imenovana sta: za kmetijskega rjfenta radovljiškega sreza pripravnik istega sreza Josip Sirstič, za okrožnega šumarja in šefa šumske uprave v Skopliu šci šumske titrave v Gjevseliu Miljutin Lončar. — Inženjerska praksa je dovoljena na vsem ozemlju naše države inženier.hi iz Ljubljane Ferdu Šulcti in inženjerju iz Zagorja Srečku PetrovčHču. _ Izprememba lastništva lekarne na Bledu. Minister narodnega zdr2\ia je odobril nakup odnosno prodajo lekarne na Bledu, ki je bila prej last Franca Minaf rika in jo ie sedaj kupila mag. phar. Manja Zarmda. —. Strokovni svet Zveze državnih nameščencev za Slovenijo, Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani sklicuje za nedeljo 1Š. decembra strokovni svet. ki se bo vršil v sejni dvorani ljubljanskega magistrata. Razpravljalo se bo med drugim tudi o določbah novega finančnega zakona v zvezi z interesi državnih nameSČencev in o vprašanju pokojni nekega zavarovanja. Začetek ob 9. dopoMne. Zveza apelira na vse člane in organizacije, da se strokovnega sveta po delegatih zanesljivo udeleže. Organizacije naj javijo tajništvu delegate, oz. namestnike za strokovni svet vsai do 14. decembra. — NOV poStnl zakon. Poštno ministrstvo je izdelalo nov zakon o poštah, brzojavu in telefonu, ki bo odgovarjal modernim tehničnim rn drugim mednarodnim potrebam. Novi zakon izdeltrje posebna korrr;-siia strokovnjakov pod predsedstvom ge-neratnega direktorja pošt M. Gjorgjevića. _ Pošta pri Sv. Janezu v Bohinju, Glasom odredbe poštnega ministrstva je prenehala poslovati sezonska pošta pri Sv. Janezu v Bohinju, kjer odslej posluje le pomožna posta. _ Drsni vlomilci v Zagrebn. NTa periferiji Zagreba so neznani vlomilci vdrli v hišo Mirka Vaidiea na ParomlLnski cesti in odnesli vse. kar so nesli vrednega. Očividno pa jo. da vlomilci niso bili strokovnjaki. Pred-sinočnjim je Vajdieeva žena odšla v mesto in se je vrnila čez dve uri. Ko je vstopila, je vsa iznenađena našla stanovanje v največjem nerniu. Posebno v spalnici je bilo vse razmetano. Obleka in perilo iz dveh omar je ležalo na tleh in tudi v posteljnini jo vlomilec iskal dragocenosti. Vajdieeva je takoj stopila k omari, v kateri je imela ■hranjeno škatljieo z zlatnino. Vsa začudena je opazila, da v nji ni več zlatih prstanov. Vlomilec je odnesel 400 Din in dva zlata prstana. Takoj so obvestili o drznem vlomu policijo, ki je uvedla strogo preiskavo in Je vlomilcu že na sledu. — Stavka vseh kinematografov v državi. V ponedeljek se zapro v vsej državi kinematografi v znak protesta proti visokim davkom, raznim tarifam in splošnemu obdavčenju. Kinematografi moralo plačevati 32% davka od vseh brutito - dohodkov, v Sloveniji pa celo 46%. Protestna stavka bo trajala samo en dan, v slučaju pa, da vlada ne bo ustregla njihovim upravičenim zahtevam glede znižanja davkov, se bo stavka najbrž nadaljevala. — Smrtna kosa. Danes ponoči le umrl v Ljubljani dolgoletni blagajnik in proknrist zavarovalne d. d. »Savat, generalno zastopstvo za Slovenijo, g. Ignacij L e n č e k. Bil je mož dela !n kremnitega značaja. Podjetje je izgubilo % njim zanesljivo moč. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 3. Blag rm sporni^- Žalujočim naše l?flcreno so£allel — Zagoneten umor pri Valjevu. Blizu Valje va na planini ArizoviCa Jabuka Se nahaja vojno municijsko skladi&e. Predvčerajšnjim so našli pri tem skladišču težko ranjenega v Želodec nekega Valenta Kranjaca, redova 5. ped. polka, ki Je atražil municijsko skla- dišče. Po prvih podatkih vojne oblasti 50 je mislilo, da je Kranjaca ranil njegov d mg, ki je tudi stražil na istem kraju. Vendar je ta domneva malo verjetna, ker stražarji poznajo drug drugega in so pomote skoraj isključene. Dopisnik beograjske »Pravden se je zglasil pri divizijskom generalu v Valjevn in prosil za pojasaitev zagonetnega napada. Zvedel pa ni mnogo, ker se preiskovalna komisija še ni vrnila. Po mestu krožijo fantastične vesti o umoru. Nekateri so tudi mnenja, da je v zvezi z atentati raakedonet*re» jočih. — Kako se perejo najobčutljivejše tkanine? Volna, svila, čipke, vse to se pere brez škodo za tkanino v topli raztopini milnih lusk 3-LABODt. — Pena »LABODA« je izredno blaga in čisti najfinejšo tkanino, ne da jo pokvari. — Solneai žarki isbeiijo perilo, vendar se nikdo ne boji, da bi to moglo škodovati perilu. — Stoletja že delajo gospodinje na ta način. — Prašek za pranje ^Radione je poznan šele nekaj let in so se radi tega napravili poizkusi, pri katerih se je z >Radio-uom; pralo 50-. potem 100- in konečno 500-brat, pa so vlakenea perila ostala nepoškodovana. Sube m razpoke na koži minejo, ce po umivanj« sc mokro kožo masira vsak dan s kremo Simon (Crftme Simon, in se a orisa; otres seie oo raa-slrantii. Kož i obraza I« rok postane mehKa In baršunasto voima Puder m n iu* M 04. Pari* Iz Ljubljane —Ij Pobiranje oblastne takse pri Narodnem gledališča. Oblastni odbor je odredil, da se je pričela z včerajšnjim dnem pobirati posebna oblastna taksa od vstopnic za ljubljansko opero rn dramsko gledališče. Oblastni odbor utemeljuje pobiranje te takse s tem, da je kot hišna gospodar obeh gledališč dolžan skrbeti za razne poprave in renovacije. Popravila pri opernem gledalisčo so potrebna in stroška za nje znašajo do 700.000 Din. Mestna občina ljubljanska ie k tem stroškom prispevala znesek 300.000 Din, ostanek pa je še nepokrit in ffa namerava oblastni odbor kriti z uvedbo omenjene takse. Taksa znaša v zrraslu sklepa oblastne skupščine za lože in par-terske sedeže 4 Din. za balkonske sedeže 2 in za galerijske sadeže 1 Din. VstOpnlCG za st-oiišcn so proste takse. —lj Oblastna taksa na gledališke karie. Od nedelje, dne 27. dalje se bo pobirala pri gladališki dnevni in večernih blagajnah poleg običajne vstopnino ge oblastna taksa. Taksa je namenjena za po-pr&vo in Vzdrževanje dramskega in opernega gledališča. Uredba o imenovani taksi je bila sklenjena na seji oblastne skupščine dne 5. novembra 1927. —Ij Sobotni trg v Ljubljani. Običajni sobotni tržni dan v LJubljani je bil dane« izredno živahen. Vsega blaga Je bifo v izobilju* zlasti razne zelenjave, zeljnatih grav, krompirja in domačih jabolk. Cene Tabolkom so bile po kakovosti od 3 do 7 Din, krompir so kmetje ponujali na debelo po 1 Din kg. —Ij Razpis dijaške ustanove ljubljanskega mesta za učence tehniške srednje šole v Ljubljani. Mestni magistrat razpisuje štiri mesta ustanove za učence višjih oddelkov In tri mesta za učence nižjih oddelkov te šole v iznosu po 1000 Din letnih. Pogoji so razvidni iz raglasa na občinski deski in na Srednji tehnični šoli. — lj Pravljiee za deen. Atena priredi v kratkem za naše malčke že vsestransko priljubljene popoldanske pravljice. Zopet se bo nudilo našim najmlajšim Obilo zabav in pouka v zimskih popoldnevih kot posluSalcem lepih, mičnih pravljic in pripovedk. Da bodo pripovedovan;ii pravi užitek nam jamčijo imena dam iz prejšnjih sezij in drugih, katere bodo tako ljubeznjive in požrtvovalne ter sprejele to vse hvale vredno nalogo. Pripovedovanje pravljic se vrši letos v beli dvorani Uniona I. nadstropje vhod Frančiškanska ul. 2. Čas se objavi v dnevnikih. —lj Vsem cenjenim plesalcem is plesalkam! Kdor hoče zdužiti prijetno s koristnim in želi s par uricami nemotene zabave zaključiti teden, naj poseča vsako nedeljo »večer plesno šolo na Taboru, ki se vrši v veliki dvorani Sokolskega doma. Poučuje se vse plese s temeljitim poukom. Prieetek za začetnike ob pol 20, za ostale eb SO uri. —tj Ljvdska samopomoč za vse stanove preskrbi in zaslgura otrokom in odrasttim od 1 — 16.000 Din podpore. Stari od 50—80 let sprejemajo se same do 81 decembra 1927. Priglasi t dopisnico. Naslov: Ljudska samopomoč! za Ljubljano, Rožnik 29 al! Maribor, Aleksandrova cesta 45 TI. 918-n —lj Kraljevi* Mirke«, mladinska knjižica s koledarčkom M leto 1928., ki |o je izdala Družba sv Cerila in Metoda v LJubljani, je najlepše darilo šolski mladini. Stane le e dinarjev. Oifc-n —I j Zadra ga mesarjev in prekaj#va!eet v Ljubljani naznanja, da se vrli preizkušnja asesarakih vajencev dna t leaairtrt 1037, v četrtek, ob 8. uri dopoldne v mestni klavnici. Priglasiti se imajo vsi vajenci, kateri se podvržejo preizkušnji, pravočasno mesarski »adrogi ter predložiti vse tozadevne listin* 910-n —Ij Ruski odbor v Ljubljani sporoča, da se vrli v nedeljo 27. t m. v pravoslavni cerkvi pO ma£l zahvalna služba božja povodom 80-Ietnice carice Marije Feodorovne. —lj Mestno središče >Trcsne mladine« v Ljubljani naznanja, da se vrši danes, v soboto 36. t. nr. ob 18. v Akad. kolegiju običajno predava«!