24. številka. Ljubljana, petek 30. januarja. VIL leto, 1874. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 go\&., za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom bs računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele z.i celo leto 20 gotd,, za pol leta 10 gold. — Za gospod« učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopno petit-vrste 6 kr., če se oznanilo_ enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača »tempelj za 30 kr. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Napredki v Hrvatskej. Ko so hrvatski narodni politiki revizijo nagodbe dosegli in bo z Magjari pobotali, znano je, da smo se mi in z nami vred i dragi sorodni sosedje tema nasproti jako reservi-rano zadržali. Priznati smo morali pošteno voljo, pat rij o tir o o namero mož , ki bo v Hrvatskoj v tem določevali. Nasproti pak so se nam sprememba nagodbe, cela „revizija", Tse nove pridobitve tako vrlo malostne in neznatne zdele, da smo se malo bali za svoje južne brate, da jih Magjar ne bi prevaril in se ne bi prevarili sami. Ta naša bojazen je gotovo izbajala samo iz poštenih nagibov, in, ako se hoče , iz zdravega patrijotičnega egoizma: ker osoda slaba ali dobra naših bratov Hrvatov je in mora biti v bodočnosti i našo. Njihove izgube so i naše, njihov napredek , i naš napredek. Osobito, ako smo pomnili prejšnje terjatve hrvatske, prejšnja dokazovanja hrvatskega prava, in to primer jali z realnimi uspehi, — bil je naš strah nevaren. Denes, po kratkem časa z veseljem kon statnjemo, da naša bojazen nij bila opravičena. Denes moramo Hrvatom priznati, da so modro ravnali, ko so se navidezno z mu lim zadovolili. Hrvatska napreduje z velikan skimi koraki. Naenkrat je prišel v zemljo red; dan za dnevom gine ona korupcija, ki so jo vsadili dolgotrajen državopravni boj in razne intrige strank ; uničuje se eno gneido za dragim, v katerem so se redile in gojile pijavke naroda in zatiralci narodovega napredovanja. V kratki dobi je hrvatski sabor sklenil mnogo koristnih zakonov, osigaral neodvisno svojo vlado, purificiral uže prilično svoje urade, dosegel vseučilišče', ki je potr- jeno, odpravil velike župane, te nedelavne in samo ŽeroČe trote v uljnaku narodne uprave. V kratkem času so popolnem izginili magja-ronski intriganti. Kakor se netopirji skrijejo pred svitlim dnevom v temne duplje, tako je zmanjkalo Kauchove svojati. Narodnjaki so v Hrvatski mnogo trpoli. Zdaj je vsa dežela narodna! Zdanja vlada je pokazala, da ne vredi baš toliko mrtva črka na papirji, osigurane pravice v članih in paragrafih, — nego da vse do tega stoji, kdo in kaki ljudje imajo izvrševanje zakonov v roci. In dosedanji uspehi Mažu-raničeve vlade ne samo da celo zemljo za-dovoljavajo, obetajo i nadalje koristen sad donašati in Hrvatsko tako utrditi, da bode zmožna svoj bodoči poklic v slovanskem jugu izpolniti. Iz državnega zbora. I I/,V. llop.J (13. seja 26. januarja.) V denašnji seji bo je o treh priložnostih pokazalo ono nasprotje, katero je v resnici v nemški usta-voverni stranki sami in bo je dozdaj le za silo zatajevalo in zakrivalo. Prava ministeri-jelna stranka, katera gre z Auerspergovim nii-nisterstvom po vsakem potu, sedi v centrumu; to so veliki posestniki iz Češkega, Moravskoga in drugih dežel , izvzemsi Galicijo. Levica pod vodstvom Herbstovim gre tudi navadno z ministerstvom, vendar je Herbst uže od nekdaj prevelik intrigant, da ne bi mu včasi veselje delalo, pokazati svojo moč in silo ministerstvu ter seveda v samo manj važnih vprašanjih glasovati s svojo gardo proti ministerstvu, katero ostane potem v ve liki manjšini. Kajti le če celi centi um in cela levica trdno skupaj držita, imata malo ve- čino v zbornici proti združenim drugim strankam. VeČina pa je le za 5 do 10 glasov, kar nij ravno ugodno za obstanek minister stva. Skrajna levica, tako zvani „Fortscbritts-klubu, katera obsega v naroduem obziru pru-solile Nemce, v političnem ozira napredujočo zlasti v konfesijonelnik vprašanjih do skrajne meje segajočo stranko, šteje kakih 50 udov. Ce se skrajna levica, kar se večkrat prigodi, združi z desno, to je s Poljaki in „pravno" stranko, ter z demokrati, Če pristopijo tudi Moravani in Slovenci, potem je 130 do 140 ministerstvu nasprotnih glasov in v takih slučajih odločijo Husini veČino in sicer — ministerijelno. Bilo je prvo branje četiri h ministerijelnih tako zvanih konfesijonelnih