TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrifo In o to rt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za 1U leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toH se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon St. 30-69. Leto XVII. V Ljubljani, v torek, dne 24. julija 1934._________________________________________________štev. 82. j tesnidutnfUH Od nekaterih krogov, zlasti od velikih lesnih družb v Bosni in na Hrvatskem, se propagira misel lesnega dumpinga, s katerim naj bi mi nastopili na italijanskem trgu. Ta misel se utemeljuje s tem, da ni misliti, da bi mogli v doglednem času najti nadomestilo za izgubljeni italijanski lesni trg. Ker ne moremo najti pravega nadomestila drugod, zato moramo nazaj osvojiti italijanski trg, S tem pa da še ni rečeno, da bi bili italijanski politiki v zunanji trgovini izročeni na milost in nemilost. Nasprotno razpolagamo mi z zadostnimi sredstvi, da zaščitimo svoje interese na italijanskem trgu. Treba je samo mobilizirati vsa ta sredstva. Prilika pa, da mobili-fciramo vsa sredstva za zopetno dosego pridobljenih pozicij na italijanskem trgu, bo nam dana v kratkem, kajti v treh mesecih poteče trgovinska pogodba z Italijo in tedaj se morajo znova urediti trgovinski odnošaji med Jugoslavijo in Italijo. Do takrat pa je treba pripraviti vse priprave, da bo naša lesna industrija sposobna za borbo na italijanskem trgu. Ker uživa Avstrija velike ugodnosti za izvoz svojega lesa v. Italijo, je treba dati naši industriji odgovarjajoče ugodnosti doma. Jasno je sicer P1'! tem, da bo naša industrija pri tem morala prenesti marsikatero žrtev, toda na zadnje bo trg vendarle osvojen. Nadvse pravično pa je, če del teh žrtev nosi tudi država, ker je država najbolj interesirana na tem, da se izvoz lesa, kot glavnega izvoznega predmeta zopet omogoči. Ni še sicer bila v tem utemeljevanju izrečena beseda dumping, toda logična izpeljava vse te argumentacije vodi le k lesnem dumpingu, Sprejeti moramo za vsako ceno borbo na italijanskem lesnem trgu in z nižjimi cenami ohraniti svoje odjemalce in premagati s to konkurenco navzdol avstrijske leane uvoznike, da ti ne bodo mogli zasesti naših pozicij. Preden odgovorimo glede predlaganega lesnega dumpinga samega naj navedemo nekaj pogojev, ki sploh šele dovoljujejo debatiranje o dumpingu. Položaj na lesnem trgu je danes takšen, da je les dosegel že najnižjo ceno, po kateri ga je sploh še mogoče prodajati. To se je tudi na zadnji anketi Zbornice za TOI jasno ugotovilo. Po sedanjih cenah torej naš lesni proizvajalec ali trgovec sploh ne moreta konkurirati na italijanskem lesnem trgu. Ta konkurenca bi bila mogoča šele, kadar bi država omogočala našim lesnim Izvoznikom višjo ceno. C e bi se na primer znižala prevoznina po železnici na eno četrtino, potem bi mogel naš izvoznik za znesek znižane prevoznine zmanjšati ceno svojemu blagu, če bi država omogočila lesnemu izvozniku nižje davščine, potem bi zopet megel za efekt tega znižanja izvoznik znižati ceno lesu. Ampak to znižanje še ne bi zadostovalo, temveč bi morala država dovoliti tudi posebne izvozno nagrade za les, ker šele potem bi imel naš lesni izvoznik resnično možnost, da iz uspehom konkurira na italijanskem trgu navzlic vsem preferencam in devetkrat povišanim carinam. Vse to so naši lesni izvozniki tudi že dostikrat zahtevali, a doslej še vedno brez uspeha, Samo veselilo bi nas, če bi sedaj imele te njih permanentne zahteve večji uspeh. Šele po teh doseženih ugodnostih pa bi se moglo govoriti o lesnem dumpingu, ki ga naj bi pričeli naši lesni izvozniki. Ka/jti kaj pomaga, če bi naši izvozniki tudi v boju z avstrijsko konkurenco še tako znižali cene, bi vendar ne imeli nobene garancije, da ne bi Italija Avstriji še povečala preference in nam še povišala carine, da bi bile tudi vse naše žrtve zaman. Pri tem pa še niti ne omenjamo ugodnosti, ki bi jih avstrijskim izvoznikom mogla dovoliti avstrijska vlada. Vse naše žrtve bi mo-Rle imeti le še efekt, da bi Italiji dobavljali les skoraj zastonj, naši lesni trgovci in lesni producenti pa bi bili uničeni. Velika podjetja, ki sekajo les iz bosanskih gozdov in ki ostajajo državi dolžna vse lesne takse, ta seveda morejo uganjati dumping, ker jih les nič ne velja, ker je ves izkupiček za les bil tudi dobiček, ko pa lesnih taks itak niso plačevali. Toda naš lesni trgovec je plačal prodani les in zato mora dobiti za les toliko, da krije kupnino in režijske stroške. Če ne dela tako, potem je gospodarsko v kratkem uničen. Prav tako pa naš gozdni lastnik ne more dajati svojega lesa zastonj. On mora dobiti za les primerno ceno, kajti šele z dohodkom od lesa more kriti svoje obveznosti. Lesni dumping bi zato uničil vse naše lesno gospodarstvo, ker bi uničil 140.000 rodbin, ki žive od lesa in trgovine z njim. Mi zato svojega lesnega gospodarstva ne moremo žrtvovati na noben način in nikomur na ljubo, temveč moramo gledati z vsemi sredstvi, da to gospodarstvo ohranimo. Lesni