Leto LXIV«, ŠL 187 Ljubljana, četrtek 20« avgusta 19)1 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzema! nedelje in praznike. — Inserati do SO petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst & Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva oHca it. 5 Telefon št- 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg: št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 1*0. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — «-- Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. DEMISIJA VLADE GROFA BETHLENA Z odstopom grofa Bethlena, ki se umika iz političnega življenja, se madžarska notranja in zunanja politika ne bo izpremenila Budimpešta, 20. avgusta. Včeraj dopoldne je grof Bethlen podal regentu Horthvju demisijo svoje vlade, ki je bila sprejeta. Mandat za sestavo nove vlade je bil kmalu nato poverjen grofu Karo-lyju. Nepričakovano demisijo kabineta pojasnjujejo uradno, da je ministrski predsednik Bethlen po tolikih letih napornega dela potreben počitka, toda v političnih krogih govore, da to ni vzrok Bethl eno vi demisiji, nego komplikacije v Parizu pri pogajanjih za madžarsko posojilo. Budimpešta, 20. avgusta. V političnih krogih računajo s tem, da se bo grof Bethlen za bodoče popolnoma umaknil iz političnega življenja, že danes se je govorilo o konstituiranju prehodne vlade, v kateri grof Bethlen ne bi bil zastopan. Na gotovih mestih zopet zatrjujejo, da je bil grof Bethlen prisiljen podati ostavko na željo inozemskih faktorjev. Drugod izjavljajo, da je njegov izstop iz političnega življenja namenjen le za določeno dobo, ker je treba rešiti nekaj važnih zunanjepolitičnih vprašanj, ki se jih sam ne more lotiti. Opozicija računa seveda s tem, da se grof Bethlen ne bo več vrnil v politiko. Budimpešta, 20. avgusta. Izredno interesantno je v sedanjem političnem položaju dejstvo, da regent Horthv po demisiji grofa Bethlena ni sprejel niti predsednika parlamenta, niti predsednika senata, kakor bi zahteval parlamentarni običaj. Ko je grof Bethlen včeraj ob 10. dopoldne podal demisijo, je bil takoj sprejet vodja unita-ristične stranke Festav ter nato vodja druge vladne stranke predsednik krščan- skih socialcev Ernst. Nato je bil dopoldne sprejet še bivši finančni minister Tišine vlade Teleszkv, čegar avdijenca je trajala celo uro. Ko mu je regent ponudil mandat za sestavo vlade, je Teleszkv obrazložil, zakaj ga ne more sprejeti, ter je predlagal, naj poveri mandat grofu Karolyiju. Na ta način je Teleszkv formalno predlagal isto kakor grof Bethlen in je regent poslušal njun nasvet. Budimpešta, 20. avgusta. Včeraj popoldne in zvečer so se nepretrgoma vršila pogajanja design i ranega ministrskega predsednika grofa Karolvija z zastopniki političnih strank. Uspeh je izostal in je celo nekoliko razočaralo, da grof Karorvi ni vodil svojih pogajanj v smeri širše koalicijske vlade, temveč z oči vidnim namenom, da bi sestavil novo vlado zopet na podlagi stare vladne koalicije. Popoldne je bila seja glavnega odbora socijalistične stranke, na kateri je bilo ugotovljeno, da ne gre za izpremembo režima, temveč samo za sestavo nove vlade. Socijalni demokrati zahtevajo, naj se takoj skliče parlament, ki naj sklene izpremembo sedanjega volilnega reda in razpiše nove volitve, da bo dobil madžarski narod svoje upravičene zastopstvo v parlamentu in v vladi. Bethlen o vzrokih svoje demisije Budimpešta, 20. avgusta. Madžarski dopisni urad objavlja izjavo grofa Bethlena, v kateri pojasnjuje vzroke svoje demisije. Med drugim^ naglasa: . Ker se je posrečilona jefi veliko ino- zemsko posojilo v višini 5 milijonov funtov in ker je vlada skupno z odborom tri in tridesetih sestavila točen sanacijski program, ni nobenih ovir, da bi ta program izvedli drugi ljudje, ki so še bolj čili in sveži kakor pa jaz, ki sem že deset let na najodgovornejšem mestu. Težke borbe, ki sem jih vodil v tej dobi, so tako omajale moje zdravstveno stanje, da se moram vsaj za nekaj časa umakniti iz aktivnega političnega življenja. Moja demisija je obenem najboljši dokaz, da se nam je posrečilo omiliti finančno in gospodarsko krizo in omogočiti povratek v normalno gospodarsko življenje. Politični sistem ni vezan na ljudi in zato se todi dosedanja notranja in zunanja politična smer ne bo prav nič izpremenila. Ostal pa bom še tudi nadalje aktiven političen sotrud-nik, na katerega se lahko sedanji sistem vedno nasloni. Kaj pravi francoski tisk Pariz, 20. avgusta. Demisija madžarske vlade je izzvala v vseh političnih krogih veliko presenečenje. Francoski listi za enkrat še .-ne objavljajo skoro nikakih komentarjev. Večinoma izražajo mnenje, da je.kriza deloma posledica zdravstvenega stanja grofa Bethlena, v glavnem pa izzvana zaradi finančne krize in dogodkov zadnjega časa. »Populaire« misli, da se na Madžarskem s tem ne bo ničesar izpremenilo in izraža sum, da gre morda le za spreten manever grofa Bethlena, ki naj olajša restavracijo '^HabslrarZJOiov. Angleški sanacijski program Znižanje plač ministrov in javnih nameščencev za 20 % — Pred poviSanjem carin — Odločilna seja izvršnega odbora delavske stranke London, 20. avgusta. Včerajšnja v vseh političnih krogih z največjo napetostjo pričakovana seja vlade ni prinesla pričakovane odločitve glede sanacije angleških državnih financ Seja vlade je trajala celih 9 ur do 11.30 po-nočL Kakor poroča današnji >Daily Herald«, na seji vlade ni prišlo do sporazuma glede sanacijskega programa, ki ga je sestavil ministrski odbor na podlagi predlogov in poročila komisije za štednje. Vlada je v načelu sklenila, da se podpora za brezposelne ne zniža, marveč se namesto tega znižajo ministrske plače za 20 odstotkov, sorazmerno pa tudi plače sodnikov, policijskih nameščencev, učiteljev in drugih državnih uslužbencev. V načelu je bilo sklenjeno tudi povišanje sedanjih davkov, vendar pa se bo o višini tega povišanja sklepalo šele naknadno. Najvažnejši problem, uvedba finančnih carin v izno- su 10 odstotkov sedanjih carin, je ostal še nerešen. V vladi glede tega ni prišlo do sporazuma, ker se del ministrov povišanju carin odločno upira. Sklepi vlade bodo danfis predloženi voditeljem opozicijskih strank, za popoldne pa je sklicana skupna konferenca vlade in eksekutive delavske stranke. V političnih krogih sodijo, da bo na tej konferenci padla odločitev o nadaljnji usodi vlade. London, 20. avgusta, d. V London so se vrnili vsi voditelji opozicijskih strank, da bi bili v slučaju potrebe na razpolago ministrskemu predsedniku v razgovorih o položaju. Listi izražajo pričakovanje, da bodo predlogi vlade sprejeti na skupni konferenci generalnega sveta strokovnih zvez ter ekseku-tivnega odbora delavske stranke kljub mnogim diferencam. Ako se to zgodi, bodo predlogi vlade nato predloženi opozicijskim strankam. Olajšave za gozdno industrijo Pravilnik za izvrševanje zakona o olajšavah gozdni industriji Beograd, 20. avgusta. AA. Na podlagi zakona o olajšavah gozdni industriji zaradi krize je minister za šume in rudnike dr. Stanko Šibenik predpisal pravilnik o podeljevanju olajšav gozdni industriji. S tem zakonom predvidene olajšave se bodo podeljevale na podlagi dolgoročnih in kratkoročnih pogodb predvsem osebam, ki jih bo precenil minister za šume in rudnike in pri tem upošteval razmere vsakega prosilca in stvarno upravičenost njegovih zahtev. Glede podelitve olajšav ali odgoditve preli m in axj a po določbah posameznih pogodb in tega zakona (§ 1 točka 1) je treba v sporazumu z dotičnim podjetjem določiti pri pristojni gozdni direkciji rok odgoditve oziroma reparticijo preliminar-ja na prihodnja leta. Ta predlog je treba predložiti o potrditev ministru za šume in rudnike. Odgodite v kupnine oziroma predujma na preliminar za 1. 