predlogov. Prva postava določuje vnanje pravne razmere katoliške cerkve ; druga vnanje pravne razmere samostanskih društev; tretja ureduje doneske cerkvenega premoženja do religijoznega fonda v prid potrebščin katoliškega kultnu a in četrta postava zapopade postavno priznanje verskih društev. Perger nasvetnje, da se te postave iz-roče posebnemu konfesijonelnemu odboru 20 udov, kar jo bilo sprejeto. Ste udi nov predlog zarad reforme vžitninskega davka se izroči finančnemu odboru, da si je Steudl dokazal, da bi moral poseben odbor to stvar pretresovati in daje finančni odbor uže tako z delom preobložen. Vse zastonj; predlog je od demokrata, ministerijelni stranki pa so demokrati še neljubši od desnice in zato se nobeden demokrat ne voli v nobeden odbor. Potem je na vrsti predlog, katerega je dr. Kopp od skrajne levico uže v prvi seji poslanske zbornice storil, predno je minister-stvo naznanilo in storilo svoje konfesijonelne Speče jezero. (Novela, francoski spisal Luoien Uiart, posl. Dav. 11 o.si n i k (1. nadaljevanje.) Neki večer, v dobi, ko se južni vetrovi prikažejo na obalih mehikanskega zaliva, to je v marciji, se obesijo na enkrat črni oblaki nad malo dolino. Blisk jih je prekrižava!. Ura je bila štiri, don Ludoviko je bil v mestu, donna Lorenca pa je zapove-dala, naj se začne zvoniti. V vsaki mehikan-ski haciendi se zvoni zato, da se delavci ■kličejo. Jek srebrnega glasu je letel od holmca do holmca, in kmalu bo se Indijani pokazali po vseh stezah, popevaje otožne slavodatke. Položili so orodje pod prostorne strehe. Razdelilo se je med-nje nekaj koruze, in vsi bo tekli potem v gozdove, kjer bo imeli koče. V haciendi, kjer je bilo ne kaj časa šumenje, kakor v panji, vse potihne. Vihar je prešel, ne da bi bila posebno razsajal. A elekriciteta, s katero je bil zrak napolnjen, je donno Lorenco vznemirjala. Urno zapovc, naj se osedla konj, ki ji je bil najbolj priljubljen. Potem pa se premisli, in ga zapove peljati nazaj v hlev. Jug je pihljal. Don Ludoviko ne pride k južini ; donna Lorenca izsesa nekaj sadija, potem pa gre na balkon. Ko se naredi noč, pokrijejo gosti oblaki nebo, in na skalah, ki so ograjale jezero, se pokaže ogenj, razuvitljevaje pot, ki pelje proti Kordovi. To je bila navada, ki jo je Lorenca imela, o temnih nočeh, ako njenega soproga nij bilo doma. Naslouena na balkon je zamišljeno opazovala Iudijana, kateremu je za-povedala zakuriti ogenj, in ki je odhajal in prihajal kakor senca kake prikazni. Rudeča luč je barvala pečine; veliki netopirji so se vrtili na žrjavico, drugi pa so plapotali nad spečo vodo, ki so je lesketala kakor zlato. Proti svoji navadi ta večer Lorenca nij šla spat. — Gospoda dolgo nij, deje čedna mestica, ki je čepela in čakala, kdaj jej bo gospa rekla, naj jo razplete. Đonna Lorenca se stresne. Urno se obrne proti liisini, in oči se jej zaleskečejo v temi. — Da, reče in stegne krasue roke, gospod se je zamudil, pa saj mi je povedal, da ga ne bo kmalu. — Kako piše veter, sennora! In vendar, le poglejte, na jezeru nij niti ene gubice. — Skale ga varujejo; pa ga tudi ne premakne nijena sapa. — To jezero spi, sennora, Indijani to trdijo. — Da to jezero spi, Ni Ida; pa naj ae jug spremeni v orkan, pa se bo jezero mo- predloge, da se naj voli odbor, ki ima izdelati iz lastne inicijative nove konfesijoneloe postave in zlasti z ozirom na ohligatorični civilni zakon, na odvzetje matic duhovnikom, I na odpravo seminarov in izrejo teologov na vaenčiliščih itd. Dr. Kopp utemeljuje svoj . predlog v daljšem govora ia ostro kritizaje razloge , s katerim Stremavr podpira svoje 1 postavne načrte. Dr. Kopp želi, da se kon- 1 fesijonelnema odboru, ki se ima v prihodnji t seji volili, uže zanaprej naloži, da mora izdelati tudi one postave, ki so gori navedene in ki se ne najdejo med vladnimi predlogi, i Centrum in levica s tem nijsta zadovoljna i in Perger nasvetuje, da se Koppov predlog i sicer izroči konfesijonelnemu odboru , a ne | da bi ta vezan bil, po teh vodilih ravnati se. i Pri glasovanji so za Koppov predlog bili samo skrajna levica in demokrati , cela i ostala zbornica nasproti, pravna stranka pa ] med debato in glasovanjem nij bila navzoČna. Tudi Poljakov iz početka nij bilo5 pa Aner 1 sperg, negotov za izid glasovanja šepeta s ZiemialknvHRim in pohlevni Florko, tako ga zovejo njegovi rojaki , hiti na moBtovž, da pridobi nekaj svojih poljskih