dumping bi imel le ta efekt, da bi se nam italijanski uvozniki smejali, mi pa bi izkrvaveli, če pa bi že bilo tako daleč, da bi morali gospodarsko izkrvaveti, potem je pač boljše, da ohranimo svoje gozdove, Izredno povišane italijanske uvozne carine na les na eni ter nad vse velike preference za uvoz avstrijskega lesa na drugi strani so popolnoma ustavile naš lesni izvoz v ItaTjo. Ker sta bili obe odredbi proti našemu lesnemu izvozu proti duhu tržaškega sporazuma, se je z naše strani odpovedal ta sporazum. Izredne preference za avstrijski les pa so tudi proti stremljenju, ki je ustanovilo Mednarodni stalni lesni odbor na Dunaju (C. J. B.) in zato je popolnoma umesten predlog, da izvaja naše lesno gospodarstvo tudi v tem pogledu potrebne konsekvence ter izstopi iz tega odbora. Kajti ta odbor ima svoj smisel le, če vlada medi njegovimi člani lojalnost. O tej pa pač ni mogoče govoriti, kadar ubija ena pogodbena stranka drugo z naravnost prohibitivnimi preferencami. — Jugoslavija mora zato iz dunajskega odbora izstopiti. • ’ Seveda pa se ni naš položaj niti z odpovedjo tržaškega protokola, niti z izstopom iz C. J. B. niti najmanje zboljšal, temveč naša naloga je, da najdemo kljub vsem težavam možnost za izvoz našega lesa, da ne zamre ena najvažnejših izvoznih panog našega narodnega gospodarstva. Prva misel, ki se pri tem poraja kar sama od sebe, je, da moramo pač najti >na-idlamiestilo za izgubljeni italijanski trg. A prav tako naravno je, da se naše oči obračajo v Francijo, ko je vendar tako povišanje italijanskih uvoznih carin, ko tudi poklonitev vseh visokih preferenc Avstriji nastala le iz političnih razlogov, da se na ta način gospodarsko udari zaveznica Francije. Dejansko pa bi tudi Francija s svojim velikim konsumom lesa doma in v svojih kolonijah mogla prav znatno nadomestiti italijansko izgubo. In če pogledamo podatke o francoski zunanji trgovini, vidimo, da je tu tudi vsa možnost da se to pričakovanje uresniči. Kajti trgovski odinošaji Francije z Jugoslavijo 'so razen onih z Bolgarsko najslabši od vseh, ki jih iima Francija s sredozemskimi in balkanskimi državami. Nadalje kažejo ti zunanje-politični podatki, da je Francija dovolila Avstriji kontingent 106.000 ton lesa, Jugoslaviji pa le skupni kontingent 20.000 ton. Ze samo v tej razliki je jasen dokaz, da bi nam mogla Francija v znatni meri nadomestiti izgubo na italijanskem trgu. In ker so naši občutki isti, idla govorimo z rumunskim ministrskim predsednikom Tatarescom, bi bilo vendar tudi edino pametno, če bi bili tudi naši praktični interesi isti, kajti drugače , pa najsi bi bilo to danes še tako veliko. kakor pa da jih v brezcenje sekamo za tujca in se pri tem vendarle ne rešimo gospodarskega propada. Upamo pa, da še vedno ni tako daleč, da bi morali gospodarsko kar (propasti. Les bo zopet dobil svojo ceno, ker ni lesa na svetu vedno več, temveč vedno manj, potrebščina na tem pa stalno raste, zato bodo za naš les še prišli boljši časi. Treba samo, da bi delali složno, da se že enkrat upoštevajo želje in zahteve lesnih interesentov, ne pa, da se še sedaj izdajajo uredbe brez zaslišanja naših lesnih organizacij. Lesni dumping pa naj bo neslavno pokopan in naš uvoz iz Italije je še vedno mnogo bolj učinkovito orožje, ko predlagani dumping. Saj niti Rusija, ki je mogla smatrati ves izkupiček od lesa za čisti dobiček, ni mogla vzdržati lesni dumping. Še manj ga pa moremo mi, ki nimamo niti teh gozdov ko Rusija, niti (pa ne moremo plačati lesnih delavcev talko sramotno nizko, kakor jih je Rusija, še manj pa dovoliti uničenje gozdnih lastnikov, kar je storila Rusija. A niti Rusiji se ni lesni dumping izplačal, še manj se more nam. Zato proč s to zablodo. Pa tubi v lastnem interesu Francije bi bilo, če bi bolj gojila trgovinske stike z na-imii, ker se mora na vse zadnje tudi Francija zavedati, da je varnost njenih kreditov Jugoslaviji odvisna tudi od jugoslovanskega izvoza. Če nima Jugoslavija niti te možnosti, da dobi za svoje dobre pridelke in predmete vsaj zmerno plačilo, potem tudi ne moro odgovarjati svojim obveznostim. Povečanje lesnih kontingentov Jugoslaviji ni zato za Francijo le akt politične modrosti, temiveč tudi korak, ki je v korist njenim gospodarskim interesom. Čisto drugo vprašanje je seveda, če bi mogel izvoz lesa v Francijo že takoj nadomestili izgubljeni italijanski lesni trg. Ker ne obstoje še one trgovinske zveze s francoskimi lesnimi uvozniki in našimi izvozniki, kakor obstoje že leta z italijanskimi lesnimi uvozniki, je jasno, idia bi šele polagoma mogel francoski trg biti za naše lesno gospodarstvo to, kar je danes italijanski. Ali uspeh je že v tem, če dosežemo za prvi čas vsaj delno nadomestilo, ker je s tem odprta pot tudi za še večji odjem našega lesa na francoskem lesnem trgu. Zato je na vsak način gledati na to, da nam Francija vsaj v tej meri, kakor Avstriji, poviša svoje lesne kontingente in omogoči našemu lesnemu gospodarstvu vsaj prvi izhod za silo iz sedanjega težkega položaja. Po znanem pravilu, da večji uvoz povzroča tudi večji izvoz, pa bo Francija a povečanimi lesnimi uvoznimi kontingenti Jugoslaviji, omogočila tudi večji izvoz svojih izdelkov v Jugoslavijo. Našemu gospodarstvu storjena usluga bo obenem tudi usluga francoskemu gospodarstvu. Vzrok več, da se ta usluga tudi stori. Zato ponavljamo svojo zahtevo, da se naša vlada potrudi, da se izvoz našega lesa čim bolj poveča s tem, da nam Francija poviša uvozne kontingente in nam olajša uvozne formalnosti. Šele s tem bo franco-sko-jugoslovansko prijateljstvo tako cementirano, da izdrži tudi vsako preizkušnjo. Promet Trsta Po podatkih Tržaške trg.