«, čigar udeležba je za vse članstvo obvezna. Seja Mestnega odbora se vrsH trJčsrrt are prej. — Tajnik T._ O S t A € I L A tvrdke 3. Maček LJUBI JANA. Aleksandrova 12 so najboljša in naiceneisa. —\j Predavanje * sSočic. Danes, v sobote 26. t. m. predava v Ljubljanskem dvoru prvič v društvu »SoČa« g. prof. dr. C Turk, ki si iu izbral za temo: t Pokret jugosloven-skih dobrovoi-cev v svetovni vojni«, samo zato, ker trdijo naši sosedje po svojih listih, da so se prečaoski Juy:osloveni borili v sovražnem taboru proti antanti. Po predavanju sled: prosta zabava s petjem (kvar tet). Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop prost. K mrrojrobro.fni udeležbi vabi ->£očanekoI je ravnokar prejel od svetesa Miklavža obvestilo, da pride letos v prmdeliek 5. decembra s posebno sijajnim spremstvom v Narodn7 dom. Podrobnosti so objavijo prihodnji teden. 017-n —lj Predavanje prosvetnega odseka IV-lavske zbornice v l kbliani se bodo zopet redno vršila od \2. decembra datfe. V pon-deljek 2S. t. m. bodo namreč v dvorani OVTD se vedno l?p'ti nradmšrva; drugi pondefjek, 5. decembra pa bo Miklavžev večer. Interesenti nal oproste to preložitev predavani. —lj r*rearanje dr. Milana Vidmarja. Kakor smo že javili, ima univerzitet, profesor Milan Vidmar danes v soboto ob 18. (6.) ari zvečer v veliki dvorani hotela «Union» isivno predavanje o predmetu: «Tehnična fakulteta ljubljanske unlverze.» Za to prireditev, ki jo je pripravila Inženjerska zbornica, se naša javnost izredno zanima. Gospod Vkimar je že pri drugi priliki tako odločno nastopil proti ekrnitvi slovenske univerze, da je vzbudn4 občo pozornost. Pred predavanjem bo govoril predsednik Inženjerske zbornice inž. M. Šuklje. Na to prireditev, ki naj postane važna manifestacija, jc Zbornica povnbila slovensko javnost z namenom, da jo točneje informira o pomenu tehnične fakultete za znanost in gospodarstvo. —lj Zadnji duevi Pompejev. Danes ob 14.30 prične predvajati ZKD v prostorih kina Matice dru?i del in konec tega zanimivega zgodovinskega veieiilma. Scene v tem deln Še prekašajo po svoii izredni lepoti vse slike prvega dela. Gigantski boj z levi v areni. Izbruh Vezuva ter propast Pompejev in celih pokrajin, vsi 0 prizori ostanejo vsakomur neizbrisno v spominu. Opozarjamo ceni. občinstvo na ta spored s pripombo, da si vstopnice pravočasno preskrbi Film se ponavlja še v nedeljo c*b 11. dopoldne (le ena predstava^ in v pondeljek ob 14.30. —K Prijave za nabavo žive divjačine je možno v po slati se do vključno 10. decembra t. ti na kasnejše sc M gotovm razlogov bo mogoče OZiratt. Lovska zadruga, Rimska cesta 2H.__922n Razgaljena žena Predstave v nedeljo ob 3., pol 5., 6., pol S. in 9. uri. Elitni Kino Matica. —s Največjo izbiro bluz, otroških obleke In plaščkov nudi ceno KRIŠTOF1Č-BUCAR, —lj Nedeljske popoldanske družabne plesne vajo v veliki dvorani Kazine ob 4 pop. nudijo najugodnejšo priliko priučiti se vseh letošnjih plesov ter služijo obenem v prijetno zabavo in razvedrilo. Začetniki-ce vabljeni ee ob 3. popoldne v svrho teoretičnega potrka. '»Večerni plesni tečaji _ periekclje« f. Jenka se pa vrše vsako srede ob 8. zvečer v levi spodnji dvorani hotela »Union«. Posebne plesno ure za posameznike in dru2be daje gosp Jenko v prvem nadstropja kavarne Emona. —lj Vreme. Vreme se jc nekoliko 09ta-Hto. Barometer se od snoči rapir,r. Iz poročil flimkcijonarjcv ;e bilo razvidno lepo delovanje drosrva, ki je za naše mesto prav potrebno. Lepo pa bi b'lo, ako bi se naše občinstvo Ta ćruštvo malo hol j zanimalo Predsednikom le bil izvoljen notar g. Fran Burgcr. Iz Maribora —m Slovesno izročitev odlikovanja. V nedeljo dopoldne bo veHki župan v slavnostni dvorani mariborske gimnazije izročil odlikovanle, red sv. Save 111. stopnje, gifrt-nazijskema ravnatelju z- dz. Torrrinšku. Od-Hkovanec delme že dolgo vrsto let kot gimnazijski ravnatelj v Maribora. Je pa obenem tudi eden najaglmeiših delavcev v Stovenskem planinskem društvu in pr! Glasbeni Matici. _m Pri delu nmrl. Včeraj popoldne je zadela kap pivovarnlSke^a delavca Josipa Schlegta. Pokojrrfk je bil že 30 let zaposlen v pivovarni Očtz. Bas" ko le hotel dvigniti zaboj, ga je zadebi srčna kap In se je zgrudil mrtev na tla. Truplo je bilo po komlsi-ionelnem ogledu prepeljano v mrtvašnico. —in Novinarski koncert na praznik ujedinjenja 1. decembra v veliki dvorani pivovarne Union bo prvovrstna umetnika prireditev obenem pa otvoritev leteinle plesne 6ezone. Poleg «metn!s1te£a ttJHtka. ki ga bo nudil koncert, bo rudi pri zabavnem delu prišel vsak obiskovalec na svoj ra-čtm. Bifeje bodo oskrboval« srčkane go-ienke »Vesne«. Drotfh tajnosti pa za enkrat se ne smerno ledatf. —ra Nova knjigarna. V prostorih uprave »Mariborskega Večemlka« je bila te dni otvorjena podružnica Tiskovne zadruge v LJutoliam. V zatogf vse leposlovne Ui po-učne knjige, sprejema pa tudi naročila za rame tvzemske In inozemske knjige, revije In Časopise. _ Darujte z« spomenik kralju Petru Osvoboditelju! Nove knjige in revije ARHIV ZA HEM1JU 1 FARMACIJt*. God. L br. 4. L*reao specijalno za Arhiv. Kada-lj donosi opiirno opisanu Smomeu - Savu, koja je održana n Zagrebu i kratak opis Ber-thelotove proslave u Parteu. Iza toga douosi ?!ed>^ Članke; I. V. v oi j a n s k i 1 |£ Berthelot i nauka o ek«pIotuvima; V. Nj«. £0 v a n : Delo M. Bertbolota i nti&ljcttja stranih kemičara. L. R u ž i č ik m l O upiji-kovim prstenima *a visokim brojem članova u pratonu L. M a r e k : Organska elementarna unr.liza bez upotrebe katalizatora ili prenosioca kisika. I. M a r e k : 3*rilog k odre- djivanju sumpora u organskim r%ap*tan>-;iii>... I. Plotnikov: O tatenjn ugljika j o ir-radi umetnih dijamanata. D. K. Jovuoo-vić : Kakrriraetrijska metoda za odredbu apjftorpirije zraka u materiji. M. M u d r o v-č i ć : O dobivanju relijeva želatine i o pri-kladniiu bojama za tisak. I. Majde! : Vpliv amonijaka na rezultat«* dolor-ifv* Maj po metodi B. Sonrallza. S. Jankovi^ Ut«*-cnj nokih faktora kod pr^vr««nja mr-la** na postannk p*fc)fia6f ulja. S. M o b o r o v i c 1 ( : Rndio.iktivno-d j tempfratui a unutra." njosti Zemlje i Meseca. F. H a n a m a n : Priloc ispitivanju metalnog materijala 9 pomolu metakvjrafske metode. M. Samec: l'ltra-mikroati noge mraza. Sicer pa r velemestih dame itak malo hodijo, k^r imajo m. razpolago avtomobil tako. da s^ za zimo v kolikor sploh pritisne, niti ne zmenijo. Pri nas morajo hoditi uame večinoma peš in tudi ulice niso vedn- tako !tpo osnažene, da bi se fina obutev ne kvarila. Poleg tega imamo navadno ostro zimo, večkrat pa tudi snežne meteže in zato je treba prilagodi*! ;nodo čevljev našim razmeram. Rusinje in Poljakinje se ne morejo po zimi tako obuvati kakor Francozinje ali' Angležinje, ker je v podnebju na eni in drugi strani velika razlika. napisana ta vprašanja in odgovore. »Samo da jih ne zamenjam,« je za-mrmral. — »Kdo je poslanec? — Pain-Ieve. — Kdo je renegat? — Kautskv. — Kdo je kandidat? — Lafolette. —« Ko je vstopil v dvorano, kjer je zborovala izpraševallna komisija, je ležala pred njegovimi očmi rožna meglica, in v njegovih ušesih so peli zvonovi vseh moskovskih cerkev. »Kako se pišete, tovariš?« Je vprašal predsednik. »Marx,« je odgovoril hrabro vestni blagajnik. »Koliko ste stari?« »Sto let.« »Vaš oosel?« »Služba pri buržoaziji pod sovljaS* stično krinko.« Predsednik, ki doslej ni pazil na odgovore, je privzdignil levo obrv. »Hm... precej odkritosrčen odgovor! Vaše razmerje napram državni službi, državltan?« »Prosto Izrabljanje na podlagi privatne lastnine« »Torej takšni ste! Zelo prijetno! Kako ste se pa vtihotapili v državno službo?« »Na podlagi elektrifikacije.« Člani komisije so se strme pogledah. »Tovariš, kdaj ste pa zadnjič merili svojo vročino?« je poizvedoval previdno tainik. »Na prvem kongresu druge inter-nacijonale 1. 1889 v Parizu. »Čujte, tovariš.« je prekinil predsednik. • , »Vi se morate nekoliko paziti, vaše oči mrzlično siieio.