privržencev. Sicer pa je bil ' nepotreben ta trud, ker je Herbst uže poprej bil komaudiral svoje čete proti skrajni levici. Koppov predlog se je potem po Porgerjevim nasvelu izročil kon fesijonelnemn odboru, da se nanj ozira, ako mu drago. Stroga ministerijelna stranka pa je celo proti temu predlogu glasovala. Nasvet, da bi pri sejah odbora, katere ima po Lienbaclierjevem predlogu preiskati uzroke denarno krize, vsi poslanci Rmeli navzoči biti, nij našel milosti pri onih možeh, ki se boje, da ne bi se razkrivale tajnosti, ki bi pokazale marsikaterega dozdaj še veljavnega moža telo iz poslanskih krogov v Čudnem svitu. Nasvet je bil z 82 glasovi centra in levice proti 72 glasom skrajne levice in desnice ovržen. Pri tej priložnosti jo demokrat Krona\vetter zopet prav osoljene resnice povedal borsijancem. Na koncu seje interpelnje skrajna levica predsednika poslanske zbornice, kako se je to zgodilo , da je neki časnik („Neue freie Presse" namreč) uže 23. januarja razglašal konfesijonelne postave, ko jih še nobeden poslanec nij v roki imel in se tudi 24. nijso bile dobiti v pisarnici poslanske zbornice. Interpelacija meri v prvi vrsti proti ministru rebiti preklalo, da bodevi videli njegovo globokost. Nilda je hotela odgovoriti. Sennora Lorenca ji položi roko na glavo, kakor bi hotela reči, naj molči. Po gorah so pokali veliki bori. Tožno tuljenje nekega šakala je pošiljalo po dolini žalosten jek. V taistem trenotku pridirja jezdec k ognju. Deset minut pozneje so sejali utrinjki, ki jih je Indijan metal v jezero, po skalah neŠtevilne iskre. Don Ludoviko se prikaže na balkonu. Donna Lorenca je počivala uže na fau-teuilu in je skoraj dremala. Ko pride soprog, mu poda roko. Don Ludoviko ji jo poljubi ter se vsedc k njej. Potem zvije cigareto, ter jo prižge. Donna Lorenca mu jo vzame z dvema prstoma, dene si jo v usta, ter izpušča dim skozi nosnice. Preden je on mogel začeti govoriti, mu pripoveduje ona, da jo delavce pred časom spustila od dela, ker se je bala hudega viharja; da je Tonatl zahteval, naj se mu plača za deset Ungerju, kateri vsako še tako tajno stvar v svoj ljubček, pola oficijozno „N. fr. Presse" vtakne, katera tedaj saj za pol dneva poprej, kakor drugi listi, take stvari prinese. — „Deutsche Zeitung", organ skrajne levice in demokratični listi pa nemajo take prednosti. Dr. Rechbauer je precej odgovoril in obžaloval, da se kaj tacega godi, kar je res na kvar zbornični Časti; a on tega nij kriv, ampak to se godi na drngem mestu, kamor njegova moč ne sega. Denašnja „N. fr. Pr.u se strašno jezi nad to interpelacijo in nad Rechbauerjevim odgovorom in se dela, kakor da bi po bog si vedi kakem velikem trudu in skrivnih potih dobivala take stvari, a vsak ve, da jej naravnost dojde iz ministerijelnega kabineta. Sliši se, da ima poslanska zbornica zbrana biti do 27. marca; potem sede delegacije meseca aprila do začetka maja; 11. maja pa se ima zopet zbrati državni zbor in zborovati do konca junija. Politični razgled. Notni 11 J«' sijoiief»iiit zakonskih osnovah se zdaj v nemškem novinarstvu največ piše. Večini teh listov je premalo in prene-določno, kar vlada predlaga, torej nasvetu-jejo dotičnemu konfesijonalnemu odboru, ki se bode volil, da nekatere določbe poostri. V o.f/rriArm zboru so magjarski poslanci na zahtevanje vlade ali državnega pravdnika sklenili, ruainskega poslanca Ba-besa sodniji izročiti zavoljo ostrega članka, ki ga je pisal v list „Albina." Srbski, ru-munski in „nekateri" hrvatski poslanci so proti tema glasovali. Hrvat Tombar je vpra- pijastrov poviša, da se je divjaku Juann rodil sinček j da se Antonio Lopez in Pepa Nonnez, katerih matere ste bile uže dolgo sprte, hočeta poročiti, in da je ona obljubila, da jima bo pomagala. — Kaj pa si ti počel, vpraša don Lu-dovika ter mu položi malo roko na pleča. Kako si se zabaval v mestu? — liil sem v gledišči. Wilson nam ne more dati več, ko še tri predstavo. V dvanajstih dneh hoče biti v Paehli. — Ali je tudi ponoči gledišče? — Tega ne. Toda ker sem komisar, moral sem pripravljati za pojutrajšnji ples. Dokončal sem svoje delo še le ob devetih, potem Hern šel večerjat. — Sam? — Ne sam. Bil je z menoj Šolar, Nićto, Vargas, amerikanski konzul in neki pribočnik francoskega poslanstva. VVilson nas je povabila, da bi naredili čast konzulu njene dežele, kajti ona je iz New-Yorka, ne šal, zakaj vlada ne preganja mađarske? „Reforme", ki