1929/1930 v smislu § 4 odstavek 1 tega zakona se nanaša na predujme in na morebitne državne terjatve, ki izhajajo iz že sestavljen* obračunov, ali pa iz onih, ki se bodo sestavili za les iz teh preliminarjev. Odgoditev predvidenih obročnih odplačil je lahko mesečna in se ravna po višini državnih terjatev in po moči podjetnikov, kar preceni minister za šume in rudnike. Zaradi olajšav, predvidenih v tem zakonu, mora vsak prosilec izročita primerno taksirane vloge preko gozdnih direkcij. Prošnja se mora sklicevati na določbe obstoječih pogodb in na podlagi teh pogodb izdanih uradnh sklepov (odlokov, obračunov itd.). Glede olajšav v zmislu § 4 tega zakona mora vsak prosilec navesti jamstva, ki jih nudi v pokritje državnih terjatev. Kot jamstvena pisma se sprejemajo samo jamstva prvorazrednih denarnih zavodov, registriranih v ministrstvu financ, hipoteke, kjer morajo biti državne terjatve na prvem mestu ter vrednostni papirji s pupilarno varnostjo. Olajšave § 4 se ne bodo dovolile brez zadostnih jamstev. Šumske direkcije bodo predložile izročene prošnje s konkretnimi predlogi v obliki nujnih vlog ministrstvu za Sume in rudnike in bodo priložile obenem poročila, da je prosilec v celoti zadostil svojim plačilnim obveznostim iz prejšnjih let v smislu § 5 zakona, nadalje, da je po dosedanjih izkušnjah direkcije dober plačnik. Glede jamstev mora direkcija posvetiti največjo pažnjo denarnim zavodom, ki jiamčijo, in mora o tem poročati. Prošnje, ki ne soglašajo s tem zakonom, bodo rešile gozdne direkcije same in jih bodo odbile. V tem primeru se sme stranka pritožiti na ministra za šume m rudnike. Francosko-ruska pogajanja Pariz, 20. avgusta. Kakor poroča >United Press« je bala baje med Francijo in Sovjetsko unijo sklenjena nenapadalna pogodba, na podlagi katere sta se obe državi obvezali, da bosta ostali v primeru ne-izzvanega napada od tretje strani strogo nevtralna. Pariz, 20. avgusta. AA. >Intransi-geant« demantira vest, da bi bdi med Francijo in Rusijo parafiran pakt o jamstvu pred napadalno vojno. Vest je vsekako preuranjena. Med trgovinskimi pogajanji med Francijo in Rusijo so delegati sicer govorili o tem pakta, vendar pa sklepa o njem §e mL »Vila Velebita« v Napulju /Wm, 30. avgusta. AA. Agencija Štefani poroča iz Napulja, da je tjakaj prispela jugoslovenska šolska ladja »Vila Velebita«, ki bo nadaljevala pot v Marseille. Razfckavanje Grenlandske Parii, 20. avguste. >Matin< poroča iz Osla, da se je dvema Norvežanoma, Mehre-nu in Hodegaardu posrečilo priti preko Grenlandije prvič v smeri od zapada proti vzhodu ter premagati pri tej priliki tudi oromni grenlandski lednik. Oba raziskovalca sta prepotovala na saneh okroglo 1000 km in sta včeraj prispela zdrava na vzhodno obalo Grenlandije. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2285.66—2292.49, Bruselj 789.40—791.76, Curih 1102.06 do 1106.36, Dunaj 796.77—799.17, London 275.23 do 276.06, Newyork 5654.84—5671.84, Pariz 222.03—222.69, Praga 167.84—168.34, Trst 294.44—297.34. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9. 055, London 24.985, Newyork 514.25, Bruselj 71.65, Milan 26.015, Madrid 45.40, Dunaj 72.30, Sofija 3.725, Varšava 57.65, Budimpešta 90.025, Bukarešta MOL Notar Aleksander Hudovernik Ljubijana, 20. avgusta. V kratkem presledku 14 dni je posegla neizprosna smrt že drugič v vrste naših pravnikov in nam iztrgala enega najmar-kantnejših mož našega javnega življenja. Pozno ponoči je zarisnil za vedno svoje blage oči notar, predsednik notarske zbornice in prvoinestnik CMiD g. Aleksander Hudovernik. Bolehal je sicer že dober mesec, vendar je pa prišla vest o njegovi smrti nepričakovano, saj smo bili vajeni videti tega simpatičnega moža na ljubljanskih ulicah kot trdno korenino, ki se ji še ni poznalo sedem križev. Zgodovina se ponavlja. Predsedniku advokatske komore dr. Danilo Majaronu je sledil v kratkem presledku v večnost še predsednik notarske zbornice. Pred 30 leti, 15. januarja 1901, je umrl v Ljubljani predsednik odvetniške zbornice dr. Alfonz Msche. 14. junija istega leta je pa pobrala smrt predsednika notarske zbornice g. Ivana Gogolo. Narodni veljak, prezaslužni naš javni delavec, odhaja v večnost poln delovne moči in načrtov za bodočnost. Pol leta je tega, ko smo mu vsi iz dna srca čestitali k 70 letnici rojstva z iskreno željo, da bi nam ga usoda ohranila še dolgo vrsto let tako čilega, marljivega in požrtvovalnega, kakor je bil do svojega življenjskega jubileja. Pa je hotela neizprosna usoda drugače in zdaj ga ni več med nami. Pokojni Aleksander Hudovernik je bil rojen 21. februarja 1861 v Stični, kjer je bil njegov oče sodni uradnik, brat pa znani glasbenik Ludovik, ki je leta 1901 umrl kot kapelnik stolne cerkve v Mariboru. Gimnazijo je dovršil Aleksander v Novem mestu leta 1878 in zamudil ni nobenega sestanka, ki jih prirejajo vsako leto novomeški dijaki v Ljubljani. Po maturi se je vpisal na juridično fakuteto na Dunaju, kjer je svoje pravoslovne študije dovršil leta 182 Posvetil se je notarijatu in je služboval v Kranjski gori in Kostanjevici, od leta 1904 pa v Ljubljani, kjer ga je notarska zbornica leta 1919 kot odličnega pravnika in najboljšega kolego izvolila za predsednika. Že na vseučilišču in pozneje kot notar ii« pokojni neumorno sodeloval pri našem listu im pisal zanj znamenite uvodnike o narodnih vprašanjih, zanimive članke o pravnih problemih m tudi listke najrazličnejše vsebine, posebno pa se je s svojih spisi uspešno boril za pravice slovenskega jezika pri sodišču. Kot pravnik je posebno mnogo pisal za Moschetov »Slovenski pravnik« kjer jc priobčeval razne sestavke in drobtine iz slovanskega prava. V tez znameniti zbirki slovenskih juridičnih spisov so izšle Hudovernikove temeljite razprave o črnogorskem zakonodajstvu in slovenskih pravnih običajih. »Navod za zapisavanje pravnih običajev, kateri žive v narodu«, »Prisege ljubljanskega mesta«, »Slovenski jurist«, »O pravni terminologiji«, »Novi kazenski zakon za Rusijo«, biografiji Tomaža Dolinarja in dr. Jako-pa Razlaga ter več starih pravnih slovenskih običajev. Ti članki so nastali večinoma iz predavanj v dunajski »Sloveniji«, kjer je bil pokojni med najagilnejšimi člani. Največje mjegovo dek> je pa sodelovanje pri prevajanju »Občnega sodnega reda«, ki ga je po večini on prevedel. Izdal pa dr. Mosche. Pokojni pa ni bil samo odličen pravnik, temveč se je v svojih mlajših letih mnogo pečal tudi s pisateljevanjem Že v Novem mestu se je kot študent seznanil z Janezom Trdino, ki ga je navdušil za sk> vanstvo. Postala sta dobra prijatelja in leta 1913 so izšli v »Ljubdanskem Zvonu« za Trdinov življenjepis prevažni »Skomini na Janeza Trdino«, Na vseučilišču se je Hudovernik bavil predvsem z rusko književnostjo in leta 1962 je v »Kresu« objavil krasen prevod Turgenjeva »Pesmi zmago nosne ljubezni« m članek »Nekaj o Sibiriji«. Nežni Turgenjev je najbolj ugajal rahločutni Hudo vernik ovi dusi in že leta 1883 so izšle v njegovem prevodu tudi Tur. genjeve »Poezije v prozi«, leta 1885 pa ▼ Krajčevi Narodni biblioteki snopič »Se-nilia«. Največje zasluge, ki ostanejo trajno zapisane v zgodovini naših narodnm bojev, si je pa pokojni pridobil na narodno-obrambnem polju. Leta 1907 je bil izvoljen v odbor CM družbe, kjer je deloval skoraj 20 let kot blagajnik. Njegovo dete je bilo ogromno, saj smo imeli takrat ob meji na severu in jugu vse polno sol, ki so bile v nevarnosti, da pridejo v nemške roke. Leta 1936 je bil pokojni izvoljen za prvomestm-ka CM družbe, kri jo je do svoje smrti a vso vnemo in vztrajnostjo vodil. Na glavni skupščini istega leta ga je družba na predlog ravnatelja Senekoviča za neprecenljive zasluge soglasno izvolila za častnega člana. Ko se je pokazala potreba nastopiti tudi proti Sudmarki, je ustanovil pokojni društvo »Branibor«, ki je rešilo domovini marsikateri kos zemlje in marsikaterega slovenskega kmeta. Tako smo samo mimogrede omenili bogato dedščino, ki jo zapušča Aleksander Hudovernik svoji rodni grudi. Kruta smrt mu je lani ugrabila zvesto družico tako, da zapušča samo hčerko Zoro, poroč. Ja-nežič. K večnemu počitku ga spremimo jutri ob 16. z Erjavčeve ceste št. 24. Bodi odličnemu pravniku in narodnemu prvo-bordtelju lahka domača zemlja, ki ji je posvetil toliko svojih bogatih moči! Težko prizadeti rodbini iskreno sožafje! Sociaho-politične reforme v Nemaj Znižanje mezd in najemninskega davka — Skrčenje delovnega časa, da se omogoči zaposlitev brezposelnih na pogaja- F jemninski davek naj bi se popolnoma od-ško gospo- pravil. Vsekakor pa naj bi se najemnine Berlin, 20. avgusta. Glede nja v Baslu je nastala za nemško darstvo nujna potreba, da varuje svoj obratni kapital. Zato mora nemška vlada pospešiti svoja posvetovanja o obsežnih ukrepih socialnopolitičnega značaja. Predvsem se hoče postaviti mezdna politika na novo podlago. Dosedanje tarife bodo v splošnem sicer ostale še nadalje v veljavi, vendar bo pa dopuščena večja svoboda tako, da bo lahko vsak obrat sklenil poseben dogovor s svojim delavstvom o mezdah ter uvedel za gotove odstotke manjše mezde od splošno veljavne tarife. Tozadevna zasilna odredba bi sankcionirala razmere, ki dejansko že danes obstojajo. V kraj:h, kjer pritisk strokovnih organizacij ni prevelik, se že sklepajo in izvršujejo taki posebni mezdni dogovori, čeprav niso v skladu z obstoječim tarifnim zakonom. Da bi se vzdržala realna mezda, se namerava na drugi strani zmanjšati stanovanjska najemnina. Na- spravile v sklad z izrednim padcem vrednosti zemljišč. Tudi socialno zavarovanje naj bi se temeljito izpremenilo. Predvsem naj bi se reformiralo podpiranje brezposelnih, v katerem naj bi «e zavarovalni sistem zamenjal s skrbstvenim. Načrti državne vlade še niso končnovelsjavno izdelani ter so še predmet razprav. Berlin, 20. avgusta. Pogajanja med organizacijami delodajalcev m delavcev o prostovoljnem skrčenju delovnega časa so dovedla do gotovih uspehov. Tako je bil v apneni industriji sklenjen dogovor, po katerem bo reden delovni čas znašal 40 ur na teden. Vsako podjetje je dolžno zaposliti brezposelne delavce v razmerju s skrčenjem delovnega časa. Tudi v cementni industriji s- je mogel v celi vrsti obratov uvesti skrčeni delovni čas 40 ur na teden in zaposliti nove delavce. Stran 2 >S L O V E NSK T NA R O D«, dne 20. avgusta 1931 Ste v. i8"/ Pred krstno predstavo filma „V kraljestvu Zlatoroga" Kako so Skalaii film izdelovali In kakšne težave so imeli pri tem Ljubljana, 20. avgusta. Stojimo tik pred pomembnim kulturnim dogodkom. Prihodnjo soboto bo knsrtna predstava prvega slovenskega idpinskega filma »V kraljestvu Zlatoroga«, filma, ki je za naše razmere nedvomno monumentalno delo in ki pomeni za Slovence naravnost zgodovinski dogodek. Tiho >n neopazeno je turistovski klub »Skala« v evoji preveliki skromnosti tri leta snemal, razvijali in izdeloval firm, ki bo Sloveniji in vsej državi v ponos, mjegov pomen za propagando naših divnih planLn in đru-gih •naravnih lepot v zunanjem svetu pa neprecenljiv. Gotovo bo marsikoga zanimalo ka* ko, kdaj in kje je bil ta film izdelan in koliko truda, ljubezni do Todne grude, požrtvovalnosti in vsega občudovanja vredne Žilavosti 60 vlažili naši vrli Skalaši v svoje delo. Naij torej navedemo kratek hi6tos rijat filma »V kraljestvu Zlatoroga«. V skromni delavnici S1 ilašev Na dVoriscu Slamščevega podjetja na Gosposvetflki cesti je prva slovenska amaterska filmska tovarna, če lahko tako ime* nujemo dva tesna pritlična lokala, kjer imajo naši Skalaši svoje poslovne lokale in kjer so fikn kzdelaili. Skromna, za tako veliko delo mnogo preskromna lokala sta tako okusno in praktično opremljena, da človek takoj vidi, s koliko Ljubeznijo se oklepajo Skalaši svojega kluba in svojega dela. Prvi 'lokal je namenjen bolj družab* nim in pos/lovnim sestankom dianov, v dru* gem pa je skromna filmska delavnica, opremljena z najnujnejšimi pripomočki za izdelovanje filma. Kako so začeli TK Skala je bil ustanovljen kmalu po prevratu. Leta 1920 se je zbralo okrog 30 mladih, navdušenih turistov in idealnih prijateljev prirode, ki so sklenili ustanoviti svoj klub, da bi lahko z večjim uspehom gaji-li tovarištvo in turistiko v pravem pomenu besede. Takrat je bila turistiika pri nas šele v razvoju, o tehniki plezanja in o plezalnih turah sploh naši turisti še niso imeli dosti pojma. TK Skala, ki ni bil zasnovan kot konkurenčna organizacija SPD, je prinesel v vrste naših planincev nov polet, nove ideje. Klub se je lotil resnega dela. Članom ni šlo samo za plezalne ture, temveč v enaki ali pa še večji meri za pro* paga-ndo turistke s predavanji in fotografi jaoni. Klub je pridobil znanega alpinista dT. Kugvja za predavanja v Ljubljani, ki so bila vedno dobro obiskana m tako si je klub gmotno nekoliko opomogel. Ves časti dobiček od predavanj je klub takoj porabil za nabavo fotografskega in filmskega materijala. V svojih vrstah je imel naše priznane fotoamater je. Ravnika, Egona Pla-n Tiska, Skrlepa in druge. Dohodki od dr. Kugvjevih predavanj so bili podlaga filmu »V kraljestvu Zlatoroga«. Skalaši so sklenili izdelati prvi slovenski film iz aLpinskega življenja. Toda vprašanje je bilo, kako začeti, kajit' stvarniki tudi naši Skalaši pri vsej svoji ljubezni do planin ni6o, da bi lahko iz nič kaj naredili. Slučajno so zvedeli, da je v mestn: zastavljalnici filmska kamera. Klub je kamero na dražbi razmeroma poceni kupil in jo poslal v Miinchen, kjer so jo preuredili tako, da je bila priikJadna za snemanje. Z nakupom filmske kamere je bilo pa kVubovo skrom* no premoženje skoraj že izčrpano. Toda Skalaši ne poznajo "m ne priznajo ovir, saj so jih strme pečine naučile premagovati vse ovire. Člani so sami založili denar, da je mogel klub kupovati materijal za izdelova* nje filma. Kmalu so pa spoznali, da bo po* trebna obširnejša akcija, če hočejo pr kazati naše planine v vsej njihovi čarobnosti. Zato so sklenili izdelati film, ki naj pokaže vse lepote Gorenjske, življenje in ne-hanje našega gorenjskega kmeta, šege in ob čaje. planšarstvo, sirarstvo in vse drugo, kar je v tesni zvezi z živijej em prebi vaAcev krajev ob vznožju naših gorskih ve likanov. Skromne podpore Neumorni predsednik Skale, prof. dr Ravnik, ki je pravi univerzalni genij, je sestavil s psateijem Jušem Kozakom libreto za film, ki so mu dali ime »V kraljestvu Zlatoroga« in Skalaši so šli takoj na delo. Potrebne so bile naporne plezalne ture, stroški so naraščaH od dne do dne. Člani 60 morali poseči v svoj žep, kajti podpore ni b lo od nikoder. In vsa čudo« vita požrtvovalnost članov bi bila1 še zaman, da ni našla Skala razumevanja tam, kjer je potrkala, proseč podpore. Prva je bila mestna občina ljubljanska. — Pratzno blagajno imam, toda 5000 Din vam vseeno dam, — je dejal župan dr. Puc. — To je bilo za nas toliko, kakor če bi bili dobili cel m/lijon, — pravi neumorni g. Egon Pla-ninšek. Tudi drugi činitelji so se zganili. Nekaj je prispevala takratna oblastna sa* mouprava, nekaj ministrski predsednik, 15 tisoč dinarjev trgovinsko minstrstvo, 25 ti« soč dinarjev »Putnik«, nekaj so dale še druge ustanove, mestna občina je pa podprla Skalaše dvakrat in jim nakazala še 10 tisoč dinarjev. Za film, kakor so si ga bili zamislil" in kakor so ga tudi izdelali Skalaši, so bile te podpore seveda skromne, vendar pa so kljub temu omogočile dosego cilja. Vsebina filma »Skala« je nadaljevala snemanje. V filmu, ki kaže lepote Gorenjske, zlasti Triglavskega pogorja. Bleda, Kranjske gore in Bohinja, plezalne spretnosti naših najboljših alpinistov, žvljenje piamšarjev, krasne prizore iz sirarstva in mlekarstva, delo v jeseniški tovarni itd., nastopajo mladi fant* je (Joža Cop, Herbert Drofenik in Miha Potočnik), v epizodn; vlogi kot ljubka plan-šarica pa zala Bohinjka Francka Sodja. Film 60 izdelovali tri leta in zdaj je kot rečeno tik pred krstno predstavo. Naporno delo Kdor le približno pozna vse ovire, ves napor in težke žrtve, ki so jih moral; doprinesti Skalaši, preden je bffl film izdelan, se ne more načuditi njihovi žilavosti, nese* bičnost: in ljubezni do naših planin. Za prizor, v katerem se prikaže očak Triglav v nekakšni viziji iz megle in zopet izgine v meglo, 60 morali Skalaši štirikrat plezat* s težko kamero, stativom in drugimi pripo« m očki na Draški vrh, kamor se potrebuje za plezalno turo dobrih šest ur. Vse prizore je snemal prof. Ravnik, ki pozna kot domačin vsak kot'čedc v Triglavskem pogor* ju. Poleg tega je imela »Skala« še never* jetno smolo. Prvotno je sodeloval v filmu namesto Drofcnilka Kajzelj, ki si je pa leta 1928 na plezalni turi na Prisojniku zlomil nogo in je moral svoje delo opustiti. Tako so morali 1000 metrov že izdelanega f;lma zavreči in začeti znova. Naporno in tudi nevarno je bilo snemanje v planinah, nič manj naporno pa tudi delo v ateljeju. Dan za dnem, pa tudi noč za nočjo so presedeli Skalaši v svoji skromni delavnici, kjer so večkrat pozno v noč razvijali in kopiralr film pri motni rdeči luči, ki jim je kvarila oči. Na 6totine metrov filma je šlo v koš, kajti Skalaši so strogo pazili, da dobimo res f:lm, s katerim se bomo pred svetom lahko postavili. Prepričani smo, da ogromni trud naših vrlih Skalašev ne bo zaman. Zanimanje za prvi slovenski alpinski film je že zdaj doma in v tujini med našimi izseljenci tako veliko, da ni nobenega dvoma, da dobe Skalaši za svoje naporno delo popolno pri* znanje. Na poedine prizore iz filma in druge zanimivost: v zvezi s tem velevažnim delom se še povrnemo. še nekaj podatkov o naši emigraciji V zadnjih 10 letih je Slo iz Slovenije čez morje 18*1649 v zadnjih so letih pa 100.000 izseljencev Ljubljana, 20. avgusta. ' V torek smo poročali o važni konferenci, ki se je vršila v ponedeljek v Delavski zbornici, in sicer o zvezi med izseljenci in domovino ter o zaposlitvi domov se vrača jočih in deportiranih izseljencev. Da bo naša javnost vsaj približno poučena o razmerah naših izseljencev, od kje in kdaj so se izselili in kje so naseljeni, priobčujemo še nekaj zanimivih podatkov. Na podlagi statistike izseljeniškega ko-misarijata v Zagrebu, ki bazira na številu prodanih voznih kart, se je izselilo iz Slovenije v zadnjem desetletju v prekomorske kraje 18.164 naših državljanov. Leta 1921. se jdh je izselilo 2489, naslednje leto pa samo 440, leta 1923. 1312, leta 1934. 1197, leta 1925. 1579, leta 1926. 2131, leta 1927. 2227, leto 1928. je bilo rekordno. Izselilo se jih je 3162, leta 1929. 1976, lani pa 1671. V statistiki niso upoštevani izseljenci v kontinentalne države, kamor se je v istem časovnem razdobju izselilo 15357 oseb. V Evropi imamo 52.000 naših emigrantov, in sicer v Franciji 16.000, v Nemčiji 30.000, na Holandskem 3000 m v Belgiji 3000. Ti niso smatrani za stalne izseljence, ker se nekateri poleti vračajo domov, na primer gozdni delavci, dočim nasprotno, kmetijski delavci prihajajo pozimi domov. Ker pa je važno, da vemo, koliko je v inozemstvu trajno biva jočih naših ljudi, je izseljeniški referent banske uprave uvedel po občinah štetje onih, ki so se v zadnjih 50 letih izselili in se še niso vrnili. Seveda je bila to precej problematična zadeva, kajti nobena občina ni vodila statistike svojih izseljencev. Tako mestno načelstvo v Mariboru v 5 mesecih ni moglo ugotoviti števila svojih izseljencev. V drugih sre-zih so županstva ugotovila približno število izseljencev v zadnjih 50 letih, ki so ostali trajno v tujini Večino pa se ne ve, kakšne so družrinske razmere teh ljudi, ni znano, če so se pomnožili, če so umrli itd. Zanimive so tudi ugotovitve, odkod oziroma iz katerih krajev dravske banovine so se ljudje izseljevali. Iz statistike je razvidno, da se jih je največ izselilo iz krajev, v katerih zemlja ne obrodi toliko, da bi se mogli ljudje doma preživljati. Iz tega tudi sledi, da izseljevanje ni nobena bolezen, temveč živa potreba. Po ugotovitvah občinskih uradov se je izselilo iz dravske banovine vsega skupaj okrog 100.000 ljudi, m sicer največ iz kočevskega sreza, kjer so razmere res najtežje. Iz Kočevja se je izselilo 17.328 ljudi, na drugem mestu pa je novomeški srez, kjer se jih je izselilo 8372, iz Krškega 6919, Murske Sobote 5.968, Logatca 4788, Litije 4747. Kamnika 3930, Kranja 3906. Dolnje Lendave 3094. iz ostalih srezov p« od 800 do 3600. Najmanj ljudi se (je izselilo iz srezov Laško (812) in Slovenjgradec (804). Večine teh izseljencev si je v tujini ustanovile družino in dom in lahko računamo, de živi zunaj okrog 400.000 naših ljudi. Največ jih je seveda v Ameriki, kar smo omenili že včeraj. Računajo, da živi v USA najmanj 250.000 Slovencev, ki so pe seveda zek> raztreseni. Kompaktna večine je samo v Clevelendu in nekaterih drugih naselbinah. De bo lažja evidenca naših izseljencev in de se v celoti lahko izvede narodno izseljeniški program, je seveda potrebna cel lotna slika o nastanitvi in razmerah naših izseljencev. V približno isto svrho je zato bivši oblastni odbor leta 1928, naročil ureditev katastra izseljencev. V katastru se morejo zbirati vsi podatki o naših izseljencih. Kataster je praktična zadeva. Urejen je tako, da bomo na podlagi njega res kmalu lahko točno ugotovili, koliko je naših izseljencev, kako žive itd. Tako je n. pr. iz izseljeniškega katastra razvidno, kje so podporna društva naših izseljencev in drugi važni podatki. Iz pestre policijske kronike Ljubljana, 20. avgusta. Včeraj in danes sta bila zopet dva dneva, težkih nesreč. Včeraj je na Gosposvet-ski cesti novi tramvaj povozil neko 961etno starko do smrti, davi se je v skladišču glavnega kolodvora pripetila težka nesreča, katere žrtev je postal skladiščni delavec France Klobučar, v bolnico so pa morali prepeljati tuDurkopp«, vredno 1.800 Din. — V Vegovi ulici je bilo odpeljano kolo Viktorju čelešniku. Kolo znamke »Aiglon« in vredno 1500 Din. — Izpred Ko-govškove gostilne v Dravljah je bilo odpeljano kolo Ivanu Hvalicu iz Zapuž. ARETACIJE IN OVADBE. Včeraj je policija aretirala Stanka B. in Edvarda M., ker sta prodajala zastavni listek sumljivega izvora. Oba sta imela že večkrat opravka s policijo. — Policija je včeraj aretirala tudi 10 drugih oseb, ki niso mogli dokazati, s čem se preživljajo. — Zaradi kršitve cestno policijskega reda je bilo ovadenih 62 oseb, zaradi kršitve avtomobilskih predpisov pa 18. Novice iz Mengša V torek, 18. t. m. je bil pogreb pokojne gospe M. F u n t e k , gostilničarke in po-sestnice v Mengšu. Pokojna je zapustila 5 otrok v starosti od 9 do 22 let. Bila je dobra narodnjakinja in zavetnica mengeškega Sokola. Koliko je uživala spoštovanja med ljudstvom, je pokazal nadvse lep žalni sprevod. Žalujočim Iskreno so-žalje. Za dan 16. t. m. zvečer je bila namenjena manifestacija v proslavo lOletnlce vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra. Ker pa je bila mengeška godba za slično prireditev na ta večer oddana v Kamniku, se •je ta svečanost v Mengšu vršila v ponedeljek zvečer na zelo impozanten način. Udeležba tukajšnjega Sokola, mengeškega gasilnega društva itd. je bila nad vse pričakovanje številna. Razsvetljava dn streljanje z možnarjl je to lepo patridotično svečanost Še bolj povzdignilo. Mengeška godba je zaigrala koračnice med sprevodom zelo dobro kljub temu, da je bila od sobote, .ko je igrala že zjutraj budnico in potem še dopoldne v Grob i j ah ter v nedeljo v Kamniku, zelo utrujena. Mlaji, ki so bali postavljeni za sprejem g. župnika, so bili tudi na ta dan okrašeni z zastavami kakor tudi hiše po vsem trsu. K*>l*dar. Danes, četrtek 'M avjzusta, katoličani: Bernard; pravoslavni 7. avgusta, Žarko. Današnje prireditvo, Kino Matica: Pevci z uliefe Kino Ideal: 100°/o sreče. Dežurne lekarne. Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, mr. Bohi-nec, Rimska c. 24 in dr. Kmet, Dunajska c. 14. Zahvala Po veličastni manifestaciji narodnega delavstva v Trbovljah, smatra Izvrfcevalni odbor NSZ v Ljubljani za svojo dolžnost zahvaliti se vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli k tako veličastnemu uspehu kongresa NSZ v Trbovljah. Izvrševalnd odbor NSZ se zahvaljuje najiskreneje vsem onim, ki so aktivno sodelovali pri kongresu in ga s svojim delom ali prisotnostjo podprli. Predvsem se zahvaljuje županu Trbovelj g. Vodušku, ki je pred rudniško restavracijo in v sokolski dvorani pozdravil kongres in goste, ljubljanskemu županu g. dr. Dinko Pucu- ki je poslal na kongres svojega odposlanca. Delavski zbornici ljubljanski, ki je tudi poslala svojega zastopnika, bratski ćeško-slovenski obec delnic ki, ki je poslala pet svojih odličnih zastopnikov, Jug. nacionalnim radničkim sindikatom dz Beograda, Sarajeva in Zagreba, ki so poslale svoje delegate, Udruženju jug. narodnih železničarjev in brodarjev, o. o. Ljubljana, Zvezi društev privatnih nameščencev, trboveljskemu Sokolu, Zvezi kulturnih društev ln vsem ostalim društvom, ki so poslali na kongres svoje zastopnike in po njih kongres pozdravili s toplimi besedami. Hvala številnim korporacijam in prijateljem, ki so kongres brzojavno aH pismeno pozdravili, hvala predvsem gg. podbanu dr. Pirk-majerju, poslaniku dr. A. Kramerju, županu dr. D. Pucu, ministru Ivana Puclju, Ivanu Deržiču, Jošku Zemljicu itd., ki so kongres pismeno pozdravili Končno hvala vsem članom podružnic NSZ za tako veliko udeležbo na kongresu. Predvsem pa velika hvala trboveljski po-nžniej NSZ, ki je storila vse, da je kongres v vsakem oziru nspel, hvala rudniški godbi in kapelniku g. Hudarinu, hvala športnim klubom, ki so sodelovali v nogometni tekmi, predvsem hvala S. K. Amaterju«, ki je dal pobudo za tekmo. Skratka; še enkrat prisrčna hvala vsem onim, ki so pokazali toliko simpatij do našega s* pokreta. V Ljubljani, dne 20. avgusta 1931. Izvrševalnl odbor NSZ: Vladimir Kravos L r. Rudolf Juvan L r. tajnik predsednik Dame imajo prednost Vsak prijatelj narave ve, da je ena najzanimivejših raziskovalčevih nalog proučevati selitev ptic in prodi* rati tako v njeno tajinstvenost. Tu na* leti naravoslovec na nešteto vprašanj. Zakaj ptice sploh odlete v druge kraje? Katero pot ubero? Kdo jim to pot označi? In še cela vrsta drugih vprašanj je, na katera more odgovo* riti samo oni, ki se dolgo in temeljito, pa tudi s potrebno ljubeznijo peča s pticami selivkami. Novo stran tega problema je od* kril Anglež Noble Rollin. Ugotovil je, da ptice selivke ne lete kar v slučajno in od vseh vetrov zbranih jatah, tem» več strogo ločene po spolu. Spredaj, kakor se pač spodobi, lete samice. Dame imajo povsod prednost, tudi pri pticah selivkah. Samice odlete naprej, samci jim pa slede malo pozneje. Rollin je ugotovil to zanimivost po dolgem prizadevanju. Celo sezono je opazoval selitev ptic in vedno jih je ujel nekaj iz jate Tako se mu je po* srečilo ugotoviti, da niso ptice selivke v eni in isti jati nikoli pomešane. Kar se tiče prednosti dam, so ptice selivke mnogo bolj galantne kakor ljudje. DRUŠTVO „PRAVNIK" V LJUBLJANI naznanja žalostno vest, da je njega častni član in zaslužni odbornik, gospod Aleksander Hudovernik notar v Ljubljani, predsednik Notarske zbornice itd. danes dne 20. avgusta t. L preminiti« Pokojnika ohranimo v najlepšem in častnem spominu. LJubljana, dne 30. avgusta 1931* Dnevne vesti ♦SLOVENSKI NAROD«, dne 20. avgusta 1931 Stran 3 — Proslava 1 (Metrice vladanja Kralja Aleksandra v Karlovih Varfh. Na inicijativo našega honorarnega konzula v Karlovih Var* dr. Besaroviča se je vršila v nedeljo v roški cerkvi svečana služba božja v proslavo 10-le+nice vladanja rngoslovertskega kralja Aleksandra I. Službe božje so se udefežali v hnenu jugoslovenskega poslaništva legacijski svetnik dr. Bajić in vsi v Karlovih Varih bivajoči Jugosloveni. Navzoč je bM tudi policijski ravnatelj dr. Vo-tava, drugi šefi državnih uradov ter mnogo kopaliških gostov. Po službi božji se je dr. Besarovič spominjal zaslug naSega kralja in nagiašal njegovo veliko ljubezen do jugoslovenskega in češkoslovaškega naroda. — Iz zdravniške shižbe. Zdravnflc-volon-ter v Ljubljani dr. Bogdan Breceli je bil vipisan v imenik zdravniške zbornice za dravska banovino. — Tujski promet na Gornjem Jadrana. V prvem polletju tekočega leta je posetilo kopališča Gornjega Jadrana 16.442 tujcev, ki so preživeli ob morju T8.875 dni. Od teh je bilo naših državljanov 8262, Avstrijcev 2502, Nemcev 1890, Čehoslovakov 2324, Madžarov 460. Poljakov 247, Italijanov 195 itd. Na Sušaku so imeli 3806 tujcev, v Bakru ??6, v Bakarcu 65, v Kraljevici 378, v Crikvenici 3448, v Selcah 529, v Novem 490, v Senju 1032, v Sv. Juriju 50, na Rabu 4210, v Jablancu 64. v Baski 521, v Aleksandrovem 183, v Krku 499, v Malinski 566, v Omišlju 350 in v Vrbniku 26, Lani v prvem polletju je bilo na Gornjem Jadranu 5 odstotkov tujcev več. — Metlika priključena na Karlovško električno omrežje. Te dnu je bila Metlika z Mahinčo in Rečico pTikliučena na karlovško električno omrežje. Priključeni vod je dolg 14 km. Stroški so znašali okrog 60^.000 Din. — Poštna, telegrafska razstava. Poleg Številnih drugih institucij razstavi na jesenskem volesejmu precej svojih zanimivih predmetov tudi dravska direkcija pošte !n telegrafa. Najzanimivejša bosta dva oddelka: telegrafski, tektonski in radijski predmeti in pa filatelija. V prvem oddelku, ki bo zavzemal največ prostora, bodo razstavljeni tile glavni predmeti: 1.) Stereo-skop z 12 slikami avtomatske centrale v Ljubljani hi telegrafskih central v Ljubljani i:- Mariboru. Na isti mizi bodo različni letaki in oddajni aparat za valomer; 2.1 Valomer za kratke valove 0—10 m na prostoru 500 X 50 cm; 3.) Drugi stereoskop s slikami iz telegrafske in telefonskega ma zvočnik: 5.) Morse (reliefni) oziroma prometa; 4.) Morse (barvni) oziro-motornim pogonom v obratu;; 9.) Hughes z 2emaljaka Izložba voča 1 vina, Beograd, umetniški paviljon na Kalemeg-dannc, tako da pridejo pošiljke v Beograd najkasneje do 17. septembra. Na steklenicah mora biti označeno razstavloaicevo ime, vrsta vina, leto pridelka, vinogradniški izvor, cena in koKčina. Razstavljalo! sadja morajo blago poslati strokovno pa-ketirano v zavojih po 5 kg in sicer tako, da bo v Beogradu najkasneje do 17. septembra. Vse pošiljke morajo biti naslovljene vidno na vinogradniško in sadno razstavo. Razstavljal« morajo do 31. t. m. poslati glavnemu tajništvu razstave seznam razstavljenih predmetov. Vsa podrobna navodila se dobe ali pri Zvezi vinogradnikov •in sadjarjev kraljevine Jugoslavije, tajništvo Novi Sad, Jelačičeva urica 16, ali pa pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, Njegoševa 5. V zvezd s to razstavo se bo vršil 20. septembra ob 10. v veliki dvorani nove univerze vsedržavni vinogradniški in sadjarski kongres. — Sestanek prvih maturantov kranjske gimnazije Iz leta 1901, ki je bil določen za nedeljo 23. avgusta, se radi nepredvidenih ovir preloži na poznejši čas. Tovariši bodo pravočasno obveščeni, kdaj in kje se bo sestanek vršil. — Oddala zakupa zemljišča na postali Derventa v svrho zgradbe buffeta se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 4. septembra pri direkciji dTžavnih železnic v Sarajevu. Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da se bo vreme najbrž poslabšalo. Včeraj je biJo skoraj po vseh krajih naše države lepo. Najvišja temoerattira je znašala v Splitu 3&5, v Sarajevu 32.4, v Skoplju 32.3, v Beogradu 30.6, v Ljubljani 28.2, v Mariboru 22.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.7, temperatura je znašala 13.6. — Ponori skorila v Savo. V torek zvečer je skočila v Savo pri mestnem kopališču 19-letna Stefica Fekeže. Bila je usluž-bena pri nekem podjetju in imela je 250 Din mesečne plače. Pri istem podjetju ie služil sluga, ki je Štefico neprestano ova-jal in obrekoval sefu. Najbrž so jo pognale v smrt težke gmotne razmere m pa mučna zavest, da ji niti tako pičlega kruha ne privoščijo. — Strašni smrt v mlatilnlcl. Osemletni Barta Ištvan iz Bačkega Petrovega sela pri Novem Sadu je zlezel na mlatilnico, ki je bila v polnem obratu. Na strehi miatil-nice je izgubil deček ravnotežje in padel med kolesje, ki ga je strahovito razmesa-rilo. — Ciganka speeijalistka za želodčne bolezni. Zagrebška policija je aretirala ciganko Drago Nikolić, ki se ie izdajala za specijalistko za želodčne bolezni, češ, da ozdravi v 14 dneh tudi najhujšo želodčno bolezen. Lahkoverni ljudje so ji seveda nasedali m neka mati je plačala 2700 Din. ker je »leči'.a« njeno hčerko. Policija je slepar-ki končno stopila na prste. — Obledele obleke barva v različn t» barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane —lj Zora Luckmann ln Antonija Šterk na zadnji poti. V torek popoldne so položili tragično umrlo go. Zoro Luckmannovo k večnemu počitku. Na zadnji poti so jo spremili številni prijatelji in znana" ugledne Luckmannove rodbine. Kako priljubljena je bila pokojna med meščanstvom, ie pokazal njen nc^reb. za Iraisf&n v Ho tudi mnogo lovcev. Krasen venec so položni pokojni na grob moj stranski lovci. Istega dne popoldne so spremili mnogi znanci in prijatelji ugledne šterkove rodbine k večnemu počitku go. Antonijo šterkovo. Tudi rjen poglfafc je pokazal, kako ie trla ta ao-bra mati priljubljena. Bodi i'.ma l~hka zemlja! _lj Odhod češkoslovaške delegacije na* rodnega delavstva iz Ljubljane. Češkoslovaška delegacija, ki se je udeležila kongresa našega narodnega delavstva v Trbovljah in v kateri so biU bivši minister in poslanec g. Tucny, poslanec Prohazka, tajnik Vosecky in delegata gg. Kondtovsky in šterban, se je odpeljala iz Ljubljane v sredo z opoldanskim brzovlakom potem, ko sa je prejšnji dan ogledala našo lepo Gorenjsko z Bledom dn Bohinjem. Ob odhodu so se zbrali vsi člani Izvrše valnoga odbora NSZ na čelu s predsednikom gosp. Juvanom. Odhodu je prisostvoval tudi češkoslovaški podkonzul g. Gihelka, ki je drage goste v imenu konzulata prisrčno pozdravil. Navzoči postajenačelnik g. Ludvik je s svojo znano uslužnostjo poskrbel, da so se gostje udobno namestiti in jim je želel srečno pot. češkoslovaški delegati so odnesli iz naše domovine najlepše vtise in niso mogli prehvaMti slovenskega gostoljubja. _y Prenočišča za ljubljanski jesenski v« I esejem in »Kraljevi teden«. Ker bo Ljubljana od 28. avgusta do 8. septembra 1931 preplavljena s tujci, prosi stanovanjski odsek ljubljanskega velesejma, da se vsi orni. ki bi hoteli dati na razpolago sobe z eno ali več posteljami (tudi divani) zgla-se v mestnem odpravnistvu (Meštari trg 27-HI) ▼ uradnih urah od 8. do 14. are* Meščanstvo se opozarja, đa se bo rabilo več tisoč prenočišč, posebno v času od 5. do 8. septembra, ko pridejo u deležniki od blizu ln daleč k odkritju spomenika kralja Petra I. Osvoboditelja in drugim slavnost iv.m prireditvam (festival s pevskimi ln godbenimi nastopi. Gorenjski slavček in Slehernik na prostem) na razstavo slovenskih mest, razstavo slov. turistike. Kmetijsko razstavo itd. —lj V spomin na predsednika C. M. notarja Aleksandra Hudovernika, svojega ljubega najstarejšega prijatelja je izročil blagajniku moške šentpeterske podružnice C. M. Viktor Rohrmann 300 Din. —tj Dr šiba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani poziva člane ljubljanskih C. M. podružnic, da se udeleže pogreba družbinega predsednika g. Aleksandra Hudovernika. Pogreb v petek ob 4. popoldne. —lj Ii Rolne doline. Iz naše vasi se sliši marsikaj: dobro in slabo. Promet je sedaj dirigiran od viškega trga čez progo po XVII. cesti na IV. cesto. Na vogalu XVII. in IV. ceste je obupno blato in >ba rikadec so ponoči brez luči. Vodnjaki so skoraj prazni in občina odpira zjutraj na tem vogalu hidrant za nekaj časa, da ljudje lahko natočijo nekaj vode in jo potem odnesejo par sto korakov daleč domov. Ce pa zamude to priliko, ostanejo brez vode. Kako bi izgledalo tam v primeru ognja res ne vemo? Zadnjič je nekdo prav umestno priporočal, da naj se izpelje vodovod vsaj do konca XVIL ceste. To bi bilo zelo potrebno, ker bo voda v vodnjakih radi kanalizacije in poglobitve Glinščiee mogoče precej padla. Prosimo torej upoštevajte tudi ta najbolj zapuščeni del vasi in postavite še pred zimo prepotrebno luč na vogalu XVTT. in VIII. ceste. Sedaj so bili stanovalci XVII. ceste par dni brez vsake luči. —lj »Ljubljanski Sokol« sporoča svojemu članstvu pretužno vest. da je že zopet neizprosna smrt posegla v njegove vrste ter mu ugrabila dolgoletnega in zvestega člana brata Aleksandra Hudovernika, notarja .in predsednika notarske zbornice. — Dolžnost nas veže. da spremimo pokojnika v čim večjem številu na poslednji poti. Zbirališče članstva v petek 21. t. m. ob 16. uri pred hišo žalosti Erjavčeva cesta Št. 24. Obleka civilna z znakom. Blagopo-kojniku časten spomin. Zdravo! — Odbor. —lj Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi januarja t. 1. zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino Itd.) 7. septembra, efekte (perilo, obleko, stroji itd.) pa 12 septembra L 1. od 15. ure dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti št. 15. —I] Erjavčevo cesto so zaprli ob Luck-mannovi hiši zaradi javne varnosti, ker podirajo to hišo, in ker potrebujejo prostor za orodje in materijal. V to svrho so ogradili včeraj cesto do hodnika pred gledališčem z visoko leseno ogfajo. Osebni promet ni oviran, z vozili pa vozijo mimo ograjene ceste po hodniku. Danes začno najbrž odkrivati streho in podirati ostrešje. —I] Na državni II. deški meščanski šoli v Ljubljani se prično popravni in drugi Izpiti v sredo dne 26. avgusta t. L Vpisovanje bo v torek 1. in sredo 2. septembra obakrat od 9. do 12. ure. — Natančnejša razprodaja je razvidna na razglasni deski v šolski veži. — Ravnateljstvo. —H Dr. Pavel Avramovič se je preselil na Aleksandrovo cesto 4 (mezanin), palača »Viktorija« poleg kavarne »Emone«, kjer ordinira vsak dan od 9. do 11. in od 14. do 16. —1] Ples v hotelu »Tivoli« danes. Jazz kapela. 411-n EUtnl Kino Matica Jestvine, ki se 28 let niso pokvarile Ka] je videla in doživela sovjetska polarna ekspedicija na ledolomilcu „Malyginu" Danes premiera ob znižanih letnih cenah! Popolnoma novo! Prvič v Ljubljani i Najnovejša in zadnja mojstrovina oedavno umrlega velikega režiserja LUPU PICKA V glavnih vlogah Ina ALBRECHT in Maria DALBACIN. Glasba; Mare ROLAND Kot dodatek najnovejši Paramoun tov journal. Poročne svečanosti v Rumuniji. — Poroka princese Ile-ane z Antonom Habsburškim. Danes ob 4., V2& tu 9.V4 ari „Elitni Uno Matica" Telefon 2134 —M Prosvetno društvo »Tabor«. Danes ob 20. članska proslava 10-letnice vladanja kralja Aleksandra v društvenem lokalu. Udeležba za članstvo obvezna. —1] Dekleta, ki nameravajo iti služit aLi že služite v mestu, naročajte se na svoje strokovno glasilo »Gospodinjska pomočnica«, ki je edino, ki vam naj pospešuje vašo stanovsko zavest, ki Je najboljša podlaga za nadaljno strokovno izobrazbo. Naroča se pri Darinki Vdovič, Erjavčeva cesta 2. in stane celoletno '12 Din. 412-n —lj Mestni socialno-polltični urad v petek dne 21. in v soboto dne 22. t. m. vsled snaženja uradnih prostorov ne bo urado-val. Izvzeti so le prav nujni primeri. —I Vozova! promet. Mestno načelstvo sooroča. da bo križišče Prisojne, Bohoričeve, Jegličeve in ŠmartinsKe ceste zaradi tlakovanja popolnoma zaprto za ves promet od 21. do 29. avgusta. _ Mihec, tvoja domača naloga je v vsem razrada najslabša. Tvojemu očeta povem, da si len. — Dobro, gospod učitelj, le povejte mu, bo vsaj prihodnjič bolj pazil. Poročilo, ki ga je poslala posadka sovjetskega ledolomilci »Malvgina 7. t. m. po radiu, je prineslo svetu mno* go zanimivih podrobnosti o polarni ekspediciji pogumnih ruskih razisko* valcev. V začetku avgusta se je ledo* lomilec tri dni boril z ledom. Opetovano se je že zdelo, da bo v strašni borbi podlegel. Na 82. stopinji sever* ne širine je presenetil »Maligvna« ta* ko srdit napad, da so ogromne ledene gore, ki so neprestano butale ob je* kleni oklep ladje, skoraj popolnoma onemogočile vsako vožnjo. V takih, skrajno kritičnih trenutkih, se je le* dolomilec kot spreten rokoborec iz* ognil nasprotniku. Umaknil se je, da pridobi na času, se malo odpočil, iz* rabil v pravem trenutku najugodnejšo priliko in se bliskoma pognal naprej, da je zavzel mesto zmagovalca. Ko* maj je pa premagal eno ledeno goro, se je pokazala pred njim že druga in tako se je borba nadaljevala. Slednjič si je ledolomilec srečno ugladil pot do Rudolfovega otoka. Ledolomilec »Krasin« je prispel leta 1928 zelo daleč na sever, saj je dose* gel 81. stopinjo, toda »Malvgin« ga je znatno prekosil in postavil nov sve* tovni rekord v prosti plovbi med le; denimi gorami. 5. avgust ie bil eden najzanimivejših dni »Malvginove« ekspedicije. Udeleženci ekspedicije so posetili na obali kočo polarnega raziskovalca Fiale, ki stoji tam že od leta 1903 in je zdaj zapuščena. V do* brem stanju so našli vodovod. Če bi položili v telefonsko napravo nov akumulator ali baterijo, bi lahko go* vorili s poljubnim krajem prezimoval* Ime trinajstega meseca Opetovano smo že poročali, da se pripravlja reforma koledarja. Najbolj se zanimajo za njo v Ameriki, kjer so koledar deloma že reformirali. Ameri* ški trgovci in bankirji že imajo leto s 13 meseci, novi mesec pa pišejo po* dobno, kakor druge mesece, samo z rimsko številko, ker imena zanj še nimajo. Predsednik ameriške sekcije svetovnega odbora za reformo kole* dar j a Eastman je te dni povedal rado* vednim novinarjem, da bo sekcija prepustila parlamentu in senatu odlo* čitev o imenu 13. meseca. Zadeva pri« de pred ameriški parlament jeseni, uradno bi bil pa novi koledar vsaj za Ameriko uveden leta 1934, ko se prične januar z nedeljo, kakor naj bi se v bodoče začenjali vsi meseci po 28 dni. Eastman je pripomnil, da je dobi* la sekcija že 40 predlogov, kako naj krsti novi mesec. Ker bo 13. mesec sredi leta med junijem in julijem, predlagajo nekateri, naj bi se imeno* »Sredina« ali »Sredoletje«. Drugi predlagajo, naj bi se imenoval 13. me* sec Luna« ali Mesečan«. Francoska sekcija svetovnega odbora pa predla* ga latinsko ime Sol«, kar pomeni soln* ce. Če bo ta predlog sprejet, se bo imenoval novi mesec v Angliji in Ameriki »Sunmond«. Letati ni nevarno Ame. :$ko tr^ov L.sko ministrovo je izračunalo, da so preletela ameriška prometna leiala a* rtdnih zračnih progah tali 4G,'17,.037 km. Pri :cni se je pripetilo 137 letačkih nesreč. Ni i95 tisoč 424 preistenih kilometrov odpade torej ena letalska nesreča. Recimo, da bi človek letal na progi Boston—New-york in nazaj, na progi dolgi 820 km. Tu bi bila verjetnost nesreče 1 : 487. Celih os^m let bi torej lahko letel vsak teden enkrat, ne da bi se mu bilo treba bati nesreče. Vseh 137 letalskih nesreč je zahtevalo 18 človeSkih žrtev. Ena človeška žrtsv je odpadUa torej na 2,248.058 pre-letenih kilometrov. Potnik bi torej lahko letal 224 let in preletel vsako leto 10.000 km, ne da bi mu pretila nevarnost, da se smrtno ponesreči. Ameriška prometna letala so prepeljala 'ani po rednilk zračnih progah 173.105 potnikov. Bna smrtna nesreča je odpadla torej na 9.634 potnikov, na 100.000 potnikov, ki potujejo po zraku, bi torej odpadlo 1038 smrtnih primerov, d očim odpade na isto število ljudi v Ameriki 171.9 primerov kapi. Ljudem, ki potujejo po zraku, preti torej 17krat večja nevarnost, da jih zadene kap, kakor pa da se med poletom ponesrečijo. Število žrtev avtomobilskih nesreč je dvakrat večje, kakor število žrtev letalskih nesreč. Lani je zahteval avtomobilski promet v Ameriki 31.000 človeških žrtev in vendar se ljudje avtomobila še daleč tako ne boje, kakor letala. Če črtamo tu pa tam o letalski nesreči, si tafkoj mtisihno, da bi za vse na svetu ne sedli v aeroplan. Pri tem pa ne pomislimo na statistiko, ki nam jasno priča, da letanje v resnioi ni tako nevarno, kakor se nam zdi. Pri letanju je pač treba premagati podedovano m globoko vkoreninjeno bojazen. Večina ljudi se strašno boji zraka, kjer se človek res nima za kaj prijeti. Ljudje si ne stanice. Telefon je tak, kakor bi bil montiran včeraj. V observatoriju so našli zvezdoslovne beležke v popolnem redu, nedotaknjene aparate in pisalni stroj. V skladišču živil na obali so pa gospodarili beli medvedi. Večina za* bojev je bila razbita, toda kar se rabi za polarne ekspedicije, mora biti do* bro zavito. Živila za polarne ekspedicije so zelo redilna in se dolgo ne po» kvarijo. Najbolje je, če so spravljene v pločevinastih škatlicah. Vsa živila, najdena na Rudolfovi zemlji, so bila hermetično zaprta v pločevinastih škatlicah odnosno zabojih. Medvedi so zaboje sicer razbili, toda navzlic izbornemu vonju niso zavohali, kaj je v pločevinastih škatlicah.. Udeleženci ekspedicije na »Malvginu« so neka* tere škatlice odprli in prepričali so se, da je ostalo meso, mleko, čokolada itd. celih 28 let nepokvarjeno. »Malvgin« je govoril vsako noč z Moskvo. Udeleženca ekspedicije Vaj* kuzev in Losov sta poskrbela, da je imel ledolomilec z ^= prestolico po radiu redno zvezo. O polnoči so prišli vsi udeleženci ekspedicije v radiokabi* no in so po vrsti govorili z Moskvo s svojimi sorodnik1 in prijatelji. Ko je priplul »Malvgin« k Rudolfovem oto* ku, so dosegli radiotelegrafisti never* jetno hitrost v zvezi. Losov je uredil aparat, pozvonil in čez tri minute so slišali na Nansenovem otočju odgo* vor človeka iz Moskve, Po pregledu Rudolfovega otkoa je odplul ledolomi* lec skozi Avstrijski preliv proti jugo* zapadu. mislijo, da je mnogo lepše in lažje umreti pri katerikoli drugi katastrofi aH pa v postelga, kakor postati žrtev letalske nesreče. Iz Celja —c Skupščina treznih delavcev na Kn-mu. Prometno ministrstvo je z odlokom št. 21.002 z dne 18. avgusta dovolilo za udeležence skupščine na Kumu polovično vožnjo za vse proge ljubljanske železniške direkcije za vse vlake in razrede. Dovoljenje velja od 20.—26. avgusta. Kupite vozni listek za postajo Radeče ali Zidani most, Hrastnik, Trbovlje — mokro žigosan. Vozni listek ne oddajte, na Kumu dobite potrdilo o udeležbi in nazaj se vozite breosplačno. Udeleženci večjih skupin naj do sobote ob 8. zjutraj obveste postajne načelnike o Številu udeležencev in številki vlaka in povratka, da ne bodo stali v prenapolnjenem vlaku. Zagrebčani gredo z izletniškim vlakom, ki odhaja iz Zagreba v nedeljo 0.10, št, 920, in se vrača|o z vlakom št 625. Izletniki rs Ljubljane pa z vlakom 615, ki odhaja iz Ljubljane v nedeljo ob 5.20. Več sledi v prihodnjih dneh. —c Otvoritev sezone v celjskem Mestnem kinu. Drevi se vrši v celjskem Mestnem kino zopet prva redna predstava po dvomesečnem poletnem odmoru. Predvaja se prekrasni zvočni film »Veličanstvo ljubezen«, ki je doživel povsod največji uspeh. V g-lavn* vlogi nastopa jugoslovanska rojakinja Katica Nagy iz Subotice. Prebivalstvo je kino že težko pokretalo, zlasti v deževnih in večernih dneh. —c Protlatkoholni tabor na Kumu. Na velikem protialko-holnem taboru, ki se bo vršil v nedeljo, 23. t. m. na Kumu, bedo govorili naslednji govorniki o treznostnem gibanju v dravski banovini: gg. sv. Kalan, Leopold Puhaj iz Ljubljane, prof. Cajnkar iz Maribora, prof. Pavlic iz CeHa. vikar Zalar iz Hrastnika in dr. Nick, dr. Mikič dr. Oberški iz Zagreba. Zagrebški udeleženci bodo prispeli v narodnih nošah In z godbo. Trezna mladina in akademiki bodo zaigali v petek n v soboto zvečer, jbskrat ob 21., na Kumu veliki kres, obenem pa bodo žgali bengaličn« ogenj. Na taboru «e pričakuje velika udeležba i-z vse banovine. 