« »Trajna in menjalna vrsta.« je Di?a-letov naglo potrdil.« Njegova lica so drhtela od razburjenja in zmagoslavja. Z levo nogo je tresel, zobje so mu šklepetali, in njegovi prsti so mečkali v žepu rešilni listek. »2e dobro, izvrstno, izvrstno! Pred vsem se ne smete preveč vznemirjati. Mogoče ste trudni tovariš, sedite, prosim,« je dejal predsednik pomirjevalno. Polagoma je spoznal položaj in ie vprašal Dijabetova: »Katerega te danes?« »Tega ne moremo vedeti,« ie odgovoril glasno Dijabetov. in notne kaplje debele kot grah. so pokrile njegovo čelo. Člani komisije so $e vznemirili, tajnik je odšel po prstih skozi vrata. »Izborno, tovariš, ie dejal predsednik s hlinienim navduŠeniem. »Naravnost izborno! Samo vznemirjati se se smete. Dali vam bomo bolniški dopust na Krim, v Jalto, krasno solnce, tako-rekoč... samo mirno... na svidenje, tovariš!« Dijaletov je še malo počakal in dejal s hripavim glasom: »Povem Še več — kdo je renegat? — Kautskv. — Kdo ie poslanec? Pain-Ieve. — Kdo je kandidat? — Lafolette. — Kdo stoji pred financijelnim* »Prosim, prosim, ne razburjajte se,« ga je miril predsednik in stopil za mizo. »Saj vam verujemo, na svidenje, tovariš!« Zmagovalni Dijabetov se ie priklonil, in počakal še malo med vrati. ^Kdo sta socijalna izdaialca?« Je vnrašal z zmagovitim nasmeškom. — Schidemann in Noske. — Kdo pa je Avramovič? Tu ie napravil efekten odmor In konča! z zaupljivim mežikanjem. On ie socijalni idiiot!« Dijaletova so obkolili zunaj radovedni tovariši. »No, kako je bilo?« »Napravil, napravil! Osem vprašanj sem gladko odgovoril, ostalih šest sem jim pa navrgel. Predsednik ie bil ves izven sebe. Dal mi je dopust. Na Krim! Neverjetno, kaj?« V Parizu in Newyorku so zdaj v modi nizki čevlji. Pri nas se se niso tako uveljavili in to je napaka. Za blato ln dež so najboljši nizki čevlje iz lakaste-ga ali temnorjavega usnja. Glavno, kar bi morale dame upoštevati pri nakupu zimskih promenadnih čevljev, je: močni podplati iz trpežne kole. ki se ne premočijo tako lahko, in peta iz kože, nikakor pa ne lesena, ki se napije vode tako. da kmalu razpade. Pete iz kože so pa lahko samo nizke ali srednje visoke. K takim čevljem se nosijo volnene nogavice. Barva nogavic odgovarjaj zdaj barvi svetle kožuhovine. s katero je obrobljen plašč, ali pa svetlega blaga, iz katerega je narejen plašč. K črnim plaščem se nosijo temne volnene jvogavice in črni lakasti čevlji. Sploh je treba paziti na to, da barva nogavic in po možostl tudi čevljev harmonlra z barvo plašča odnosno obleke. Smrt Alfreda Windischgratza V sredo zvečer je v Tachavu umrl knez Alfred VVindischgraetz. nekdanji znani avstrijski državnik. Bil je nekoč mogočen mož v avstrijskem političnem življenju. Po padcu grofa Taaffeja je pripravil koalicijo za prevzem vlade. V tej koaliciji so biil nemški levičarji. ttohenwartov klub in Poljaki. Ministrsko predsedstvo je prevzel VVindisch-graetz sam. V svojem programatlčnem govoTU L 1893. je navedel kot svoje principe »iskrenost in resnico*. Njegova koalicija pa je že od začetka trpela na divergentnih elementih. Njena prvotna hrbtenica, nasprotstvo proti volilni reformi Taafieja in Steinbacha, se je zlomila, ker ni vzdržala parlamentarnih potresov. Začetek njenega razpada je bila šibkost boja proti ob-strukciji Mladočehov. ki so se uprli davčni reformi in pravočasni rešrtvi proračuna. Smrtni udarec pa mu je zadala borba za ustanovitev slovenske gimnazije v Celju. Ta historična epizoda je danes v Avstriji že pozabljena, za nas pa je najdalekosežnejšega pomena. VVindischgraetz je moral demisijonirati in sledil mu je Kielsmannggov kabinet, katerega je zopet zamenjalo ministrstvo Badeni. Po odstopu od ministrskega predsedstva ie postal VVindischgraetz predsednik gosposke zbornice. Te časti se je odrekel šele 15. novembra 191 S. Svoj korak Je utemeljeval z odstopom cesarja Karla. Ob izbruhu svetovne vojne je služil VVindischgraetz kot major pri domobrancih. Zapustil Je vojaško službovanje v svojstvu podpolkovnika v L 1916., ko se je mora! podvreči operaciji na slepiču. Posihmal je živel kot zasebnik, smrt pa ga je pokosila ležečega za pljučnico v 76. letu. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Ples smrti pred dunajskimi cerkvami Kako skuša katoliška cerkev v Avstriji odvrniti verno ljudstvo od greha. — Misterijozni obredi na ulici« — Smrt kot vzgojno sredstvo. Kdor poseti v meglenih november-skih ali adventnih dneh Dunaj in si ogleda v soboto ali nedeljo zvečer kako cerkev v predmestju, vidi nenavaden prizor. Svetovna vojna je omajala ne le gospodarske, socijalne in družabne temelje, marveč tudi vero, ki med vsemi kulturnimi narodi več ali manj peša odnosno zavzema oblike, kakršnih doslej ni poznala. Da se temu sistematičnemu propadanju verskega prepričanja odpo-more, so začeli prirejati avstrijski cerkveni krogi tako zvane plese smrti. To so misterijozni obredi, ki predstavljajo na vse gledalce močno vplivajočo zago-netnost smrti. Okrog 16. zvečer je v dunajskih predmestjih že tema. Litanije se končajo, verniki odhajajo iz cerkve, pridružijo se jim mimoidoči radovedneži in kmalu se napolni ves prostor pred cerkvijo, kjer brle le redke luči. Ko odbije ura na cerkvenem zvoniku šest. se pri-čno misterijozni obredi. Na trgu pred cerkvijo prižgeta dva črnooblečena meniha štiri baklje, ki žare daleč v megleno okolico. Po končanem petju padejo žarki reflektorja na zvonik in globok moški glas zakliče: »Smrt, smrt, pojavi se in opravi svoj posel!« Orkester v zvonika zaigra Beethovnovo peto simfonijo. Cerkvena vrata se počasi odpro in prikaže se smrt v črnem plašču, s koso v rokah. Po kratkem monologu o svoji nehvaležni nalogi sede v kot pred cerkvijo in se zavije v plašč. Nekaj časa vlada grobna tišina. SMRT IN PUANCEK. Naenkrat se začujejo radostni zvoki orkestra, ki igra plesni komad iz »Ri-goletta«. Godba spremlja pijanega ponočnjaka, ki pritisne najbližjemu gledalcu bankovec na čelo in kolovrati dalje. Pride pred cerkev, sname klobuk, toda demon alkohol mu takoj zasenči razum. — — Eh, ti duhovniki, ti bi radi, da bi bil človek vedno čemeren in resen, kakor lipov bog, da bi neprestano obžaloval svoje grehe. Kakšno življenje je to? Človek že itak dovolj trpi na svetu, pa naj bo še resen in pobožen. Cemu bi se včasih ne zabaval in veselil? V tem zagleda pred cerkvijo sedečo črno postavo, ki je ne spozna in se ji v dobrodušnosti pijančka približa. — Prijatelj, jo ogovori, — ne bodi neumen. Kaj si tako žalosten in kaj čepiš tu pred cerkvijo? Ne poslušaj duhovnikov, pojdi z menoj, da se malo po-veseliva. Za pijačo dam in rajala bova, da te mine vsa otožnost. Pri tem prime smrt za roko in jo vleče za seboj. Hočeš, nočeš mu smrt sledi. Ko prideta na sredo trga pred cerkvijo, mu začne smrt oporekati. — Povej prijatelj, mu pravi, kaj boš počel jutri? Imel boš mačka in alkohol ti bo šumel po glavi. Vsako pošteno delo ti bo smrdelo. Pojutrišnjem boš pa zopet hrepenel po zabavi in zopet ti bo delo smrdelo. Tako se ti je godilo vse življenje. Dan za dnm si životaril med bedo, hrepenenjem, zabavo in razočaranjem. Tako si zapravil svoje življenje in zdaj nhnaš kaj vzeti na zadnjo pot, na katero te popeljem. Začudeni pijanček se najprej zasmeje, potem začne preklinjati, slednjič pa prositi, toda vse je zaman, kajti neizprosna smrt ga zgrabi za vrat, zadavi in odnese. Orkester zaigra Griegovo ža-lostinko in gledalci stoje pod dojmom ginljivega prizora. SMRT TUDI SOCIJALISTOM NE PRIZANAŠA. Komaj orkester utihne, se začuje od strani ropot in kričanje. Bliža se socija-Jistična povorka. Socijalisti nosijo rdeče zastave in razne propagandne napise. Čujejo se klici »Živela diktatura proletarijata! Živela Tretja internacijonala! Doli s kapitalizmom! Proletarci vsega sveta združite se itd.« Na hitro roko sestavijo govorniško tribuno in sociali- stični vodja začne govori o Leninovih zaslugah za proletarijat, o stavkah, o revoluciji, sovjetski vladi, duševnem suženjstvu delavcev in kmetov itd. Po končanem govoru se socijalisti razidejo. Zadovoljen sam s seboj odhaja tudi govornik. Pride pred cerkev in težke misli mu roje po elavi. Ustavi se, zatepta z nogo in začne preklinjati, češ. mi socijalisti že pokažemo cerkvi, kaj se pravi voditi ljudi za nos, mi odsekamo to mrtvo roko od zdravega telesa zatiranega in zaslepljenega proletarijata. V tem se odpro vrat in smrt skoči pred ogorčenega socijalista. Mož se začne najprej sklicevati na svojo organizacijo, potem zagrozi smrti z Leninom, s sovjetsko vlado, s stavko in z revolucijo. Toda vse grožnje mu nič ne pomagajo, smrt ga zgrabi, zadavi in odnese. Orkester zaigra nekaj markantnih taktov iz Čaj-kovskega žalostinke in zopet molče gledalci pod dojmom žalostnega konca so-cijalistove slave. DEKLE PLEŠE S SMRTJO. Iz orkestra se začuje nežna melodija, prostor pred cerkvijo napolni rdečkasta svetloba, v zraku zadiši po pomladi. V tem se približa lepo dekle. Sanjavo se ozira na zvezdno nebo. Objela jo je tajna moč pomladi. Ne more več živeti pod strogim roditeljskim nadzorstvom. Njeno življenje je težko, ker mora samo delati, a zabave in razvedrila ji roditelji ne dovolijo. Hrepeni po nasladi, po pravljičnem princu, po lahkem in prijetnem življenju, po ljubezni. Toda roditelji so strogi in zato je njeno hrepenenje zaman. Naenkrat opazi v kotu pred cerkvijo veliko temno postavo. Ah, si misli to bo enako nesrečno hrepeneče bitje, kakor sem jaz. Stopim k njemu, da si skupno lajšava gorje. Psi začno lajati. Dekle stopi korak dalje, a se ustavi in premišljuje. Slednjič se odloči In stopi k temni postavi. Smrt vstane in začne plesati z njo. Rdečkasta svetijba se spremeni v rdečo. Ples postaja vedno bolj divji Dekle bi rado neha'o plesati, toda smrt ne dovoli. Svetloba se spremeni iz rdeče v žolto in vijoličasto, na dekletovem obrazu se vidijo najprej rdeče lise. kmalu pa rane. Ples se ji zagnusi, toda smrt plesalko trdno drži za rame. Slednjič pade s koščene žene črni plašč. Dekle, ki se v tem izpremeni v ostudno meduzo, pleše zdaj s strašnim okostnjakom. Med obupnimi klici na pomoč se čuje šklepetanje kosti. Slednjič smrt v divjem plesu odnese svojo žrtev. Tako slede še trije prizori. Smrt pograbi in odnese vojaka, ki se je zanašal na svojo moč, bogataša, ki je računal na svoj denar, in mogotca, ki je mislil, da more njegova oblast premagati vse. Končno pride na vrsto še mati s svojim detetom. Vsa je srečna, ko d:ži v naročju svoje najdražje. Objema in poljublja dete. obenem pa * snuje načrte in sanja, da bo njen sinček slaven pevec ali učenjak in da mu bo dobro na svetu. Toda njen načrt prekriža smrt, ki zahrbtno ugrabi materi dete. Zaman jo mati roti n prosi, naj ji pusti najdražje, kar ima na svetu. S tem so misterijozni obredi končani in gledalci odhajajo s trdnhn sklepom, da se bodo kot grešniki poboljšali, kajti smrt stoji človeku vedno za petami. Še enkrat se začuje iz zvonika otožna melodija in mogočen glas, ki pove ljudem, da smrt ni samo strašilo, marveč tudi velik učitelj življenja in da naj se ljudje ravnajo po njegovih naukih. Izvirne iranc ske pastil e ,2^L „VALDA" d roti prehiajeniu, hrlpl, influenci itd. n>'oda'a;o vsr lekarne in droger ie Nov zračni kolos Ž« zgradba novega orjaškega Zep-pelina v gradilišču Friedrichshafen, o katerem smo nedavno poročali, je vzbudila pozornost vsega sveta in splošno se je naglašalo, da pomeni ta zrakoplov pravi triumf nemške tehnike. Toda Angleži nočejo zaostajati za Nemci in da dokažejo svojo premoč, so zgradili ogromen zrakoplov, ki po obsegu in tehnični opremi daleč nad-kriljuje največje Zeppeline. Ta zračni kolos bo v kratkem dograjen in že prihodnje dni bo startal k prvemu poletu. Zrakoplov, ki obsega pet milijonov kubičnih metrov, je razdeljen v štiri nadstropja, v spodnjem so kabine za vodjo in kontrolorje, v drugem posadka, broječa 50 mož, v tretjem pa bo prostora za 100 potnikov. V četrtem nadstropju so prostori za kuhinjo in jedilnica, v kateri je prostora za 50 oseb, večji prostor v zrakoplovu pa je rezerviran za plesno dvorano. Angleški listi, ki omenjajo, da predstavlja zrakoplov čudo moderne tehnike, poročajo tudi, da si je te dni ogledal zračno ladjo angleški minister za zrakoplovstvo. Madžarski slepar pod ključem Pred okrožnim sodiščem v Lvovu se je vršila te dni senzacijonalna obravnava proti madžarskemu pustolovcu Gezu H616. Obtoženec se je pojavil na Poljskem leta 1924. ter se izdajal na podlagi raznih priporočilnih pisem v poljskih političnih in trgovskih krogih za zastopnika nekega ameriškega konzorcija. Tako se mu je posrečilo navezati stike s predstavniki poljske javnosti. Seznanil se je tudi s poslancem Kor-fanrvjem in njegovimi prijatelji. Posrečilo se mu je dobiti od raznih uradov in industrijskih podjetj koncesije, ker je obljubil, da jim preskrbi večja posojila proti nizkim obrestim. Povsod so ga gostoljubno sprejeli in mnoge korporacije so mu nudile denarno podporo, da bi lažje opravil svoj posel. Premetenemu sleparju se je celo posrečilo navezati stike z nekim ministrstvom. Slednjič so ga v poljskem pristanišču Gdansku aretirali. Prijel ga je zastopnik dotičnega ministrstva, kateremu je izjavil, da se zanima za novo stavbo v pristanišču. H6I6 je izvabil raznim poljskim korporacijam pol milijona dolarjev. Ko so prišli njegovim sleparijam na sled. je mož pobegnil v Budimpešto, kjer so ga pa aretirali in izročili poljskim oblastem. Posadka angleškega parnika o katastrofi ,.Principesse Mafalde" Te dni se je vrnil v London angleški parnik »Empire Star«, čigar posadka se je udeležila reševanja potnikov potopljene italijanske ladje »Principes-se Mafalde«. Pripovedovanje angleških mornarjev nudi sliko groze, ki so jo preživeli potniki italijanskega parnika. Kapitanov pomočnik H. Rovvlands pripoveduje, da je prvi opazil z daljnogledom, kako se je italijanski parnik. nenadoma v polkrogu zasukal. Takoj je vedel, da z vijakom ni vse v redu. Kmalu je zaslišal sirene in opazil, da so mornarji izobesili italijansko zastavo. To je pomenilo klic na pomoč. Kapitan angleškega parnika je dal takoj ustaviti parnik in spustiti čolne. Kmalu so angleški mornarji opazili, da se je polastila potnikov na italijanskem par-niku panika. Vsi so poskakali v čolne, ki so se tako prenapolnili, da so se večinoma prevrnili. Moštvo »Empire Stara« je začelo reševati nesrečne potnike v lastnih čolnih. Bila je že popolna tema in morali so prižgati reflektorje. Prizor je bil grozen. Potniki so se oprijemali vesel in mornarji so morah odbijati mnoge, ker so bili čolni že prenapolnjeni .Morali so pustiti utoniti mater deteta, ki je bilo v čolnu, ker zanjo ni bilo več prostora. Največ panike so povzročili po mnenju angleških mornarjev moški izseljenci, ki so navalili na vsak rešilni čoln, s katerim so hoteli angleški mornarji rešiti žene in deco. Mornarji so Popolnoma novo! Popolnoma novo! Elegantno! Pikantno! Razkošno! Duhovito! Največr in najlepši NORDISK-veiefilsa PRAVE LJUBAVI Visoka pesem življenja, vesdjs, strasti im sreče Mlada lepa vdova išče pota k prvi lju« ^ezni. — Razočaranja. — Prekrasne romantiČne norveške pokrajine. — O ca* .ina izgubi lepa Dagover tla pod no* .jami. — Strmoglav" v razbesneli hudo« irnik. — Boj na življenje in smrt. — življenje na tanki niti. — Sladko pla* čilo za junaški čin. — Prvo srečanje v življenju z ženo... Razkošne svečanosti v palači bogataša. — Razgaljen* žena na belcu. — Njena ljubav in strast. — Ve* seli dogodki daleč v gozdu. — Nočne zabave. — Hudourniki in težki boji v va» lovih. V glavnih vlogah slavni nordiski umetnik znan iz filma *Pleši Bajazzo* GOESTA EKMAN in njegova partnerica čarobno lepa LIL DAGOVER Pri vseh predstavah svira pomnoženi umetniški orkester. Predstave točno ob: 4.» pol 6., pol 8. in 9. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. morali z revolverji v rokah odganjati moške, ki se niso zmenili za to, da ženske in deca še niso rešeni. Italijanski častniki so se vedli baje zelo hrabro in vsi so ostali na svojih mestih. Ker je imela večina potnikov rešilne pasove, se je posrečilo rešiti tudi mnogo takih, ki so poskakali v vodo ali pa bili v čolnih, ki so se prevrnili. Toda potniki, ki so ostali na parniku do zadnjega trenutka .so brez izjeme utonili, kajti ko se ie parnik potopil, jih je potegnil v vodo močan vrtinec. Kapitan potopljenega parnika je ostal na svojem mestu do zadnjega trenutka. Ko je videl, da se parnik potaplja, je oddal mornarjem zadnje povelje: »Zapustite parnik. vse je izgubljeno.