zmirom še ščuje na Hrvate. Viiiiii|<» dr*«w. VmncosIctM narodna skupščina se je posvetovala o postavi reorganiziran ia bolje službe v vojni. Skof Dupanloup pravi, da je Francoska edina zemlja v Evropi, v katere vojni nij božje službe. Večjidel te postave Re je sprejel. Gambetta bo Broglieja inter-peliral zarad okrožnice, ki jo je tikoma merske postave prefektom poslal. Kiirlisti stoje pred mestom Santade-rom; železnico, ki pelje v to mesto, so razkopali, da iz Madrida ne more nebena pošta v mesto. Tudi telegraf so podrli, in so si napravili sami svojega, ki vse njihove sta-cije veže. Mtntifnnskn vlada je prepovedala razglašenje onega berlinskega telegrama, ki je trdil, da je depeša (renerala Gavona , ki io je Lamarmora objavil, falsifikat. Prepovedalo se je objavljenje zato . ker se Rim nij poprašal , in — ker ima Lamarmora prav. Prijateljstvo med Berlinom in Rimnm se je ohladilo. V italijanskem parlamentu bi se bilo skorjvj posnemalo Malinckrodta. Ntcntera je hotel govoriti o iziavah kneza Biimiarcka proti Lamarmori in interpelirati ministra zunanjih zadev. Le najboliši njegovi politični prijatelji so ga od tega odvrnili. „Gazetta d' Italia" opazuje k temu : „Naj je imel Ni-cotera kakoršen namen je hotel, njegovo vprašanje bi ne bilo na pravem mesta. Teško bi se mu bilo posrečilo „malo več luči" prižgati o ..malo več luči". Sodba o general Lamarmorovi knjigi je v Italiji trdna in naj Bismarck reče kar če, se ne bo spremenila. Minister zunanjih zadev hi interpelanta v nobenem obziru ne mogel zadovoljiti, kajti bil bi v strašnem položji tikoma obzirov, ki jih je dolžan nekoliko velikemu nemškemu kanclerju, nekoliko pa možu, ki je vedno odkritosrčno in častno Italiji služil. Častivredni go-Rpod Nikotera je molčal, in mi smo mu zato hvaležni." Dopisi. ¥k Idrije 28. jan. [Izv. dop.j Obljuba dela dolgove, pravil pregovor. Da bi g. Lipold vedel to resnico, gotovo ne bi se bil tako zadolžil. Za ono dobo, ko je nastopil po blagem, ljudomilem svetnika, Ilelmreichu izprazneno mesto, kot višji radarski svetnik, poudarjal je v svojem nastopnem govoru pri prvi konsultaciji rudarskih uradnikov, „da hoče biti dober, skrben oče vsem brez razločka". Zvest svojej pomepljivej besedi, moral bi bil pa Angličanka, kakor se jc večkrat trdilo po časnikih. — Govori tedaj španjski, ta pevka? — Tudi francoski in italijanski tudi. — Je-li močno lepa? — Videla jo boš, reče don Ludoviko, ter vstane. Njeni lasje imajo zlato barvo, oči nebeško, obličje pa ji je bolj bolo, nego lilija. — Tedaj postava iz voska! deje donna Lorenca smehljaje se. — Potem vstane iz fautenila, položi Čelo svojemu soprogu na ustna, ter reče: — Pozno je uže, jaz sem uže zaspana. — Idi tedaj spat, lepa sennora. Se eno besedo : ali greš pojutrajšnjem z menoj na ples. — Ako ti hočoš, se ne smem braniti. Don Ludoviko gre v svojo sobo, donna Lorenca pa se dolgo tava po terasi. Veter je nehal pihljati, zrak je dišal, kobilice dolgočasno in enakogla8no cvrčale v daljavi. gledati, da se godi uradnikom, učiteljem in delavcem enaka pravica. Za uradnike odrezati se — to je znal doslej zmerom, kadar je Slo jim plačo zvekšati j a nam se zdi, da je storil to bolj zbog tega, ker spada sam v njihovo kategorijo , ker je mislil: Bog je najprej sam sebi brado stvaril. — — Učitelji čakajo uže od kar je g. L. na krmila, na povišano plačo. Vsako leto na Silvestrov dan jim je zagotavljal : Vaša plača se letos gotovo zboljša. Pa še denes, to je sedmo leto tistega obetanja so odgojitelji mladine v istem finančnem položaji. Delo se jim dan za dnem množi, učilni načrt je vedno ostrejši, počitnic je zmirom manj, pritisk od zgoraj vsak čas hujši in despotičneji, skratka: zahteve višje — plača nekdanja. G. L. ne pomisli, da s tacim postopanjem zavira naš napredek šolski, zamo-ruje ljubezen učiteljev do izvrševanja svojega težavno ga poklica, da se bliža mogočesti, da mu učitelji znajo napovedati in tndi uresničiti svoj lastnovoljen odhod na druga mesta, kjer se je starim denarstvenim na-redbam slovo nže dalo. Kndnik prinaša na leto nad polodragi milijon dobička. Nijso-li torej gmotna sredstva tu, da bi se lahko prišlo v okom ae-danjim škandaloznim razmeram, da hi uči telji v svojih stiskah ne godrnjali vedno nad suhim plačilom? — Za časa 23. okt. pr. 1. ste bili gospodje vsi medeni, da Rte ujeli narodne učitelje v svoje zanjke. Takrat gospoda! Vam nij bil noben