-ind. zbornice je znašal v juniju promet tržaškega pristanišča 2,841.810 stotov nap ram 2,861.228 stotom v juniju lani. V prvem letošnjem polletju se je dvignil celotni promet v tržaškem pristanišču od lanskih 14,940.844 stotov na 18,882.820 stotov, to je za 26%. Dvignil se je promet po železnici od 9,1 na 11,5, po morju pa od 5,8 na 7,8 milijonov stotov. Očevidno je rimski sporazum že ugodno vplival na promet v tržaškem pristanišču. Francoska zunanja trgovina in naš izvoz >Privredni pregled« našega zunanjega ministrstva objavlja ta pregled o naši zun. trgovini s Francijo. V letu 1933 smo izvozili v Francijo ton v milij. fr. fr. lesa raznih vrst 20.845 13,59 živine stotov 1,42 perutnine in divjačine 2.192 1,23 sirovih kož 754 1,62 jajc 3.294 1,33 žita 92.028 3,70 posušenega sadja 12.471 1,43 konoplje 4.864 1,25 hmelja 736 1,00 bakra 12,058 3,00 drugih rud 303.675 12,75 raznih drugih predmetov 6,48 Ves naš izvoz po vrednosti je znašal torej le 50,005.000 fr. frankov, ves naš izvoz iz Francije pa 35.574.000 fr. frankov, tako da vsa naša zunanja trgovina s Francijo ni dosegla niti vsote 86 milijonov francoskih frankov. Da bi pa mlogla znašati ta vsota znatno več, dokazujejo številke zunanje trgovine Francije z drugimi sredozemskimi in balkanskimi državami, da drugih dežel, s katerimi goji Francija mnogo bolj ozke trgovinske stike, nirti ne omenjamo. Tako je znašala francoska zunanja trgovina (izvoz in uvoz) v letu 1933 (vse šte- milijonih frankov) z: Italijo 1151 Rumunijo 483 Egiptom 472 Sirijo ■ 170 Grčijo 148 Turčijo 129 Jugoslavijo 86 Bolgarsko 41 Samo še z Bolgarsko so bili trgovinski odnošaji Francije manjši ko z nami. Trgovinski odnošaji s Sirijo pa so bili dvakrat, z Rumenijo petkrat, z Italijo pa celo štiri-najstkrat večji. Češkoslovaške pritožbe proti trgovinski politiki Francije Praški listi objavljajo za bKžnji prihod vodje trg. politične sekcije v franc, trgovinskem ministrstvu Bonnefou-Craponnea članke o češkoslovaško-francoskih trgovinskih odnošajih. V teh člankih se zlasti izvozniki zelo pritožujejo, kako se s francoske strani zapostavlja češkoslovaška trgovina. Tako se pravi v enem članku: Gospodarstvo je pripravljeno zaradi političnih interesov prenesti tudi nekatere žrtve. Trajno pa je takšno stanje nemogoče. Najbolj trpi izvozna trgovina, ker dovoljuje Francija državam, ki nikakor ne podpirajo njene zunanje politike, večje kontingente ko naši industriji. Ze v lastnem interesu naj bi se francoske oblasti zavedale, da smo dolžniška država, ki more zadostiti svojim obveznostim le s presežkom svojega izvoza. Sedanji smešno nizki kontingenti preprečujejo skoraj vsak izvoz, ker je našim izvoznikom zaradi majhnih količin onemogočeno vsako racionalno delo. Noben izvoznik ne more tvegati prodajne režije in potnih stroškov, če je do zadnjega trenutka negotovo, Če bo naročila sploh mogel izvesti. V zadnjem času naj bi se razdelil v neki branši, v kateri se je prijavilo 20 interesentov, kontingent celih 100 kil, da bi na vsakega izvoznika prišel poštni paket 5 kil. Ce se upoštevajo vse formalnosti, katerim je treba zadostiti pri uvozu v Francijo, potem se samo po sebi razume, da je vsak izvoz na podlagi sedanjih nizkih kontingentov nemogoč. Drugo veliko zlo je v tem, ker je po francoski carinski tarifi združenih v en kontingent več predmetov, ki niso v nobeni medsebojni zvezi. Nad vse težko je, doseči potem sporazum med prizadetimi izvoznimi tvrdkami glede razdelitve tega kontingenta. Zato zahteva izvozna industrija, da se pri bližnjih pogajanjih njeni interesi bolje zastopajo. Tcandia Mun napovita lesne UbnHn^enie tc%wttv V sejni dvorani »Trgovskega doma« je bila v soboto, dne 21. t. m. III. seja odbora Osrednje sekcije lesnih trgovcev, ki jo je vodil poslevodeči .podpredsednik OS Fran Škrbec. Navzooni so bili zastopniki iz večine sekcij. Predsednik seje Fran Škrbec je po otvoritvenem nagovoru poročal na podlagi podatkov zbornične konference o poteku pogajanj naše delegacije z italijansko delegacijo v pogledu na ugodnosti, ki naj bi jih Italija dovolila v carinskem in tarifnem pogledu našim izvoznikom. Orisal je položaj našega izvoza v Italijo in stališče, ki ga je na pogajanjih zavzemala italijanska delegacija. Osrednja sekcija je sodelovala pri sestavi spomenice, ki so jo predložile Zbornica in strokovne lesne organizacije na odločilna mesta radi dosege ugodnosti našemu izvozu v oni meri, ki jo uživa v Italiji Avstrija. Osrednja sekcija je zavzela stališče, 2.847), za hišno porabo 1.653 (1.926), drugim strankam 4.457 (3.956), izvoženih je bilo 1.127 (589) ton. Zaloge so narasle od 74.030 na 76.276 ton. Skupno je znašala produkcija v prvih 5 mesecih 498.710 ton napram 477.730 tonam lani in 545.565 tonam v maju 1932, Število uredništva se je zmanjšalo od 217 na 215, paznikov od 192 na 190, delavstva od 5708 na 5663. Število izmenjav pa se je dvignilo od 106.288 na 108.723; zato je dvignil tudi zaslužek delavstva od 4.