4 V rodbini je. — Ta bankir ima neverjetno srečo. Še pred vojno je zbiral polhove kožice, zdad je pa že večkratni milijonar. — To je v njegovi rodbimi. Njegovega pradeda so obesili. Pred sodiščem. — Pomirite se vendar že enkrat! Saj je toženec pripravljen plačati za mestne reveže 1000 Din, ker je vam v razburjenju prisolil zaušnico. — Komu? Mestnim revežem! Kdo je pa dobil zaušnico, jaz ali mestni reveži? Stran i /SLOVENS&I N A K U u*, one zu. avgusta xw5X siev. i ?s / Emile Gaboriau: 13 velemesta Roman Nobenega dvoma ni, da Hortebize po hrabrosti daleč zaostaja za Masca-rotom, ima pa zopet to dobro lastnost, da ne odneha, dokler ne doseže cilja, ki si ga je vtepel v glavo. — Moram vam priznati, gospa grofica, — je dejal, — da sem že slišal nekaj o vaših načrtih. In dovolite, da vam novem, da me ni privedlo k vam golo naključje, kakor sls najbrž mislili, temveč baš ta zakonska zveza. Grofica de Mussvdan je imela dr. Hortebiza rada in z veseljem je kramljala z njim, toda misel, da si dovoljuje vmešavati se v njene zadeve, ji je bila neznosna. — Zares, doktore, to je za grofa m zame velika čast, da se zanimate za možitev najine hčerke, — je dejala z glasom, iz katerega je jeza kar sikara. Toda doktor ni bil prišel zato, da bi se jezfl in tako ni hotel opaziti grofičinega ogorčenja. — Verjemite mi, milostiva, — je nadaljeval mirne, — da sem moral vpreči vso svojo vdainost, da sem mogel prevzeti to nalogo ln prepričan sem, da ne boste prav nič dvomili o tem, čim vam povem vse, kar morate vedeti. Te besede je izgovoril s tako osornim glasom, da se je grofica zdrznila. — Torej gre za nekaj zelo resnega? — je vprašala prestrašeno. — Morda. Ce gre za norca, kakor še vedno domnevam, se vam že vnaprej ponižno opravičujem. Ce je pa nasprotno res, kar trdi mož. Ki je bil v tej zadevi pri meni in če ima res v rokah nepobitne dokaze ... — Potem, doktore? — Potem, gospa grofica, vam pra- vim: lahko se zanesete na mojo vdanost, ker je na svetu mož, ki ima na vas moralni vpliv, mož, čigar voljo morate priznati... Grofica j2 počila v smeh, ki pa ni bil iskren. — Zares, doktore, — je dejala, — vaš obraz je naravnost smešen. — No torej, najprej bi vas rad vprašal, milostiva, če se še spominjate mladega moža iz vaše družbi, ki je bil prva leta vašega zakonskega življenja v Parizu zelo v časteh... V mislih imam markiza Georga de Croisenoisa. Grofica de Mussidan je omahnila v naslanjaču nazaj in si zakrila oči, ka- kor bi hotela pomagati svojemu spominu. — Georges de Croisenois, — js dejala tiho, — zdi se mi... Počakajte, doktore!... Ne, zaman si prizadevam, ne morem se spomniti. Doktor je smatral za svojo dolžnost pomagati njenemu spominu. — Crosenois, ki ga imam v mislih, ima brata Henrika in tega gotovo poznate, saj sam ga videl letos pozimi na plesu pri vojvodi de Sairmeuse; plesal je z gospodično Sabino. — Res je... Da, doktore, zdaj se pa že spominjam. >*Aia1i o£fctst< V taka bcmeda 5© p&r- Plača mo lahko tudi m mamicah, ta odgovor znamko f — Na vprašanja brez znamke m i m ad&ovarfamo - NalmanjM otfZa* Dlv JUGO GRAD izvršuje solidno in najceneje vse zgradbe ter tozadevne načrte. — Inž. Srečko Pust. — Inž. arh. Bogomir Pust. — Strelište 33. tel. 2025. 85L MORSKE RIBE Danes in jutri sveže pošiljke. Vina prvovrstna dalmatinska iz lastnih vinogradov — v gostilni na dvorišču hotela Tratnik, Sv. Petra cesta 25. 2338 SAMO SE PAR TEDNOV sprejemamo naročila za premog in drva po znižani ceni. — Pečenko, Celovška 37. 2331 GRAFOLOG EN HIROSOF N. SadlucM v Ljubljani, čita: karakter, preteklost, sedanjost in bodočnost. Sprejema vsak dan od 9. do 12 in od 2. do 7. zvečer. Naslov: Ljubljana, hotel >Slon«, II. nadstr., soba 61. 2335 PREKLIC. Podpisani KUnar Valentin, vulgo Betelov od Sv. Križa nad Jesenicami, uslužben v tovarni K. I. D. na Jesenicah, tem potom preklicujem vse žaljivke in očitke kot neresnične izjave in popolnoma izmišljene, izrečene na Golici v Kadilnikovi koči dne 16. julija t. 1. napram g. Mirka Keršteinu z Jesenic, uslužbene-mu v tukajšnjih tovarnah K. I. D. Enako se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnega, postopanja, Jesenice, 18. avgusta 1931. POSESTVO prvovrstno, na Dolenjskem — takoj naprodaj z vsem inventarjem in letošnjim pridelkom (vino, žito, krompir, sadje, krma in drugo) za 420.000 Din; brez inventarja in pridelka za Din 350.000. A. Seidl, Zagreb, Skalinska ulica 2 (gostilna). 2332 ZAJAMČENO ozdravite kapavico (triper) moški in ženske. Novi za 104 Din, stari za 184 Din. Zdravilo pošilja s poštnim povzetjem Dr. Julius Berger, Zagreb, — Medvedgradska 46-11. 2289 URADNIK-ZAĆETNIK absolvent Trgovske akademije ali pa maturant se sprejme. — Oferte s curriculum vitae in s prepisi spričeval na oglasni oddelek »Slovenskega Naroda« pod »Trajno 2324«. POSESTVO z gostilno in trgovino, ob prometni cesti, 1 uro od Maribora, proti plačilu po dogovoru proda — Marija Pečnik, Spodnja Kungota, Rošpoh št. 12. 2333 ZASTOPNIKE reprezentativne, za obisk privatnih strank in razpečavanje oljnatih slik, priznanih dunajskih umetnikov — sprejmemo proti fiksni plači in proviziji. Ponudbe na naslov: Leda, Zagreb, niča 52. 2334 POZOR! Semena in zdravilna zelišča dobite pri M. Vidmajer, Pogačar-jev trg, za stolno cerkvijo. 2232 VT 17707/31—14 10519 Natečaj. Mestno načelstvo v Ljubljani je sporazumno z Generalno direkcijo državnih železnic v Beogradu podaljšalo rok natečaja za izdelavo generalnega projekta novega postajnega poslopja v Ljubljani za 45 dni. Natečaj se tedaj konča dne IS« oktobra 1931 ob 11. uri dopoldne. Mestno načelstvo v v Ljubljani, dne 19. avgusta 193L Zupan: Dr. Dinko Pue 1. r. Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da nam je neizprosna usoda iztrgala iz naše srede našega blagega, srčno dobrega, nad vse ljubljenega papana in zlatega starega papana, gospoda notarja predsednika Notarske zbornice« predsednika Družbe sv. Cirila in Metoda, častnega člana društva Pravnik« imejitelja reda Sv. Save m* ki* itd. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 21. avgusta 1931, ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Erjavčeva cesta št. 24, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi truplo v rodbinski grobnici k večnemu počitku. V Ltabftmt, dne 20. avgusta 1931. ZORA in MATICO JANE2I6, S A*I in bratec ZAHVALA Nezmožni zahvaliti se vsakemu posebej za neštevflne dokaze sočutja povodom nenadomestljive izgube naše iskreno ljubljene soproge, matere in hčere, gospe Zore Luckmann roj. pl. Gorup-Slavijnski se tem potom vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem naj-prisrčnejše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo civilnim oblastem in žandarmerijski postaji v Podpeči za izkazano pomoč in naklonjenost pri prevozu, Slovenskemu lovskemu društvu za častno zastopstvo pri pogrebu, lovcem in domačinom iz Podpeči, Jezera, Tomišelja in Mojstrane za preobile dokaze sočustvovanja, kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev in vsem, ki so našo predrago spremili na njeni zadnji poti. V naši neizmerni boli nam je v veliko tolažbo zavest, da je naša nepozabna pokojnica uživala toliko splošnih simpatij in ljubavi. Vsem in vsakomur posebej naša najiskrenejša zahvala. Globoko žalujoči ostali v M*- . -i ■M Urejuje Josip ZupanOft. — Za >Narodno tiskarno« Fran Jezerflek. — Za upravo in inaeratni del Usta: Oton Christof. — Val v Ljubljani. 6233 ^77991