pot odveč, nikak-šen kraj neprimeren za prigovarjanje; takrat ste jim slikali zlate gradove in obetali mastne plače — sedaj pa, ko se je izpolnila vaša Želja, ne zmenite se zanje! Sicer pa izprevidijo drugi pametnejši možje, da ne bod« moglo več dalje tako naprej, zategadelj popustoma oni spopadla v „uradniškem društvu", katero pak g. L. vselej z besedami: „es lebt sich sebon so" konča. Šolskemu vodji je g. L. živ malik. Kakor šiba na vodi se treBe pred njim, v očeh mu nže bere njegovo voljo in še več stori, nego zahteva načelnik. Šolarjem je pred malo dnevi bral litanije pomenljivosti nemškega jezika zapo-vedovavši: naj med sabo izključljivo le nemški govore, in na potu deca v resnici pozdravlja z: gelobt sei J. K. Z učitelji ne postopa g. Juvan složno, nego dela za h r b t o m. Bliščeče se od rose, obsojano s tisoči leske-tajočih se zaželk je trata, kakor tndi speče jezero, v lepoti tekmala z nebesom. Ko se je mlada žena zjutraj zbudila, je njen soprog nže dirjal proti Kordovi. II. Mehikani ljubijo mnziko, in Mehika bi, kakor Pariš, ne mogla prebiti brez italijanske opere. Vsako leto, ako prijadra kaka pevska družba v Vera-Oruz, se začne vse gibati po meBtih, Čez katera ima iti, poRebno kjer so taki odri, kakor v Sontagu, v To-masiju ali Stefenonu. Sploh pa oder igralcem malo skrbi dela, kajti ako je treba, ga narede sami. Leta 1851 je slovela po vsi Mehiki "VVilson, prava nmeteljnica, ki rc nij sramovala svojega angleškega imena, da bi ga bila zamenjala z italijanskim. V Mehiki imajo komedijante radi. Tenorju ali pevki se odpro vsake duri. Glu-mače vodijo z enega banketa na drogi. Primadona mora najprej v velikih mestih slave nafteti, potem hoče še le, ako jo prosijo, ■ v. I»r<»žl4«»s»ia Okraja 27. jan. [Izv. dop.] Cital sem včeraj v „Soči" in denes v ^Slovenskem Naroda", da se snuje „Savinsko učiteljsko društvo". Kako ngodno naznanilo mora biti to vsacemu učitelju, kateremu je v resnici mar za bolje organizirane šole na narodnej podlagi, na katere j je edino mogoče naše slovensko ljudstvo na višjo stopinjo omike povzdigniti, kakor bo to storili uže dragi narodi. Pozdravljamo tedaj Vaše blago podvzetje nže zdaj. Morda bode mogoče, da o počitnicah vsa učiteljska društva na spodnjem Štajerskem p. v Celji Re Rnido, kjer se imajo razeovarjati o jako važnih šolskih stvareh p. o zboljšanju slovenskih šolskih knjig za pripravo na deželno nčiteljskn društvo, da dotični odposlanci ostanejo Rlovenskemn šolstvu zvesti, ter se ne dado od nemških nekaterih nam sovražnih neznačajnih učiteljev preplašiti in ustrašiti. Taki poslanci morajo se ve da, dobro podučeni biti o naših šolskih razmerah in potrebah slovenskega ljudstva. Vsa slovenska nČitelJRka društva na slovenskem Stajerji n: i bi se tedaj združila v eno drnštvo, katero hi edenkrat na leto skupaj zborovala. O posameznih in skupnih slindih naj bi se poročalo slovenskemu pedagogičnemii listu, katerega namerava naš vrli in neutrudljivi delavec na šolskem polii g. Lapajne zopet izdajati. Dolžnost naša je, da omenjeni list krepko z dopisi in pedaeotričrjimi članki podpiramo. Na spodnjem Štajerskem imamo uže sedaj precejšnje število učiteljskih društev, kar je dokaz, da so učitelji pripravljeni se za boljšo bodočnost slovenskega naroda truditi. To pa, kar si enkrat priborimo, imamo trdno držati, ter Re od liRtov, kateri so našemu slovenskemu SolRtvn in tiČiteljstvu nasprotni, no zapeljati pustiti. Mi ljubimo dom, in imamo tudi dolžnost, našo mladino zanj ogreti. Nasprotni listi naj se v gnji-lobni renegatske puhlosti napihujejo nad slovenskimi učitelji in liRti, kolikor jim drago. Nam pa je vzvišena ideja, ideja boljšega slovenskega šolHtva in splošna omika slovenskega naroda čez vse, in za to smo v učiteljski stan poklicani. — ¥as 9to$tCI3 v zgornji savinski dolini 21. jan. [Izv. dop.] Ko smo slišali, da se bode Savi na regulirala, veselili smo He, da sta vendar enkrat vlada in naš de- peti v manjših, skozi kateri ima iti, preden gre na ladijo. Leta 1851 je bil don Pedro Prieto prefekt v Kordovi. Trndil se je, in zaradi njegove udvorljivosti je Kordova, ako-prani mesto najmanjše vrste, prej slišala umeteljnico VVilson, nego Orizava, Pnebla in celo Mehika. V Kordovi je vse ploskalo mladi pevki. Ako so ljudje nehvaležni, Kor-dovani trotovo ne zaslužijo te graje; trije rodovi bodo morali prej izmreti, preden se ho v tem mestu pozabila čast, katero mu je prefekt preskrbel. Nilda naznani svoji gospe, da jc don Ludoviko zjutraj odjahal. Donna Lorenca smehljaje se vstane, da splesti svoje dolge lase, se obleče počasi, potem pa zapove, nai se ji osedla konj. liila je sobota. Na ta dan je don Ludoviko po navadi objahal svoje posestvo, da je videl, kaj se je med tednom storilo, da je grajal ali pohvalil delavce/ kadar jim je plačeval. Donna Lorenca reče poklicati oskrbnika. — Jaz nadomestujem denes gospoda, želni odbor sprevidela, kolike imenitnosti j tako reguliranje za vse savinske okraje. A nedavno je prišel deželni inženir iz Gradca, da začne prvotna dela in povedal nam je, da se bode Savina samo od Vrbovca (Alten-bnrg) navzdol jeziti začela. Ta vest nas je silno osupnila in precej so sklenile občine Rečica, K oka rje in Ljubno, obrniti se do deželnega zbora s prošnjo, da se naj savina struga popravlja gori do Ljubnega. Kdor pozna naše kraje, bode vedel, da Savina ravno po rečiški dolini največ škode dela in da je tam v mnogobrojne male struge raz-terena, da se splavi ((losi) samo v veliki vodi od Ljubnega plaviti dajo. Na ta način je samo po Rebi razvidno, da flosarska trgovina dosti škode trpi, ker so ljudje le na ugodno vndo, ne pa na nerodne čase za trgovino si-ljeni. Cestokrat se prigodi, da (losi čez celo leto iz Ljubnega ne plavajo in tako ubogi liudie še le jeseni z lesom v daljno Srbijo in Vlaško oditi morejo. Potem doRtikrat ne samo boljši Čas za trgovino zamudijo, ampak še celo na vodi zamrznejo j včasi je celo njihovo premoženje in življenje v nevarnosti, kadar začnejo vode led nositi. Od Vrbovca navzgor je še 120 žag in več novih se stavi. Na teh žagah se na leto 14,400 flosov odpravi, katerih vrednost se sme ceniti na pol milijona gold. Te številke zadosti jasno govore, za to upamo, da se vsliši prošnja naših občin in se reguliranje savine o svojem času nže pod Ljubnom začne. Domače stvari. — ('Ljubljanske šole) se začno 8. februarja. Glej uradno naznanilo na zadnji strani denašnjega lista. — (Iz kranjskega okraja) se nam piše: V Naklanski fari posebno v vaseh Rtrabinj in Cegclnica nže čez en mesec koze tako hudo razsajajo, da nij skoraj hiše, kjer imajo kaj otrok, da hi koz ne imeli, ne eden ali pa dva. nego vsi otroci, kar jih je pri hiši, in tudi odrastenih so se nže začele prijemati. Veliko otrok je nže za njimi pomrlo, pa doHedaj večjidcl taki, (kakor jih je v tej fari zelo veliko,) ki nijso stavljenih imeli. Tndi se pripoveduje, da jih imajo taki ki imajo stavljene, bolj malo in ne tako hnde, kakor tisti, ki nemajo stavljenih. Antonio, reče staremu slugi. Vzemi enega niegovih konj, da me spremiš; tvoji so se uže postarali in ne znajo več dirjati. Dve uri je dirjala donna Lorenca, belo oblečena, obraz zakrit z višnjevo zaveso. Držala se je konja za vrat, ter tekala po hribih, ali pa je, ležeča po krfnji, skakala čez prekope. Lijane so jej zaprle pot, ter jo zavile s konjem vred v svojo mrežo. Antonio je sč sabljo v roci hitel , da bi oprostil Rvojo gospodarico, katero so držale cvetoče veje vjeto. Včasi, na kaki višavi, je Lorenca obstala nekatere trenotke, da bi cenila globnkost kakega brezdna, da bi si ogledala gore, potoke, drevesa, vso veliko pokrajino, ki se ji je razprostirala pod nogami, ali da bi začudena zrla za urno senco, katero so delali orli, leteči nad planjavo, katero je solnce zlatilo ; a naglo je zopet začela dirjati. Človek bi mislil, da v tem dirjanji išče pomirjenja za kako bolestno misel. (Daljo prih.) — (l'reil celjskimi porotniki) bodo 2. 3. in 4. marca zaporedom tri tia-kovne tožbe proti „Marburger Zeituug4 zavoljo razžaljenja časti. — (Is Žab niče pri Loki) kc nam piše: Ko se je pretečeni vtorek zvečer poštni vlak po Rudolfovi žel«".uici proti Loki peljal, pade nekeum malo .njenemu popotnika, Ljubljančanu, ki je »kozi okno gledal, klobuk z voza na tla. Mož bitro vrata odpre, z vlaka za klobukom skoči ter z vso močjo telebi na tla. Sopopotniki so ga videli, da j« na tleb obležal, vendar pravijo, da se nij ubil. — (Požar). 