(6 na 4,8 milijonov Din. Če pa upoštevamo, da je znašal lani zaslužek delavstva še 5 8/ milijonov, torej za cel milijon več ko le*os, potem pač ne imbremo označiti tega stanja kot zadovoljivega. na mednarodnem sejmu v Smirni ligovinski muzej Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu obvešča, da se naša država oliciailno udeleži mednarodnega sejma v Smirni (Turčija), ki bo v dneh od 26. avgusta do 12, septembra. Organizacija naše udeležbe na sejmu je izročena Trgovinskemu muzeju. J-iazstavne predmete je poslati najkasneje do 2. avgusta na naslov muzeja, Beograd, Miloša Velik og ulica 29. Udeleženci se naj pa prijavijo muzeju najkasneje do 20. t. m. * Razstave vzorcev v Tirani se udeleži ‘u-di Jugoslavija. Proizvajalci, ki bi hoteli razstaviti svoje vzorce, naj pošljejo te hkrati s cenami najkasneje do 28. julija na naslov Trgovački muzej, Beograd, Miloša Velikog 29, za izložbo v Tirani. ICotodvoc kat pi£&metM>. ai/ica To izredno posebnost imamo v Ljubljani, a kljub temin nismo na njo ponosni. Ker tudi v Ljubljani bi želeli, da bi služil kolodvor — in glavni še posebej — prometu, kakor je to povsod drugod na svetu v navadi. Pri nas gre pa zaradi nesrečne lege kolodvora železniška proga baš skozi najbolj prometne dele mesta. Treba le pogledati na Gosposvetsko in Dunajsko cesto, kadar se nabere ob spuščenih zapornicah po par kolon voz, avtomobilov, avtobusov, kolesarjev in pešcev, pa človek takoj spozna, da je v Ljubljani kolodvor v resnici prometna ovira. In kako tudti ne bi bil. Ko so postavili v Ljubljani kolodvor, se je Ljubljana nehala pri Maliču, kajti nasproti Maliča je bilo vojaško skladišče, ki se je vedno postavljalo zunaj mesta. Kjer je danes Miklošičeva cesta so bili sami travniki in pri sedanjem Unionu se je cesta nehala. Pa tudi današnja, itak vzorno mizama Kolodvorska ulica, je bila takrat med samimi njivami. Zato ni čuda, če so postavili na sedanje mesto kolodvor, ki pač takrat ni mogel biti nikomur v oviro. Toda med tern so minula leta in leta in Ljubljana se je hvala Bogu izpremenila v lepo in veliko mesto, ki sega daleč tja na sever, da bi bila Dunajska cesta naj-brže že čisto pozidana do Ježice, če ne bi bilo te silne bariere, ki jo tvori železni- ška proga. Isto velja pa tudi za Gosposvetsko cesto, prvo glavno prometno žilo iz Ljubljane. Posebnost Ljubljane je tudi, da preseka železnico tudi glavna promenada mesita, ki gre od pošte do Tivolija. Pa kaj bi o tem govorili, saj so tudi vsi železničarji priznali, da sedanji ljubljanski kolodvor ne odgovarja več svojemu namenu in da ga je treba razširiti ter modernizirati. A kakor cela vrsta drugih pametnih predlogov, tako je tudi ta ostal le na papirju. Sedaj pa, ko se je po visoko pravdami uvidevnosti nekaterih naših ljudi odpravil gorenjski tovorni kolodvor in ko se naj po zaslugi teh istih naših odličnih in za napredek gospodarstva tako vnetih ljudi centralizira vse na glavnem kolodvoru in se dodajajo že preobloženemu kolodvoru novi posli, pa se zaradi tega znova razgrinja vprašanje povečanja ljubljanskega kolodvora. Po ovinku hoče menda železniška uprava doseči, da začne slovenska javnost zahtevati povečanje ljubljanskega kolodvora in tej plemeniti nameri more slovenska javnost le ustreči. Zato ponavljamo svojo zahtevo, da treba ljubljanski kolodvor povečati, zato apeli-naino na vse gospodarske kroge, da to zahtevo povsod ponove. Dovolj dolgo je že ljubljanski kolodvor služil kot prometna ovira. TEDEN«. lil IBI1 ANSKl-RORZl Lesno tržišče Tendenca še vedno mlačna. Na 'tukajšnji lesni borzi je bilo v tem iednu prodano 7 vagonov desk jelka-smreka za izdelovanje zabojev (izvoz v Levan-to), dalje 4 vagone hrastovih podnic in 1 vagon borovih plohov. Povpraševanja niso posebno živahna. Cene so ostale po vecnii neizpremenjene. Radi počitnic vlada na lesnem trgu mrtvilo. Sklepajo se le malenkostne kupčije v tramih, večinoma tanjše blago v III. in IV. kakovosti. To blago se proda v glavnem skozi Sušak, dočim se v gornjo Italijo le zelo malo izvaža. Malenkostna vprašanja so v hrastovih podnicah, pa tudi v neobrobljeni hrastovim. Zahteva se le prvovrstno blago, medtem ko so cene, ki se za takšno blago nudijo, očividno prenizke. V bukovini, posebno v neobrobljeni, kar ne more priti do pravih kupčij. Tu pa tam se proda kakšen vagon prvovrstne parjene bukovine. V mehkem lesu se