« Telegrafist na »Mafaldi« je oddajal do zadnjega signale SOS in zaključil svoje poročilo z besedami: »Moj aparat je funkcijoniral brezhibno! Živel napredki« »Principessa Mafalda« se je potopila ob 9.40 zvečer. Bleda mesečina in reflektorji so obsevali morje, ki je pogoltnilo parnik z nesrečnimi potniki. Zjutraj, ko je angleški parnik izročil 201 potnika francoskemu parniku »Formosa«, ni bilo o »Princi-pessi Mafaldi« duha ne sluha. Žarki vzhajajočega solnca so obsevali valove na kraju, kjer se je odigrala nekaj ur poprej strahovita tragedija. Ženski čari nekdaj in sedaj. Ženske so pač lahko vesele, da se časi tako hitro spreminjajo. Od l. 1770 je pretkelo mnogo vode in marsikaj se je spremenilo. Tudi ženski časi so dandanašnji drugi, kakor so bili takrat, ko je izdal pariški magistrat originalen razglas, v katerem je bilo rečeno: Vsaka ženska, ki zvabi moškega podanika Nj. Vel s pomočjo barvila ali pudra, parfuma, raznih esenc umetnim zobovjem, »umetnimi« boki ali podloženimi nedriji v zakonski jarem, bo obtožena čarovništva, a zakon bo razveljavljen. Če bi bil ta razglas še zdaj v veljavi, bi morala najmanj polovica žensk na grmado. Genijalen krojač Pariz ima več razkošnih modnih salonov, ki slove po vsem svetu. Tudi pri nas je gotovo mnogo žesk, ki poznajo imena Lauwin, Caliot, Jennv, Cheruit, Philippe, Gaston itd Najpopularnejši med temi modnimi palačami je pa VVorthov dom. Ustanovil ga je Anglež Worth, ki je bil v svojem poklicu pravi genij. Zato ni čuda, da se je ves elegantni Pariz klanjal tvorcu mode 19. stoletja. Pred VVorthovim domom, ki je bil prvotno zelo skromen, je stala vsako popoldne dolga vrsta elegantnih kočij tako. da ie bila vsa ulica zatrpana. Worth ni imel posebnega sprejemnega salona in zato je morala vsaka odlična Manica Komanova: V »Ogljar pa v goro gre. dekleta za nihn kriče —« na to pesem se spomnim nehote, kadar priteko takole na cesti za menoj — ne dekleta — nego mali otroci obojega spola, me obkrožijo, cu-kaio za krilo ter vprašujejo tako proseče : »Kdaj nam snet poveste kako pravljico?! Eno povestico! Eno kratko storiicol« Ah. in meni se včasih tako mudi dalje. Toda odpraviti jih brezobzirno — ne morem! Preveč liubim te okritosrč-ne otroške duše. Pa jih potolažim, da ie zima pred durmi in dvorana v to svrho že napro-šena, da pripravljam za letos čisto novo blago, tako n. or. o »zakleti strehi,« o »deklici, ki ie imela brke do kolen,« o »petelinu, ki je pipo kadil« itd. To zadostuje v toliko, da me izpuste Seveda moram preje vsakemu posebej stisniti ponujano ročico. Če ne, je zamera tu. Pred štirinajstimi dnevi — orav lep solnčen dan ie bil — sem se grela na klopici v Tivoliju. V parku, blizu mene. je kar mrgolelo šetalcev. velikih in malih. Kar naenkrat se zakadi kopica malčkov z glasnim kričem proti meni. — Ah, vzdihnem polglasno. — spoznali so me. Sedaj pa bo treba odgovarjati na sto vprašanj. Pa kakšna vprašanja ti stavijo, ti frkovčki. V tem so prisopihali že do mene in najmanjši — otroci so ga klicali za Borčka — se mi je skobacal kar v naročje. Ko se sklonim, me neka šestletna deklica zgrabi za lase in hitro vpraša: — Zakaj pa vi nimate bubi? — Ni zame, odgovorim smeje. — Zeblo bi me v glavo. — Pa se Dokriite. — Nimam klobuka. — Res ne? Moia mama ima pa kar štiri. — To je lepo. Kaj, ko bi ti prosila mamico, naj mi da enega. Kai meniš? Deklica se zamisli in zre vame z nekim sočutjem. Naenkrat se ii modri očesci zaiskrita in tleskne z rokami: — Veste, moia mamica vsako leto vrže en klobuk proč. Kar v smeti, veste! Zdaj bom pazila. Kadar bo spet vrgla kak klobuk v tisti zaboj, ga takoj vzamem in prinesem vam: — Dobro, kar nrinesi! Nato pa Borček. ki mi ie sedel v naročju, porine mali prstek v moja usta: — Zakaj imate vi zlat zob? —I, zato, da grizem z niin.. — Vzemite ga iz ust! Dajte ga meni v roko! — Ne morem! Se preveč drži čeljusti. — O, naša kuharica Neža Da lahko zobe iz ust vzame. Sem videl. — Kaj poveš! No. če si videl, potem že mora biti res. Sedaj me pa napade neka druga deklica, kažoč na moio obutev: — Pa zakaj ne nosite vi širni - čevljev? — Niso zame! Imam namreč kurja očesa. — Kaj je to. »kurja očesa?« — To so taki otiščanci. nekake vrste trda koža. — Jelite. zato pravite »kuria očesa«, ker so taka, kakor oči naše mitke? — Ha, ha! Bo nekaj takega, da! — Pa pri nas imamo tudi petelina. Ali petelinovih očes pa vi nimate? — Hvala, za enkrat še ne. 2e s kurjimi dovoli trpim. V tem je neki deček ugledal na ce-ssti konja z jezdecem. To mu je dalo povod, da ie vprašal kar iznenada: — Zakai pa koni ne nosi Čevljev? -—Ni mu iih treba, ker mu kovač pribije na kopita železne podplate. — Kai pa ie to. kopita? — Eh. radovednež! Oglej si enkrat konja bolj natanko, pa boš videl. Deček umolkne. Toda že me čuka mala črnolaska: — Kaj pa dela vaša mamica in sestrica? Ob tem vprašanju nedolžnega otroka mi ie postalo bridko pri srcu. — Deklica: pravim ii. nisem tako srečna kot ti. Niti zlate mamice, mri dobre sestrice nimam več. — Ali ste potem doma Čisto sami? — Sama doma in sama na svetu. Zdaj ves. drasnea moia. — Ali tudi kužkov in muckov nimate? — To pač. Kužka sicer ne. toda mucka imam dva. — Jej, kar dva —! Kaj na iesta? — Vse. kar jima dam. Nairaje hru-stata miške. — Kje pa dobite miške? Ali iih na trgu kuoite? —O. kai pa še! Toda otroci — prosim vas. nehajte z vprašanji! Povem vam lepo povestico To je pomagalo. Na mah so mali radovedneži postali tihi in mirni ter jeli poslušati z ušesi in usti. Jaz oa sem jim pravila tisto o »Zlati roži«. Ko sem končala, bi me bili brezdvomno spet obsuli z vprašanii. toda rešile so me skrbne mamice in pestunie, ki so prišle po svoje malčke ter jih pospremile domov. odjenialka potrpežljivo Čakati v kočiji, da je prišla na vrsto. Tako je bilo videti n. pr. v prvi kočiji princeso Matildo rusko, v drugi kneginjo Metterni-chovo, v tretji soprogo ameriškega železniškega kralja Vanderbilta itd. Po dolgem čakanju je prva odje-| malka poslala paža vprašat, da-li bo Worth kmalu sprejemal. Postrežljivi vratar je odgovoril prijazno, da g. Worth baš obeduje. Dame iz najvišjih krogov so morale potrpežljivo čakati, da se gospod krojač naje. Cez nekaj časa je vprašala druga lepotica, kaj je s sprejemi pri modnem kralju. Odgovorili so ji, da je legel Worth k počitku in da še ne bo tako kmalu sprejemal. Slednjič je vratar sporočil nestrpno čakajočim damam, da jih čaka VVorth v sprejemnem salonu. Sprejema! je dame iz aristokratskih krogov tako hladno in ceremonijelno, kakor pravi angleški lord. Vse so tekmovale med seboj za njegovo naklonjenost kajti Šlo jim je za toalete, ki so veljale za najmodernejše. Pripovedujejo, da je naroČila neka odlična dama pri \Vorthu plesno obleko, ki jo je hotela nositi na slavnostnem večeru v Tuillerijah. Ob 11. ponoči o obleki še ni bilo duha ne sluha. Dama je vedela, da jo nestrpno pričakujejo in upala je, da bo njena razkošna obleka presenetila vse goste. Dala je zapreči i toočijo in se odpeljala k VVorthu. Wor-thova delavnica je bila razsvetljena in dama se je že veselila, da bo še pravočasno dobila obleko. Vstopila Je in zagledala \Vortha pri kaminu. Šivilja je pred njim šivala naročeno obleko. Nestrpna dama je vstopila k modnemu kralju, ki jc bil takrat že večkraten milijonar, in mu začela očitati, da bo on kriv, če pride prekasno na prireditev. VVorth se je flegmatično obrnil in odgovoril: «Madame, še eno besedo in jamčim vam s svojo častjo, da poleti vaša toaleta naravnost v peč. Mar mislite, da me mika sedeti tu vso noč?» Te besede so damo tako poparile, da je sedla v naslonjač in mirno čakala, da je krojač svoje delo dovršil. O VVorthu pripovedujejo še drugo zanimivo epizodo. Cesarica Evgenija je naročila pri njem razkošno obleko, ki bi jo moral VVorth sam pomeriti. V Tuillerijah se je zopet pripravljala sijajna družabna prireditev. Nestrpno pričakovan je prišel VVorth točno ob štirih k cesarici in sicer praznih rok. Kaj pa mojo obleko?, — je vprašala cesarica v strahu, da izve neprijetno novico. VVorth je stopil molče na sredo sobe in pritisnil na nevidni gumb. To je bilo presenečenje, ki ga je genijalni mojster skrivaj pripravil za cesarico. V hipu so se odprla tla in pojavil se je kip cesarice Evgenije. na katerem Je bila razkošna večerna obleka. Vrat. kateremu se je imela cesarica zahvaliti za svojo bajno lepoto, je bil dekoltiran in okrašen z briljantno ogrlico iz imitiranih briljantov. VVorth je smeje poravnal dolgo vlečko, potisnil cesaričin knp naprej in se umaknil. Kip se je veličastno okrenil in presenečena cesarica je občudovala samo sebe, kako bo nastopala zvečer v prekrasni toaleti. To prijetno presenečenje je odprlo VVorthu vra*a na francoski dvor. ŽICCJ* ji c ftsjboljie, Aajtrpeaaejie tale naJnMajii Stev. 270. «SEOVENSKI NAROD* đne 27. novembra 1927. Strun 7 40-lefnl jubilej slovensbego Mesarstvo (Iz poročila tajnika g. Gorjanca na slavnostni seji dne 21. XI.). T* 4ui Je proslavil slovenski kolesarski spor« 40-fetnico svojega obstoja. slavnostni seji. ki se je vršila dne 21. t. m. v mali dvorani •Zvezde. Je podal tajnik e. Oorjanc obširno poročilo o postanku in razvoju slovenskega kolesarskega sporta, iz katerega posnemamo nekatere zanimivosti. Jeseni leta 1887. s« je sestalo vtč navdušenih mladih kolesarjev, med temi dr. Demeter r3!eiweis, dr. Vrnko Gregorčič, Milan Levstik itd-, ki so kmalu nato nstanovili »-Klub slovenskih bicikllstov Ljubliana*. Pod vodstvom prvega predsednika dr. Gregorčiča in s pristopom ftevilnih članov se Je pričel klub naglo razvijati ra že prihodnje leto, dne 8. sept. 1888, Je j povodom proslave 25-letnice Ljubljanskega Sokola priredil prvo kolesarsko dirko na progi St. Vid—LJubljana. Že pri tej dirki je startalo 14 Slovencev in 9 Hrvatov. Zmagal Je dr. Blei-ueis, kot zanimivost pa je vredno zabeležiti, da je prispel kot tretji na cilj pri dirki na visokih kolesih Vekostav Heinzl, sedanji zagrebški župan. Kmaln potem je priredil klub daljšo dirko na prosi Prevalje—Kranj, nato pa serijo drugih prireditev in izletov. Tudi v naslednjih letih je btfo delovanje kolesarskega kluba Ljubljana vsestransko agilno !n "plodovito. Povodom otvoritve prvega kolesarskega dirkališča v Zagrebu se Je KSB korporativno udeležil velepomembne športne slav-noMi, a ns dirkališča Je startalo 6 klubovih članov, pri čemur te je pjasiral g. Viktor Bohinec, ki je bil r a trste čase eden najboljših jugoslo-venskfa ja mednarodno priznanih dirkačev ter Je povsod zel lepe uspehe- Leta 1S93 so slovenski kolesarji sprožili idejo ustanovitve Jugoslo-veaske kolesarske zveze, v kateri naj bi bili včlanjeni slor-enski in hrvatski dirkači. Ta ideja Je sicer r ■ - ■- na plodna tla, toda uveljaviti se ni mogla, ker je takratna ogrska vlada predložena pravila kratkomalo zavrgla. Pač pa je priredil pripravljalni odbor te snujoče se zveze še Isto leta, dne S. septembra prvo veliko distančno dirko na progi Zagreb—Ljubljana. Tekmovalo je vozili so na Hrvatsko, na Dunaj, v Bosno in Hercegovino in preko vsega Balkana. Leta 1900 sla podvzela dirkača Gombač in Peterlin dose-daj od Slovencev najdaljšo kolesarsko turo in sicer iz Ljubljane preko Koroške na Trient—Tu- rin — Monako — Nizzo — Marselj — Toulon — Bordeaus — Havre — Pariz — Naney — Strass-bur — Base! — Zurlh — Inomost in nazaj preko Jesenic v Ljubljano Proga, ki sta jo prevozila, je znašala nad 3000 km. Tudi lani sta gg. Jakopič in Gombač zopet iedla na kolesa in prevozila vso Italijo, se napotila se dalje proti Jugu in prevozila tudi sofn-čno Sicilijo. Od leta 1S07 dalje se Je kolesarstvo v Sloveniji silno razvijalo, ustanovljenih ie bilo več novih kolesarskih društev, tako v Ljubljani (Lj. kol. dr.), v Celju (SokoJ), v Ljutomeru (Ptiči seličl), v Trstu (Sokol), v Novem mestu (Dolenjski biciklisti), v Kamniku, v Gorici, v Ljubljani (Slavec), v Kranju in Ribnici. Leta 169S je g. Maček ustanovil kolesarski klub Ilirija v Ljubljani. Vsi ti kolesarski klubi so bili zelo agilni ia prirejali »o nebroj dirk. Leta 1899 se Je v Trstu ustanovilo kolesarsko društvo Balkan, Id je dalo leta 1909 inicijativo za dirko za »Jngo-slovensko prvenstvu, na progi Ljubljana—Občina. Zmagal je Meniga (Orao). Zagreb. Višek kolesarskgea športnega delovanja pa Je dosegel (Balkan) v rekordnem času 3 : 2. 12. ŠiškoviČ »Vseslovansko kolesarsko dirko« na progi Ljubljana—Opčina. Dirke so se udeležili tudi Čehi rn Poljaki, zmagal pa je Slovenec Siškovič (Balkan) v rekordnem času 3 : 2. lp. Siškovič Je zmagal tudi leta 1913 v borbi za •jugosloven-sko prvenstvo« na progi Prošek—Kormin—Prošek. Delovanje Balkana je leta 1914 preprečila svetovna vojna. Mnogo klubov je bilo ustanovljeno tudi na Goriškem in Notranjskem, tako v Idriji (Sloga), v Gorici (Danica), v Solkana L t. d. Omeniti je še dve važni mednarodni dirki in sicer dirko okoli goriškega Krasa, ki jo Je deset Hrvatov in štirje Slovenci. Prvi so prišli j razpisal dunajski »Radfahrer - Sportausschuss« na cifj trije Slovenci, med temi Bohinec. a četrti je bil Zagrebčan Novak. Med drugimi zanimivostimi ie tudi omeniti, da je prvak KSB Viktor Bohinec dne I. julija 1594 postavil rekord ao 100 km v času 4 : 13 in Štiri petinke. Dne 5. avgusta 1894 so priredili Nemci dirko okoli Bleda. Dirke so se udeležili tudi Stovennci in se v ostri mednarodni konkurenci lepo plasirali. Dne marca 1^95, odnosno dne T. aprila istega leta je bila ustanovljena »Zveza slovenskih kolesarjeve. Na medklubski dirki dne e. junija l?»°5 in povodom otvoritve modernega dirkališča v Zagrebu so startali tudi slovenski dirkači in izvolevnli barvani svojega kluba prav lepe nspette. V letu 1896, ko je delovanje kluba doseglo svoj višek, ie odbor KSB osnoval »DjrkaIBko zadrngo*, ki si je stavila za cilj zgraditev modernega dirkališča. In res je zadruga tc prihodnje leto zgradila v Lattermanovem drevoredu fcrasno, moderno, 4D0 m dolgo asfaltirano dirkališče. V naslednjih letih ;e KSB priredi! več uspelih dirk. udeležil se je raznih proslav in jubilejev, dne 7. oktobra 1897 pa ie na dostojen način proslavil 10-letnico svojega obstoja. Na takratnih dirkah sta se zlasti proslavila gg. Gor-lanc in Bohinc. Tedaj je štel klub 220 članov, za takratne razmere pač izredno mnogo, predsedovali pa so mn do takrat dr. Vinko Gregorčič, dr. Ivan Tavčar, Josip Jakopič, Milan Levstik, dr. Hinko Šuklje, dr. Josip Kušar, Fran Barle m dr. Albin Kapus. Naši kolesarji pa niso ostajali samo doma, Utsrveč so podvzeli tudi daljša kolesarske ture, leta 1914. Startalo Je 60 najboljših avstrijskih dirkačev, a v obeh dirkah je zmagal Gregi iz Zagreba. Krasen uspeh pa so dosegli Slovenci na velik mednarodni in vojaški dirki leta 1914 (Rund um Graz). V častniški skupini je zmagal major Jaklič, v splošni pa Pran Ogrin, oba iz Ljubljane. Drugi je bil Pavlija (Zagreb), četrti Rebolj (Ljubljana). Vojna je prekinila delovanja kolesarske Ilirije in- vseh ostalih klubov, po prevratu pa je kolesarstvo znova oživelo in do-! seglo ogromen razmah. Od dirk omenimo samo sodelovanje Šiškoviča in Šolarja in Kosmatina v letih 1921 in 1922 na dirki Wien—Graz. kjer so vsi trije dosegli lepe uspehe Pri mednarodni dirki Graz—Cmurek—Graz je v težki " skupini prispe! prvi na cilj Adoli Bar, Ilirija. Klubski prvak Ilirije Josip Šolar si je 1. 1925 priboril tudi državno prvenstvo na progi Ljubljana— Zagreb. Leta 1920 je bil ustanovljen »Jusoslovenski Koturaški Savez«, kateremu so se pridružili tudi Slovenci. Omembe vredno je dalje dejstvo, da je leta 1924 na pariški olimpijadi od Slovencev dirkal Kosmatin H koncu naj omenimo še, da se je 1920 ustanovil kolesarski klub ASK Primorje, čigar člani Kosmatin, Hvala. Glavič, Zanoškar in Kosmina so si opetovano izvojevali lepe zmage in uspehe. Leta 1925 pa Je znani industrijalec g. Batjel ustanovil kolesarski klub »Sava«, ki je številčno eden najmočnejših v Sloveniji. Po prevratu so bila ustanovljena tudi društva in klubi »Zarja« v Zgornjem Kašljn, »Sora« v St. Vidu, »SK Vrhnika«. »Ljubljanica« v Dobrunjah, *Perun« v Maribroa, dalje »Zvonček« v Ptnju, kolesarsko sekcijo ima SK. Ptuj itd. Upamo, da nas bedo slovenski kolesarji tudi na prihodnji olimpijadi, t. J. lets 1928 v Amsterdamu, častno zastopali in Jim telimo aajvtčjtga PjgjM______ Film ljubimkanje v kinu Med Mihcem in Miciko je vladala vroča ljubezen. Pa sta šla nekega dne v kino. kjer so predvajali sijajen, do skrajnosti napet film. Ia ker so bili vsi gledalci globoko zaverovani v film ia Je bilo poleg tega zelo temno v dvorani, je bilo prav prijetno in udobno tičati skupaj. Iq Mihec Je položil svojo desno roko Micki na koleno, kar je dekletu očividao prijalo. Toda. ko so v dvorani nenadoma prižgati luč — utrgal se je tilru — je Micika opazila, da ima Mihec svojo levo roko na kolenu sosede, kar ii pa ni prijalo. Posledice so bile katastroialne. V dvorani je nastal v naslednjem trenutku strahovita borba, obe ženski sta se kakor besni zaleteli druga v drugo. Micika je morala žrtvovati ljubezni nov klobuček, a nesrečni Mihec se je mora! braniti na dve strani. Borba je končala zanj žalostno, otekline na glavi, praske po nosu in licih so pričale, da «nežn!« spo! dostikrat po krivici zasluži to ime. Epilog se je odigral pred sodiščem, kajti Micika je zahtevala konec ljubavnega razmerja. No, Mihec jo je znal pregovoriti, kupil ji Je not klobuk in zadeva je bila poravnana. »Oh, saj stari klobuk ni bil več moderen« je pripomnila Micika, prijela Mihca ped roko in znova sta zavila v najbližji kino. To pot je bil Mihec bre2 sosede na levi . . . Dogodek se je pripetil v Pragi m je prišel tudi v javnost. — Zanimiv filmski razpored v Ljubljani. Kino »Dvor« predvaja film sOrlov«, ki je posnet po istoimeni opereti. Film je napravljen a biestečo opremo ta je boljši nego opereta sama na manjšem odru. V glavni vlogi nastopa naš rojak, stasiti Svetislav Petrovič. Spremljanje filma z balajkami ter ruskimi pevci je jako posrečena ideja. Ruski zbor in solisti 5.0 pohvale vredni. — Kino »-Matica« predvaja »Razgaljeno ženo*, v glavnih vlogah nastopata nemška lepotica Lil Dagover in najboljši norveški filmski igralec Gdsta Ehrman. ki nam je znan že iz drugih umetniško useplib filmskih iger. Veseli nas, da moremo po dolgi seriji nemškhi filmov videti zopet enkrat produkt Nordish-filrna. — Kino »Ideal« bo predvajal film »Ljubav« z Elizabeto Bergner. Film enake vsebine je že poleti predvajala »Matica« pod imenom »Večni plamen ljubavi«, v katerem je igrala glavno vlogo Norma Talmagde. — Modna revija na kliniki. Kakor znano, se Je pred par tedni Lya de Putti pri nekem nočnem sprehodu ponesrečila ter lezi na kliniki v Berlinu. Ker se pripravlja na svoj bodoči film »Sarlota, nekoliko prifrknjena«, je naročila neki veliki modni trgovini v Berlinu, naj prenese svojo zalogo najnovejših modelov za zimsko sezono na kliniko ter se je tam napravila modna revija, da si izbere Lva de Putti toalete za tilm »Sarlota, nekoliko prifrknjena.^ — Stavka vseb k'nomatograiov na Grškem. Pretekli teden so vsi kinomatografi na Grškem zaprli svoja podjetja, ker vlada noče vkljub opetovanim protestom znižati taks na vstopnice. Na Grškem znašajo državne In mestne takse od 25 do 30 procentov. Kiiiolastniki zahtevajo, da se morajo znižati na 10 odstotkov, ter dokazujejo, da ne morejo izhajati pri 25 do 30 odstotkih. Vlada noče za enkrat ničesar slišati o kakem kompromisu, a tudi kinolastniki so baje zaključili, da ne odprejo svojih kinomatograov. t dokler Jim vlad nt zniža taks. — K tej vesti bi pripomnili, da znašajo v Ljubljani takse na kino-vs t upnice nič namj kakor 46%. Tudi naši kinomatografi se vsled pasivnosti obrata baje pripravljalo na stavko. — Filmski drobiž. Ameriški filmski igralci SO večinam visoko aaobraženl. Večina Je apsolvirala visoke šole in univerze, štirje znani ameriški igralci pa 10 celo promovirali za zdravnike medicine: to so Leo Cody, Lary Kent, Rali Emerson in Joha Gilbert. — Zani- mivo Je tudi. da Je bilo več slavnih ameriških filmskih div vzgojenih v samostanih, med pjjmi LUlan Glsh, Mae Busb, Joan Crawford, S»lly O' NeU itd. — Prihodnji film. v katerem igra slavno vlogo LiUan Ofch, u imenuje »Neprijatelj«. Partnerja v filmu bosta Ralf Forbes In Marce Una Day. — Chapliaov »Cirki**« Je ime! tudi v Newyorku velik uspeh, dasi za film niso delali nobene reklame. — Ramou Novaro bo kreiral glavno vlogo v filmu »Solnčni kralj«, to Je, igraj bo vlogo kralja Ludvika XIV. Ameriške zanimivosti Indijanci proti katoliški cerkvi. - Samomor znamenitega klovna. Žalostne posledice prohibicije. — Dve smrtni obsodbi potrjeni. -t Prihranki v peči. »ta, kakor niauu, umorila moža Sevderjeve, novinarja Snvderja, ker ju Jo oviral v lju bežni. S te»n je usoda obth zapečatena «n preostane !■ edina možnost, namreč, da ju guverner v zadnjem lupu pomiloati, kar 1« ni verjetno. Ko so Sny!nonn obubožal Osamljen, potrt, brez -lela in ienarja, zapuščen od vseh prijateljev, je v obuou segel po sa mokre-u in si pognal kroglo v glavo ter tako delil bridko usodo, ki doleti večino klovnov. Marcel i ne Orbes je bil rodom iz škotske in je zaslovel v Angliji, preti leti pa je bil angažiran v Ameriki. Ameriški listi povdarjajo, da Marcelin ni bil samo navaden klo/n. marveč velik um vuk in tra-gikomed. V Ameriki je izšla te dni statistika, jp katere je razvidno, da se Število kriminalnih zločinov strahovito množi. Koncem leta 1909 je bilo v ameriSkih zaporih 18.788 zloeiD.cev, dočim jih je bilo leta 1918 samo 8027. Število kriminalnih zločincev je torej tekom zadnjih 9 let naraslo za 110%, dočim je število prebivalstva naraslo samo za 20%. Med jelniki je bilo največ ljudi ki so prišli v ječo radi tiho»;«pblva kekafna in a'kr>hoinib pi jae. Leta 1918. je bilo radi tihotapstva alkohola obsojenih *299, leta 1927. 2040 oseb. Za tihotapci slede tatovi avtomobilov, Čijih Stavilo znaša okoli 800. Samo ob sebi je umevno, da ta statistika ni popolna, ker manjkajo po latki raznih držav, vsekakor pa nndi vp»>-gled w imenske razmere. Lisr" navajajo da je --»jok strahotnemu nsr.i3ča:iiu kriminalnih slučajev edino probibicija, kar dokazujejo številke same. Ker smo že pri kriminalnih zločinih, naj še rmenimo, da je apelacijsko sodišče v Ne\v-yorku potrdilo smrtno obsodbo Ruth Sny-derjeve in njenega ljubimca Juda Greya, ki Tragikomičen dogodek se je ijripeUl nedavno v kraju Kittannuing. 1'oljak Peter Za-lesky je dvignil v banki vae avoje prihranke — bilo je 5000 dolarjev (280.000 Din) -da bi si kupil hišo Doma je položil denar, ki je bil zavit v star časopisni papir, na mizo v kuhinji, ne da bi o tem obvestil ženo. Iiouija usode je pa hotela, da je tena pograbila časopis in ga vrgla v peč. Seveda ni niti slutila, da so v njem dolarji. Tako so bili tekom por minut uničeni vsi prihranki, za katere sta se zakonca trudila vse življenje Prepovedan nastop vTilier girls" v Budimpešti Slovite londonske »TUler giris«. ki s svojimi nastopi po vsem svetu žanjejo ogromne uspehe, bi imeie te dni gostovati v Budimpešti. Odlične revijske plesalke bi nastopale v najeleKantnejŠih budimpeštanskih kinematografih in so bile vse zadevne pogodbe med njihovim menažerjem in lastniki kinov ie podpisane. Sklenjeno je bilo. da nastopijo Tiller girls vsak večer v enem kinematografu, končno pa Še v kabaretu »Parisien Girll«. Dnevni honorar za plesno družbo je bil določen na 1000 dolarjev. 1000 dolarjev je bilo votira-mh za nabavo novih toalet, a podjetja so se obvezala, da poleg tej?a investirajo 1000 dolarjev v uspešno reklamo. Ministrstvo je že izdalo dovoljenje za gostovanja, podjetja so že pričela s pompozno reklamo — toda pozabrla so na »Društvo probujajočih se Madžarov«. Ti so pričeli zadnje čase ogorčeno gonjo proti inozemskim i sram in gostovan.iarn In posledica tejrji je bila, da je bilo dovoljenje preklicano. Vodja plesne družbe je sedaj interveniral pri ang-leskem poslaniku v BudrmpeŠti. vendar so ostali vsi protesti brezuspešni 1" Httim Dosrrebm iatoc Tužnim srcem naznanjamo, da je naš najstarejši tovariš, blagajnik :n prokunst, gospod nadi Lenček danes ponoči *a vedno natisnil svo e oči« B aoopojn'kn ki nam je bil vselej naš dober in vzgleden tovariš, ohranimo trajni sp >min. V Ljubljani.. 26. novembra 1927. Uradništvo generalnega zastopa za Slovenijo v Ljub janl občne zavarovalne d d. „Sava" v Zagrebu. Lutke (punčke) •vsakovrstne se popravljajo v trgovini Kolar, Stari trg 6. 2S40 Posestvo s 45 orali njiv, travnikov in go* zdov, ter se 20 sežnjev drv let* no napravi, zraven dve hiši, 1 hlev za 12 glav živine in za 4 j prašiče, 1 kozolec s senom in slamo, 1 stroi in gepelj naprodaj za 65 000 Din. — Več pove uprava «SIov. Nar.». 2885 Štev. 1927. Poglavarstvo občine Jagodnjak. Dražbeni oglas. podlagi rešitve občinskega predstavništva v Jagodnjaku od 21. sept. 1927, št. 22, odobrenja ministrstva šum in rudnikov štev. GS29 od 20. marca 1027 ter odobrenja oblastnega odbora bačke oblasti it. 16375/1927 bo dne 27. decembra 1927 v pisarni okrožnega beležnika v iagodnjaku iavna ustna in ponudbena (pismena) dražba zaradi prodaje na^panju hrastovega, brestovega, akacijeve^a in drugega lesenega blaga, sposobnega za hrn^liarje, telefonske drogove, stavbe in gorivo v gozdu »Grabljikc (Balatin) v področju občino Jagodnjak, srez dardjanaki (Baranjal. oddaljenem 4 km od železniške proge. Površina teffa gozda znaša 50 katastralnih oralov. Izklicna cena je 450.000 Din, kavcija 45/100 Diii- PogojL t. Dražba bo v nišami okr. Deležnika v Jagodnjaku tofoo ob 11. dopoldne po od-redbalt čl. S6~8S zak. o državnem računovodstvu. 2. Predpisno zapečatene in pismene ponudbe, opremljeno a taksno znamko za 100 Din. *e morajo izročiti najkasneje do pol 11. ure na dan dražbe. Po tem roku se ponudbe ne 5prejemajo. Kavcija se mora položiti do 10. ure dopoldne na dan dražbe pri blagajni občine Jagodnjak. 3. Dražba joči in ponudniki morajo priložiti: potrdilo pristojne finančne oblasti, da je v7etiu, ra» zen polne gume fVoiTgMmmi). Ji brez klincev. Rafael I. Pesan. Sarajevo. Kundu'dfiluk ul 1.1 _2523 Gospod dobro situiran, star 39 let — žcH znanje s samostojno damo. izključene niso ločenke. — Le resne ponudbe z natančnim na« slovom ja DoaJsiJ na upravo •Slov. Naroda* pod «Osam!ie« nost^2896» na upravo Slov. Na* roda». G. Flux, Ljubljana, Gosposka ulica 4/1. Strokovni posredovalni zavod t>oliSHj služb, ie 35 let obstoieč. prtpo* roča m iSče osobte vgake vrate, za hotele, restavraetie. r>rivatno Hd. za vsako delo in plačo za tu in izven HuMiaae — Za M. NEDELJK0V1Ć s. r. okr. beJežcik. M. P. M. U0UE21Ć 6. r ob. načelnik. Zastopnike in zastopnice za prodajo srečk na obroke išče — Bančna po* slovalnica Bezjak, Maribor. Go* sposka ulica 25 77/L Lepo solnčno sobo oddam v Spodnji Šiški nasproti cerkve. — Naslov v upravi *S*. Naroda*. 2886 mnania naročala iite znamke. prilog 2887 ' Službo prodajalke aH blagajničarke — išče gospo« dična. — Ponudbe pod «Pro Naročite jih takoj Po pre.emu naročila Vam od »osljemo orig naine srečke t uradn m »graimm načrtom Plača se po oreiem srečk — Naroc>la naslovite na Ludw g Friedmann, VVen 8. Salzgr.es 12 62 Spominjajte se Tabora! ZVITKE (ro,a) ««-°" «*»* «"»"«-'"« ~ bi.g.m. ...h ,....mo. Lud. Baraga, Liubiiana, Selenburgova ulica 6!l reieton 2980 Lovske puške flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. KAISER puškar, Ljubljana, Selenburgova 6. — Kupujem in prevzemam staro orožje v komisijsko proJajo. 127-L NARODNA KNJIGARNA, d. z o. z. knjigarna in trgovina s papirjem ter pisarniškimi in šolskimi potrebščinami, Ljubljana, Stltarjeva ulica štev. 2. Oblastno dovoljena RAZ PRODAJA vsled opustitve trgovine. Razprodaja bo trajala samo do srede februarja 1928. Znatno znižane cene. — Ugodna prilika za knjižnice in druge interesente. Zastore, posteljna pregrinjala perilo, monogramc, obleke t. ar. veze najfinejše in aajccnejSt mehanično umetno vezenje Matek & Mikeš Liubiiana, Da Imatinova ulica !.'• Entlanje, ažuriranje, predtl* kanje ženskih ročnih del za trgo vino, šolo in dom. Premog, drva POGAČNIK, Bohoričeva 5. — Telefon 2059. 2619 Električne žarnice kupite najugodneje pri tvrdki Slavo Kolar, Ljubljana. Dunaj, ska cesta 22. 2602 Najstarejša slovenska pleskat' tka In livarske delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana Dunajska cesta 15 In Go» sposvetska cesta 2 (dvorišče kavarne »Evropa*). Se priporoča. — Izvršitev toč- na, cene zmerne 72 I Uubliana, Mestm trs pnparsb sto t ?t m dtlniiiv ;» soinčmkcv ter sort" najslnib palii Ptnnvna sp nrrfPiftf -rčrr :r srlirT' GON eK prot' kaoav ci (triperju gnojenjui ter zastarel* mu kroničnemu gnojenju tri-nena in vnetja sečnega mehurja Za popolno ozdrav ijenie je treba n Io ičkov Cena z navodilom za io če-45 Dsn. Proizvaja in raz ooSilja po po^ti lekarna PEN1Ć. Zapreš c. L St iepusin ZAGREB, latienka )1 ortporoća .lajbolšt arabare ž«ce. škole t wtitore ostale po-*W trebščine za ^«— *va glazbala Odlikovao m aartskoj izložb Cfen'c 'ranko !! Manufakturisti, pozor ! v celoti ali v partijah iz konkurzne mase Maks Muršec dne 10. decembra t. L ob desetih v Ptuja, Slovenski trg 14. Pojasnila daje konkurzni upravitelj dr. V i sen jak, odvetnik v Ptuju. 28 8 izšla ]e Blasn kova ia prestopno it j 1926 ki ima 366 dni. .VELIKA PRATIKA- e najstarejŠ' sioven^k kmetijski Koledar, koi ie bil že o J naših pra ledov naibol v pošte van in je še danes na bol| t b atan Letošnjaobšrnatzria a se odlikuje po boga* vsebim in si kan „VELIKA PRATiKA-e i a bol ši m najo -nei§ ciružitisKi koieda-Dubi se v vseh t»go-v nari po Sio< en'ji m Stane 5 Din K er Di n> ne b 1«> di bit«, naj se naroči po dopisnici uri L BlasDiKa nasledili tiskarna n liioorafitni imt USnJIM. BREG, B. 1? Gospodična absolventicja trgovske sole z dveletno prakso — išče službo v pisarni ali trgovini Nastopi lahko takoj ali s 1. januarjem — Ponudbe pod «Pisarniška moč/2664« na upravo «Sloven* skega Naroda* V VELIKI IXBERI 1.11. Skaberne Ljubljana Večjo prazno sobo Snažno sobico v Vodmatu oddam mirnemu gospodu ali dijaku. — Ponudbe pod «Sna£nu soba/2813» na upr. «Slov. Naroda». s souporabo kuhinje išče ves dan odsoten zakonski par brez ctrok v centrumu. — Ponudbe ped «Prazna ^oha'2661» na UDT. «Slov. Naroda*. Najboljša v materialu in Konstrukcij so tro OU8IEO. ^aiiepše opremt -amo pn Josip Petelikcu v l ubi-ani »!7.u 'resernovega spomtnika ot vod Teleion 29io Najnižje cene. ======*=^^ Večletna garancija Važno za wsakeqa Turistična in trgovinsko-informativna posredovalna pisarna, ogla^e- va ni in z*u ž »iski zavoJ _—— „MORE" ============= NOV SAD, na dvor š u Gandhctea Vrsi vsa posredovanja ter intervencije neverjetno hitro ter za majhno nagrado, n pr. posreduje pri davčnem oddelku, mestni upravi, občinskem sodišču, obrtniški zbornici, trgovskem sodišču, trgovski zbornici, sreski upravi, finančni kontroli in vseh ministrstvih, posreduje pri vseh poslaništvih in preskrbuje vizume potnih listov, vrši vsa plačila za mesto Beograd, to se pravi: karkoli potrebujete iz Beograda, lahko dosežete neverjetno hitro in točno potom pisarne More. Nadalje daje vse trgovske in druge informacije in to jako diskretno, posreduje pri vseh kopališčih in sanatorijih naše kraljevine. Sprejema oglase tako za naša kakor tudi vsa inozemska upravništva strogo po ta rifi dotičnih upravništev. Prodaja državne vrednostne papirje z zavarovanjem in na obroke. Edino pooblaščen za plakaUranje pc kopališčih. Kupuje in prodaja hotele, vile, hiše in zemljišča ob njih. Sprejema rentabilna zastopstva in posreduje za vas v Beogradu in po vsej Vojvodini Vse, kar potrebujete brzo, dobite samo potom pisarne More, zato si v lastno korist opomnite gornji naslov! Slovenci 1 Pisarna More ve vse in more vse ter ima zveze z vsem svetom. Poživljamo informativne, oglaševalne in reklamne pisarne ter kopališčne hotelirje-naj se javijo takoj. Znižane cene pri „TnbunatA za Miklavža. Mantce, ne zimodtte ngoJie prilike, da ii ogltdate veliko izbira vsak rstniti otroik h \o/ičkov igračnin vozičkov, stoiee, holendarjev, malih dvoki les o inc!ki}ev šivamth stroje m dvokoles. Posebit oddelek ta po oravo ditkoies, motorjev, sNaloih strojev, otro-kili vozičkov itd Emajliranje z ognjem Kolesa &e shranjoiejo tadi preko zime. - 1YIBU >i A F. B L., tovarna dv ikoles in otroških vozičkov. Ljubljana. Rarlovska cesta 4. — Cea 11 fraako. 2tL Za dom! ca Šivilje, krojače čevljarje Ud oaiboh priporočiire je le STOEVVER šivalni stroj Le ta Vam pi>leB šivanja cnl\* (ohšiva). veze (stika) krpa perilo tn aogavice Bre2 vsakega preminiania plošč in drugo je odzas'o. ni k u JJ5LJANA Koodvorska ulica štev 2o Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). Obrestovan ja v los. nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papiriev. de. viz In valut, borzna naročila, oredujm tn krediti vsake vrste, eskompt In In-kaso menic ter nakazila v tu. In Ino* zemstvo safe-deDosits itd Itd. Branjavke KrMit Ljubljana 1 elefon t 204l\ 24R7 2Mft; lnternrb*in 270« 2ft0« Urejuje* Jodp ZtipanOA mm Za eNarudao Ftea mm Za ▼o ae tai del fiatau Otoa> Chriatoc. — Vaa v Ljubljani- F2 76