27. t m. okolo poludne je kmetu A. Hladetu iz Rese v št. rupertskej občini na Dolenjskem hisa in kozolec pogorel. Ker je najprej začelo v kozolci goreti, sumi so, da je nekdo nalašč zažgal. Rešiti nijso mogli ničesa, kakor živino in od enega prešiča meso. 25. t. m. pa je pogorel malin pod Kalom v št. janški fari. — (Od sv. J ur j a pod Rifuikom) nam naročnik posestnik piše obširno tožbo, da je svet uže tako daleč prišel, da tam v bližini uže ženske službenice — — tabak kade ! Pač bolezen, v kateri tudi nij želeti, da bi se razširila. Razposajeni mladi mestni koketki smemo cigaretko v ustih še odpustimo, posebno, ako je kadilka lepa; a da bi nam dekleta-cigaro v zobeh postelje presti-ljale, ta napredek prepuščamo 21. stoletju. — (Izpod Storžiča) mi piše prijatelj 20. t. m.: Zanimiv dan smo včeraj pri nas doživeli. Takoj zjutraj je na vso moč snežilo ; mislili smo, da bode padel najmanje 1 komolec debel sneg. Proti 9. uri se pa na enkrat razvedri in gorko solnce nam posije tako, da je v dveh urah ves sneg skopnel. Imeli smo potem do treh popoludne prekrasen, gorak, pomladansk dan. Na večer je pa iz savske in kokriške doline začel tako močan sever pihati, da je opeko raz strehe metal in slamnate strehe neusmiljeno mesaril. Ljudje ■o po cestah komaj dalje mogli. Mislili smo, da smo na Krasa. —vir—. . — (Iz Trsta) se nam piše 29. t. m.: Podčastniki 17. polka baron Knhn napravijo v petek 6. februarja v dvorani „Monte verde" velik ples. Povabila so pisana v slovenskem jezika. Tako je prav! — (Deželna komisija za konjerejo) je imela 26. t. ra. sejo. Posvetovalo se je: 1. o predlagali na si. c. kr. polje deljsko ministerstvo tikoma premiiranj v prihodnjem septembra v H štacijah na Kranjskem v Cirknici, Ribnici, št. Jarneji, Mokronogu, Ljubljani, Kranji, Radovljici in bohinjski Bistrici. 2. Predlog na si. c. kr. ministerstvo tikoma piucgavskih žiebcev Krim, Javornik in Selo. 3. poročilo o subvcucijoniranih žrebcih. — (nN/)viceu) naj bodo „potroštane", če jim povemo po njihovem okusu, da res nij dr. Costa kriv koz v Ljubljani, nego le „brezverski 1 i be r a l i z e m", kakor ono mislijo Razne vesti. * (Amerikansk tdvoboj.) V Bam bergu se je 19. t. m. ustrelil mlad študent Volfgang Hartung. V njegovi listnici so našli pismo, v katerem staršem poroča, da se je moral ustreliti, ker je prevzel z nekim tovarišem zarad prepira amerikansk dvoboj, da, kateri med njimi črno kroglo vleče, ustreli se sam. ™~" Izdateb, in za uredništvo odgovoren: 1 * (f L i v i n g s t o n e), slavni afrikan-ski popotnik je v Afriki na driski umrl. Vsem bolnim moč in adruvje brez leka in brez stro koY. Revalesciere du Barry Vsem trpečim zdravje po izvrstni Revalesciere du Harrv, katera brca porabe leka in brez stroškov sledeče bolezni odstrani: bolezni ▼ želodci, v živcih, v praih, na pljučali, jetrab, žlezah, na »lisnici, v duS-njaku, v mehurji, in na ledvicah, tuberkolo, sušico, naduho, kašelj, ncprebavljivoat, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico iu bljuvanje tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki bo vsem lokom 7operstavljala so: Spričevalo št. 73.928. \Valdeg na Štajerskem, 8, aprila 1872. Hvala Vašej Revalesciere, katero som jaz, 50 let star mož, skozi 2 leti neprestano užival, sem od mojega lOletnegu trpljenja: otrpnost na rokah in nogah, skor popolnem ozdravel in opravljam, kakor v najboljših ('asih, svoje posle. Za to meni izkazano veliko OObjrtitO Vam izrekam s tem srčno zahvalo. Br. S i g m o. Spričevalo št. 9:5.268. Trapani v Siciliji, 18. aprila 1870. Moja žena, žrtva straSnih, nervoznih bolečin, s hudo oteklino na celem životu, s srčnim bitjem, nespečnostjo in vraničnico v najhujši stopinji, jc bila od zdravnikov za izgubljeno zmatrana, kar Bom so odločil pribežati k Du Barry-evi neprecenieni Reva-loBciere. To izvrstno sredstvo je na začudenje molih prijateljev, v kratkem času one strašne bolečine ozdravilo in mojo ženo tako okrepčalo, da se pe, dn-siravno 49 let stara, plesov udeležiti mogla, lo Vam naznanjam na korist vseh enako trpečih in se Vam srčno zahvalim. Atanaaio llarbera. Tečnojii kot meso, prihrani Revalesciere pri odraficenih in pri otroetb 50krat svojo ceno za zdravila. V plehaatih puiioah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gohL 60 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Revalesciere-Bi scui ten v pušicah a 2 gold. 60 kr. in 4 gold. 60 kr. — Revalesciere-Chocolatće v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. &0 kr., 24 tas 2 gold 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta> 10 gold., za 288 las 20 gold., — za 576 tas 36 gold — Prodaje: Barry du Barrv & Couip. ua l>u-uiftjl, WnlHWliK»n»e št. 8, v LJubljani Kd. Mabr, v Gradel bratje Oberauzmuvr, v laa-broka Dieehtl £ Frank, v Olovci P. Hi m bacbor, v LouAft Lud vi g M ill 1 «r , v Mizriboru P. ,Kolotnik & M. Morič, v Merizuii J. H 8 točk ha u a en, kakor v vseli mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po postnih nakaznicah aH povzetjih. Opomenica. Konkursi t Mesto c. kr. deželnega živino zdravnika pri c. kr. deželni sodniji kranjski, do lf». feb. 1874. — Za politično upravo ua Kranjskem dve1 mesti konceptnih praktikantov s 500 gld. adjut. na, leto, do 20. febr. t. I., pri c. kr. do/. Inom predsed-ništvu za Kranjsko. — Na deželni gozdarski šoli v, Snežniku služba učitelja za naravoslovske predmete: (fiziko, kemijo, mineralogijo, botaniko, zoologijo) s! posebnim ozirum na gozdarstvo, z 800 gold. in stanovanjem, za sedaj provizorično, do 15. februarja t. 1. pri Kranjskem deželnem odboru. ^— 1'ri d«Žd-noni pomoćnom uradu dve mesti kanci ijskih asistentov s 500 gold. na leto in 50 gld. ptt.otno doklade. v 4 tednih pri kranjskem deželnem odboru. — Vri c. kr. okrožni todniji v Novem mestu mesto kanili-sta, do 24. februarja t. I. — V okrožji finančne direkcije ljubljansko tri davkarska mesta, IX. redu, event. konfrolorska mesta X. reda, event. mesta davkarskih adjunktov, event. mesta davkarskili praktikantov z letu rini :M() gld., ali brez adjiuuuia, v 3 tednih — Pri v. kr. okr. sodniji na Vrhniki mesio okrajnega sodnika Vili. reda, do 1». febr. t. I. pri ces. kralj, predsedništvu dež. sod. v Ljubljani. — Pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani mesto predstojnika deželne takle in zemljiških knjig, IX reda, do 10. februarja t. I. — Tobačna zuloga v Radečah do 9. felir. t. 1. pri c. kr. finančni direkciji v I j ubijani. Umrli v IJul»U**ul od 28. do .6. januarja. Karolina Presterl, hiSina, 22 L, na tifusu. — Terezija Kožolj. zasebnica, 54 1., na krvnem toku. — Neža Crne, liči krojača, 3 dni stara, na božjasti. — Martin Srebolnjak, kaznouec, 701., na oslabljenji. — Ivan Comelli, stavec, 1., ua vneiji možganov. — Helena VVagner, ubožica, 62 I., na vnotici. — Ludvig Hribar, žel. uradnik, 23 L, na hrtiki. — Fr. Povšo. žena hišnega posestnika, 38 1., na mrtudu. Dunajska borza 2i>. januarja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 gld. 60 K notni drž. dolg v srebru . . 74 „ 75 lortO dri. posojilo.....tOti w 60 A kotle narodne banke . . 993 „ — Kreditno akcije ... . 242 , 75 London . • . . . . . .112 „ 80 Napol..........9 „ 2 C. k. cekini...... . — „ — Srebro.....' .... 107 .20 Razglas. Z obzirom na sedanje stanje kužne bo kzui koz v Ljubljani, katero daje upanje, da bo pojenjala, se po nasvetu zdravniške komisije ljubljanskega mesta na vseh javnih in privatnih učilnicah nadaljevanje poduče-vanja na 3. februarij zaukaže. Dalje se določuje, da mora vsak učenec, kakor brž je zbolel, le potem šolo zopet obiskati, ako se izkaže z zdravniškim spričevalom ; da je učencem iz fami lij, kjer se kozavi bolniki zdravijo, obiskovanje šole prepovedano, dokler bo bolniki v liiši, in da smejo zopet v šol o vBtopiti lc potem, ako se morejo z zdravniškim atestom izkazati; da ni morajo dalje oni učenci, ki še nemajo koz stavljenih, takoj dati staviti jih od mestnih zdravnikov. Končno se zapoveduje, da ec šolske sobe in stranišča po šolah redno iu popolnem desiuMcirati morajo, dokler se z ukazom to ne ustavi. Kar se s tem sploh na znanje daje. C. kr. deželni šolski svet za Kranjsko. V Ljubljani, 28. januarija 1874. Predsednikov namestnik: C. kr. dvorni" svetovalec Lotar knez Metternich i. r. Ženitna ponudba. Neoženjen, 21 let fctfcr, želim deklice od 17—20 let staro v zakon, katera ima 2000 — 3000 gold. premoženja. Službo imam stalno s 500. gld., toda v kratkem pričakujem So boljše plače. Deklica, ki bi me hotela, naj ini posije fotografijo z napisom: J. M. poste ' restante v Moravče. (22—1) 111 l l 111111111 V najem za 3, oziroma več let se, daje lil«a. « ■gi pritlična, s krčmo in štacuno vred ■ tpri sv. Rolfauliii iia 14 o g u. m okraja orinu&liegf*, pod dobrimi - pogoji. — Dotični dopisi naj so po-T šiljajo pod napisom Blaž Stiberc, posestnik v 1'u sencih pri (L mužu (M—l) (Friedau). M 1 I I I 1 I I I I I I I * Mladenič, kateri je vsaj 3. učilniski razred dovršil, kateri je poštenega značaja, dobi takoj službo kot učenec v pro-dajalnici vsakovrstnega blaga, z dobrimi pogoji pri (17—3) Janezu JBrinSeku, v Trnovem na reški cesti. van iS eni en. Laainina in ti.sk „Narodne Ubkarue".