iščejo komisijoni, dočim se monte blago le slabo plasira. Cene oglju so nekoliko popustile. Za drva pa kljub sezoni — zaradi nizkih cen — ni nobenega posebnega zanimanja. LES: (Cena za m' franko vagon nakladalna postaja.) Smreka, jelka: Hlodi I., II., monte Brzojavni drogovi Bordonali merkantilni Trami merkantilni Škorete, konične, od 16 cm naprej Škorete, paralelne, od IG cm naprej Škorete. podmerne, do 15 cm Deske-plohi, kon., od 16 cm naprej Deske-plohi, par., od 16 cm naprej Bukev: Deske-plohi, naravni neobrobljeni Deske-plohi, naravni, ostrorobi Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni Deske-plohi, parjeni, ostrorobi Testoni °/io, monte Testoni */«, monte Hrast: Hlodi L, II. Bordonali Deske-plohi, neobrobljeni boules Deske-plohi, neobrobljeni merkantilni Deske-plohi, ostrorobi Din Din 100— 120— 150— 170'— 135'— 160'— 150'— ICO'— 270 — 300'- 310— 350— 200— 215— 250'— 280'- 290’— .1 O T-l co 350’— 400— 450'— 550— 450'— 550— 670'— 770— 390— 405— 320— 335— 250— 260— 800— 900— 820— 900— 700— 730— (podnice) Frizi Parkcti: hrastovi, za m2 bukovi, za m2 Železniški pragovi: 2-60 m, 14X24 hrastovi, za komad bukovi, za 1 komad Drva: bukova, za 100 kg hrastova, za 100 kg Oglje: bukovo za 100 kg »canella« za 100 kg 4.y- 30'- 34— 20— 9-50 8— 40— 45— 60'- 40- 36- 22- 11- 10- 45- 50- Povpraševanja : Javorovi neobrobljeni plohi v običajnih merah, upoštevan samo beli javor. 1 vagon orehovih neobrobljenih parjenih plohov, čim več debeline 120 in 140 mm. Bukovi plohi, neobrobljeni, surovi, monte, 27 mm. Bukove kratice, parjene, I., II., 27, 33 in 35 mm. Bukovi plohi, parjeni, 27—100 111111. Bukovi hlodi, 1. 1. Bukove cepanice, izdelane pred 6—7 meseci, lepo, zdravo blago. 2. Ca. 15 vagonov rezane hrastovine v sledečih dimenzijah: 16X20 cm, 2-40 111; 16X20 cm, 4-80 111; 12X16 cm, 5—10 111; 6X15 cm, 0 60 111; 8X10 cm, 0'60 111. 3. Ca. 20 m3 parjenih, neobrobljenih orehovih plohov, I., II., od 40—100 mm debeline, ca. 15 "/o 27 mm, dolžine od 2 111 naprej, do 15°/o od 1-50 111 do L90 111. 4. Večjo količino neobrobljenih lipovih plohov, 40—100, od 2 111 naprej; 70% prima, 30% sekunda. 5. Javorjevih neobrobljenih plohov, 40—100, od 2 111 dalje; 70% 1„ 30% II. kvalitete. 6. Orehovih neobrobljenih plohov, 40—100 milimetrov, od 2 111 naprej; 70% prve, 30% druge kakovosti. 7. 1 vagon bukovih metlišč, 27X27, od 1 m naprej. 8. 1 vagon tramov, uso Trieste, 13/16; 200 komadov po 5 m, 100 komadov po 6 m. 9. 1 vagon mecesna, I., II.. 18/48 in 58 111111. Ponudbe: Več vagonov I. orehovega lesa. 1 vagon I. jesenovih in lipovih hlodov. 1 vagon I. javorja od 2 m dolžine naprej. Kolobarji za kurjavo, 20/50. Zamenjava obveznic vojne škode Davčna uprava za mesto Ljubljana razglaša: Po doliočiilih § 12, odst 11, finančnega 'zakona za leto 1934/35 se morajo zamenjati obveznice 2%% loterijske državne rente za vojno škodo z novami obveznicami. Izza 1- avgusta 1934 sc bodo izžrebali© le nove obveznice itn obresti izplačevale le za ku- pone novdlr obveznic. Državna in samoupravna oblastva ne smejo po 1. avgustu 1934 sprejemati starih obveznic niti kot kavcij© niti kot depozit. Ker izgube po 1. avgustu 1934 stare obveznice, razen pravice do zamenjave, vse druge pravice, je v interesu lastnikov obveznic, da jih čiitn-prej, najpozneje pa do 31. julija 1934 predlo®© v zamenjavo ali davčni upravi svojega bivališča aii pa neposredno oddelku državnih dolgov lin državnega kredita v Beogradu. Kdor hoče zamenjati obveznice, mora izročiti davčni upravi prijavo in seznam obveznic. Obveznice morajo briti urejene po aritmetičnem vrstnem redu. Od 24. julija 1934 naprej se sprejemajo stare obveznice za območje davčne uprave Ljubljana mesto od 8.—12, ure pri blagajni davčne uprave Ljubljana-niesto, Vodnikov trg 5/II. nadstropje. III. Mariborski teden v dneh od 4. do 15. avgusta Razstave: tujsko-prometna za območje bivše mariborske oblasti, kateri je priključen poseben oddelek »Naš Jadran«; ;v©liiika obrtna razstava s posebnimi ozirom na vajenska in pomočniška dela (obsega 26 panog); razstava Jugoslovanske gozdov-ni.ške lige, kateri je priključen tudi odde-ilek Čehov i:ii Američanov; razstava ženskega domačega obrta, združena z veliko revijo narodnih noš; eksotična razstava Ju-gosiovansko-siamskega komiteja; vrtnarska razstava (sobno cvetje); velika gostilniška in hotelirska razstava; vinarska raz-siava, združena s pokušnjo najboljših štajerskih vin; .razstava slik; razstava del naših najmlajiših (deška meščanka šola); skavtska razstava. Šport: mednarodne veslaške tekme na Dravii; mednarodne motociklistične cestne dirke in zvezna vožnja, mednarodni teniški turnir; mednarodna saMjaški turnir (Avstrija — Dravska banovina); mednarodne plavalne in skakalne tekme na Mariborskem ©toku; lahkoatletsko prvenstvo Maribora; nnednarodne nogometne tekme in drugo. Mariborsko gledališče priredi pod milim nebom izvirno Goljevo novost »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Na zabavišču najmodernejše velikomestne atrakcije (avtodrom, tobogan, električni vrtiljak lin drttgo). Teden se zaključi z veliko ljudsko veselico na Mariborskem otoku z ognjemetom. 