The Oldest Slovene Paily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni __'.----—- VOLUME XXIII,—LETO XXIII. ^I^LVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) JULY 18, 1940. ___ŠTEVILKA (NUMBER) 168 Predsednik Roosevelt nominiran za tretji termin I Kratke vesti j »z življenja in sveta J j jnglija razveljavila zgodbo London. — Vlada Velike Brinje je zdaj razveljavila pogodbo z Rumunijo, kateri je 'ansko leto obljubila svojo po-moč v slučaju, če bi bila slednja ^Padena. Angleška vlada je iz-Javila, da se ne čuti več vezand p0 teJ Pogodbi, odkar se je Ru-munija naslonila na Nemčijo ter Postala totalitarna država. jpica v pomorski vojni ^ London. — Zadnja živa stvar, Je zapustila neki nemški par-^ - katerega so Nemci potopili, ne bi padal v roke" Angležem, Je bila neka opica, ki se je od-1 _ alJevala od potapljajočega se . rillka, sedeča na nekem zabo-JvU: Angleški mornarji so 30 re-^ 112 vode ter vzeli na svojo i Jn° ladjo, kjer jim je zdaj v j zabavo. Jober prodajalec ^tomobilov d . alhalla, S. C. — Neki pro- Jalec avtomobilov si je zelo 1 Prizadeval prodati avtomobil,1 aterega je tudi prodal in vzel ža "H uown payment" sledeče: pe-^^a, par starih čevljev, žepni ltl 26 centov v gotovini. Me-(jQCtla odplačila na avtomobil bo-2tlašala po $20, kar pa bo jj. ral kupec plačevati v gotovino vrnjena ^arnica Aolunibus, O. — Mrs. F. H. tj. ert je pred dvajsetimi le-^l2gUbila denarnico, v kateri je J $26.20 denarjai Te dni pa je 3 a nazaj svojo izgubljeno ,ala^ico z denarjem vred. Po-ska& Je ne^a neznana žen-Ijj .'. ^ je pripisala na listek, da to^1 že prej vrnila denar, n„.a ni mogla, ko je prvotni de- J^Porabila. Vtelešenje treh < baltiških držav v Sovjetsko Unijo Parlamenti Estonije, Letve in Litve bodo odglasovali za takojšnjo vključitev teh držav v Unijo sovjetskih republik. TALLINN, Estonija, 17. ju- 1 lija. — Estonija, Letva in Litva ] bodo najbrže inkorporirane kot i samostojne republike v Sovjet- 1 sko Unijo, ko se bo' prihodnji teden vršilo prvo zasedanje njiho- i vih na novo izvoljenih ' parla- ' mentov. 1 Kakor se naznanja, bo eston-1 ski parlament sprejel novo so- j: cialistično ustanovo ter odglaso-1' val za takojšnjo inkorporacijo v Sovjetsko Unijo. Temu zgledu 1 bosta sledila tudi parlamenta | Letve in Litve. Tekom volitev, ki so se vršile ( v nedeljo in ponedeljek, so dali j volilci Sovjeski Rusiji faktičen, mandat nad temi deželami. MOSKVA, 17. julija. — Tass, službena novinska agencija, poroča, da je izid volitev v Litvi dokazal, da je 97.6 odstotka vo-lilcev glasovalo za kandidate, ki pripadajo "Uniji delavskega ljudstva v Letvi." Podobna poročila prihajajo tudi iz Litve in Estonije, iz česar sledi, da se bodo te republike kmalu priključile Sovjetski Uniji. POSVET MINISTROV RIM, 16. julija. — Tukaj so se snoči razširila poročila o predstoječi konferenci nemškega, italijanskega in sovjetskega ministra zunanjih zadev. Neko poročilo javlja, da se bo italijanski minister Ciano sestal z nemškim ministrom Ribbentropom in sovjetskim premierjem Molo-tovom( ki je hkratu tudi minister zunanjih zadev), v Berlinu j ali v Moskvi. Poročila niso urad-'no potrjena. strašno delo nemških bombnikov v rotterdamu j^SHlNGTON, 17. julija. — ij. d7-1 poročil, ki so prispela tuk °!andiJ'e v London, izjavlja cja a^nJe holandsko poslaništvo, na S° Nemci v svojem zračnem V 9 na mesto Rotterdam Žen 24• maja ubili 30,000 mož, Ooff ln otrok, ranili pa okoli 70- de esto sta bombardirali se-minute dve skupini nemških bombnikov, katerih vsaka je štela po 27 letal, ki so metala na mesto 1,000-funtne bombe. Nemški letalci so popolnoma razdejali trgovinski del mesta, z "diabolično prevejanostjo" pa so prizanesli skladiščem in poslopjem, ki so koristila njihovim četam, katere so pozneje prikorakale v mesto. "možje rdeče krvi Jfcnam, da sem jo poljubljal, t V teSa ne bi smel storiti. 1 t^ je morda ne bi bil več. 1 Vedel> kaj bo, ne bi bil t> tega. Ali — zgodilo se je. O* ni bil° V tem nič Čud" ; okoli naju je bilo za- < k^j da naju je podžigalo in za- ] 0 to, kar je prišlo. Zrak ■ §0|elnskega jutra je bil tako la- i i}u .n in topel, kovačnik ob zi-teif t tako sladko in medlo deh- 1 80 bile tako rejene in ; ^ko* S Sadonosnika je prihajal je . .,m°čan duh, južni veter, ki s P°U» 3e bil tako raz-10 ,In razen tega mi je bi-\ti°ma3 šest in dvajset let! HiQV sem bil takle človek: pesti in vratu' krepke Ijev'nog do glave šest čev-V V's°k in širok ko vrata, ka-^ J® govorila moja mati, hrust, 1 °ied tisoč moškimi ni bilo enakega, kakor je'trdil moj oče. In pa — z menoj je bilo tisto dekle! Tako se pričenja povest "Možje rdeče krvi", ki jo bomo pričeli priobčevati v soboto ali v ponedeljek. Že sam začetek povesti kaže, da bo to prigoda, ki so jo doživljali možje, ne mevže. Ker smo imeli dvoje zaporednih povesti iz našega slovenskega kmečkega življenja, smo to pot izbrali za izpremembo to krasno povest ameriškega zapa-da, ki se dogaja v časih ameriške državljanske vojne in katero je spisal ameriški pisatelj E-merson Hough. V nadi, da bo i povest zelo ugajala vsem našim naročnikom in čitateljem, zlasti pa cenjenim čitateljicam, opo-, zarjamo še enkrat, naj nihče ne 1 prezre njenega začetka. --1 Ciano odlaša s svojim u odhodom v Berlin Ljudstvo ne ve, ali bo minister zunanjih zadev odpo" toval ali ne. — Vlada prepoveduje tozadevne razprave. F RIM, 17. julija. — Minister zunanjih zadev Ciano, čigar odhod v Berlin se je splošno pričakovalo, je še vedno v Rimu in se nič ne ve, kdaj bo odpotoval, če bo sploh odpotoval. Italijanske oblasti ne da samo molče o tem potovanju, temveč celo svarijo ljudi, naj nikar ne špekulirajo o njem. Italijansko vrhovno poveljstvo poroča o zavzetju kraja Kessana v okraju Kurmuka, v angleško - egiptskem Sudanu. Dalje vrhovno poveljstvo priznava izgubo ene italijanske podmornice. Italijanske čete so odbile angleški napad na italijanske pozicije severno od Forta Capuzza v Libiji, italijanski letalci pa so zopet bombardirali A-leksandrijo. Vrhovno poveljstvo dalje poroča, da je bilo doslej ubitih v akciji 610 italijanskih vojakov. Izlet v Metropolitan park V soboto dne 20. julija bo izlet članstva mlad. oddelkov S. D. Z. in njih 'prijateljev v Metropolitan parku, vsod Euclid Ave. in Highland Road. Člani in članice vseh S. D. D. mladinskih oddelkov naj se priglasijo pri svojih voditeljih (su-1 pervisors) v soboto zjutraj, da se skupno odpeljemo v park. — n Člani Newburgh S. D. Z. Knights ^ naj se priglasijo v petek večer S job 7. uri v S..N.-Domu na 80. ,s ! cesti. Člani iz St. Clairske oko- P i lice naj pridejo v soboto zjutraj P job 9. uri pred gl. urad S. D. Z. |d Člani S. D. Z. Buds ob istem ča- P su pa na 8804. Vineyard Ave. Vožnjo za tja in nazaj, kakor k tudi sladoled, mleko in stroški za druga okrepčila se krije iz S. " D. Z. sklada. f Uljudno se vabi mladino, njih jI starše in prijatelje, ker se obeta r za vse obilo neprisiljene zabave ^r in razvedrila.—Odbor SDZ mla- s dinskih društev. I FARLEY BO ODSTOPIL TOLEDO, 17. julija. — Reče- * no je, da je James A. Farley, ki j bo najbrže v teku tedna odložil predsedništvo dem. stranke, ] sprejel ponudbo Willys-Overland Motor korporacije, da postane njen predsednik z letno ; plačo $100,000. Ponudba posta- ' ^ ne obvezna dne 1. avgusta. Dalje se pričakuje, da bo Farley podal I tudi kmalu ostavko kot generalni poštni mojster vlade Zedinje-nih držav (minister pošte). ŠPANIJA PREKINILA ' ODNOŠAJE S ČILE ) - Santiago, Čile. — Španska - vlada je ukinila svoje diplomat- - ske odnošaje z republiko Čile. - Ukinjenje odnošajev je posledi-3 ca dolgotrajnega spora med o-i bema državama, ker je poslanici štvo republike Čile v Madridu - dalo v svoji zgradbi zavetje 16 e republikanskim dijakom, ki so se borili proti generalu Francu. KONVENCIJA PORUŠILA 1 NEPISANO POSTAVO 0 , TRETJEM PREDS. TERMINU Predsednik Roosevelt se je izkazal za naj-1 m .v 11 močnejšega moža stranke in najbrže ji tudi vse Amerike. __ !> ' NOMINACIJA JE BILA SOGLASNA " CHICAGO, 18. julija. — De-,S' mokratska narodna konvencija F je zgodaj danes zjutraj z o- k ^romno večino nominirala pred- 1 sečnika Roosevelta za tretji t predsedniški termin, s čemer je k porušila ameriško politično tra- n dicijo, ki je postala že skoro nepisana postava, da ne sme noben ^ predsednik ostati v uradu več ^ kot dva termina. c Na konvenciji je bil samo en v "roll call" in navzoči so spreje- r li z navdušenjem Farleyjevo priporočilo, naj se predsednika no-: , minira z vzklikom za tretji termin. Na konvenciji je nastalo silno vzhičenje, ko je generalni poštar Farley izjavil: j Farleyjeva izjava "Vsa leta svojega življenja ( sem si prizadeval, podpirati 1 stvar demokracije, zato želim, 1 da naj ta konvencija ve, da bom < dal. tudi vso svojo podporo 1 nominirancu te konvencije." ' Ta izjava generalnega poštarja Farleyja, ki je bil sam pred- ; sedniški kandidat, je naredila na , konvenciji silen vtis. Prav ta- , ko je zavladal na konvenciji ve- , lik entuziazem, ko je Sam Ray-burn, kongresnik iz Texasa, katera država je dala podpredsedniku Garnerju 46 glasov, odvzel te glasove Garnerju ter jih dal predsedniku Rooseveltu. Isto so storili ostali kandidatje, ki so odstopili svoje glasove predsedniku Rooseveltu. Med silnim navdušenjem delegatov in galerije je konvenčni predsednik nato naznanil, da je predsednik Roosevelt soglasno nominiran. Kljub temu, da je vladalo veliko navdušenje za nominacijo preds. Roosevelta, pa je bilo tudi nekaj formalnih nominacij, ki j10 30 jih dobili generalni poštar!n; Farley, podpredsednik Garner, jR] ki je doma iz Texasa, in senator ; Je Tydings. Nekaj glasov je dobil,ce tudi državni tajnik Cordell Hull, P1 ki pa je telefonično sporočil, da ni kandidat. Zdaj se je obrnila vsa pozornost konvencije na nominacijo T podpredsedniškega kandidata, j a: Sodi se, da bo najbrže imeno- o: van senator Byrnes iz South Ca- j E roline. \n _ ' jk ŠPANIJA BO ZAHTEVA- s LA GIBRALTAR jJJ MADRID, 17. julija. — Gene-|n ral Franco, vodja španske drža- F ve,'je danes izjavil na javnem b shodu, da Španija pričakuje, da pride Gibraltar zopet v njeno posest. Franco je dejal, da je dolžnost sedanje vlade, da zahteva vrnitev Gibraltarja in ko- . lonije v Afriki. jj, Gibraltar je iztrgala Španija 4 Mavrom leta 1502 leta 1704 pa n ga je vzela Špancem "združena j angleško - holandska mornari- t ca. z --I Popravek 1 V včerajšnji številki je bilo pomotoma poročano, da stanujeta Mr. in Mrs. Mauserna, h katerima sta prišla na obisk Mr. Tony Garen in Miss Millie No- < vak, na 2560 W. 65th St. Pravi- < len naslov je 3560 W. 65th St. . Samomor ! Včeraj se-je ustrelil s svojim ] službenim revolverjem v desno sence Fred V. Gray, policist v Lakewoodu. Policist je bil že dve j i leti zelo rahlega zdravja. ! DVOJE VAŽNIH ODLOKOV VRHOVNEGA SODIŠČA DRŽAVE OHIO Do 31. maja je izdalo mesto Cleveland za relif že nad tri milijone dolarjev. — Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo mesta Clevelanda po nižjih cenah plina. Odlok vrhovnega sodisca ar-"— žave Ohio je preprečil v letoš- ^ | njem letu relifno krizo v Cleve- j i landu, kakor naznanjajo uradni- j i ki clevelandskih mestnih obla-jsti. Vrhovno sodišče je namreč j vzdržalo postavo, ki avtorizira I davčnim , edinicam izdajo bon- ^ 'dov proti delikventnim davkom za relif. S tem odlokom je bilo mesto j Cleveland avtorizirano, izdati za i $2,138,000 bondov za financira- J nje relifnega programa za leto j 1940. Če bi vrhovno sodišče drugače razsodilo, bi to pomenilo,111 zopetno relifno krizo v Cl^velan- ki du. | jo 'lu Do 31. maja je izdalo mesto Cleveland za relif $3,053,144 ter g] dolguje $557,923 še za leto 1939. Za preostanek letošnjega leta se bo rabilo za relif še približno ° $4,000,000, dočim znaša totalni ; relifni budžet $7,611,067. Poleg te odločitve, pa je po-1 dalo vrhovno sodišče države v g\ Columbusu včeraj še drug važen ,"] odlok. Mesto je namreč izgubilo d< pred tem sodiščem svojo bitko n: za redukcijo stroškov za plin, ki p< naj bi znašala $1,784,000 na leto c( ako bi East Ohio Gas kompani- m ja reducirala cene plinu. t k !s1 To pomeni, da. bo ostala cena naravnemu plinu v mestu ista ' . kot doslej, namreč povprečno. 68.88 centa za tisoč kubičnih ^ čevljev plina. Mesto je zahteva- : lo, da bi se znižala povprečna ce- ! . j na plinu na 55.2 centa, kompa- ^ ni ja pa je sodišču dokazala, da [ | je upravičena računati 75.2 v [' centa za tisoč kubičnih čevljev ' plina. > j __n RUSI MARŠIRAJO j P S . BUKAREŠTA, 17. junija. — ž > Tukaj se naznanja, da je ruska I j, armada nocoj prekoračila mejo j ^ .' ozemlja, katerega ji je odstopila \ r . j Rumunija, ter vkorakala dva-1 r j najst milj daleč v bukovinska o- t I kraja Pomarna in Dorohoi, kjer j. .'so ruski vojaki zasedli 12 vasi., j, j Ruski častniki so izjavili, da bo- r Ido ruske čete zasedle še nadalj- r : nje ozemlje zapadno od reke - Prut, ako Rumunija izstopi iz i balkanskega bloka. a - o RAZVOJ SOVJETSKEGA 1 e LETALSTVA J . s Berlinska "National Zeitung" . I- V#1 l je prejela iz Moskve poročilo, da je te dni startalo istočasno a 4494 sovjetskiv vojaških letal, a Takšnega nastopa letalstva v a podobnih prilikah doslej sploh ni*' i- bilo. Niso pa pri tem morda kazali zastarelih modelov, ampak popolnoma moderne stroje z veliko brzino, ki jih v zadnjem ča- su gradijo. * - h Karambol i r. Deset oseb je bilo ranjenih, 3- ena med njimi nevarno, ko je i- snoči na E. 12. cesti in Payne Ave., neki avto zadel ob avtobus, ki vozi po Wade Park črti. Kolizija je bila tako silna, da je m pognala bus 180 čevljev daleč io preko Pulasky Square-a, kjer je v treščil ob železne kole varnostne ! ne zone, kjer pa se k sreči ni na-Ihajalo nobenih čakajočih ljudi. Nemčija potroši v Čile $100,000 letno za propagando Jemška propaganda je v polnem razmahu, dočim Angleži spe. — Predrznost nacistov v republiki Čile. BUENOS AIRES, Argentina, 7. julija. — Nemški uradni i-ogi v republiki Čile zanikuje-3, da bi bila v tej deželi na de-i nacijska peta kolona. Toda Jemce na ulici pa je ponovno lišati zatrjevati, da bo Adolf litler takoj po zavojevanju An-lije prišel v Južno Ameriko, jer bo zasedel državo Čile, da aščiti ondotno nemško manjši-o. V nekem kabaretu v Santia-u je videl poročavalec lista New York Times" pretekli teen skupino nemških in čilenskih lacistov, ki so se medsebojno »ozdravljali z iztegnjeno desni-o. Istočasno pa je videl tudi ko-nuniste in levičarske socialiste, ;i so se pozdravljali z dvigom itisnjene pesti. To je tipično za confuzijo, ki vlada v čileanski situaciji. Nemškemu poslaništvu in kon-:ularnim uradnikom se je posre-•ilo s svojim vplivom preprečiti tazanje prozavezniških filmov, ločim gledišča istočasno pred-/ajajo nacijske propagandne fil-ne. Proračunano je, da potrošijo nacisti v republiki Čile za svojo propagando mesečno $50,000 do 5100,000 dočim potrošijo Angleži samo $7,000.' Enako situacijo je opazil poročevalec "New York rimes" tudi v drugih južnoameriških državah. Prebivalci Južne Amerike se čudoma čudijo, kako je mogoče trošiti skoraj bankrotirani Nemčiji tako visoke vsote za propagando, dočim ne potroši bogata Anglija skoro ničesar. Razprodaja V Rožanc Dept. Store na 406 E. 156th St. se vrši pol-letna razprodaja. Cene na vsem blagu so globoko znižane. Se priporočajo za obisk! Seja Federacije JND Te dni je bilo v dopisu v našem listu naznanjeno, da se bo vršila seja Federacije Jugoslovanskih narodnih domov v petek večer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Kakor se nam naknadno poroča, se ta seja ne bo vršila v SND na St Clair Ave., temveč v Slovenski 'delavski dvorani na Prince Ave. in sicer jutri, v petek večer. Poroka V soboto 20. julija se poročita Mr. William Spozar, sin Mr. in Mrs. Spozar, 18305 LaSalle Ave. in Miss Elsie Gerbetz, 18301 La Salle Ave. Poroka se vrši ob 9. uri zjutraj v cerkvi sv. Kristine. Mlademu paru želimo obilo sreče. t ENSKDPSSVNOS® 18. julija, 1940. , UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« f Owned and Published by . tU AMERICAN JUGOSLAV PKINXINQ AND PUBLISHING CO. -1 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-0313 Iacued Every Day Except Sunday« and Holiday* Po rasnatelcu ▼ Clevelandu, ta celo leto.................................»5.SG » 0 mesecev....................W.00; za 3 mesece......................»1.50 poŠti v Clevelandu, v Kanadi Hi Mezlct m celo leto.................*6.0o m, o mesecev....................WJ6; «a 3 meiece......................$2.00 &a Zedlnjen« drtave aa celo leto ........................................u< m « mesecev....................$2.60; ta. 3 mesece......................11.60 rj. Za Evropo, Jute« Amerllce In drug* lnoeemsk« em najmanj premotriva. Še 11 vedno je v Ameriki silno močan odpor zoper vsakršno , vojno komplikacijo. Po eni strani je ostala vojna udeležba j za časa svetovne vojne med širokimi množicami dosti i nepopularna, po drugi strani pa je neplačevanje vojnih j 1 dolgov povzročilo -veliko nezadovoljstvo. Ameriški pri" .1 jatelji zapadnih zaveznikov streme spričo tega za ciljem, 11 da kolikor najbolj olajšajo in stopnjujejo pomoč pssred- j, no. Postavljajo se zlasti predlogi, da bi se spremenili |, sedanji zakoni, ki onemogočajo kreditiranje dobav za-veznikom, torej predlogi za odpravo uzakonjenega gesla : "cash and carry." Kakšne dimenzije bo zavzelo to gibanje, ni mogoče reči. Predsednik Roosevelt se omejuje na : glavno, na pospešno oboroževanje samo v predpostavki, I da bodo podane vsakovrstne možnosti šele, ako bo moč Zedinjenih držav ne le potencialna, marveč dejanska. Bolgarski kralj Boris je podal te dni časnikarjem | sledečo izjavo: "Moje simpatije so na strani Anglije, simpatije moje žene na strani Italije, simpatije bolgarske armade na ] strani Nemčije, simpatije bolgarskega ljudstva pa na \ strani Sovjetske Rusije." _- t , i Italijanski listi poročajo v zvezi z gospodarskimi pogajanji med Italijo in Japonsko, da je med obema državama že sedaj dogovorjeno, da bi v primeru težkoč, ki bi nastale v prometnih zvezah med Italijo in Abesi-nijo, prevzela skrb za zalaganje te italijanske kolonije z vsem potrebnim Japonska. Pripomniti je treba, da se je prijateljstvo med Italijo in Japonsko prav v zadnjem času manifestiralo na več načinov, zlasti o priliki obiska posebnega japonskega odposlanstva v Rimu in rtekaterih drugih italijanskih mestih. Znano je, da je vodja japonske delegacije izročil Mussoliniju posebno poslanico japonskega ministrskega predsednika. UREDNIKOVA POSTA | slovenski narodni muzej Cleveland, O. Z dnevom, ko je jim :opil prvi Slovenec na ameriška in l a, se je pričela zgodovina ame- ljei ških Slovencev. Kdo je bil ta poc rečni ali nesrečni prvi Slove- raz ec, ki je prejadral sinji At- dru intik in prvi stopil na ameriš- s st a tla, je ob tem času težko reči j L i najbrže ne bo to nikdar z go- pri svostjo dognano, ker se nismo riši ačeli dovolj zgodaj zanimati dri a našo lastno, ameriško-sloven- ke ko zgodovino. To sicer pozi- bol ivno vemo, da nekdo je bil pr- in ] i; temu.so sledili drugi v več- ni em in večjem številu, dokler tak i priseljevanje doseglo viška |shi ik pred svetovno vojno. J ni Vsak priseljenec-je bil ob-'pri nem tudi nov graditelj velike, rer imerike in jo izvršil svojo na-jzbi ogo napram tej veliki državi poj iodisi s trdim fizičnim ali um-; ara kim delom. Gotova reč pa je, jcei la smo tudi Slovenci mnogo v »ripomogli s svojo pridnostjo k ^ lar zpopolnitvi Združenih držav do ., edanje stopnje. Znano je, da ' ^ 0 se naši ljudje tukaj že dolgo! ori Tsto let udejstvovali v različ- lih poklicih. Delali so po rud- . rit likih, plavžih, tovarnah, poljih , n v obrtih; delali so kot čebe- ice in znašali med v panj, am- ... . ,, . vei >ak priznanja za svoje delo m- io bili vselej deležni od avtori- et P1< sh Veliko število let smo sejali bo n delovali na gospodarskih, pr culturnih in tudi na političnih j poljih; pri svojih poslih smo bi-1 ga 1 tako zaposleni in utopljeni v ^ št< svoje misije, da smo takorekoč; so pozabili sami sebe, da smo poza- v bili beležiti za zgodovino ta na- šu sa prizadevanja in doživljaje, j or Ako smo pa zabeležili, smo iz- pr jubili te zapiske in končno vse-'tu sno nimamo točnih seznamov za iz< rekord našega dela, da bi pre-, in pustili v spomin na nas našim te potomcem. ' n* Znano je, da je bilo že precej-: ^ šnje število Slovencev v Arae-!^ riki okrog leta 1860, a bili so j tako raztreseni po kontinentu, sv da niso vedeli eden za drugega. Imeli niso tedaj še nobene zveze med seboj, ker takrat še ni bilo je slovenskih listov v Ameriki, kot je jih imamo danes. iv« Prvi teden v šeptembru leta m 1891 je izšel prvi slovenski list j ki v Ameriki, v Chicagu, Illinois. | se Njega izdajatelj in urednik je st bil Anton Murnik. Niti tedaj šejgi niso bila tla dovolj ugodna, da \ bi bil vzdržal. Z deseto izdajo (ai tednika "Amerikanski Slove-j ci nec" je usahnil, ne da bi nave- \ ri del pi-avi vzrok ukinjenja. <ča- p< sopis je nato prevzel pokojni lj slovenski misijonar Joseph Buli v in nadaljeval z izdajanjem in S urejevanjem istega, pod istim | P imenom v Toweru, Minn. Ena.i- p sta številka prvega časopisa je ki izšla po trimesečnem presledku ls dne 4. marca 1892 in od tedaj n< naprej menda brez ponovnega h prestanka. ! g. Kmalu potem je izšel drugi N slovenski časopis—Glas Naroda, J n ki še dan^s izhaja V New Yorku; d in temu so zopet sledili drugi, j ki so tudi že umrli ali se pres-isl navijali v nova imena. V Cleve-sl landu je bil ustanovljen prvi[ ri slovenski časopis z imenom "Na-] n ša Beseda" leta 1898. i d Naši pionirji so se pričeli p udejstvovati v razvijanju raz-jn nih društev že leta 1882. Prvo 11' samostojno podporno društvo n je bilo ustanovljena v Calumc-!ti tu,.Mich., leta 1882. Pozneje so, v se slična društva ustanavljala IŠ tudi po drugih naselbinah. Slo- k venski narodnih muzej v Cleve- E landu je v posesti pravil dru-j štva sv. Jožefa iz Jolieta, 111.,' ki so bila tiskana leta 1890. Od E tiste dobe naprej je aktivnost ji 1 naših pionirjev naraščala z več-,z: n priseljevanjem Slovencev kmalu—1894 je bila ustanov-i >na prva narodna Slovenska t j . .. , . . 1zv dporna organizacija, ki je ztegnila svoje podružnice po ugih mestih, to je K. S. K. J. sedežem v Jolietu, 111. Ampak namen tega članka ni . ipovedovati zgodovino ame- ikih Slovencev, to bodo storili ^ ugi. Namen je, vzbuditi roja- ... Cl in čitatelje listov, da bi se lj zavzeli za zbiranje stvari podatkov za Slovenski narod- J muzej v Clevelandu in da bi C c k zbrani materijal poslali v ranitev muzeju, čas je, skraj-čas ,da spravimo pod streho •idelke naših pionirjev, da zbe- ' mo skupaj vse, kar se še da irati, kar bi znalo pomagati k ipolnejši sestavi zgodovine tl neriških Slovencev, in to kon- ■ i r)> mtriramo na en prostor, to jej ' Slovenski muzej v Cleve-| ' ndu. D Slovenski narodni dom na St. lair Ave., v Clevelandu je z •ganiziranjem Slovenskega na-' jdnega muzeja izpopolnil ve-igo našega narodnega udej-vovanja; je pripravil mož-3st, da končno ameriški Slo-j S snci zberemo v eno skupno žit-1P ico—v Muzej rekorde naših n ionirjev in naših lastnih del za ( iranitev za zgodovino našim d adočim generacijam o naših § rizadevanjih na raznih poljih, h Namen Slovenskega narodne-a muzeja je: zbrati skupaj vse ;evilke vseh slovenskih časopi-': 3v in revij, ki so kdaj izhajali I z Ameriki; dalje, knjige, bro-j„ _ire, pravila in zapisnike naših j ^ rganizacij in društev, slike in', rograme raznih priredb, kos-j^ .ime, regalije, znake, posebne j f idelke naših rojakov, iznajdbe f i razne druge zanimivosti, ka-ere bi znale služiti bodočim ge-eracijam kot časten spomin na 2 ionirje in na naša sedanja pri- [ adevanja. Zbrani materijal se t 0 uredilo, razstavilo in shrani- c a tako, da bo najbolje služilo : voj emu namenu. Narod brez svoje zgodovine § e mrtev, ne pomeni nič. Zato , e naša dolžnost nas vseh Slo- t encev po Ameriki, da delamo ] 1a to, da zberemo podatke, do- s ;umente, o naših pionirjih in o 1 edanjem delovanju, da bo do- ; tojen rekord v ponos bodočim reneracijam na njih pionirje. Zato ponovno apeliram na vse « imeriške Slovence, pojdite v ak- : 1 jo sedaj, brez odlašanja, zbe- : •ite kar imate shranjenega v ] >odstrešjih ali kod drugod, poš-jite vse take stvari naravnost ' Slovenski narodni muzej, 6409 3t. Clair Ave., Cleveland, O. 1 Pošljite stvari, ki menite da so )rimerne za muzej, sedaj, do-der živite, ker po vaši smrti se ahko zgodi, da bodo dragoce-losti ,ki jih sedaj tako vestno iranite, nerazumni ljudje sežgali s smetmi vred 11a dvoriščih. STe odlašajte z zbiranjem. Prič-lite še danes, ker jutri bo mor-la že prepozno. še to: zgodovinski materijal shranjen v Ameriki v Slovenskem narodnem muzeju o am&-riških Slovencih, je pod zvezdnato zastavo bolj varen kot kje irugje na svetu. V Evropi se vse presnavlja in, kar diktatorjem ni po volji, vse uničijo. Tam so tudi slovenski muzeji v nevarnosti, da jih sovražnik uniči. Zato shranimo naše stvari tukaj,! v gostoljubni Ameriki, kjer je] še do sedaj več demokracije, kot kjerkoli na svetu. Erazem Gorshe, tajnik Muzeja. Divača. — Antonu Periču iz, Brežec je zgorel voz, na katerem je bilo 15 stotov sena. škodn. znaša 5,000 lir. Piknik na zapadni strani v*a bol Minilo je eno leto odkar je na-še društvo Brooklynski Sloven- ^ ei štev. 48 SDZ imelo zabavo in jQ j prijateljsko razvedrilo v prosti1 naravi, ter vam sedaj zopet kli-,čem: "Dobro došli, prihodnjo 1 nedeljo 21. julija popoldan in vej zvečer na prostorih Doma Za- yp • padnih Slovencev na 6818 Deni- Qa son Ave." gr. Društvo Brooklynski Sloven-ci št. 48 SDZ uljudno vabi ce-njeno občinstvo od blizu in daleč vjc na poset. Veselični odbor vam bo postregel z najboljšim okrep- ^ čilom. go Ob vsaki veselici nas razvese- pr lijo prijazni pevci pevskega zbo- yo ra "Zvon", ter veseli Maplehaj- ^ . čani in upam, da se tudi letos „„ • T kaj vidimo ter zapojejo par pes- q£ ( mi v počast Ančkam in Jakobom, ker je njih god blizu. Pri- pr ! peljite vaše Ančke sabo, da se m . skupno pozabavamo enkrat v le- ^ I tu in to sedaj v nedeljo 21. ju-^ lija. Pa naj bo sonce ali dež, za- n€ Jbava se bo vseeno vršila, ker je j dovolj strehe in sence. ^ j Toraj na svidenje, na vrtu p. Doma Zapadnih Slovencev. ^ ^ Jakob Jesenko. 1 predsednik -£ -di Piknik si Društvo Cvetoči Nobel št. 450 . SNPJ priredi v nedeljo 21. julija _' piknik na SNPJ Zadružni farmi 1 na Heath and Chardon Rd. — Z( i (Route 6). — Članstvo SNPJ in & 1 drugih organizacij, kot tudi dru- 1 go občinstvo je vabljeno, da po- r< i I hiti na ta piknik. n ] ^__S e Poziv na jaVni shod 1 rr "i V petek 19. julija ob 8. uri d 1 zvečer se vrši v Hrvaškem do- p 'imu na 6314'St. Clair Ave. jav-[i 1 j ni shod. Predmet govora: Zakaj d ! je prepala Francija in dogodki k I na Balkanu. Govorniki: Leo s! Fisher, George Witkovich in St. Dedier. i- Vprašanje francoske propasti a si ljudje danes tolmačijo vsak i- po svojem, nekateri gredo celo ;e tako daleč, da zvračajo vso kriv i- do na francosko delavno ljud-0 stvo. r Dalje imajo mnogi svoj po-ie gled na Balkan in na situacijo ^ ;o Jugoslavije. Govori se, da je Hi-3- tier dobil simpatije v vladnih ; 10 krogih Jugoslavije in zopet na 3- drugem kraju slišimo, da vsi o narodi v Jugoslaviji pozdravlja-3- jo zbližanje Jugoslavije s Sov-m jetsko Unijo. T Zaradi tega sklicujemo ta . se shod, kjer se nam bo obširneje raztolmačilo celotno situacijo ^ e- na Balkanu. — Shod prirejajo v prijatelji miru, svobode govora š- in vprašanje. — Vstopnina pro- g st sta. j Pridite Slovenci, Hrvatje in r Crbi! 50 Vabi o-'bor J o- _ c Zadružen piknik , e- 10 Zadnjo nedeljo 14. julija se je 1 ž- vršil velik piknik naše Sloven- 1 h. ske Zadružne Zveze na Močilni- 1 č- karjevih prostorih, ter se je do-r_ bro obnesel. Dan je bil nad vsa 1 pričakovanja lep, sončen, da je 1 al kar vleklo človeka ven v nara- ! n- vo. In res je prišlo veliko ljudi, 1 er delničarjev, odjemalcev in pri- i d- jateljev Zadruge, na omenjeni < je prostor. se Iz celega prometa posebno iz 1 m števila prodanih tiketov se je vi- s so delo, da je bil piknik obilno 0-.r- biskan v zadovoljstvo direktori-a- ja in vseh drugih, vendar pa ne ; tj, j tako številno kot lansko leto, ki je' je bil nekak Zadružni rekord, ot Da ni bil tako obiskan kot la- j ni so trije vzroki in sicer: prvič , a. ker Zadruga letos ni imela pre- j voznih trukov, drugič ker se ni iz piknik vršil na društvenih pro-m štorih SNPJ, ker menda vsi ža ia vemo, da so ti omenjeni društveni izletniški prostori bolj pri- vlačni in ljudje gredo rajši ali fpgs bolj z veseljem na take pikni- K-* ke, ki se vršijo na društvenih prostorih kot na one, ki se vrši-jo drugje na privatnih prosto-rih. (Je pač tako in se ne da u-tajiti.) In tretjič je bil vzrok ta, da je imelo ravno isti dan svoj veliki piknik največje in najbolj vplivno dramsko društvo "Ivan Cankar", z zelo zanimivim programom in sicer cirkusom na prostem in to na prostorih društev SNPJ, kamor je neki prišlo ogromno število občinstva in kot se sliši in Čita, so bili vsi ti ^ ljudje zelo zadovoljni, in prav njj gotov sem, da bi stotine istih j{on prišlo na Zadružni piknik, goto- g vo je pa tudi, da bi prišlo dosti ]3en ljudi iz Zadružnlškega piknika na piknik dram. društva , Ivan ^ Cankar. nje] Podpisani je že eden, ki bi g. prav rad bil prisoten, pa sem moral biti na Zadružnem pikni- j ku in delati kot po navadi Tčot ney. odbornik. (No le potolaži se To- ne ne, tajnik "E". je pa bil na Can- ^err karjevem pikniku in je imel isto Vpr delo kot ti, da je spravljal sl^i- sr,e paj "Copake" in ni niti cirkusa pre mogel videti, čeprav je bilo le j par korakov od njegovega sedeža in on bi tudi bil rad na Zadružnem pikniku kot je bil do- 5 slej vsako leto. L. M.). r°č No, me veseli, da je prišlo do- P01 sti ljudi na oba piknika. Naj občinstvu naznanim in to dol že sedaj, da je direktorij Zadru- Pr* ge sklenil na zadnji seji 15 juli- čer ja (soglasno), da Zadruga priredi svoj piknik prihodnje leto na prostorih Združenih društev 1 S. N. P. J. bo1 Katero nedeljo ravno ne ve-mo še, najrajše bi ga priredili drugo nedeljo v juliju kot ga ■ prirejamo vsako leto. ko Se bomo že še pogovorili radi i datuma z oaborom teh izletniš-i kih prostorov. Upam, da je tak — 1 sklep pravilen. 1 S pozdravom, ]a Anton Jankovich Ba i --iz ; IZPRIMORJA Si J --ste Gorica. — Organi kvesture 30 Vs naznanili Josipa Zimiča iz Des- 1,2 kel in Josipa Podgornika iz Trnovega, ker sta prodajala drva 3 v Gorici na mestu, kjer je prepovedano in ker nista imela pred ^ 1 pisanega dovoljenja. j I Postojna. — Vsakoletni obisk ^ II postojnske jame za binkoštne nj praznike je bil tudi letos izveden s pritokom velikega števila lju- je biteljev podzemnih krasot naše jame. Paradi letošnjega napete- ^ e ga položaja pa je bilo opaziti, da (-1( ° ni število obiskovalcev doseglo V£ 0 tistega števila kot prejšnja leta. ^ a Trst. — Min. predsednik Mus- ZE solini je daroval za obnovitev katedrale sv. Justa 70,000 lir. jj 11 Za časa svojega obiska v Trstu jj ^ je daroval 100,000 lir. m Gorica. — Pri centralni po- g( staji se ie zaletel z motociklom v zid 29-letni Peter Podboršič. ^ e Prepeljali so ga takoj v bolniš- pj 1- nico pri sv. Jilrju, kjer je kma- «] i- lu nato umrl. d! )- Temnica. — Deželni inspek- di a torat za poljedelstvo je odredil k je v občini več poiskusnih polj, u i- kjer bodo preizkušali kake uspe- Z1 i, he daje na kraškem terenu žito p i- in krma. Oblasti si prizadevajo, k ii da bi kmetje sejali pšenico t( "Montana", ki daje največji pri- iz delek, čeprav kmetovalci neradi i- sejejo žito. " te 3- Trst. — V kleti družine Cam- g i- pani je prišlo do eksplozije o- 21 ie gljikovega oksida. Pri tem je bi- g, ii la težko ranjena služkinja Štefa- L nija Vidič iz Kanala. Ugotovili st a,- so, da se je plin uhajal iz veli- g( ič ;ke količine koksa. le e-1 Sv. Križ pri Trstu. — Pri ga- p. M šenju požara, ki je zajel grmi- £< 3- čevje je dobil težke opekline 76- jr 53 letni Anton Sedmak. V bolniš- -t- niči so izjavili, da je njegovo c •i- stanje nevarno. I ŠKRAT 1 A: "Slišal sem, da si se $ 1. Kako si pa zadovoljen z z8' >nskim življenjem?" B: "Zelo. Moja žena noče $ ;ne nove obleke, v planine J* 3dx, na počitnice tudi ne • ^ A: "Kako dolgo si pa ot jen?" : "Tri dni." Profesor razlaga v §oli znac8, va. Med drugim pravi, da ^ s prenese srepega pogleda. ^ :m pa pokliče dijaka & praša: "Kaj bi storil, če fei ® :edi pustinje naenkrat poj3^ red vami lev?" Dijak: "Izbulil bi oči." Ženka: "Šele teden dni sva P* □čena, pa že prihajaš ob onoči domov. Mož: "Oprosti, dušica ^ olgo sem potreboval, da ge rijateljem pojasnil, kako sr? en sem." Učitelj: "No, Gašperček, iomo videli, če znaš račuDa ti )evet dečkov se gre kopat v1' :o. Štirim je prepovedano , i v vodo. Koliko se jih 'je t°r': :opalo?" Gašperček: "Devet, gospo® itelj". .. Trst. — Pred sodiščem sta1,1 a kaznovana 32-letni 3ajc iz Postojne in Andrej ^ z "Ravberkomande" pri ^ itojni, ker sta ukradla 18 F rih debel tvrdki Rizzato & ™ itojne in jih potem prodala-/sak je dobil eno leto zapora L,200 lir denarne kazni. ANEKDOTA Sodelavci podjetja Bat'® žlinu prihajajo od časa do ^ iz vseh delov sveta v Zli*1' 1 bi tam poročali o svojih ^ njah in postavljali svoje pre ge. Pri neki takšni konfe^ je neki sodelavec iz Amerike P kazal par čevljev, ki jih je kupil pri konkurenci. "Tak čevlje bi morali tudi vi „ vati," je dejal Tomažu Bat'1-tem modelom bi lahko m11 zaslužili." Bat'a si je čevlje ( gledal od vseh strani, P°„ 4 jih je odložil in dejal: "Ti c< lji so neudobni. Takšne ^ more obuti le osel." — "* * gospod- šef, saj to nam biti vse eno," je rekel ^ čan, "glavna stvar je, da ^ prodajamo." Bat'a je odg "Nikar ne mislite, dragi da bi mogli s takšnimi ^ delati kupčije. Takšne ce ^ kupujejo samo neumneži umnežev z denarjem, I znano, ni mnogo, posebno Pa pri vas v Ameriki. Tiste re<^ ki so, pa lahko mirno prepllS te konkurenci. Milwaukee. — Poročila te dni Frank J. Levar in ^ Geraldine Bowitz; dalje sta 22. junija poročila Edward'p gel in Miss Mary LedbettC Long Beacha, Ca.1. Ženi^ starša, Mr. in Mrs. Mihael ^ gel, pa sta te dni praznovala letnico svojega zakona, in priliki doživela prijetno preS®, čenje s shrani svojih prijate in otrok. ' OGLAŠAJTE V- . "ENAKOPRAVNOST M. julija, 1940. ENAKOPRXV-NOST STRAN 3. Bombni napadi in ] protiletalska obramba --r Bombni napadi in baterije zo- s per nJe so malo starejši nego si i; običajno mislimo. Ne izvirajo iz svetovne vojne, temveč so oboje 's skoraj istočasno uporabljali že g dve leti prej, v balkanski vojni, { v tripolitanski vojni in Mehiki, i 1912 je divjala v Mehiki r zopet državljanska vojna. Gene-h ral Obregon in njegovi pristaši,'t so jih imenovali konstitucio- i c|> so se borili proti tedanji r vladi. Oblegali so pristanišče č Gayamas, a kadar so se mu r bhzali, sta ju dvfe vladni križar- g kl v njem obstreljevali in so se g »orali spet ffmakniti. i V Obregonovem taboru sta r služila francoski letalec Madon s j? avstralski mehanik Dean. Ta p moža sta si izmislila, da sta % svinčene cevi napolnila z dina-toitom in te primitivne naboje z ®Ja hotela metati na križarki. c Madon se je dvignil z edinim r alom, s katerim je razpola- r §al Obregon. Krožil je nad obe- f a ladjama in spuščal svoje i Mož pa ni poznal poseb- ( balističnih zakonov za te iz- g r«ke in tako so zadevali le ob c abrežja ter doke, ki so jih pa Popolnoma uničili. Učinek pa je E lik VSa*' V moralnem pogledu ve_ i , ^ekoliko dni pozneje se je i Šfcil z novo municijo. Med e v. Pa tudi vladne čete niso po- \ e- Na neki grič ob bregu c ^Postavile top, ki se je obra- t na vse strani, tako, da bi v °gel streljati tudi na letalo ^zraku. Tokrat je bil moralni je nek na njihovi strani. Madon ^ moral svoje bombe hitro od-in še hitreje pobegniti Strelki iz prvega "proti- ; ^alskega topa." Njegove bom- ' . So Večinoma padle v vodo in 'SO M i napravile nobene škode. ' < ki menja barvo : boI^Ponci, ki slovijo kot naj- i goi? VzS°Jitelji cvetja, so vz- : fta 1 r°žo, ki je v senci bela, i pa j°ncu Postane rdeča, ponoči ftiet Voščeno barvo. Vse te kj, am°rfoze si sledijo v zelo i ^^presledkih. °^ašajte v — j ^Enakopravnosti" Nos izdaja človekove lastnosti Tako vsaj pravijo tisti, ki modro razlagajo, da oblika nosu kaže na lastnosti njegovega imetnika. Če imaš debel in mesnat nos, si ljubitelj dobrega mesa in veselega življenja. Okrogel nos pravi, da tvoji možgani ne delujejo hitro in živahno. Ploščnat nos pa ti pove, da si zelo občutljiv. Tak nos so rojenice v zibelki dale ljudem z umetniškimi in umskimi sposobnostmi. Dolg nos imajo ljudje, ki se radi pečajo s skrivnostnimi rečmi, koničast nos pa je znamenje ostrega duha. Imetniki takega nosu so raziskovalci in radovedneži, ki nikdar dovolj ne vedo. Trdno usajen nos imajo ljudje z gospodarskimi lastnostmi in ki kaj dado na zunanjo čast in u-gled. ^judje z orlovskim nosom so zmožni junaških in pustolovskih dejanj, medtem ko široko odprt nos z močno razvitimi nosnicami označuje poltene ljudi. Kdor ima tak nos, ki je na koncu malo razklan, je velika dobričina. Človek s priščenjenim nosom in stisnjenimi ustnicami pa je trdega srca in lažniv. Zdaj pa si le oglejte svoje nosove, da boste videli, kaj ste prav za prav. Če kdo ugotovi, da ta razlaga pri njem nikakor ne velja, naj ne bo žalosten, saj se danes na svetu pridiguje še vse kaj drugega kot pametno, dobro ali resnično, pa vendar to ni. TANKI BRUHAJO OGENJ Kakor je naš list že poročal, so Nemci v zadnjih bojih začeli uporabljati tanke z novim orožjem, ki sicer ni novo, a doslej v tej vojni o njem še ni bilo slišati. To so tanki, ki sipljejo o-genj. Ti tanki naj bi skozi Flan-drijo šli do Rokavskega preliva. Kakor poroča dopisnik "United Press," prihajajo na pomoč nemškim edinicam, ki so jih zavezniške čete na pohodu proti morju zadržale. Francozi so v zadnjih dneh trdili, da so Nemci v desetih dneh izgubili nad 1400 tankov, oklopnih avtomobilov in drugih motornih vozil. Zavoljo tega so zašli v težave. Tanki, ki bruhajo ogenj, naj bi tu pomagali. Ti novi bojni vozovi so obo- roženi z dvema strojnicama in s 3.7centimetrskim topom. Metalec ognja je vdelan v dolgo topovsko cev in ga usmerjajo proti poslopjem, na katera briz- ' ga velike množine gorečega bencina. Ta vdira v notranjost poslopij ter jih zažiga. DOLENJSKI KMET IN CI- ' GANSKA NADLEGA Novo mesto. — Malokateri kraj na Dolenjskem ima naseljeno tako obsežno cigansko ■ družino kakor okolica Novega . mesta. 'Tod tabore cigani na prostem v majhnih šotorih, ki jih najrajši postavljajo ob gozdovih in cestah. Preživljajo se s priložnostnim zaslužkom pri delu na cestah in kamnolomih, kjer se včasih izkažejo kot izvrstni delavci. Toda stroj jim je večidel odvzel tudi ta borni zaslužek. Poljskih del cigani niso vajeni in jih kmetje ne jemljejo radi na dnino. Toda vsak človek se mora z nečem baviti, da se preživi. Zaradi škode, ki jo povzročajo cigani z načinom svojega življenja po gozdovih, senožetih in jeseni na sadežih, so cigani omraženi pri kmetih, ki morajo trpeti škodo. Zaradi tega povsod gledajo, da se ciga-1 nov čimprej iznebijo in prega-' njanci se selijo iz kraja v kraj pristojne občine. Cigansko romanje je večno. p- Najstarejša ženska v Jugoslaviji in na svetu Sarajevo, 30. junija. — V Bosanski Posavini v vasi Lipiku je bila zasledena najstarejša Jugo-1 slovanka, ki je prejkone tudi najstarejša ženska na svetu To je kmetica Stana, ki trdi, da ji je več kakor 150 let. Ta ; ženska je že v času "bosanske o- 1 kupacije po Avstro-Ogrski šte-1 la okoli 80 let. To se da ugotovi-1 ti, ker je imela tedaj vnuka, ki, je bil že 40 let star. Po tem bi' : moralo njej sami biti sedaj najmanj 142 let. Vsi njeni otroci in vnuki so že pomrli, a imela jih je okoli 900. Pravnukov ima, : kakor se ceni, okoli 500. Štirikrat je bila omožena, a ima še vedno dober tek in vid. Ta pri- j mer dokazuje poleg številnih drugih primerov trdoživih ljudi, kako čvrste in odporne konstrukcije pa dobrega zdravja je narod v Jugoslaviji. I Kampanja za "Cankarjev glasnik" sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK | mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO šE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE SE DANES! naročnina je: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1 ] tekom kampanja pošlje en dolar direktno jjfl u*ad Cankarjevega glasnika mu bo naročnin« & Citirana za pet mesecev. «o ttr t ~ 51 CANKARJEV GLASNIK JT' i'JI 64ll St. Clair Ave. Cleveland, Ohio OPERACIJA SLEPIČA PO RADIU Nekemu Louisu Cameronu iz Seattlea v Kaliforniji so izrezali slepič tako rekoč ob navzočnosti vse Amerike. Poleg o-peracijske mize je stal zdrav' nik, ki je poslušalcem s pomočjo mikrofona natanko opisoval vsako podrobnost med operacijo. Ob koncu prenosa je bil pa-cijent še dovolj krepak, da se je nasmehnil in zaklieal "svojim" poslušalcem po radiu razmeroma veseli "halo!" 515,000 BESED "AMERIŠČI-NE" Ameriški jezik se razvija do čedalje večje samostojnosti. V Ameriki tvorijo posebno dosti novih besed, ki jih britska angleščina ne pozna. To in pa drugi razlogi povzročajo, da se Anglež in Američan pogostoma že prav težko razumeta. Da je a-meriščina nekaj posebnega, je v ostalem razvidno tudi iz njenega besednega zaklada, ki obsega, kakor so našteli iz največjega ameriškega besednjaka, nič manj nego 515,000 besed. AVTO JE BIL HITREJŠI OD AEROPLANA Do 1. 1920 sta za brzinski rekord medsebojno tekmovala avtomobil in letalo in do tega leta so največje brzine dosegali na tleh, ne v zraku. Že 1. 1909 je avtomobil dosegel brzino 200 km na uro, med tem ko se je . moralo letalo zadovoljevati s 50 do kvečjemu 100 km. A še 1. 1913 je bila največja brzina za letalo 200 km, za avtomobil pa tedaj še večja. Ko je letalo 1. 1920 doseglo 275.862 km na u-ro, je avtomobil dokončno premagalo. DVE LETI POGREŠANO LETALO SO NAŠLI V Kordiljerih so našli neko potniško letalo, ki se je bilo zrušilo na zemljo pred dvema letoma, poleti 1938. Ob zasilnem pristanku so bile v aeroplanu štiri osebe. Tri so se očividno izgubile, kajti v ogrodju letala so našli samo okostje pilota, ki je ; umrl zapuščen od vseh zaradi pomanjkanja. OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" JmilRINEJ Ciste, cveile, zdrave ###•£KRASNE OCI m M 'ŽeS^fc^ipji-60 čudovita last. Murine mm- (iMMnKBF*^^^ očisti, m lajša ter Je o»- vežujod in neškodljiv. % V^S^^^r Knjigo Eye Care all Eye ^^VB iii^PuC V Beauty posiljemo bre*-| IIII D rY nlačno na zahtevo. Murine Co., Dpt. H. S., 9 E. Ohio St., Chicago __[ r-AN URGENT MESSAGE—. to women who suffer FEMALE WEAKNESS Few woman today are free from some sign te ' '"" • v' ' - - of functional trouble. Maybe you've noticed k#?Kvi^MMgM^. YOURSELF getting restless, moody, ner- L' -: ^^^HRH^^B^ vous, depressed lately—your work too much r >s) for you— r\/e )/ o** SHtf efo Jf C MX sedaj ne dovoli, da mu odkrije J svojo skrivnost —? Kakor blisk d v temo se je Janezu posvetilo ž vse prest an o trpljenje zadnjih v let; zgrozil se je pred nadalj- r njim življenjem; skozi tega naj r bi hodila on in Cilka, njegova i: Cilka, z zavezanimi očmi. Nagnil t | se je k ženi in jo pobožal po la- r seh: "Kar govori, Cilka, ti bo 1 odleglo." t "Mi bo. Samo če boš mirno r prenesel vso resnico ?" \ "Kaj bi je ne! Življenja ven- 1 dar ne bova stavila na laž!" j "Zato pa." Cilka je uprla po- s gled v naročje, Janez pa si je t prižgal cigareto, se obrnil tako, r 'da dim ni dosegel žene, in čakal, J kaj Cilka pove. \ "Veš, Janez," je spregovorila Cilka počasi in z ubitim glasom, t "da je najin fantek umrl koj po rojstvu in da pri zasilnem krstu { še imena ni dobil, sem kriva i jaz." { "Koga drugega skušaj pre- r pričati, mene ne boš," je pihnil s Janez dim iz ust. j "O, pač, pač," je hitela zatrje- s vati Cilka. Nagnila se je k možu in povedala, kakor bi molila l kesanje: "Bog me je kaznoval." 1 "Ne domišljaj si!" je oporekal i Janez ženi. ' Cilka pa ni hotela nič slišati, i Kar povzela je prejšnjo trditev: 1 "Zato me je udaril in z mano tu- s di tebe, ker sem bolj zaupala I grehu kakor Njemu. Se še spom j niš, kako ti nisem marala prej' i obljubiti, da te vzamem, dokler c se nisem čutila .mater?" "Seveda, prav ni bilo. Pa če r si ravno zaradi otrok morala pri . Viktorju toliko prestati in si na- ^ vsezadnje prišla ob vse — " "Molči!" je Cilka proseče narahlo zamašila možu usta. Ja- X nez ženi ni maral nasprotovati. Je bila že tako dovolj razburje- j na. Utihnil je. Oba sta molčala. Več kakor očenaš bi bila lahko zmolila, preden je Cilka spet iz-pregovorila: "Da se nisva nič prav razumela z Viktorjem, Bog mu daj dobro, niso bili krivi o-troci. Že —, morebiti kasneje." ' Cilki je začelo beseda zastajati. ——- i Išče se Išče se žensko za delati v ku- ' hinji in za pomagati v restavraciji. Za več pojasnil naj se pokliče BO. 9766. Išče se graduirano strežnico, ki bi delala v uradu zdravnika. Mora i-meti ohijsko licenco in mora | znati govoriti slovensko. Za več pojasnil naj pokliče KEnmore 6850 med 2. in 4. uro popoldne ali med 7. in 8. uro zvečer, ra-zen v sredo popoldne in v soboto večer. lanez je ugibal zakaj. Čakal je, 3a bo Cilka zmogla besedo, ki jo s že toliko let prikriva njemu in v i/sem. Niti z besedico je ni maral v motiti. Cilka se je naslonila na v mizo, si podprla glavo z rokama n in si z dlanmi zakrila oči: "Vik- k tor mi je predvsem zameril, da U nisem prišla k njemu taka, kakršna je mislil, da sem." Zadnje besede je izrekla Cilka šunko- n ma. Kar otrdela je in zamežala, kakor bi pričakovala udarca. Kako se je zmotila. Njeno uho t je pobožala Janezova mirna be- š seda: "Viktorju se je bilo pa res treba ujedati! Prav njemu! Pa š ne bom govoril, ko je mrtev." t Janez je malomarno in zaničlji-vo zamahnil z roko. , h Cilka je dvignila glavo: "In r ti nič ne rečeš?" "Kaj naj rečem ?" je Janez na v pol razprostrl roki. "Pač ni bilo j prav, sama praviš. Pokore si J prestala več ko dovolj. Oponesel 1; mi do danes te tvoje napake tudi p še nihče ni in nikomur ne svetu- I jem, da bi te zaradi tega skušal t sramotiti pred mano." p Cilka je sklenila roki, kakor bi prosila odpuščanja: "Ne, ne, Francelj ni tak," je Cilka nevede izdala ime svojega sokrivca. — "Tudi on se zaveda, da ni bilo prav. Popraviti je hotel. Pred kapelico na Kredarici me je prosil, naj bi postala njegova žena, pa sem ga zavrnila." "Še čudno," ji je smeje segel Janez v izpoved, "da nisi naredila še te neumnosti." "Janez!" je Cilka prijela moža za roko. "Saj sva se zmotila samo enkrat, res. Na Velem polju je bilo, ples in pijača sta naju spodnesla." j "Kaj pripoveduješ, ko te ne vprašujem!" "Janez, kaj nisi hud?" "Kdor je brez greha, naj vrže kamen nate. Jaz ga ne bom." i Samostojno društvo Ložka Dolina j , ■t i Uradniki za leto 1940 so sledeči: predsednik Frank Baraga, 1160 Addison Rd.; podpredsednik John Krašovec; tajnik Fr. Bavec, 1097 E. 66 St.; blagajnik in zapisnikar John J. Leskovec, 13716 Darley Ave. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu št. 4, staro poslopje. Društvo sprejme nove člane od 16 leta do 45 leta s prosto pristopnino ter zdravniško preiskavo. Društvo plača $200.00 smrtni-ne in $7.00 na teden bolniške podpore za $1 mesečnine. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se o-brnite na ^društvene odbornike. Cilka je po dolgem času spet stisnila spodnjo ustnico med pr- t ve zobe in se ostro zazrla možu { v oči, da bi ji ne ušla v njego- j i rem odgovoru najmanjša senca 1: morebitne neresnice: "Sedaj tako praviš, če bi bila pa jaz vzela tebe namesto Viktorja?" c "Prav tako bi bil razsodil." 1 "Moj Bog! In samo zato se te ; nisem upala vzeti." i "Prismoda!" "Janez!" Cilka je objela moža 1 tako prisrčno, kakor ga najbrže c še'nikoli ni. i Spet je veter prinesel vonj su- ; šečega se sena in venečega cve- 1 tja. 1 In Cilka je Janezu se potožila, i kako jo je bolelo, ko je Viktor < njega dolžil, česar ni zakrivil. 1 Več ko stokrat mu je dopovedo- ] vala in se rotila, pa ni hotel ver- i jeti. Možu je tudi povedala, da i Mince prav zaradi tega ni pusti- ( la same planiniti, da bi se ji ne ; primerilo, kakor se je njej sami. Prosila ga je celo, naj pazi na brata Matija, ona pa bo še naprej na Minco. "Najpametneje bo, če se kar najprej poročita," je razsodil \ Janez. ' Pred cerkvijo sta se pa prav > a takrat Matija in Minca čudila li-; 1 pi, kako je pod težo na. široko i j razpuščenega cvetja, kar upogi- \ bala veje. i Ravnika je zvabilo lepo ne- i deljsko popoldne, da je sedel na i kolo. Cerkev svetega Janeza se i je ogledovala v jezeru in drevje : in gore naokrog. Na mostu je ] Joža stopil na tla, prislonil kolo < k leseni ograji in se zagledal i čez jezero proti Ukancu. Kakor (< neprehoden zid sta stala v o- j: zadju Podrta gora in Bogatin, za j: tem pa se je skrival Krn. Dokaj ! hudega je prestal Joža med vojsko v njegovem kraljestvu in ni dosti manjkalo, da bi bil za vselej ostal v pravljičnih gorah. Ravnik sam ni vedel, kdaj je prišel pred kamnitng, "z lovor jem okrašeno ploščo v ogradnem zi- j du cerkve svetega Janeza. Pol-1 glasno je prebral : "Junakom Krna — branite-ljem Boljjnja!" Saj so minula že leta, pa Joža se je spomnil, kakor bi bilo včeraj. Sam je bil na dopustu, i Vojna vihra pa je poklicala v o-'genj vse v Bohinju nastanjene vojake.' Nazadnje tudi tisti® Bošnjakom ni mogla več pri®' nesti, ki so se pri Stari Fužifl vadili streljati s strojnicami j1 metati ročne granate, Joža p je srečal prav pri mostu. Togo'' no je udarjal korak ob lese"' mostnice in peseiti o rdeči, W in modri zastavi in o boju svobodo je kar parala duše. O krog sto jih je šlo ob šestih f'f čer čez most pri Sv. Janezu. ^ polnoči so bili že v sovražni I strelskem jarku. Vrnilo se jib J" j samo šestdeset: "Ni prav, da* j nam svobodo tako utesnili, " Bohinju, ki je pred vojsko vzcvf tel, sedaj skoraj sape zmanj^ je." Kakor bi hotel uiti krivi« se je Joža zavihtel na kolo in? odpeljal za jezerom mimo ^ tega Duha v Ukanco. Ravnika je pot užejala. S^ pil je na pivo. Od daleč ga jef pozdravljal stari znanec, P01 preglednik finančne straže. Vi tor Smodej. "Kaj si mar prestavljen f zaj v Bohinj?" ga je vp*>sl Jože. (Dalje sledi * POL LETNA RAZPRODAJA j Cene na vsem blagu so globoko znižane KUPITE SEDAJ PRIHRANITE SI DENAR! §1.00 moške praznične pa,: Bela flanela, 27 inč Ci A 2oc nogavice za žene j srajce, mere 14'/>-11 .. 3 # široka...................jd. O svilene ali bombažasle .. BO S1.00 trpežne overalls za 95c Polo srajce za dečke AM.: 35c Full Fashion nogavice / Q(; može, 38-44 ........... / VV 8 do 18 ..................10U .................... ©T7' - - ------ Moške nogavice za praznik' f*95c rjuhe, 81x90 ........COc 85c nočne crepe srajce O (i ali delo ........... ....... "V 38-44 ..................OY 25c moške kravate, lepe Pillows, 42x36 ...........1/J, C 85c Pralne obleke za žene1 C rtf poletne barve ............. * . i^W stalne barve, 36-44 ____ J ' ,! 15c jard, Hope muslin bel, {%('• S 1.00 obleke za deklice g* 29c ženske bloomers, lO^ 36 inč širok, ......... jd. " lepe stalne barve ....... iJ » stepins, panties ......... I * ' ' \ Prostor nam ne dopušča, da bi omenili vse predmete na razprodaji. PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠE CENE Rožance Department Store 40S East 156 Street blizu Waterloo Rd. ................................................... ........ •. 1 ■! ki | VAM DAJO DOBRO |_J P Ž-jlMKli m i' " jP^i m Bm&Sml š&m 9« ilMHl^liillH JSBt i wKf 'i^mml^k \ t v * \ Telefonska družba, kakor vse Ti, vešči možgani in roke drugo, trpi qd obrabljenja in skrbe, da telefonski sistem vremena. Toda dolga izkušhja operira v zadovoljstvo ob vsa- i je naučila Ohio Bell može, kemu času. V njem je vaša kdaj in kje naj gledajo za zagotovitev, da ob katerikoli "trouble." Njihova postrežba uri hočete, lahko pokličete; traja približno 15 let in to sistem bo pripravljen vam vključuje može, ki nasvetujejo naglo, točno in z malimi stro- in vodijo dela tako kot one, ški postreči, pa naj bo klic za ki plezajo na telefonske dro" zabavo, dobiček ali za nujno gove. potrebo. \ » THE OHIO BELL TELEPHONE C O* POZOR! - OTVORITEV GOSTILNE Naznanjamo prijateljem in znancem, da bomo v soboto 20. julija proslavili formalno otvoritev gostilne na 5422 Hamilton Ave. pod imenom "JOHN ČUC LUNCH" Postregli bomo s fino kokošjo večerjo in dobrim sve- j žim pivom in vinom. Še enkrat vam bo igrala dobro poznana Matt Hojerjeva godba iz Newburga za ples in zabavo. Se priporočamo za obilen obisk. — JOHN ČUČ. ^nmmmm««»!>8t>»»mmmtnmmtt>»»»»»i»»»m»ttm«mnt»>»»iiiii»»tttt. \ J-4 j > Ta kupon z ostalimi za ta teden, s 99c opravičijo | | osebo do skupine, katero lahko vidite v izložbe- | ; nem oknu našega lista, obstoječo iz 2 velikih žlic, | » 2 malih dolgih žličk in dveh malih nožičev. | J Zamenjate lahko te kupone v našem uradu. | ! Ako živite izven Clevelanda, in ne morate priti v | J urad, priložite 10c, za kritje stroškov pošiljatve, | j skupaj toraj $1.09. | ! Ako želite imeti ta pribor ali enega prejšnih po- | ; hitite in pridite ponj, kajti v zalogi bo samo še i » en teden, potem se oddaja zaključi. § > Naročite tudi lahko malo, v notranjosti z baržunom preoblečeno skrl- ® i njico za pribor (Silver chest) za 6 aH 12 oseb. Cena prvi $1.75 in S J drugi $2.25. ® j Ime ______________________________________ i J Naslov____________________________________ |