50% popusta na 'železnicah in parnikih. Znižani vizum za tuje obiskovalce 20 dinarjev v papirju. Enoletna davčna prostost za avtomobile na češkoslovaškem Češkoslovaška vlada je sprejela uredbo o davčni prostosti za domače avtomobile, ki pridejo prvič v promet .po 20. juliju 1934. Davčna prostost velja do konca leta 1935. Oprostitev velja tudi za primer, da menja avtomobil lastnika. Z davčno prostostjo hoče dvigniti češkoslovaška vlada prodajo domačih avtomobilov. Gotovo je tudi, da je marsikoga odvrnil od nakupa novega avtomobila le visok davek. Seveda pa je ta na češkoslovaškem neprimerno manjši ko pri nas, ker so pri nas avtomobili z davki primeroma najbolj obremenjeni. Žal še ni upati, da bi tudi pri nas zmagala uvidevnost in da bi se gledalo ‘bolj na to, kako hi se z večjo potrošnjo bencina povečali državni dohodki, mesto da se s previsokimi davki reducira ves avtomobilski promet na minimum. e. 4 Rusija zopet največji evropski lesni dobavitelj Po podatkih tesnega ekspertnega hrusta »Eksiporttes« je Rusija odpremi!a v prvem polletju 493 z lesom natovorjenih parniko v. V Evropi je Rusija v lesnem izvozu s svojimi 5,000.000 stotii rezanega iglastega lesa na prvem mesilu. Nemčija je prevzela tega lesa 2,8 milijonov Rubikov, torej več ko polovico. Čeprav Japonska nad vse terska izvoz lesa iz Mandžurije, je morala vendarle uvozili še znatne količine iz Sibirije. 0P. PlPČeVfl sladtna havet je prvovrsten demač žzdfilelz, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. —v . ... : 1 Instalacija vodovoda v objektih vojašnice Vojvoda Mišiča v Ljubljani se odda z direktno pogodbo dne 28. julija pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled pri dinžemjerskem oddelku te komande.) Dne 28. julija bo pri Komandi Jadranske divizijske oblasti v Mostaru ustna pogodba za dobavo petroleja. Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 27. julija ponudbe o dobavi J000 kg krovnega asfalta, 2000 m2 strešne liepenke, 1000 kg karboli-neja, 5000 strešnih bobrovcev, 20.000 kosov zarezne strešne opeke in 20.000 kosov navadne zidne opeke; do 31 julija pa1 o dobavi zaporniškega materiala. Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 28. julija ponudbe o dobavi 5000 kg Samotnega malterja in 2600 kosov samotne opeke. Direkcija drž. železnic Subotica sprejema do 1. avgusta ponudbe o dobavi 10.000 kilogramov sirovega železa. Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 2. avgusta ponudbe o dobavi 600 žag za železo; do 9 avgusta pa o dobavi 1500 m »Mako«- in 500 m »V amfik-m o t v o za. Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 6. avgusta ponudbe o dobavi 1000 m žičnih vrvi. Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 9. avgusta ponudbe o dobavi raznega risalnega orodja. Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 9. avgusta ponudbe o dobavi 1800 m lice, 50 kubičnih metrov borovega lesa, raznega električnega materiala in 300 žarnic; do 16. avgusta pa o dobavi 150 metrov vrvice, 2 električnih ročnih svetilk, raznega električnega materiala, 6 anemo-metrov in 20 spiralnih svedrov. Pri Upravi drž. monopolov v Beogradu bosta naslednji ofertni licitaciji: dne 3. avgusta za dobavo 300 m3 desk, dne 8. avgusta pa za dobavo 4300 kg gumiarabike. Uprava občne drž. bolnišnice v Ljubljani razpisuje za nabavo potrebščin v času od 1. oktobra 1934 do 31. marca 1935 prvo ofertoo licitacijo, ki bo dne 6. avgusta za vse vrste mesa, slanino, kruh, moko in mlevske izdelke, dne 7. avgusta za mleko in mlečne izdelke, dne 8. avgusta za špecerijo in hišne potrebščine in dne 9. avgusta za zdravila, obvezala in druge lekarniške in terapevtične potrebščine. Licitacije bodo vsakokrat ob 11. v pisarni upravnika bolnišnice. Pogoji pri upravi bolnišnice. Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 6. avgusta ponudbe o dobavi 100 kalipatron. Stari avtomobili se prodajo potom ustmene licitacije dne 6. avgusta pri Avt >-Komandi IV. armijske oblasti v Zagrebu. Gradnja stanovanjske hiše se odda z ofertno licitacijo dne 6. avgusta pri gradbenem oddelku Direkcije drž. železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice' TOI v Ljubljani, načrti, proračuni in pogoji pa pri istem oddelku, Ljubljanski dvor, II. nadstropje, soba št. 115, vsak delavni dan od 10. do 12. ure dop.) Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 7. avgusta ponudbe o dobavi 2500 kožic za kape, ca 1800 kg železne žice in 35 ton peska; do 8. avgusta o dobavi 334.000 železnih vijakov, raznega orodja, 500 kg feromangama, 500 kg kupromanga-na, 1000 kg femosilicija, 100 kg ferokroma, 40 kg fosfor-bakra; do 9. avgusta o dobavi 250 čopičev, 50 vesel, raznega kavčuk-ma-teriala ter raznega orodja; do 10. avgusta o dobavi priprav za gasilske aparate ter večje množine pločevine; d« 12. avgusta o dobavi 1000 kg kvasa, 1500 kg azbesta v ploščah, 15 azbestnih pletenic in 455 kg azbestnih vrvi; do 13. avgusta o dobavi žič-nikov; do 15. avgusta o dobavi 250 m3 brušenih cementnih plošč, 75 m2 keramičnih plošč, 50 m2 plošč iz fajanse, 750 košar ter o dobavi kabljev, žic itd.; do 16. avgusta o dobavi 170 m3 ter o dobavi materiala za pisalne stroje; do 17. avgusta o dobavi 800 kg cinikovega belila, 3000 kg barv, 200 kg železnega minija, 800 kg lanenega fimeža, 25 kg sikativa, 1500 kg steklarskega kita, 600 kg minium-kita in drugega barvarskega materiala ter o dobavi peči, dimnih cevi itd. Dne 7. avgusta bo pri Upravi državnih monopplpv y Beogradu licitacija za dobavo 1000 m3 desk. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podat-hi so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled ) »o {voveuu* izv&z našega icsa v fraU$tin& Zavod za pospeševanje zunanje trgovine nas naproša za objavo tega članka: V zvezi s sistematičnim delom Zavoda za zunanjo trgovino, da se poveča naš izvoz v Levanto, se je dosegel v letošnjem prvem polletju prvi znatni uspeh. Zavod ter Jugoslovansko-levantski gospodarski odbor sta mogla po svojih zastopnikih za časa Levantskega velesejma v Tel-Avivu zainteresirati tamošnje lesne uvoznike za kupčije z Jugoslavijo. Jugoslavija je nato dobila znatna naročila za gradbeni les in za pomarančne zaboje, vodijo pa se še nadalje pogajanja za uvoz novih količin gradbenega lesa, ker potreba po gradbenem lesu v Palestini stalno raste. Samo v Tel-Avivu je sedaj v gradnji 2000 stavb, da bodo sedanje zaloge gradbenega lesa v kratkem izčrpane. Isti položaj je tudi na trgu pomarančnih zabojev, ker so bile palestinske plantaže s pomarančami znatno razširjene. Sodi se, da je potreba po lesenih zabojih za pomaranče že prekoračila količino petih milijonov zabojev na leto. Največja težkoča, da bi se dosegla večja naročila za naš les, je bila v tem, ker niso mogli dosedaj ponuditi naši izvozniki svoje blago po enakih pogojih, po katerih se že desetletja prodaja na palestinskem trgu rumunski les. Zaradi intervencije »Jugolevante« d. d. v Zagrebu, ki je bila ustanovljena na pobudo Jugoslovansko-levantskega gospodarskega odbora kot jugoslovanska skupna in posredovalna ustanova za izvoz v Levanto, je omogočeno našim izvoznikom, da si na podlagi enakih pogojev s konkurenco zagotove znatna naročila v Palestini. Dočim je bil v prejšnjih letih naš izvoz v Palestino le neznaten in je znašal po vrednosti le par sto angleških funtov (še v letu 1932 samo 578 angl. funtov), znašajo že sedaj to leto izvršena naročila v Palestino skoraj deset tisoč angl. funtov. To se pravi, da se je naš izvoz lesa v Palestino v kratkem času povečal radi dela preje omenjenih organizacij za več ko dvajsetkrat. S postopnim uresničevanjem programa tvrdke »Jugolevant«, ki je že ustanovila svojo podružnico v Palestini, je pričakovati, da bodo Palestina in druge države bližnjega vzhoda spadale v kratkem v vrsto naših glavnih trgov za les in lesne izdelke. To pričakovanje se bo izpolnilo v tem večji meri, čim ožje sodelovanje bo doseženo med družbo »Levant« in našimi lesnimi izvozniki iz vseh delov naše države. žuHOnia tcfrOviHa Rumunija se odpoveduje gospodarski zvezi z Nemčijo Zastopniku lista »Pariš Midi« je izjavil rumunski ministrski predsednik Tatarescu, da se prizadeva prilagoditi rumunsko gospodarsko politiko rumunski zunanji politiki. »Šepajoče ravnovesje« je bilo, da je morala Rumunija delati politiko s Francijo, kupčije pa z Nemčijo, da smo se morali zavedati, da so čustva na eni, praktični interesi pa na drugi strani. Pri tem pa bi se mogle'Rumunija in Francija gospodarsko dopolnjevati naravnost z lahkoto. Francija potrebuje petrolej, ki ga more dobiti v Rumuniji, Rumunija pa potrebuje lokomotive in avtomobile, ki jih more dobiti v Franciji. Če bi se doseglo to neob-hodno potrebno dopolnjevanje med francoskim in rumunskim gospodarstvom, potem se ne bi ponovilo stanje v 1. 1915, ko so rumunski vlaki zamašili vse rumunske kolodvore, ker se je nahajala edina po-pravljalnica za rumunske lokomotive v bližini Miinchena. Jugoslovansko-švicarska trgovina Obseg švicarske zunanje trgovine je v preteklem polletju zopet nazadoval. Uvoz je po vrednosti nazadoval od 770,7 na 712,6 milijonov šv. frankov, izvoz pa se je zmanjšal od 416,1 do 405,0 milijonov šv. frankov. Uvoz je padel zaradi politike kontingentiranja, ki jo je uvedla švicarska vlada. Iz Jugoslavije je Švica uvozila v prvem polletju blaga za 5,492.217 šv. frankov, v Jugoslavijo pa je izvozila blaga za 3,222.307 šv. frankov. Napram Švicarski smo torej v zunanji trgovini močno aktivni. H« Zveza tekstilne industrije v Roubaixu in Tourcoingu je sklenila, da odpusti 15 do 16 tisoč delavcev, če se ne spremene v francosko-nemški trgovinski pogodbi oni členi, ki obremenjujejo francoske volneno izdelke. Delovno dobo v nemških tekstilnih tvor-nieah je skrajšal nemški gospodarski minister, da prepreči odpust delavcev. V nadomestilo pa je obenem odredil, da se ne sme ustanoviti nobena nova tekstilna tvornica. Združenje pooblaščenih graditeljev za Dravsko banovino v Ljubljani naznanja, da je umrl njegov član, gospod Jože Bricel/ graditelj in prokurist Ljubljanske gradbene družbe. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 25. t. m., iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Božjemu grobu v Stepanji vasi. Ljubljana, dne 23. julija 1934. Uprava združenja Ljubljanska gradbena družba naznanja tužno vest, da je umrl njen najboljši sodelavec, gospod Jfcze Bricelj graditelj in prokurist. Dragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti v sredo, dne 25. julija, ob 17. na pokopališče pri Božjem grobu v Štepanji vasi. Ljubljana, dne 23. julija 1934. Uprava Ljubljanske gradbene družbe RAZNO Na deinantni maši kanonika dr. Ivana Svetine mu je pridigal železomašnik Toino Zupan, ki mu je pridigal tudi na novi in zlati maši. Je to primer, ki se dogodi komaj v tisoč ‘letih enkrat. Železničarjem so dovoljene zopet stare ugodnosti na železnicah in tudi režijske karte, ki so se pa podražile od 10 na 20°/o. Dovoljene pa so jim tudi nekatere nove ugodnosti. Tako je ugodno rešen spor, ki ni bil v prid našim železnicam. Davčni oddelek finančnega ministra je na predlog zdravniških zbornic sklenil, da umetno zobovje, zobne krone iz zlata, platine ali srebra ne podleže več luksuznemu davku, ker ne služijo luksuzu, temveč zdravju. Regulacija Ljubljanice bo končana maja meseca 1936. Nekdanje »Dolenjske novice« bo dostavile k tej vesti: Ce ne bo dež. In dostavile bi po pravici, ker je bila prva licitacija za oddajo gradbenih del ravnokar razveljavljena. Uvoz japonskega blaga skozi Solun v Južno Srbijo je znašal v 1. 1933 samo 19.196 kil, v vrednosti 064 milijonov Din, v prvi polovici 1. 1934 pa je že narastel na 30.000 kg v vrednosti več ko enega milijona Din. V glavnem se uvaža ceneno tekstilno blago. V prvih šestih mesecih t. 1. se je izdelalo več orožja, kakor lani vse leto, se ugotavlja v statistiki, ki jo je izdalo Društvo narodov. Število porodov pada po vsem svetu, kakor izkazuje statistika Društva narodov za leto 1933 in 1932. O silnih nevihtah in povodnjih prihajajo poročila iz vseh strani. Povodenj v Mali Poljski je nekoliko popustila, sedaj pa se je začela povodenj v srednji Poljski. Nižje ležeči mestni deli Varšave so pod vodo. Vojaštvo popravlja nasipe, rešuje ljudi in pomaga, kjer je le mogoče. Škoda od povodnji je vedno večja. — V južni Franciji je toča uničila mnogo vinogradov in sadnih vrtov. Škodo cenijo na 40 milijonov frankov. — Tudi nad Londonom je razsajala silna nevihta. Vse ulice so nakrat bile podobne hudournikom in voda je vdrla v kleti in stanovanja. Ves promet je bil ustavljen. — O silnih nevihtah pa poročajo tudi iz sev. Italije. Ponekod so uničeni vsi pridelki. Škoda gre v milijone. V francoski dinainitni tvornici blizu Port Vendresa je nastala eksplozija. Dva delavca sta bila ubita, eden pa je bil ranjen. Ljubljanski trg Sobotni ljubljanski trg je bil naravnost obilno založen z višem. Cene so zaradi: tega ludjii nekoliko popustile. — Na sadnem trgu ®e že v vcčjli meri prodaja grozdje in sicer po ceni od 8 do 1 ODin za kg. Hruške v kakovosti niso vse najboljše; dobre se 'plačujejo po 5 Din za kg. Na trgu je ■bilo tudii že precej zelo lepiih jabolk, ki so se dobila tudi že po 4 Din kg. Borovnice se še vedno prodajajo', zello veliko pa je bJo na trgu malin, kti so se na drobno prodajale po 3 do 3-50, na debelo pa znatno ceneje. — Na zelenjadnem trgu so pričeli prodajati tiudi že luščen fižol, im sicer po 3'50 Din. Prodajali so se tudi že trnovski paradižniki, ki so imeli isto ceno, ko uvoženi:, namreč 4 Din za kg. Tudi kumar, buč, stročjega fižola in diruge zelenjave je billo na trgu zelo veliko. Cene so ostale v glavnem meizprem e njene, z rahlo tendenco navzdol. Pocenil se je krompir, ki so ga prodajali na Sv. Petra nasipu že po 75 par za kg, seveda le v prodaji ma debelo. — Piščanci so se znova pocenili; im se je debil par piščancev že po za Din. Cena jajc je ostala neizpremenjema in so se' oaj-Jepša jajca prodajala po P25 Din par. Program ljubljanske radio postaje Sreda, dne 25. julija: 12.15: Reproducirana glasba — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, reproducirana glasba — 19.00: O verstvih (g. Franc Terseglav) — 19.30: Kriza individualizma v književnosti (g. Franc Vodnik) — 20.00: Koncertni duet, klavir-cello (g. Trost-g. Leskovic) •— 21.00: Koncert pevskega društva »Cankar« 22.00: Čas, poročila, reproducirana glasba. Četrtek, dne 26. julija: 12.15: Reproducirana glasba — 12.45: Poročila — 13-00: Čas, reproducirana glasba — 19.00: Reproducirana glasba — 19.30: Ljubljanski židje v minulosti (g. Dostal) — 20.00: Prenos iz Beograda — 22.00: Čas, poročila, plošče. yrej|a ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. Za Trgotsko-inddstrijpko d- 4- >»ER£UR< kot izdajatelja In tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana