Leio VII, štev. 194 Ljubljana, sobota 21. avgusta 1S26 Poštnina pavsallrana. Cena 2 Din e= izhaja ob 4. zjutraj. =. Stane mesečno Din 25'—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo t Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon štev. 72, ponoči tud! štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Račun pn p*«* jana št • 1« Wica,Nt. Ljubljana, 20. avgusta. Stranke imajo svoj svetovni nazor in svojo filozofijo. Ceneč z mirno objektivnostjo vsak nazor pazljivo zasledujemo razmotrivanja naših nasprotnikov v njihovih končnih vzorih in namenih. G. dr. Korošec ie v Mariboru razmišljal o nalogi slovenskega naroda. Stopil je na posodo k Masaryku in po njegovem lepo obrazloženem razmišljanju o problemu malega naroda označil kot nalogo slovenskega naroda pokazati svetu vzor, do kolike popolnosti vsestranske kulture se lahko dvigne mali «narodič». Doslej smo bili vajeni slišati od katoliške politične strani, da je namen stvarstva, narodov in poedincev slava božja. Drugi so postavljali Slovence na branik proti Iztoku in na stražo ob Drini. Sprejetje Masarykovih misli o nalog; narodov je napredek. G. Korošec je kot pojave, s kojimi se svetu lahko ponašamo, omenil Prešerna, Cankarja. Lahko bi bil dodal vsaj še Trubarja, Stritarja, Aškerca in Gregorčiča. Vendar bi ne smel pozabiti, da je klerikalizem vsem tem cvetom kulture stregel po življenju in jih deloma prav uspešno zaviral v ustvarjanju. Pozabil je priznati, da je ta struia stoletja' na vso moč zadrževala napredek znanosti, še bolj pa njeno pot med ljudstvo in da še danes, ko je morala pod njenim zmagovitim poletom na kolena, širi le tako znanje, ki je od nje cenzurirano in oškop-lieno. Izobrazbo srca da širi tisti duhovnik, ki ubogemu kmetiču, če voli drugo stranko, odpove posojilo iz svoje zadruge ali pa tisti duhoven, ki preganja ženo, ker je njen mož naročnik •■Domovine*'? Voljo da narodu krepe politični duhovniki, ki najmanjši pojav samostojnega mišljenja v vasi smatrajo za vojno napoved? Ne, ne. g. Korošec, klerikalstvo ubija srčno izobrazbo, zatira svobodno voljo ljudstva. Ono je najhujši nasprotnik cilja, ki ste ga označili, kakor da je po božji previdnosti Slovenstvu postavljen. Kdo od nas ne želi narodu, da bj v omiki srca, v pjačeiiju volje in v razširjenju umstvenega obzorja ne napredoval do skrajnih granic! A ta, ki to iskreno želi. ne more biti klerikalec. Klerikalizem je kakor strupena slana svobodni volji, njegove metode ustvarjajo kup-čijsko moralo, njegova kultura je brez poleta, ker se boji svobode. Kdor hoče Slovence vzgajati do visokih višin kulture srca, volje in znanja, mora biti v neizprosnem boju s klerikalizmom. Naloge narodov so, da v medsebojnem tekmovanju in s svojimi močmi pripomorejo človeštvu v boju za večje blagostanje in zadovoljstvo. Organizacija človeštva na zemljski obli še ni dovršena, a odkar je tehnika premagala daljavo, hiti brzim korakom. Že vidimo poskuse kontur obče organizacije narodov in govori se o zvezi evropskih držav. A jugoiztok Evrope še ni gotov. Tu od davnih časov živi in trpi narod. Vsa tragika njegovega položaja med Zapadom in Iztokom je šla z ostrim kolesjem čez njegovo telo. trgala ga in mučila. A narod je ostal. In prišel mu je čas Svobode in Ujedinjenja. Kasno je prišel, zadnjo minuto lahko rečemo, ko je na severozapadu že umiral. A ne prekasno! Tu je ta narod. Prevzeti hoče organizacijo in vodstvo Balkana. Zrno je tu. zdravo in pravkar se bori, da se očisti notranjih bolezni. Med te bolezni štejemo vse separatizme in ena najhujših mu je klerikalizem, ki je v udih naroda, kakor ostanek sil, ki so ga že imele na tleh. G. Korošec s svojimi v tem položaju Slovencev v Jugoslovenstvu naloge našega naroda ne vidi. Koncem vojne je bil le svetel trenutek, potem so se on in njegovi potopili nazaj v staro nižino tuje misli. Škoda, a kaj naj drugega pričakujemo od uboge katoliške duhovščine. ki je le še žalosten duševni suženj? Kratek lucidum intervallum nacijonalizma je politikujoča Cerkev znala brž zadušiti. Ta tragični pogled tia one, ki so opešali, ker se ne upajo napovedati revolucije svojim zatiralcem, pa ne more zavirati, da ne bi naprej k velikemu cilju hiteli naprej mi drugi, ki smo brez teh spon. Že je tu svoboda. Obupno, a zaman se borite proti edinstvu tega naroda! Še se trudite dokazovati mu. da so kolesnice. ki so jih med nas zarezali tuji gospodarji, narodne meje med nami. Samoljubje malih duš vzbujate, da jih izigrate proti edinstvu. V strahu za svojo politično moč vam ni nobena stvar sveta, da bi vam ne bila sredstvo v boju proti narodnemu edinstvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. A zaman. Zgodovina maršira. Narod, stoletja raz-edinjevan, se že ujedinjuje. Jugoslavija in njen narod prevzemata svojo nalogo na jugoiztoku Evrope. Vodja SLS v zmedi svojega nauka zaman išče naloge Slovencev. In vendar so tako blizu. Svoje talente naj Slovenstvo prinese Jugoslovenstvu. s ko-jim za večno ujedinjeno si gradi ponosni dom civilizacije, ki bo atrakcija vsem sosedom na Balkanu, za organizacijo Evrope in Človeštva pa močan steber. Zaključek konference na Bledu Skupna avdijenca gg. Uzunoviča in Maksimoviča« — Notranji minister polemizira z Davidovičem. — Njegov oster odgovor radičevcem radi napada na oba velika župana. — O ljubljanskih volitvah ne more nič reči... — G. Uzunovič indircktno izjavlja, da so bile odklonjene vse Radičeve zahteve. — Njegova sodba o Koroščevi politiki« ljanskimi občinskimi volitvami? Kdaj jih boste razpisali? Kdo intrigira proti njim? Maksimovič: >.Ne mogu sada nista Bled, 20. avgusta b. Ob U. dopoldne so se nadaljevale avdijence ministrov, ki se že par dni nahajajo na Bledu. Dvorni avto je odpeljal na dvor min. predsednika Uzunoviča in notranjega ministra Maksimoviča, ki sta ostala nad eno uro pri kralju. Tekom avdijence je prispel na dvor tudi zunanji minister dr. Ninčič. Pri povratkn min. predsednika in notranjega ministra se je opazilo, da sta bila oba dobro razpoložena. Pozvala sta ministra Nikiča, katerega sta očividno obvestila o. končnih ukrepih, ki so dozoreli tekom sedanjih avdi-jenc na Bledu. Notranji minister Boža Maksimovič je nato spreiel vašega poročevalca v svoji sobi, medtem ko se je pripravljal na odhod. Vaš poročevalec mu je stavil sledeča vprašanja: Gospod minister: V zadnjem času je predsednik HSS, Stjepan Radič, ope-tovano napadel mariborskega velikega župana dr. Pirkmajerja in velikega župana dr. Baltiča ter napovedoval, da bodeta odstranjena. Ali mi hočete kaj reči o tej zahtevi naših radičevcev, s katero se tako vneto solidarizirajo tudi klerikalci? Maksimovič: »Jaz mislim, da sta oba dobra činovnika, vestna in sposobna. Zakon izrečno piše, da so veliki župani predstavniki kraljevske vlade. Ako gospoda ne bi uživala zaupanja kr. vlade, bi ne bila tu. Gospod Korošec je izjavil, da ju držimo zato, ker sta proti avtonomiji. Mi jih držimo zato, ker vestno vršita svojo dolžnost tako, kakor zahtevajo državni interesi.« »Kako ste zadovoljni z vašo jenco?« Maksimovič: »Najboljše!« »Cilj vašega referata?« Maksimovič: »Predvsem sem drobno poročal o rezultatih volitev v Srbiji in Črni gori. G. Davidovič ie trdil, da je rezultat volitev takšen, da bi vlada morala podati ostavko. Pričakoval bi bil. da bo g. Davidovič potem, ko so bili objavljeni uradni rezultati, svoje trditve preklical. To se žal ni zgodilo. Tudi to ni res, da so davidovičevci dosegli nekakšno posebno večino v mestih. Po povratku v Beograd bomo objavili drobno statistiko mest in trgov, ki iih imamo mi in ki jih ima Davidovič, kakor tudi število glasov, ki smo jih prejeli mi in Davidovič! Iz te statistike bo povsem prepričevalno razvidno, da je bila tudi ta trditev prosta izmišljotina. Isto se lahko trdi tudi za bajke o volilnem terorju, o čemer pa bomo. po vsej priliki še posebe razgovariali, morda v narodni skupščini, čim se urede vsi podrobni podatki o slučajih, ki jih je inkriminirala opozicija in iz katerih je že sedaj razvidno, da so bile te obtožbe le agitaciijsko sredstvo in demagogija.« Gosj>od minister, kaj pa ie z ljub- avdi- po- govoriti!« S tem ie bil razgovor končan. Notr. minister se je- nato z ministrom za šume in rudnike dr. Nikičem odpeljal v avtomobilu v Ljubljano 111 od tam v Zagreb. V drugem avtomobilu so ministre spremljali dr. Baltič, direktor zagrebške policije dr. Vragovič in predsednik mestnega sodišča v Beogradu, dr. Petrovič. V Kranju se jim je pridružil še veliki župan dr. Pirk-majer. Ministra Maksimovič in Nikič se vračata direktno v Beograd. Bled, 20. avgusta b. Po odhodu notranjega ministra Maksimoviča je nastalo malo zatišje. Ob 5. pop. se ie odpeljal min. pred-sednk Uzunovič na dvor, kier je ostal v eno urni avdijenci pri kralju. Sodi se, da je bila to poslovilna avdijenca. Pri povratku v Parkhotel ie Uzunovič sprejel novinarje 111 jim podal sledečo izjavo: Ko sem Vas prvikrat videl, sem Vam rekel, da bom kralju poročal o rednem poteku državnih poslov. Moia posebna naloga ie obstojala še v tem, da sem referiral o svojem potovanju po Južni Srbiji in izgradnji železnic po tistih krajih. Ker že dalj časa nisem poročal kralju, je bilo potreba, da se sedaj zadržim par dni več. Pri kralju sern bil sam in tudi skupno z ministrom zunanjih zadev odnosno drugič z notranjim ministrom. Na vseh teli avdiiencah se je govorilo o tekočih poslih in o posameznih vprašanjih notranje in zunanje politike, v kolikor so sedaj posebno aktu alna. Tekom teh avdijenc ni bilo govora o kakih velikih vprašanjih, s katerimi se naša javnost te dni bavi z zvezi s skupino HSS. To ie popolnoma razumljivo, ker se razpravljajo, kadar se taka vprašanja pojavijo v vladi med strankami, ki sodelujejo. Šele ko so tu razpravljena? se pristopi radi zaključne sankcije s potrebnimi predlogi- pred pristojne forume. Na ta način in po tej edino primerni in parlamentarni poti ni bilo postavljeno nobeno politično ali osebno vprašanje- ki bi zahtevalo solucijo. Kakor razvidite, nimate torej v tem oziru bogve kaj javiti. Poročajte pa, da mi tudi sedaj smatramo naš politični položaj, normalen. To je vse. Na opozorilo, da je g. Radič izjavil, da je ministrski predsednik pristal na to, da se stavi dr. Nikič pod anketo, ie dejal g. Uzunovič: Mislim da je to pogrešilo sporočeno. Ne razumem, da bi bil potreben moj pristanek za akcijo posameznega kluba v takem vprašanju. Od kar je bil imenovan anketni odbor, vemo da so bile izročene interpelacije od raznih klubov in proti raznim osebam, vendar se nikoli ni zahtevalo za take akcije soglasje predsednika vlade. Na vprašanje poročevalca »Jutra«, kaj sodi o politiki dr. Korošca, je rekel g. Uzunovič med splošno veselostio prisotnih novinarjev: »Ali ima dr. Korošec sploh kako politiko?« Ministrski predsednik je ostal danes še na Bledu ter se verjetno jutri vrne v Beograd. Bolgarija odklanja naše zahteve? Njen odgovor še ni prispel v Beograd. — Informacije angleškega poslanika. — Bolgarija zahteva denar in vojake. — Razburjenje v Bukarešti. Beograd, 20. avgusta, p. Odgovor j Bolgarske na kolektivno noto Jugoslavije, Rumunske in Grške še vedno ni prispel v Beograd. Kakor se doznava iz zanesljivih virov, so se pojavile v bolgarski vladi pri sestavljanju odgovora gotove težkoče. V slučaju, da Bolgarska v noti zahtevane pogoje odbije, ie pričakovati resnih posledic, ako pa jih bolgarska vlada sprejme, bi jo to privedlo prav tako v težaven položaj ob znanem velikem vplivu, ki ga imajo neodgovorne organizacije, proti katerim je naperjena nota. Beograd. 20. avgusta, p. «Vreme» javlja iz Bukarešte, da ie rumunska vlada prejela iz Sofije obvestilo, da Bolgarija ne bo izpolnila niti ene zahteve kolektivne note in da bo njen odgovor vrlo neugoden. Rumunska vlada je pripravljena, da na neugoden odgovor takoj podvzame najenergičnejše ukrepe proti Bolgariji, da jo prisili k spoštovanju pravic sosednih držav in njihove teritorijalne integritete. Ni še znano, kakšni bodo ti ukrepi. Rumunska vlada bo pozvala našo in grško vlado, da se pridružita njenim sklepom in pomagata skupno prisiliti Bolgarijo k izpolnitvi zahtev. Beograd, 20. avgusta, r. Pozornost je zbudil včerajšnji poset angleškega poslanika Cunarda v zunanjem ministrstvu. G. Cunard je zaupno seznanil naše zunanje ministrstvo z vsebino bolgarskega odgovora. Stališče bolgarske vlade je, da ne more ugoditi zahtevam kolektivne note, ker da ima po neuillski pogodbi le neznatno število vojakov na razpolago. Zahtevam svojih sosedov bi mogla zadostiti samo tedaj, ako bi pristali na zahtevo Bolgarske pri Zvezi narodov, naj se ji poveča kontingent njene vojske. Angleški krogi priporočajo jugoslovenski, rumunski in grški vladi, naj pristanejo na znano begunsko posojilo za Bolgarsko. Obče prepričanje pa je. da bi Bolgarija. • ako bi imela to posojilo v žepu in bi se ji dovolilo povečanje vojske, gotovo tie pristala na zahteve kolektivne note. temveč bi se še bolj odkrito uprla. Monopolizacija šolskih zvezkov ukinjena Beograd, 20. avgusta, p. Ministrstvo pro« svete je izdalo odredbo, s katero se ukinja znana naredba o monopoliziranju šolskih zvezkov in drugih šolskih tiskovin. Ener* gična interpelacija posl. dr. 2erjava, ki jo je svojčas naslovil na ministrskega pred* sednika in ministra prosvete in v kateri je zahteval takojšno ukinjenje monopoli* zacije šolskih zvezkov in drugih šolskih ti* skovin, je imela torej popoln u-speh. Nov lek proti malariji Berlin, 20. avgusta (brž) Proti malariji so iznašli nov lek z imenom Germanin, ki sigurno učinkuje in absolutno ozdravi to bolezen. Zdravilo pride takoj v razprodajo. Energični ukrepi Poincarejeve vlade Narodno gospodarstvo se mora prilagoditi splošnemu položaju. — Omejitev privatnega konzuma. — Kontrola vseh živež- nih zalog. Pariz, 20. avgusta s. Posvetovanja o ukrepih za pobijanje draginje so se danes končala na se.ii ministrskega sveta, ki je trajala poltretjo uro. Rezultat teli posvetovanj ie objavljen v uradnem komunikeju, ki obsega tud' izčrpno utemeljitev. V tem komunikeju se izjavlja, da smatra vlada prilagoditev narodnega gospodarstva na potrebe splošnega položaja z energično omejitvijo bremen celokupnosti 111 privatnega konzuma kot pogoj za finančno sanacijo države. Kolikor bo pri tem prizadet proračun, so se storili prvi sklepi glede združitve gotovih upravnih poslov. Nadaljni ukrepi se bodo v posameznih ministrstvih še proučevali in bo ministrski svet v kratkem določil celokupni tozadevni načrt. Za privatni konzum so bili sklenjeni nastopni ukrepi: i. da se zmanjša uvoz žiia. se bo konzunrkruha, ki i,c bil pečen en dan prej, razširil. 2. Po vzgledu Pariza se morajo po vsej državi cene glavnih življenjskih potrebščin javno označiti. Za določitev >reri njih cen in za kontrolo ce:i na drobno se bo ustanovil poseben organ. Da se prepreč' prevelik konzum in da se dobi več živil /■-. rodbino, se smejo v gostilnah dajali sam-' dve jedili. 4. Uvede se kontrola zalog p: veletrgovcih iu pri malih trgovcih. Nadalr se bo pričela reiorma blagovnih transportov ter revizija pravilnika o tržiščih. Pariz. 20. avgusta s. Ministrski j»\ et e imenoval senatorja Cliapsala za naslednik? Bariheuia v reparaciiski komisiji. Zadnja faza rudarske stavke Vlada energično odklanja podporo premogovni industriji. — Rudarji pričakujejo vladne intervencije. — Vzpostavitev dela v posameznih rudnikih. — Potreba sklicanja spodnje zbornice. London, 20. avgusta (brž.) Ministrski odbor, ki ima nalogo, da zasleduje razvoj rudarske krize, je danes razpravljal o položaju, ki je nastal z včerajšnjim negativnim izidom sestanka rudarjev z lastniki rudnikov. Z ozirom na zahtevo rudarjev, naj vlada podpira rudarsko industrijo, dokler ne bo izvedena reorganizacija rudniških podjetij, izjavlja vlada, da o kaki podpori ne more biti govora. Reorganizacija rudnikov je vprašanje tozadevnih zaionskih načrtov, katerih^ iivedba pa zahteva časa in truda. V krogih delavske stranke zatrjujejo, da bi bila intervencija vlade v sedanjem zapletenem položaj'u dobrodošla, vendar dosedaj ni prejela vlada tozadevno nikakega poziva. Ministrski predsednik Baldvrin, ki je predsedoval seji ministrskega odbora, je odgodil svoj odhod v kopališče. Istočasno -e bavi ministrski predsednik z bodočim zasedanjem spodnje zbornice in s pripravami za konferenco britskega imperija. V okraju .Mansfield so se sporazumeli rudarji z lastniki rudnikov na podlagi sedem in polurnega delovnika in mezd, ki so veljale pred stavko. Dogovor se tiče okrog 14.000 rudarjev. Pod istimi pogoji so bili odprti rudniki v okraju Noltinglianishire in Derbishire. Izjalovljenje včerajšnjih pogajanj je povzročilo nujno jiotrebo. da se skliče koncem tekočega meseca spodnja zbornica. .Spi va > bilo določeno, da se sestane parlament M " 9. novembra, toda z ozirom ua poostreni položaj se bo vršila seja zbornice že koncem avgusta, da podaljša izjemno stanje. London, 20. avgusta (brž.) Izvrševalni o l bor rudarske 7.vo7.e je poročal ministrskemu predsedniku Baldvvinu o poteku konference z lastniki. Ministrski predsednik. I■■; padli trije mladeniči v kanal. Odmevi naše pogodb«? z Grčijo v Parka m Rimu Italija si lasti vlogo posredovalca Pariz, 20. avgusta 1. časopisje simpatično razpravlja o sklenitvi pogodbe prijateljstva in sporazuma med Jugoslavijo in Grčijo in piše, da je francosko zunanje ministrstvo vedno zagovarjalo misel balkanske zveze, ki naj bi pripomogla k ohranitvi miru v Evropi »Temps« pravi, da ima pogodba obramben značaj in da nudi Grčiji varstvo, ki ga potrebuje za politično konsolidacijo in za gospodarsko obnovo države. »Journal des Debais« piše, da bo v Grčiji ratificirana pogodba z dekretom, preden stopi v veljavo, v Jugoslaviji pa v skupščini. Ta pogodba ie v skladu s celo vrsto raznih dogovorov, k; so bili zadnja leta podpisana. Tako se vedno bolj razvija sistem krajevnih dogovorov in to je po-kret, ki ga je treba le pozdraviti in pospeševati. Rim. 20. avgusta ' Politična javnost je vzela podpis jugoslovensko-grške pogodbe s simpatijami na čnanie, ker je v skladu z italijansko poetiko, ki se drži sporazumov in dogovorov Italijanska vlada je vedno zagovarjala zopetno zbližanje teh dveh sosednjih narodov na Balkanu. Odkar sta posetila Rim jugoslovenski zuna*ji minister dr Ninčič in grški zunanji minister Rufos, se je opetovano govorilo, da skuša Mussolini posredovati med Beogradom in Atenami, da bi se razčistila razna še sporna vprašanja mtd obema državama. V prvi vrsti je bilo tu vprašanje železniške zveze Jugoslavije z Egejskim morjem, problem svobodne cone v solunskem pristanišču in vprašanje narodnih manjšin na Grškem. S podpisom pogodbe sporazuma in prijateljstva so sedaj odpravljeni vsi nesporazumi med Jugoslavijo in Grčijo. Jugoslavija bo Iahkj dobivala in pošiljala svoje blago preko Soluna, ne da bi kršila suverene pravice Grčije. Krvav kulturni boj v Mehiki Mexico Citv, 20. avgusta, (brž.s). Pred« sednik Cales je odklonil vsako posredo* vanje Vatikana, češ da je sedmi konflikt izključno notranja zadeva Mehike. Istotako ni pristal na predlog' mehikanskih škofov, naj se odgodi izvedba protikatoliškega za* kona, dokler ga ne odobri zbornica. Pred* sednik je izjavil, da so svoboščine, ki jih zahteva duhovščina, itak zajamčene v ustavi. Vsled političnih prepirov je prišlo vče* raj do streljanja med nekaterimi člani kon* gresa. Ena oseba je bila ubita, dva poslan* ca' in en kolporter listov so težko ranjeni. Bivši guverner Garido je dobil strel v obraz. Kewyork, 20. avgusta, (.brž.) V mestu San Ju a 11 v Mehiki je množica linčala žu* pana, ki je ukazal zapreti cerkve. Sewyork, 20. avgusta, k. Po poročilih ie Mehike so bili vsi katoliki aretirani radi suma upora, razven treh žensk in osem moških izpuščeni ia svobodo. Radie zopet razsaja Bosanski Brod, 20. a\gusta. 11. Nocoj jc prispel z zagrebškim brzovlakom semkaj g Stj Radič z ministrom dr. Šibenikom in podtajnikom Pernarjem. Pred množico ka* kih tisoč ljudi je imel zborovanje. Klicom «Živk> Radič« so ostro odgovarjali kliei «2ivio Nikič!». G. Radie jc pričel najprej govoriti o tem, kako ga jc dirnila seljačka bela nošnja, da so mu stopile kar solze v oči (G. St Radič, jc kakor znano, skom popolnoma slep.) Skozi tisoč let je nada-. Ijeval g. Radič, je vladala gospoda in dela-la zakone, v dobrobit popu, učitelju in Io> garju(!). Sedaj je čas, da jioreče oni, ki do la: «Mi smo prvi.» Sedaj je drugače, ko jc seljaška stranka in seljaška sloga Vi mi kličete «Živio» in tudi jaz mislim, da sem to zaslužil. Najprej je sedaj treba reda in pravice v občini, česar v Bosni ni. Seljaki so zato tu. da bodo gospodarili, a ne žan« darji in vahtmajstri. V treh volitvah je zmagala HSS. Govorilo sc je, da Radič ru. ši državo, ruši kralj in ruši Srbstvo. To ni istina. Jaz sem vedno učil: Brat jc mio. koje vere bio. Sporazum je storjen zato. da bi bilo narodu boljše. Slabo je to. da sc ne izvršuje ustava. Sedaj imamo ministra financ, ki je gospodar, a prejšnji minister je bil človek, ki ni prihajal v urad, tem* več se je potepal v inozemstvu in to ne s svojo ženo, ampak s svojimi ljubicami. Zato se niso reševale seljaške prošnje. V Beogradu so trije seljaški ministri, ki s-o za sporazum. Tudi radikali so za spora* zum. Eden pa je. ki ni ne tu ne tam. Prva briga vlade je. da se pomaga narodu. Ako ne bo šlo, kakor treba, pojdemo v opozi« cijo. Kadar smo na vladi, se držimo zako* na in istotako v opoziciji. Za Stj. Radičem je govoril še minister Šibcnik, dr. Krnjevic in dr. Pernar. Razkol v Orjuni Zagreb, 20. avgusta, r. Vodja vojvodin* skih Orjun. Dobroslav Jevdjevič, je poslal okrožnico vsem članom cantralnega odbo« ra, v kateri navaja vse pogreške dr. Leon« tiča ter ga poziva, naj zapusti organizacijo v interesu njenega pokreta. Ako tega ne stori, si vojvodinske Orjune pridržujejo proste roke. Vojvoda d' Aosta na Bolgarskem Sofija. 20. avgusta, s. Kakor javljajo li* sti, pride prihodnje dni na grid Evksino« grad pri Varni italijanski vojvod« d' Aosta ki bo gost kralja Borisa T» poaet Je n zvezi z nedavnim bivanjem kralja Borisa v Italiji in z vestmi o njegovi zaroki s princezinjo Giovanno. Zmede na Kitajskem Peking, 20. avgusta k. Sin Čangtsolina. Hauliang, je sporočil, da so mandžurske čete davi zasedle Kalgan. Peking, 20. avgusta (brž) Sin Čangtsoiina je imenov an za maršala. Njegov oče želi, da bi bil imenovan tudi za vrhovaega po-, veljnika. Dokumenti Vsem zavednim slovenskim obrtnikom, trgovcem in industrij-cem v vednost in ravnanje. Volilna borba za zbornico za trgovi- no, obrt in industrijo se živahno razpleta. Nikdar si nismo želeli te volilne kampanje, ker bi morala stati zbornica kot važna gospodarska institucija izven strankarske politike. Nikdar se nismo mislili vmešavati v" časopisno polemiko o teh volitvah. Toda. zlasti ri.'el s stanovskimi organizacijami. Zakaj je g. Ogrin kot zastopnik obrt-ništ\ a voeil pogajanja za SLS, ne pa za Jugoslov. obrtno zvezo, s katero bi bil pogovor o skupnem nastopu končno mogoč? SLS je tu prezrla Jugoslov. obrtno zvezo in s tem apriori potrdila, da hoče politične volitve. Tudi se nam še ni pojasnilo, zakaj k razgovorom, ki sta jih vodila gg. Ogrin in Jelačin z g. Petovarjem nista povabila zastopnikov strokovnih organizacij in zakaj sta dosledno prezrla te organizacije, ko vendar danes gospodje na vso moč kriče, da hočejo gospodarske volitve? Vse to je imelo za posledico, ki je - za organizacije tudi naravna, da so sklenile nastopiti samostojno in bodo to samostojnost tudi v bodoče varovale. Zveza obrtnih zadrug, in ne g. Fran-chettl, je razposlala že pred časom na vse zadruge, tudi one, ki niso včlanjene v zvezi, okrožnico, v kateri je predlagala kandidate, to pa radi tega, da se po možnosti sporazumejo za definitivno listo. Evo, kako.se je postopalo: Na obrtniškem zborovanju v Ljubnem je bila soglasno odobrena kandidatura g. Ambrožiča. za namestnika pa ni odobrilo po zvezi predlaganega kandidata, temveč je postavilo g. A. Štefeta v Kranju. Za Posavje se jc na zahtevo obrtnega društva v Trbovljah postavilo za kandidata g. M. Rozina in na zahtevo obrtnega društva in vseh zadrug brežiškega okraja g. J. Holyja. Za Dolenjsko se je postavila v sporazumu z zadrugami obeli delov Dolenjske kandidatura g. F. Ogriča, kot priznanega delavca za obrtniške interese: za Logaški okraj pa je taraošnja zadruga odobrila kandidaturo g. Iglica. Na to okrožnico so se pritožilo zadruge in obrtno-društvo a kamniškem okraju in so zahtevale kandidata v osebi g. Polaka, čemur pa se končno ni moglo ugoditi iz razloga, ker. ima ljubljanska oblast samo 4 kandidate in je kandidatura za Gorenjsko, ki š^eje 9 zadrug in 4 obrtna društva, za Notranjsko s 4 zadrugami za Dolenjsko z preko 10 zadrugami in društvi in za Posavje z istotako preko 10 zadrugami in številnimi obrtnimi društvi, vsekakor morala dobiti prednost pred zahtevo kamniškega okraja, ki šteje 3 zadruge, dasiravno bi se tudi , tej želji jako rado ugodilo. Mnogo težja je bila sestava kandidatne liste za Ljubljano. kjer je umljivo vsaka, stroka zahtevala svojega ^zastopnika in kjer je bilo končno tudi nirfogo osebnih ambicij. -Postavili pa so ..se na kandidatno listo možje, ki so ..pokazali veselje, dobro voljo in razumevanje obrtniških teženj. Tisti, ki se za pokret zanimajo in hočejo delati, stopijo v ospredje — in ti kandidirajo. Ne kandidirajo, pristaši SDS. temveč obrtjiiki-delavci-na strokovno zadružnem polju! V mariborski oblasti se je sestavila kandidatni .lista na mnogih obrtniških sestankih, celokupen strokovni pokret pa-se je za volitve združil v akcijskem komiteju s sedežem v Celju, ki uravnava volilno organizacijo za obe oblasti. Tako. tu spnase odprte karte, sedaj pa pridejo' na vrsto oni »gospodarski zastopniki slovenskega obrtništva, trgovstva'in iridustrije;>, ki odrekajo stanovskim strokovnim obrtniškim organizacijam čistost njih pokreta. G. Ogrin. kje je ostala politična obrtniška organizacija SLS. — Jugoslov. obrtna zveza? Zakaj nastopa SLS, zakaj ne pustite v ospredje obrtniške organizacij SLS? G. Jelaviiirzaka}JrgQvska stanovska organizacija — zveza trgovskih gremi- jev ne postavi za slovensko trgovstvo kandidatne liste in se ogibljete zveze, katere načelnik ste? Pokazali smo Vam odprte karte in da se pomerimo, kdo je zastopnik obrtništva, trgovstva in industrije, povejte, na kakšnih obrtniških zborovanjih, na sestankih trgovskih gremijev in sestankih industrijcev, ste postavili Vaše kandidate? Ali smatrate sestanek pri «Štruklju». na katerega so prišli le povabljenci, skoraj sami somišljeniki SLS in nekateri Vaši ožji osebni pristaši, kot voljo večine slovenskega obrtništva, trgovstva in industrije, da ustvarjate pokret. ki bazira zgolj na politični mrž-nji? G. Ogrin kot voditelj Jugoslov. obrtne zveze in g. Jelačin kot načelnik Zveze trgovskih gremijev, sta pustila svoje stanovske organizacije, katerim načeijujeta — in s pismenimi vabili vabila svoje pristaše, da ustvarijo združeno stanovsko listo obrtnikov, trgovcev in industrijcev. Na stanovske organizacije obrtnikov, trgovcev in industrijcev, ki so edine predstavnice gospodarskih krogov, sta pozabila! Vas vodi v boj politična mržnja do SDS, — boj strokovnih organizacij, zadrug, društev, zvez in gremijev pa je, da prvič javno poudarijo, - da so edine upravičene zastopnice slovenskih obrtnikov in trgovcev ter si kot take. vsled Vašega neprimernega nastopa, pribori-■ jer zastopstvo v zbornici. Slovenski gospodarski krogi se bodo znali opredeliti. Iz kandidatnih list boste -imeli priliko obrati do kosti vsakega posameznega kandidata, klerikalni listi so že pričeli z ostudnim osebnim bojem — obrtništvo, trgovstvo in industrija pa bodo šli v boj za uveljavljenje svojih stanovskih organizacij, na katere so bili in bodo ponosni!' Argus. Klerikalni falzifikatorji zspet na delu! G. Lovro Petovar nam piše: Gospod urednik, v današnjem < Slovencu » čitam odgovor na moje ugotovitve, ki se tičejo razgovorov z gg. Ogrinom in Jelačinom. Glasilo klerikalne stranke pravi, da moje navedbe niso točne ter trdi, da eksistira zapisnik, v katerem sem jaz v imenu SDS pristal-na porazdelitev zborničnih mest. kakor so jo želeli klerikalci. To je drzna laž. Moji razgovori z gg. Ogrinom in. Jelačinom so bili zgolj privatni in Več ali matije slučajni, bili so neobvezno razpravljanje o možnosti kompromisa. Naravno ie, da o njih nikdar nismo sestavljali nobenega zapisnika. Ker takega zapisnika ni, ga jaz tudi nikoli podpisati nisem mogel, a tudi gg. Ogrin in Jelačin ne. Ako ima ^Slovenec« tak-zapisnik. potem ima v rokah ialziiikat in kdor mu ga je dal, je prosti ialzifikator. Lovro Petovar. Ivanjkovci, 20. avgusta 1926. Politične beležke Volilni sestanek klerikalcev Snoči se je vršil pri Štruklju prav tako slabo obii-kan volilni sestanek obrtnikov, kakor je bil tamkaj slabo obiskan prvi splošni volilni sestanek SLS. Z malimi izjemami so se odzvali povabilu na sestanek sami pristaši SLS. Glavno besedo so imeli znani klerikalni agitatorji stavbnik Ogrin, mizar Rojina in krojač Ložar, ki jih ima SLS že dolgo let med obrtniki za nekake »paradešimelne«, Za napredno javnost novejše je le to, da se je tega sestanka udeležil kot klerikalni pomočnik tudi g. Jelačin ml. Glavni predmet govorov so bili histerični politični izpadi proti SDS ter proti reprezentantom strokovnih obrtniških organizacij. Med govorom g. Lo-žarja se je začel prepir in splošen dirin-daj. Iz umljivih vzrokov so voditelji sestanka" odklonili sklicanje javnega obrtniškega shoda v Ljubljani. Vsa prireditev je pokazala, da je v Ljubljani jako neznaten del obrtnikov; ki se ogreva za klerikalno komando v obrtniški zbornici. V boju za gospodarsko samostojnost Klerikalci pravijo, da gre pri volitvah v trgovsko in obrtniško zbornico ia gospodarsko, samostojnost Slovenije in so skle--niii z radikalnimi in radičevskimi eksponenti v6limi dogovor, po katerem naj ne postavijo kandidatov trgovske in obrtniške organizacije, ampak ti eksponenti z odobreni em ■ klerikalne stranke. Na sestankih, ki jih sedaj sklicujeta veletrgovec g. Jelačin in indus.irijec.g. Ogrin, ki pa so skrajno borno -obiskani, govorita oba gospoda o potrebi, enakopravnosti. »Slovenec* goni svojo avtonorfiistično lajno, dr. Korošec Pridiguje po. shodih o neodvisnosti Slovenije ter grini .proti centralizmu, njihov zaveznik .minjsier Pucelj pa. odgovarja v. »Kmetskem lisfu=: »Dr. Korošec, ki si kaj rad domišlja, da: je vehk politik, sedai po shodih mlati svojo prazno slamo. Odkrito moramo povedati, da smo takih vsakdanjih puhlic, že" do grla siti. Politika je vendar skrb za javen blagor!. Kako .pa skrbi za ljudski blagor politik, ki samo hujska in zahteva nbVih žrtev od ubogega ljudstva — ali kakor pravi dr. Korošec — od države.« Potem pravi »Kmetski list«, da tak vpijat samo kriči: »Država, dai daj! Raz-' sipa.i, delaj nove dolgove!-' Glasilo ministra' Puclia torei pravi, da dr. Korošec praznn -stemo niiati. ko govori n neodvisnosti . Slovenije in o pniTešnosn beograjskega centralizma. S tem odgovarja ob- enem tudi g. Jeličainu ml- in g, Ogrinu, ki ponavljata na svojih »zaupnih* sestankih dr. KorošČeve besede. »Kmetski list« pravi, da država ne more več tinti, kakor da, ker ne sme razsipati in delati novih dolgov. Vprašanje je sedaj, kako naj ti gospodje ustvarijo gospodarsko samostojnost Slovenije, če se niti med seboj, ko imajo vendar na svoji strani vlado, ne morejo dogovoriti, da bi država kaj več dala za Slovenijo kakor pa doslej. Dr. Nikič je vzel radičevce na muho Zagrebška »Domovina«, glasilo ministra dr. Nikiča, poroča, da ima podpredsednik Radičeve seljaške stranke Josip Predavec kot predsednik Seljačke banke v Zagrebu 6000 Din mesečne *pla£e, na leto torej 72 tiso; dinariev. Banka, katere delničarji so v glavnem seliaki,- pa že drugo leto ne izplačuje nobene dividende. Za preteklo leto 1935 je izkazala dobiček, ki je približno eniik plači Josipa Predavca. »Domovina, vprašuje, kako so mogli člani ravnateljstva oziroma nadzorstva Seljačke banke dovoliti tako gosposko fn tudi med kapitalisti he Paš običajno plačo svojemu predsedniku Predavcu. — Nadalje piše dr. Nikičevo glasilo: »Ko je dnevni tisk objavil znano aiero dr. Mačka p 107.000 Din, je prinesel Radičev »Dom« vest, da bo medstrankarska anketa to aiero preiskala, do tedaj pa se bo dr. Maček umaknil iz političnega življenja. -Ker pa ponovno vidimo dr. Mačka na • javnih političnih shodih Radičeve seljaške stranke, smo prepričani. da je anketa to afero preiskala, ker se je dr. Maček zopet pojavil. Objavite, gospoda, zapisnik (e ankete, ker smo tudi mi nekoliko radovedni!« Radič o obtožbi dr. Nikiča in o svojih ministrih Po seji HSK je Radič razložil obtožbo proti ministru za šume in rudnike dr. Ni-kišu tako-le: »Najprej je dr. Kežman v imenu odbora treh pravnikov predložil zaključek, da se je odbor prepričal, da je obto-žilni materija!, predložen od 36 poslancev, tako resen, da se sprejme sklep za vložitev interpelacije in izročitev anketnemu odboru. Posledice bodo vrlo resne, ker obstoji 10 dokumentov, ki so za dr. Nikiča silno porazni. Njegova demisija bo pomenila eksekucijo! Javnosti pa teh dokumentov zaenkrat ne bomo izročili, keT ne maramo prejudicirati. Dali pa smo obtožbo podpisati tudi našim ministrom, ker je to splošna interpelacija za Narod, skupščino.« In tako se je tudi g. Pucelj znašel med ob-toževalci dr. Nikiča. Kako pa Radič ko-mandira svoje ministre, se vidi iz njegove nadaljnje izjave: »Ministre smo vse poslali v Beograd. Naj tam delajo! Nameravali so v Tuzlo, kjer se vrši gospodarska konferenca. Toda s tem bi. potratili dva dni. Ministri so se radi tega sicer jezili, toda jaz sem jim priporočil, tiaj stvar vze-mo resno, ker vlada mora biti v perma-nenci!« Spomenica naše vlade ( o bolgarskem posojilu ' Pariz, 20. avgusta I. Jugoslovenska vlada je poslala Sv.etu Društva narodov spomenico o vprašanju bolgarskega posojila in je poslala prepis vsem članicam Sveta. V tej spomenici predlaga beograjska vlada Svetu, naj se kot potrebni begunci smatrajo le oni, ki so se povrnili na Bolgarsko po voini in ki jih je vsega skupaj le 43.000. Cd tega števila pa ie treba odbiti 5000 beguncev, ki so se vrnili, v Jugoslavijo. Spomenica predlaga nadalje, naj Društvo narodov povabi zastopnike bolgarskih. sosed k sodelovanju v Svetu Društva narodov, kadar se bo razpravljalo o bolgarskem posojilu. Zahteva tudi, naj .se ustvari- kontrolna komisija slična oni na Madžarskem, v kateri naj bi bili zastopane Jugoslavija, Rumunija in Grčija. Spomenica pravi končno, da so ti pogoji bistveni za ustvaritev ozračja, ki naj bi omogočilo končno pomirjenje med balkanskimi narodi. Odbor za izenačenje davkov Beograd, 20. avgusta p. Skupščinski odber za izenačenje davkov, je po daljšem odmoru danes nadaljeval delo. Na dnevnem re-du so bili členi, ki govore o davku na zgradbe. Čl. 31. do 34. so bili sprejetij brez bistvenih sprememb. Pri čl. .35 je biia živahna diskusija. Ta člen določa, kako dolgo so-osvobojene davka nove zgradbe in sicer pritlične za pet let, enonadstropne za deset let, dvonadstropne za 15 let in večnadstropne za 20 let. Opozicija ie zahtevala, da se vse nove zgradbe brez razlike osvo-bode za 20 let davka; nato je vladna večina predlagala za vse zgradbe 15 let. Do odločilnega sklepa ni prišlo, kakor tudi ne o čl. 36., ki govori o tem, kdo ima plačevati davek, lastnik ali najemnik. Pašičevo zdravje Beograd, 20. avgusta, p. O zdravju g..Ni« kole Pašiča se iazširjajo že par dni v beo* grajskih političnih krogih alarmantne ve. sti. Danes je prejel radikalski poslaniški klub iz Monte Carla brzojavno obvestilo od g. Sokoloviča, tajnika g. Pašiča, v ka. tereni se javlja, da je zdravstveno stanje g. Pašiča izvrstno. Pašič se po dosedanjih dispozicijah vrtie koncem meseca V Beo. grad i, Radikali vložili pritožbo proti obč. volitvam v Beogradu Beograd, 20. avgusta, n. Nositelj oficijel. ne radikalske liste pri zadnjih občinskih volitvah v Beogradu g. Gjoka KarajOvarro* vič jt vložil (danes pri Državnem svetu pri. tožbo proti t*bčinskim volitvam v Beogra. du. V pritožbi se zahteva razveljavljenje občinskih volitev in se navajajo nekatere n.pravilnosti, ki da so tih zagrešili demo. k, ..ti. Nevarni zapletljap neposredno pred ženevskim za »jem Kako si hoče Španija izsiliti stalen sedež v Ženevi. — Vznemirljiv položaj v Tangerju. — Resni irsneoski glasovi. — V Londonu mislijo, da vsebuje «madridska pogodba* tajne določbe. — Zsnimiva italijanska izjava. 1 Pariz. 10. avgusta. po Vesti, - ki {fcfiKjJajo li 'angleških vfrev in „ katerih se zadaje čase opaža sumljivo gibanje v Tangerju' in okolici, se bolj povečujejo vznemirjenje, ki ga kaže francosko časopisje vsled poslednjih izjav španskega diktatorja Frima de Etivere in njegovega zunanjega ministra Vangttasa o tem tako delikatnem vprašanju. Pojavljajo se celo glasovi, ki pravijo, da mora stati za vsem gibanjem Španija, ker so izbruhnili nemiri v severni Afriki . ravno tri dni po izjavi španskih merodainih črniteljev glede zahtev po Tangerju. cTemps.- pravi, da bi Francija lahko podpirala špansko tezo. ako bi jo- podpirali prepričevalni razlogi. Ali list ne odobrava načina, kako s-n spravili vso zadevo na površje komaj rar dni pred začetkom konference Društva narodov, ki se bo bavila z enim najtežavnejših in najživahneiših vprašanj o miru v Evropi. List veli. da vztraja italijanska viada na svojih zahtevah glede Tangerja in pripominja, da ti bilo pričakovati, da se ta zahteva premotri v prijateljskem duhu i ozirom na prisrčne odnošaje, ki jih hoče ohraniti Francija z Italijo in na blagohotno stališče Anglije, ki ga kaže londonska vlada po sestanku Mussoiinija z zunanjim minis'rom Chamberlainom. Sedai pa se je debata o Tangerju nepričakovano zasukala vsled izjav de Rivere. se zdi razumljivo, da je španski diktator baš sedaj nastopil s svojo zahtevo, ako pomislimo na razne okoliščine, v katere je prišla madridska diplomacija. Francija mora imeti obzira do španske vlade, že zaradi sodelovanja pri pomirjenju Maroka in zaradi važne uloge, ki bo vsekakor pripadla Španiii na jesenskem zasedaniiuDrustva narodov, od katerega je v toliki meri odvisen bodoči razvoj "francoske politike. Z druge strani bi Anglija, ki si je nadela" do Španije gotove obveznosti, ki jih pa ni mogla držati vsled zahteve Nem rije. da ima sama vstopiti v Društvo narodov, morda bila pripravljena popustiti Španiji, ako bi ji dala druge koncesije. čeprav želi Francija, da bi Španija obdržala. svoje mesto v. Društvu narodov, vendar misli li?!, da se no bi smel doseči kompromis, ki naj bi olajšal vstop Nemčije v Društvo narodov na račun Francije. . list vprašuje, zakaj so neki stalno odrekali Italiji zahtevo po soudeležbi na upravi Tangerja, ko irna vendar iste pravice kot ostale sjgnatarne države. Z druge strani pa ie treba pripomniti, da soudeležba Italijo nikakor ne bo mogla rešiti tega perečega vprašanja. Rešitev bi se dala doseči le tako, da se odstopi Tanger s svojo cono Španiji, ki naj zato dl Franciji Casablanco. Toda taka transakcija je nemogoča, oko računamo s skrajno občutljivostjo Angležev glede vsega, kar se tiče gibraltarske ožine. * London. -O. avgusla. t. Me-rodajni krogi se boje, da bi vztrajanje Španije pri svoji za- htevi po stalnem sedežu v Svetu Društva narodov okrepilo tudi stališče Poljske, iz česar bi se zepet izcimilo Maro nasprotstvo meil Francijo in Nemčijo. Angleško časopi-I sje, zlasti levičarsko, ie precej vznemirjeno, smatra namreč, da bi zahtevo Španije po združitvi Tankerja s španskim Marokom smatrali za dokaz, da zasleduje madridska vlsda agresivno politiko in da skuša pokazati svetu, da je španiia prvovrstna sila, in da ima zato pravico do st-inesa sedeža v Svetu. Misliio tudi. da ima špansko - italijanska pocodha tajne doLFhe. ki bi utegnile izzvati vznemirienip na Sredozemskem morju. Nadalje se boie, da bi Francija pod Poincarčjem zahtevala goiove koncesije Poljsko, kar bi moralo dovesti do nesoglasij z Nemčijo. pišejo, di ne moreio podpirati zahteve Španije po Tangerju in ne odobravajo nj?ne?a poskusa, da bi spravila zopet na površje vprašanje, ki bi imelo v sebi toliko možnosti mednarodnih nevarnosti, kakor je ravno tangfrsk«. Pariz, 20. avgust d. Po angleških vesteh se že par dni opažajo znaki, ki govore za veliko opasnost. nonvK? revolucijo- nlrno gibanje. Za vf°raj je bila napovedana splošna stavka vsled splošne nezadovoljnosti Špancev in domačinov z upravo Tansrer- Vsa olš-mena v tangepski coni zunaj mesta so izražala svoje simpatije in zagrozila, da vdro v Tanger, vanje reforme Sveta Društva narodov. Se. ja te komisije je bila sklicana na inicijati. vo predsednika Sveta Guanija (Uruguav), ker je prišel povoljen odgovor iz Londona. Nemčijo bo zastopal pariški poslanik von Hosch. Naša delegacija na mterparlamentarm konferenci Beograd, 20. avgusla. r. Danes je odpotovala naša delegacija za interparlamentar-no konferenco, ki ee prične v Ženevi 24. t. m. Delegacijo tvorijo gg.: Velizar Janko-vič, Voja Marinkovič, Ljuba Popovič. Šalih Baliič, dr. Ljudevit Kezman, dr. Andrej Go-sar in Ranko Dostanič, tajnik predsedništva Narodne skupščine. 30 občin v Srbiji v rokah SDS Beograd, 20. avgusta, r. Po vladnih poročilih so samostojni demokrati zmagali pri občinskih volitvah v Srbiji v 18 občinah. •-Reč> ugotavlja, da so ta poročila netočno. Samostojni demokrati so si priborili nad SO občin. Zvišanje železniških tariiov v Belgiji Bruselj, 20. avgusta, s. S 1. septembrom se bodo na belgijskih železnicah povišale osebne in blagovne pristojbine za 10-«. Ponesrečen portugalski minister Lizbona, 20. avgusta (brž) Notranji minister se je pri avtobomobilski nezgodi težko ponesrečil. Začasno vodstvo notranjega ministrstva je prevzel mornariški minister. Nov podmorski predor Tokio, 20. avgusta (brž) V kratkem začno vrtati predor za železnico, ki bo vezala Japonsko z otočjem Kiučiu. Nadzorovanje oboroževanja Bern, 20. avgusta, d. Vojaška podkomisija za pripravo razorožitver.e konferenc.' se je na več sejah bavila z važnim vprašanjem nadzorovanja oboroževanja. Sklenila je z večino glasov predlagati nadaljne objavljanje vojaških- letnih poročil in ustanovitev osrednjega organa v Ženevi, ki nsi sestavi dosežene ugotovitve. V Ženevi naj se ustanovi tudi komisija nepristranskih strokovnjakov, ki naj prouče pritožbe glede kršitve pogojev za razorožitev in preišče, ali je oboroževanje poedinih držav agresivno, ali defenzivno. Proti. temu predlogu so se izjavile Anglija, Zedinjene države, Italija, Japonska, Švedska in Chile. Pozor volilci v Zbornico za trgovino obrt in industrijo! Da ne bo zmot in slepomišenja, je treba ugotoviti, da je v volilnem lokalu (Kolodvorska ulica št. 8), ki ga razglaša «Slo-venec» kot nekak stanovski volilni lokal obrtnikov in trgovcev, podružnica in ekspozitura SLS. Kandidatska lista, ki se tu s trudom pripravlja, bo kleri-kalno-politična lista, sestavljena od strani SLS in njenih zaveznic. Od poklicanih stanovskih organizacij že objavljena lista združenih in stanovsko zavednih obrtnikov z imenom «Sta-novska lista obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti» nima z zgoraj omenjenim klerikalnim volilnim lokalom nobene zveze. Prav tako tudi ne stanovska lista trgovcev, ki jo razglase drugi teden poklicana strokovna zastopstva trgovcev v Sloveniji. Tudi ta lista bo izraz nadstrankarskih strokovnih interesov, ki nočejo imeti nič skupnega s klerikalno politiko in njenim konsumar-stvom. Pazite, da Vas ne prevarajo in poučujte svoje tovariše! Strokovni volilni odbor. Redka najdba starinske knjige V zagrebški zakladni bolnici je našel te dni neki nameščenec zavoda redko historično knjigo Brskal je po starih listinah v kleti ter naletel na prvo matično knjigo »Bolnišnice usmiljenih bratov iz U 1804.» To je prva matična knjiga, v kateri so zabeleženi bolniki, ki so bili sprejeti na leče-nje. Uradni jezik je bil takrat še nemški in matična knjiga je bila tako urejena, da so bili na eni strani izpisani moški paci-jenti, na drugi pa ženske bolnice. Matična knjiga beieži bolnike, ki so se zdravili v zavodu skozi 16 let. Njena vsebina je zanimiva tudi po statistiki. V 16. letih, od 1. 1804. do 1820. je bilo sprejetih v zavod vsega skupaj 145 bolnikov, 111 moških in 34 ženskih. Naše ljudi bo posebno zanimalo izvedeti, da je bila prva paciientinja, ki se je zdravila v zakladni bolnici, Rajhenburžanka Ana Baončon. Prišla je v bolnico s poškodbo na glavi. Redko knjigo je izročila uprava zavoda mestnemu historičnemu muzeju, ki zbira vse stare knjige in listine, nanašajoče se na zagrebško prošlost. Vprašanje krematorija v Zagrebu Naša mesta pogrešajo še marsikatero moderno napravo, ki bi poboljšala zlasti higijenske razmere. Pravkar se debatira v Zagrebu o zgraditvi mestnega krematorija. Ta debata je bila načeta prvič že pred desetimi leti, toda so jo vedno odstavili z dnevnega reda, bodisi Iz tehničnih, bodisi iz principijelnih razlogov. Med tem pa vztraja zagrebški mestni fizikat na zgraditvi krematorija, in sicer iz čisto higi-jenskih in finančnih vzrokov. Površina zagrebškega pokopališča znaša sedaj okoli 80 juter zemlje. Stari grobovi se prekopavajo, kosti ekshumlrajo, kar stane ogromno denarja, a prostora je še vedno premalo. Samo ekshumacijski stroški so znašali lansko leto nekaj manj kot 30.000 Din, za nakup novega pokopališkega zemljišča je potrošila občina četrt mi- lijona dinarje\, okoli 100.00D Din pa je bilo izdatkov za planiranje. Ta praksa traja že deset let in vsako leto na novo oropa občinsko blagajno zagrebškega mesta za znatne novce Zagrebški mestne očetje pa so tako konservativni, da nočejo po smrti zgoreti v plamenih, temveč vztrajajo na tem, da se krematorij ne sme zgraditi. In vendar hoče veljati Zagreb v vsakem oziru za vzorno moderno mesto. Krematorij je njegova neobhodna potreba in higijenski razlogi, ki govore za njegovo postavitev v Zagrebu, bi bili merodajni danes tudi že za Ljubljano. Nemški glas o razstavi kolegija jugoslov. graf. umetnikov v Pragi Te dni je izšlo v »Prager Tagblattu« (št. 185.) zanimivo poročilo o grupi 20 jugoslovenskih grafikov, ki so razstavili svoja dela v Krasoumni Jednoty, prirediteljici te razstave. Nemški kritik Lehman piše v svojem uvodu, da se jugoslovenska umetnost sicer ponaša z vplivom zapada (Prage, Pariza, Dunaja in Monakovega), a da se vkljub temu upira temu vplivu. V tem pogledu je Lehmanovo poročilo slično z mnenjem umetniškega referenta v »Basler Nachrichten« (od 16. julija). V Baslu se je namreč vršila razstava izključno zagrebških grafikov. Lehman povdarja poleg ba-kropisa posebno lesorez (Gjurič, Orlic, Lav. Kralj), v katerem vidi jugoslovensko noto. Nadalje piše Lehman doslovno v prevodu: V'ado Fiiakovac je risar, ki nenavadno sigurno in krepko karakterizuje; Lavoslav Kralj dosega kot bakropisec izredno lepe baržunaste tone, ki često spominjajo popolnoma na risbo z mehkim svinčnikom na hrapavem papirju; M. Gjurič podaja z velikanskimi litografijami in lesorezi (nalik stenskim slikam) bolj ilustrativno vsebino, je sicer nekoliko suhoparen, a ima mnogo solidnega znanja. Oriič dosega v drugače tako masivnem in trdem linorezu neverjetno lahkoto tankopotezne konture; Matej Sternen prinaša lastni portret, ki je podan s prav nenavadno virtuoznostjo (mit ganz ungew6hnlichem vituozen Schmiss), čeprav prej slikarsko nego grafično delo — saj monotipije pravzaprav ne bi smeli šteti k pravi grafiki Velika tatvina dolarjev v Brežicah Iz Brežic nam javljajo o veliki tatvini amerikanskih dolarjev in razne zlatnine. Orožniki v Brežicah in tudi druge bližnje orožniške postaje intenzivno zasledujejo Jrznega in premetenega tatu. Tatvina se je izvršila na Veliki šmaren v vasi Zakot, ki šteje približno 300 prebivalcev. Mlad moški s športno čepico in precej čedno opravljen, ki se je potepal po brežiškem okraju, je vporabil ugodno priliko ter smuknil med pol 14. in 16 uro. ko so bili domači odsotni, v stanovanje mlinarja in posestnika Antona Drečnika. Začel Je brskati po omarah in shrambah ter je končno naletel na Uredilo bogat plen. Pobral je dva ameriška bankovca po 50 dolarjev, 3 bankovce po 20 dolarjev, 3 zlatnike po 20 dolarjev, 2 bankovca po 100 Din, mnogo zlatnine, tako zlate prstane, t:!\jine, kakor tudi razno obleko. Tat je odnsiel s seboj gotovine in blaga v skupni vrednosti za 17.000 Din. Izginil je brez vsake sledi. Drzna tavina je izzvala med prebivalstvom veliko senzacijo in razburjenje. Ukradeni dolarji repre-zentirajo po dnevnem tečaju približno vrednost 12.500 Din. Danes ob 4., pol 6., Prvič v Ljubljani! pol 8. in 9. uri. Popolnoma novo! Ni repriza! „V krempljih..." benzacijonalna pustolovna drama v 6 ve;ik h dejanjih z mala skih bezme in oceanskih brodov. Strahovita katastrofa na marju katere posnetKi so stali 1,000 000 dolarjev. Mladini vstop prepoveoan Kino ,(Ljubljanski dvor". Naimodemeiši m na.bol š kino v LjubltaM. Pel. 730 avtocesta, od katere se odcepi vse polno širših in ožjih poljskih cest in poti, ki so vse v jako dobrem stanju. V vasi je poštni, telefonski in brzojavni urad. če pa te zanimajo evropske novice, se posluži radia, ki je tu tudi že doma. Jugoslovenski šahovski turnir v Ljubljani Polzela Savinja ob Foizeli s privezanimi splavi in kopališčem Olepševalnega društva na desni. Ob bistri Savinji leži v kotu, ki ga tvorita gozdnata Dobroveljska planina in z vinogradi obraščen holmec Sv. Miklavža prijazna vas Polzela, ki je vsled idilične lege, vsled miru in zdravega podnebja kot izhodišče za krasne izlete v bližnjo in daljno okolico jako priljubljena mnogim letoviščarjem, posebno Hrvatom in Srbom. če potuješ iz Celja po državni cesti, ki vodi v Ljubljano, ali po železnici, ki teče cesti skoro vzporedno, te že odda-leč pozdarvi častita Gora Oljka, kjer je Izidor ovčice pasel, lepo žvižgal, lepo pel... Kmalu zazreš še holmec Vimperk s cerkvico sv. Nikolaja in si skoro nato pri farni cerkvi, kjer je spravljeno okostje Sv. Teodorja. Tu se ti odpre pogled na vso vas. Na desni jo čuva lep, moderno urejen grad — Seneg, na levi pa zgodovinsko ta- Kulturni pregled Marija GermanoTa okreTala. Iz Prage poročajo, da je znana ruska gledališka umetnica Marija Germanova okrevala od svoje bolezni ter se izjavila pripravljeno, vstopiti zopet v praško secesijo Hudožesrtvenikov. po njenem nasvetu se skupina ne razide, temveč obnovi. Umetnica nastopi prvič po svoji bolezni v glavni ulogi Ostrovskega historične drame cVasilisa Melentijeva>, potem pa bo naštudirala s 6vojim ansamblom <Češnjev vrt> od Cehova in Dostojevskega nemškega pesnika Lenaua, potem pride na vrsto Milan Begovič e svojo , ki igra Shavvove komade pod direktnim pisateljevim nadzorstvom. Prihodnje leto obišče osobje Komornega gledališča Jugoslavijo in Češkoslovaško. Pnecinijev spomenik. Kakor poroča 'Messaggero», se prepeljejo Puccinijevi smrtni ostanki v njegovo vilo Torre del Lago. Prenos bo zelo svečan in prireditveni odbor stoji pod protektoratom italijanskega kralja. Obenem je italijanska vlada naročila pri nekem kiparju Pucciniiev spomenik za 150.000 lir. Aleksander Moissi bo igral v berlinskem gledališču Tribuna* ulogo Hjalmara Ekdala v Ibsenovi cDivji racb. Vergilovo slavje v Italiji. Dne 15. oktobra bodo praznovali v Rimu 20001etnico Ver-gila. Istočasno se postavi pesniku spomenik v Mantovi. Fran Miičinski v nemščini. Zagrebški v knjigi. Drama je izšla v zbirki cKazališne biblioteke>. borišče Komenda, nekdanji samostan komendatorjev, ki jih je razpustil Jožef II. Hrano in stanovanje si oskrbiš v gostilnah gg. Cimpermana, Jelena, Oreš-nika in drugod — lahko pa tudi pri privatnikih, pri Tonu, Vibihalu ali drugje. Da otreseš prah s svojih čevljev, kreni h komaj 5 minut oddaljeni bistri Savinji. h kopališču, ki ga je na inicijativo dr. Červinke postavilo Olepševalno društvo. Razen tople in čiste Savinje imaš na razpolago še pesek za solnčenje in čolničke. Ce imaš raje slap — se podaj k enemu od treh jezov. Poleg polurnih izletov v šeneške bukove in smrekove gozdove ter v nepo-srednji bližini lahko izletiš v uro oddaljene Braslovče. središče hmeljarstva, ki ga tudi na Polzeli ne boš pogrešal. Od Braslovč, ki slove tudi radi krasne lege. vodi cesta v Letuš, odtod v Rečico ob Paki. odkoder se lahko vrneš z vlakom na Polzelo. V nasprotno smer je Sv. Peter in dalje Žalec — opustiti pa ne smeš Novega Kloštra. Prej kakor v eni uri dospeš na Vimperk, odkoder se ti nudi krasen razgled po vsej spodnji Savinjski dolini. Še lepši razgled nudi Gora Oljka, ki je oddaljena dve uri. Zanimiva je 'vsled krasnega razgleda, vsled stare umetniške slike v glavnem oltarju. Ima dve ladji nadzemno in podzemno. Obok nadzemne ladje je zanimiv radi tega. ker je brez opore in zidan iz samih drobnih kamenčkov. Na Oliki lahko prenočiš — ali pa nadaljuješ pot v Šoštanj ali Velenje in odtod v zdravilišče Topolščico. Nekoliko daljši so izleti proti jugu. Obiščeš lahko 600 m visoko Grmado. Mrzlico itd. V nedeljo zjutraj te peti vlak odpelje na Rečico, odtnd nadaljuješ vožnjo z avtomobilom v Logarsko dolino — tam pa vzemi v roke Badjuro in s! fzberf primerno turo. Vsega je v izobilju. Imaš čist. zdrav zrak, imaš solnce. bistro vodo in Jmaš še neka i. kar ie v mnogih letoviščih' nogrešat' — mir — prijazno ljudstvo in Tinerne cene. Za promet ie preskrbljeno, saj vodi tik ob vasi železnica, skozi vas dobra Senzacija dneva Včerajšnje V. kolo se je odlikovalo po izredno srditih in trdovratnih bojih. Posebno živahne so bile borbe med Rupnikom in Pircem, dr Singerjem in Furlanijem, Didzinskim in Vidmarjem, Vogelnikom in Jonkejem ter Jerošovom in Grenčarskim. Polovico partij je bilo po 5urnem boju prekinjenih in se je vršilo nadaljevanje popoldne z nič manjšo ljutostjo in trdovrat-nostjo. V turnirju A je kot prvi že ob 10.25 zmagal Agapjejev. Njegov nasprotnik Acimo-vič Je napravil v Aljehinovi obrambi v 7. potezi odločilno napako, ki jo je Agapjejev izrabil kar najenergičneje. Napadel je rošadno postojanko, jo razbil, ne meneč se za izgubo trdnjave na damskem krilu in odločil igro v najkrajšem stilu že v 23. potezah. — Silno zamotano se je razpre-del na češki način hranjeni damski gambit med Rupnikom in Pircem. Po dolgotrajni borbi je zmagal Rupnik ob 12.20 v 52. potezah s premočjo enega kmeta v zelo težavni končnici trdnjave z dvema kmetoma proti trdnjavi z enim kmetom. — Riessl se je kot črni branil proti Kalabar-jevernu damskemu gambitu z btidimpe-štansko varijanto. Kalabar je zmagal v lepem doslednem štilu ob 13.45, porabivši 40 potez. — Nad 6 ur 45 minut je trajal boj med Grenčarskim in Jerošovom. ki se je v damskem gambitu branil na • češki način Jerošov je ugrabil kmeta, nasprotnik kmalu izravna izgubo, a zašel ie v časovno zadrego. Ljuta borba se je nadaljevala z navidezno menjajočimi se šansami in je končala ob 17.45 remis — Partija inž. Te-kavčič-Tot je končala remis Prof. Nikola Kozomara je radi nenadne obolelosti odstopi! od turnirja in se zato po paragrafu 19. turnirskega pravilnika črtajo vse od njega igrane partije V turnirju B je prvi zmagal C Vidmar v sicili.ianki nad močnim Didzinskim. Nasprotnik se je ljuto branil, vendar je v časovni zadregi izgubil par kmetov in v 30. potezi nato kapituliral — Zelo živahna in razburljiva je bila indijanka Rožič-Kul-žinski. Rožič je zavzel kma'u boljšo pozicijo, a je ni prav izrabil. Izpregleda! je celo na dlani ležečo, takoj odločilno potezo. Zato se je igra vlekla do 44 poteze in je mogel Rožič šele ob 13.25 nadvla-dati nasprotnika z veliko materijalno premočjo. — Še dalje časa ie valovala borba med Marjanovičem in Dumičem, ki se je proti otvoritvi s kraljevim kmetom branil na Aljehinov način Dumič je dobil 2 kmeta in je zmagal v 53. potezah ob 13.55 po težki končnici — Nadvse trdovratno sta se borila Drnovšek in Poljakov. Zuc-kertortova otvoritev je prešla v zamotano srednjico, iz katere se je razvila težavna končnica treh proti trem kmetom, ki je končala remis. Nedvomna najtežavnejša je bila škotska igra med dr. Singerjem in Furlanijem. Spočetka je imel Furlani navidezno boljše šan-se, napravil pa ie kasneje nekaj slabših potez Dr Singer je v nadaljnjem razvoju za izboljšanje svoje pozicije žrtvoval tekača za dva kmeta ia zmagal po 37 potezah v mojstrskem slogu, prodirajoč s tremi prostimi kmeti na damskem krilu. Ljubljanski favorit Furlani ie izgubil s tem svojo prvo partijo. — Krasen ie bil damski gambit z ortodoksno obrambo med Vogelnikom in Jonkejem. Po skrbno izvedenih pripravah je otvoril Vogelnik približno v 20. potezi napad naravnost na kraljevo rošadno krilo Nasprotnik se je brani! trdovratno in kar najbolje Beli dolgo ni mogel prodreti Črni ie zašel končno v velike časovne stiske, nakar se ie Vogelniku posrečil prodor in je zmagal ob 17.40 po 48. potezi. — Mrzlikar je bil radi .izstopa prof Kozom*re prost. Stanje po V. kolu (radi odstopa prof. Kozomare nekoliko izpremenjeno): V turnirju A: Kalabar, Rupnik in Tot 3; inž. Tekavčič 2 in pol (1); Agapjejev, Jerošov 2 j Mladen Čop, glasovi ti ženitveni slepar, ki se je pojavil te dni v Zagrebu v uniformi angleškega pomorskega kapitana in se zopet »ženil«. Bil je aretiran na cesti in izročen sodišču. Furlanijev poraz. in pol; Mrzlikar in Pire 1 in pol; Riesl 1 (1); ^cimovič 1. V turnirju B: Furlani, dr Singer in Rožič 3 in pol; Drnovšek, Didzinski 3; C. Vidmar, Vogelnik 2 in pol; Dumič, Kulžin-ski, Poljakov 2; Jonke 1 in pol; Marjano-vič 1 V današnjem VI. kolu igrajo: V turnirju A: Jerošov-Acimovič, Riesl-Agapjejev, Pirc-Kalabar, Mrzlikar-Rupnik, Grenčar-ski-Tekavčič, Tot je prost. V turnirju B pa: C. Vidmar-Kulžini-ki, Poljakov-Rožič, Dumic-Drnovšek, Furlani-Marjanovič, Jon-ke-dr. Singer, Didzinski Vogelnik. Damski turnir. Gospa Sava Šerban je premagala gospo Vero Cerne, gdč. Vera Vadn.ial pa je porazila gdč Sonjo Lapajne. Gdč. Mira Je-lačinova je bila prosta. Siraultanka. Danes, cb 7.30 zvečer, priredi v restavraciji »Zvezdi, turnirski voditelj, mojster Vlad. Vukovič iz Zagreba veliko simultan-ko s poljubnim številom igralcev. Vabljeni vsi prijatelji šaha. Zaplenjene šole Novosadska »Tribuna« poroča, da sta trgovec z lesom Slavko Miloševič in žena Peti a Tot-Segediia iz Sente tožila državo za izplačilo 20.000 Din ter jima je sod!-šče tudi priznalo to zahtevo. Radi te razsodbe so se pojavili v gimnaziji in štirih osm vnih šolah eksekutorji ter zaplenili vse šolske klopi, katedre ter sploh vso šolsko opravo, ki je last erarja. Na protest direktorja gimnazije so eksekutorji izjavili, da bo vsa zaplenjena oprava prodana na javni dražbi, ako ne bo erar v 14 dneh izplačal dolga. — Vprašanje ie sedaj, ali je tega škandala kriv bivši prosvetni minister Radič ali njegov naslednik. Vsekakor bi se pri 13milijardnem proračunu pač lahko dobilo 20.000 Din za porablietio kurivo, da bi ne bilo treba prodajati šol na dražbi. Težke obsodbe po novem tiskovnem zakonu Netočno Je, da sem izjavil, da je članek, radi katerega je bil odgovorni urednik »Kmetskega lista« obtožen, napisal na okrajnem sestanku Radičeve stranke g. Roman B e n d e po informacijah nekega Spanička iz Rogaške Slatine. Izjavil sem, da je odgovornemu uredniku poslal dotični članek po g. A. Prepeluhu g.' Andrej K e 1 e m i n a, a da se je po tozadevnih informacijah ugotovilo, da je istega spisal po naročilu poslanca K e 1 e m i-n e g. Roman B e n d e po podatkih seje okrajne organizacije Slovenske Kmetske stranke v Rogatcu, a v glavnem g. Spanička. Dr. Drago M a r u š i č kot zagovornik Milana Mravljeta. Pred sodniki Ob zeleni Ljubljanici leži lepa vas, v ka-1eri domujejo sami junaški lovci. Ker vedo, da sloga jači, so se združili v lovsko društvo in z zelenimi klobuki na glavi ter hodijo s smrtonosnimi risankami v rokah za divjačino. Lansko zimo se je priklatila v vas lisica in uboge kokoši so fadale kot cvetlič-je glavice pod koso: a lovci sc zaman prisegali maščevanje krvoločni roparici. Tedaj je pa predlagal neki lovec, naj ji nastavijo past. Rečeno, storjeno; kmalu je čepel za vasjo cželezen maček* privezan k zapuščeni tepki. Pa je neko deževno noč odnesel vrag lisico in past, a lovci so se nato spogledovali. Lisica ni hodila več iopat, torej se je vjela, a neznanec jim je odnesel past in lisico. Za lisico jim ni bilo, a zu pastjo so poizvedovali in nekdo je res trdil, da je videl tisto noč pod drevesom zelenega možica Jožo, ki je odvezal past in jo vlekel s seboj. Zeleni Joža. ki je iovec z dušo in telesom, je baš ribaril, ko se mu je približala lovska komisija. Ko je zvedel, česa ga dolže. je prebledel do črnih nohtov in zarjul: se je začudil Jože, tali vaša velja ali sodnikova?* Sodnik se je Joži nasmehnil: redne ali ponavljalne izpite za IL do \ II razred, za dopolnilne in sprejemne i?pu se je treba osebno zglasiti pri ravnateli stvu in pri g. razredniku najkasneje do 2; avgusta. Glavno vpisovanje vseh učencev pa se bo vršilo 2. septembra ob 8. uri v dotičnih razredih. Dne 4. septembra ie z3 katolike skupna služba božja ob 8. uri v stolni cerkvi, potem je v šoli naznanilo 'ir« nika in začetnih poslov. Dne 6. ser*=nr.W prične redni pouk ob 8. uri. Podrohiv n^« jasnila so na objavni deski v šolskem po« slopju v veži. Iz Celja e— Povratek župana. Celjski župan dr. Juro Hrašovec se je pred par dnevi z dopusta, katerega je prebil na morju, vrnil in prevzel županske posle. e— Vojaški aeroplan, ki se je pred par dnevi ob priliki pristajanja v Celju pokvaril, so popravili in so imeli avijatičarji v petek dopoldne v okolici Celja vajo, nakar so odleteli proti Mariboru. e— Steklina. Iz Maribora so pripeljali v Pasteurjev zavod v Celje 751etnega posestnika Grossa iz Rošpoha pri Mariboru. Pred tremi meseci ga je ugriznil na potu proti domu v ponočni uri neznan pes. Steklina je pri Grossu že v precej visokem štadiju. e— Mestno gledališče v Celju. Kakor smo doznali, namerava dramatično društvo v Celju pridobiti za vodstvo mestnega gledališča g. Vala Bratino iz Maribora. Gospod Bratina je že pred leti uspešno vodil mestno gledališče. Želeti je, da bi se posrečilo pridobiti tega ali kakega drugega poklicnega režiserja, ki bi naše gledališče zopet dvignil in zbral okrog sebe zmožne hi marljive diletante, katerih v Celju nikakor ne primanjkuje. e— Razhod društva. Mladinsko društvo »Svitanje« v Celju se je radi nedostajanja članstva razšlo. e— Minister Šuperina v Celju. V petek dopoldne je prišel v Celje g. minister Šuperina, kateri je ob tej priliki revidiral tukajšnjo pošto. e— Ponočno razgrajanje. Celjska »Nova doba.- piše: -Ponočno razgrajanje v Za-vodni je zadnje čase postalo že uprav neznosno. Razni ponočni krokarji imajo tam gotovo v kaki gostilni svoje zavetišče in ko se pijani vračajo v mesto s svojim tuljenjem po cesti, spravijo pokonci počitka potrebne ljudi. V noči od četrtka na petek je bilo cb pol enih in ob pol dveh' tako razgrajanje, da so $e peebivalci zgražali. Policijo, v katere področje gre tudi Zavodna, prosimo, da ukrene potrebno, da pridejo pojitka potrebni ljudje do nočnega miru.i Res je, da se je v zadnjem času ponočno razgrajanje po mestu rrt okolici jako razpaslo. Da se ta pobalinska razvada odpravi, bo potrebno, da se javno ožigosa vse razgrajače, pa naj pripadajo temu ali onemu stanu. Celjska policija je v tej stvari popolnoma brez moči. Nien stalež znaša 27 mož, ki pa jih je precej dodeljenih v službovanje v Rogaški Slatini in Dobrni. Med ostalimi je nekaj bolnih tako, da je stalež za službo veliko premajhen. V petek smo opažali v celem mestu v službi samo enega policista na križišču pred Kreditno banko, kar je vsekakor za Celje premalo. c— Roparski napad. V torek zvečer so popivali v hotelu pri »Kroni« dva moška in dve ženski. Eden izmed moških je imel pri sebi precej denarja. Ko je ponoči odšel proti Savi, so ga napadli pri Glaziii najbrže njegovi pivski bratci ter mu pobrali zotovino v znesku 1000 Din in zlato verižico. Policija je družbo, ki je na precej slabem glasu, zaprla. Osumljen je znani Zupane, ki je pred kratkim odslužil kazen radi hudodelstva. e— Sprememba trgovine. J. Zabukov-škovo manufakturrio trgovino v Aleksandrovi ulici št. 4 je prevzel trgovec g. R. Savnik. h Trbovelj t_ Iz delovanja Kmetijske podružnice. Kmetijska podružnica v Trbovljah je sklenila na svoji zadnji seji, da kupi 5 plemen* skih krav in telic, katere bo izročila zane* sliivim živinorejcem v oskrbo. Po poteku dr ločene dobe postane živina n jihova last. — Posestniku Francu Zavrlu na Sv. Kata« rini ic podružnica priznala nagrado v zne* sku 500 Din, ker si je zgradil vzoren hlev. — Sklenjeno ie bilo, da se izroče poslom, ki. so služili 30 let, na svečan način diplo« me s primernimi nagradami. — Pokrajin« ske razstave v Ljubljani se udeleži podruž* niča korporativno,- t— Pomoč za poplavljence. Podružnica "Rdečega križam je nabrala v kratkem ča« -u 433$ Din. občina okoli 2200 Din, rudni« ški nameščenci sami pa preko 6000 Din. Občina se je obrnila na okrajno glavarstvo s prošnjo, naj ostane ves nabrani denar v Trbovljah, ki so zelo trpele radi nalivov. t— Lev na divje prašiče. Lovska društva v posavskih revirjih prirede jutri 22. t. m. veiik lov na divje prašiče na Kumu. Letos so se namreč te živali močno zaredile in napravile posestnikom občutno škodo. t— Ua/o Bratina čita danes ob 20. uri v Trbovljah (Delavski dom> Toneta Seli« škarja pesmi «Trbovlje». Spored: Zimsko iutro. — Sedmorojenčki. — Plačilni dan. Žabja vas. — Mrtvaški sprevod prizmatič* nih krst. — Sarabanka. — Rudnik. — Umi« rajoči starci. — Minca. — Vprašanje. — pogreb. — Kristus na klečei. — Pomlad. — Človeštvo. — Obup. Vseelovečanska lju* i^ezen. Odmor: Premišljevanje. — Vstaje* nje. — Naša pot. — Kristus in Antikristi. — Pesem revolucijonarjev. Vstopnine ni. -poredi, ki služijo kot izkaznice za udelež« ■o na poljubnem prostoru, so na razpolago po 10 Din v predprodaji in zvečer v dvo« rani — pol ure pred pričetkom. t— Vojna dodelitev v Trbovljah. Z od« lokom komande celjskega vojnega okrožja se ima vršiti vojna dodelitev vseh obvez« nikov občine Trbovlje 29. avgusta in 5. septembra t. 1. Razpored, katerega se ima« jo udeležiti brez izjeme vsi vojaški obvez« niki, bivajoči v tukajšnji občini, se bo vr« šil na prostoru pred gasilskim domom pro« stovoljnega gasilnega društva Trbovlje II., in sicer po sledečem redu na vsak dolo* čen dan ob 7. zjutraj: Dne 29. avgusta za obveznike roj. leta 1876. do vštetega letni« ka 1894., in dne 5. septembra za obveznike roj. leta 1895. do vštetega letnika 1905., ter za vse dajalce vprežne živine in vozov, kateri pa morajo biti navzoči osebno, to« da brez živine in vozov. Tudi obvezniki letnikov roj. 1905. morajo biti navzoči, so pa kot hranilci oproščeni vojaške službe. Oni obvezniki, ki ne bodo osebno pri raz« glasitvi vojne dodelitve in ki bi svoje od* sotnosti ne mogli zadostno opravičiti, bodo kaznovani z zaporom od 10 do 30 dni ali pa z globo od 500 do 1500 Din. Za upravi« čen izostanek se smatra potrdilo obč. urad: katero pa mora biti podpisano od g. ge* renta, tajnika in dveh sosvetnikov, kateri s svojimi podpisi jamčijo za resničnost po« trdila. Drugih upravičenj se ne bo jemalo v obzir, temveč bo vsak obveznik in daja« lec živine in vozov kaznovan. Invalidom in onim, ki imajo potrdila o stalni ali začas« ni nesposobnosti za vojaško službo, ni tre« ba priti k tej razglasitvi. Oni obvezniki, ki so bili v letu 1920. — 1921. spoznani za stalno al začasno nesposobnim, a pozneje niso bili pri nadpregledu, morajo pTav ta« ko priti k tej razglasitvi. Iz Metlike m— Novo gasilno društvo na Božako-vem. V Božakovem, prijazni vasici ob str« mem obrežju Kolpe so ustanovili gasilno društvo. Društvo šteje že 40 članov. V ne« deljo se je vršila blagoslovitev brizgalne, nato pa velika vrtna veselica. Blagoslovil jo je kaplan Vinko Lovšin z lepim vzpod« bujajočim govorom, nakar so gasilci iz Metlike, Rosalnic, Drašič in Dragomlje va« si defilirali pod vodstvom podnačelnika Rajmera pred srezkim poglavarjem g. M. Kaklom. Skoro vse metliško prebivalstvo je bilo na Božakovem, pa tudi udeležba od drugod je bila številna. Zabavo je povzdig« nilo dobro igranje metliške mestne godbe in petje moškega in mešanega zbora metli« škega Sokola. Vsestransko uspela priredi« tev je imela dober materijelni uspeh. m— Prijet žepar. V torek, o priliki sej« ma, so pTed gostilno Bračika prijeli 46Iet« nega nevarnega žeparja Vasa Trminiča iz Brdjanov, srez Petrinja, ki je v gnječi iz« muznil Ani Žugelj iz Otoka listnico z 200 Din. Toda žena je to zapazila ter so Tr« miniča prijeli. m— Sokolski piknik. Jutri, v nedeljo se ho vršil zlet sokolske dece in naraščaja ter članstva v Rajakovičevo ložo. Vabimo vse sokolske družine, da se udeleže piknika s svojo deco. I p— Potni listi. Ni dvoma, da se bo stro« go izvajal novi ukaz vlade, da sc imajo izdajati potni listi samo v slučajih, ki so vsega vpoštevanja vredni. Ako vlada ne mara, da bi hodili italijanski državljani za« pravljat svoj denar v inozemstvo, ima prav ali prav bi ne bilo, ako bi se v Julijski Krajini po napačnem tolmačenju ukaza od« rekali našim ljudem potni listi /,a Jugosla* vijo. Oblast mora vedeti že sedaj, da ho« dijo Slovenci od doma le v nujnih in po* trebnih slučajih. Imajo rodbinske, sorod* niške, kupčijske zveze, ki iih vodijo z Ju* goslavijo. Ako bi se izdajali potni listi ce* lo samo za izjemne slučaje, potem je go* tovo, da bi mnogi hudo trpeli in bi bil marsikdo zelo oškodovan. Zgolj življenski oziri velevajo uvidevno postopanje pri iz* dajanju potnih listov Slovencem. Upamo, da tudi ne bo ovir glede dijakov, ki študi« rajo v Jugoslaviji. Italijanska vlada rada naglaša prijateljsko pogodbo z Jugoslavijo. Naj io njene oblasti tudi izvršujejo. Pri potnih listih je prilika za to in dolžnost oblasti je, varovati interese vseh italijan« skih državljanov doma in izven doma. p— Proti preklinjanju. V pravilnik ob« činskega reda podgorske občine je uvrščen nastopni člen: V javnih prostorih je stro* go prepovedana kletvina, kakor tudi vsa« ka beseda, ki žali moralo. Prestopki se kaznujejo z globo 10 do 50 lir. p— Uspeh so imeli tatovi v stanovanju E. Spangherja v Trstu. Odnesli so mu 400 tisoč lir. Spangher je bil šel z družino na deželo. Izpraznitev blagajne se je izvršila s tako spretnostjo, da se vidi. kako so ta* to.vi izurjeni v svoji stroki. O tatovih ni ne duha ne sluha. p— Pred kazenskim sodiščem v Gorici je bil obsojen trgovec Štefan Liršič v Pon« tebi na 7 mesecev in 27 dni zapora. Pro* dajal je blago pod ceno, zaostajal s plačili in faliral po lastni krivdi. — Matej Marat in Jcs. Krajt iz Podgore sta imela pri sehi nekaj municii-e in orožja, oblasti seveda nenaznanjenega. Obsojena sta prvi na 10, drugi na 3 mesece zapora. p— Samomor. V Trstu se je zastrupil v svoji drogeriii 501etni Silvio Zanier. Po« kojnik. ki je bil premožen človek, se ie pred nekaj dnevi poročil s 401etno Palmiro Soffiatti. Zakaj je izvršil samomor, ni zna* no. Pri Zanierju niso našli nobenega pisma. Mremensko 'eteorološki :avod » LjuSijaci 20. avgusta 1&26 Višina baiorre^ra oOSj Kraj Čas opazovanja Barom. Tempet, Ljubljana (dvorec) Maribor . Zagreb . Beograd . Sarajevo . Skoplje . Dubrovnik Praga .f n 1 . 764-3 17-8 8. 765-7 18-8 14. 764-6 20-2 21. 766-1 18-3 8. 765-0 18-0 S. 764-5 22-0 8. 765*0 21-0 S, 765-1 19-0 8. 765-8 22-0 7. 7. 7654 14-0 šel. vlaga V 0. 0 Smer vetra in brzina v m Gbia£-! nost I 0—10 90 85 83 93 91 85 74 90 53 mirno NE 0.5 NE 4 NE 1.5 E 3 | ENE 7 i mirno mirno ! WNW 1.5 9 10 10 10 8 1 h 0 Vrsta padavine ob opazovanju i v mm da 7 ure megleno škrop dež nevihta 0.4 1.0 S\V 1.5 Toplota Ljubljance na Prulah jc bila 20. VIII. popoldne 15.5 stop. C. Povprečni barometer v Ljubljani je višji kot včeraj za 2 3 mm. Solnce vzhaja ob 5 07 zahaja ob 18'58 luna vzhaja ob 17 54 zahaja ob 0205. Dunajska Tremenska napoTed za soboto: Večinoma nejasno in soparno. Tržaška vremenska napoved za soboto: Lahki vetrovi, nebo različno, večinoma jasno, temperatura od 21 do 26 stopinj, morie nekoliko razburkano. Šport Službene objave LNP, (Seja u. o. dne 18. VIII. 26.) Podsavezni odbori so se konstituirali sle« deče: upravni odbor: predsednik g. Jaklič, major vpok., I. podpredsednik g. Dorčec, II. g. dr. Bajič, I. tajnik g. Kuret, II. tajnik g. Batista, blag-ajnik g. Buljevič N., ostali odbor gg.: Dev, Pogorele, Šircelj H, Ma* tjašie. Kunaver, Kos, Lukežič, Malovrh, Kovač, Dečman, Bedjanič, Krell. Poslovni odbor: predsednik g. Dorčec, tajnik g. Batista, blagajnik g. Buljevič N, odborniki gg. Mahkovec, Bucik, Bari, Bag* gia, Grcgorič. Kazenski odbor: predsednik g. dr. Ba* jič, tajnik g. Batista, odborniki gg.: dr. Maj cen, Gosar, Škofic. Kandare, Zaje. Podsavezni kapetan g. Pelan. Za prv. jesensko sezono 1926/27 so se izžrebali sledeči pari: I. kolo: dne 19. IX.: I. razred: SK Ilirija ŽSK Hermes, SK Jadran : SK Slovan; II. razred: SK Svoboda : SK Reka, SK Kra« kovo : SK Panonija. II. kolo: dne 26. IX.: I. razred: SK Slo« van : ŽSK Hermes, ASK Primorje : SK Ja« dran: II. razred: SK Slavija : SK Reka, SK Svoboda : SK Panonija. III. kolo: dne 3. X.: I. razred: ASK Pri« morje : ŽSK Hermes. SK Ilirija : SK Slo« van; II. razred: SK Slavija : SK Krakovo, SK Panonija : SK Reka. IV. kolo: dne 10. X.: I. razred: ASK Pri* morje : SK Ilirija. SK Jadran : ŽSK Her« mes; II. razred: SK Krakovo : SK Reka, SK Slavija : SK Svoboda. V. kolo: dne 17. X.: I. razred: SK Ilirija : SK Jadran. ASK Primorje : SK Slovan; II. razred: SK Svoboda : SK Krakovo, SK Slavija : SK Panonija. — Za prvo kolo se je izžrebalo igrišče SK Ilirije. Poživljata se MO Maribor in Celje, da takoj izžrebata protivnike, najdalje do 24. t. m., kar mora imeti LNP do navedenega dne že v vednosti, v nasprotnem slučaju bo žrebal LNP. Nadalje se pozivata oba navedena MO, da pripravita vse potrebno za redni občni zbor MO. ki se vrši sredi meseca septem* bra. Predvsem je treba urediti blagajniške obveznosti z LNP*om. Na ta občna zbora bosta delegirana od LNP po en funkcijonar in revizor LNP*a. Dovoljuje se igr. NVening (ISSK Maribor) nastop v prijateljski tekmi v nedeljo dne 22. t. m. Nedeljski nogomet v Mariboru SD Rapid : SK Čakovec. V nedeljo bo gostoval v Maribor prvak Medžimurja SK Čakovec proti mariborskemu prvaku SD Rapidu. Tekma bo gotovo zanimiva, ker Kapid že dolgo časa ni nastopil, ker se zadnje čase pridno in sistematično pod vodstvom svojega trenerja vadi. Tekma se prične ob 16.30. TSK Merkur : ISSK Maribor. V nedeljo, 22. t. m. se bo vršila tekma med dvema jako nesorazmernima kluboma oh 9. ur: dopoldne. ISSK Maribor bo prvič nastopil v nedeljo po dolgem presledku. Ko je od* šel prvi njegov trener g. Bohacs, je klubo« vo vodstvo po gostovanju «Sturma» iz Gradca najelo njegovega najboljšega igral* ča g. \Venninga, kot trenerja in obenem aktivnega igralca. Novi učitelj jc jako in* teligenten in izborno vadi poverjeno mu moštvo. Ima seveda jako težko stališče, ker je moral začeti s trenažo popolnoma od pOčetka. Vendar pa se mu je posreči« lo tekom 14 dni moštvo žc toliko mvcbra« žiti, da je že sedaj z njim popolnoma Zd* dovoljen. Nedeljska tekma je le trening tekma, da bo trener spoznal svoje moštvo v igri in tako lahko postavil za bližajoče se tekme stalno moštvo. Postava moštva za nedeljo je sledeča: Geuer (Kov.iiič), Koren, Miha, Stauher, Korošec. Ki-biš, Bra« tuž, Bertoncelj, \Vennig, Vodeb in Skro« bar. Že iz postave je razvidno, da jc tre« ner moštvo jako spremenil tako, da bodo prišli v p^štev zopet stari, dobri in rut-« nirani igralci, obenem ps tudi mlidež, na* darjene moči. G. NVennigu želimo pri rje« govem trudapolnem delu obilo uspeha! SK Ilirije nogometna sekcija. Za prvo moštvo ostane trening ukinjen še prihod* nji teden. Kombinirano moštvo igra jutri, v nedeljo prijateljsko tekmo s SK Celjem v Celju. Sestava moštva razvidna v član« ski knjigi in v garderobi. Sestanek tega moštva danes ob 19. uri v . garderobi ob vsakem vremenu, obvezno! — Načelnik. .-1SK Primorje (Hazena sekcija). V ne« deljo zjutraj oh 9.30 trening za sledeče igralke: K^amer, Kump. Rupelj, Hauptman, Sever, Jeglič. Modic I, in II, Podboj I in II, Kačič I in II. Jenko. .Vatoi-cc. Jcrina, Sa« jovic, Treo. — Načelnik. Juniorske tekme za prehodni pokal SK Ilirije. Danes v soboto se sestaneta ob 17.30 v semifinalu Ilirija in Hermes. Fina* le se vrši v nedeljo 22. t. m. ob 17. nri (ne ob 16. uri, kakor je hilo prvotno do« Ic-čeno). — Prehodni pokal SK Ilirije ie iz* ložen danes pri tvrdki .T. Goreč. — Tekme za utešno darilo se prično v nedeljo 22. t. m. Ob 8.30 igrata Panonija in Reka, ob 9.45 Mladika in Svoboda. Moste, kot tretji par igra popoldne ob 14.30 Olimpija s prema* ganim v tekmi Jadran : Olimp ter končno . oh 15.45 Slavija in Triglav. Prijateljska tekma med Ilirijo in SK Celjem se vrši v nedeljo 22. t. m. v Celju in ne v Ljubljani, kot je bilo prvotno na« meravano. A SK Primorje (Lahkoatletska sekcija). Danes se vrši na našem igrišču lahkoatlct* sko prvenstvo in morajo biti na igrišču naj kasneje ob 16. sledeči atleti: Perpar. Val* trič, NVeihl, Močan. Arhar, Jano\vsky. Vi« dic. Stunica., Slapničar. Pcrsche. Žorga. A. Korče. Slamič. Cimpermsn Maks in Cim* perrran A . Medica. Corradini. Vukmano« vic, Podobnik. — Vsak atlet mora prinesti seboj opremo in sprinterice. — Opozariam na točnost. — Načelnik. Nogometno moštvo SK Bala, poznate tovarne čevljev iz Zlina na Češkem, ki je nedavno zmagala nad A. C. Sparto, igra v nedeljo dne 22. t. m. v Zagrebu proti Hašk'i. Madžarska : Poljska. Pri tekmi med madžarsko in poljsko reprezentanco, ki se ie vršila včeral v pefek v Rudimnešti. ie zmagal* Madžarska s 4 • 1 (3 : 01 Motoklvh «Slovenija» v I.iuhljani pri« redi v nedeljo dne 29. t. m klubsko kvali* tetno vožnio uključno 1 km gorsko dirko v hli/ini Trojan, n.1 progi: Ljubljana. Vi* šnjn gora. Novo mesto. Kostanjevica, Brc« žice. Zidani most. Celie. Ljubljana. Start ob 6. zjutraj izpred kavarne Zvezda, cilj pri 1 km na Dunajski cesti. Za omenjeno vožnjo je razpisanih več kolajn in nekaj častnih daril. Vsak udeležencc, ki pride v določenem času na cilj dobi častno diplo mo. Vožnja bo zelo zanimiva in vodi po najlepših krajih Slovenije. Člani Motoklu« ba «Slovenija» sc pozivljcjo, da sc te vož* nje udeleže. Motociklisti, ki še niso včlanje ni pri Motokluhu .»Slovenija« naj se pri« iaviio do 27. t. m., da >c aatnorejo te Kva. tet ne vožnje udeležiti. Prijave sc spre« icmaio vsak dan v klubovem lokalu pri Mi* kliču, Hotel Južni kolodvor, Kolodvorska ulica. Natančnejši program in propoziciic so afiširanc na klubovi deski pri Mikhcu. — Odbor. Gospodarstvo Nujnost vprašanja hmeljarske šole v Žalcu Hmeljarstvo vseh dežel se nahaja v krizi. Na hmeljski rastlini se pojavljajo neprestano. nove bolezni, ki ogrožajo obstoj hmeljarstva celih držav. Zato je upravičena skrb za obstoj uašega hmeljarstva in dolžnost vseh v to poklicanih činitelejev. po možnosti ukreniti vse, da si ga ohranim), iskati srHstev proti opasnim boleznim, iskati zdravih, boleznim in škodljivcem upirajočih se hmeljskih vrst itd. Kriza v hmeljarstvu pa povz^pča lin I i medsebojno konkurenco hmelj prideluiočih držav, k'i postaja od leta do leta hujša iu brezobzirnejša. V tem boju bodo zmagali oni, ki ima;« močnejšo organizacijo, izobraženejše hmeljarje, ki bodo pravočasno in pravilno presojali nastali položaj. Ker je naš savinjski hmelj v pretežni meri navezan na izvoz, se mora naše hmeljarstvo podati v konkurenčni boj z vsem svetovnim hmeljarstvom. Da mi v tem boju ne podležemo in da si ohranimo vir blagostanja, je nujno potrebno, da napreduje naš hmeljar v strokovni izobrazbi in da se v to svrho ustvari zavod, v katerem bodo strokovnjaki zasledovali vse v razvoju hmeljske rastline se pojavljajoče neugodnosti, pa tudi ugodnosti, kjer bodo iskali uspešna sredstva proti raznim boleznim in škodljivcem, kjer bodo skušali potom pravilne selekcije dvigniti kakovost našega pridelka itd. V yse to nam naj služi hmeljarska šola! Ker daje hmeljarstvo državi bogate vire dohodkov, je v velikem interesu države same, da ti viri ne usahnejo. To spoznanje se je vsililo tudi našim vladnim krogom in se vlada resno pripravlja ustanoviti to šolo. Ker imamo sedaj ministra za kmetijstvo in vode rojaka Slovenca, upamo, da ee ta šola ne bo ustanovila v Bački, kot največjem našem hmeljskem okolišu, temveč v Savinjski dolini, najhitreje v Žalcu, če bodi naši merodajni činitelji, to so občine, okraji in denarni zavodi imeli dovolj razumevanja za to naše življensko vprašanje in se fcodn odzvali pozivu ter prispevali primerne zneske za ustanovitev tega zavoda, katerega b" potem država vodila m vzdrževala na lastne stroške. Vodstvo Hmeljarskega društva v Žalcu zato nujno priporoča p. n. občinskim in okrajnim* odborom, da dobro premotrijo ve-^ liko važnost te zadeve in potem uvažujoč dejstvo, da hoče država to šolo. ki bo stala 4—5 milijonov Din, ustanoviti le v tem prt meru, če prizadeti krajevni faktorji prispevajo primerne vsote. P. n. ohčinski in okrajni zastopi naj torej nemudoma privede tozadevna posvetovanja in naj o uspehih j.rej ko mogoče poročajo vodstvu Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žaku. Občina trg Žalec je v svoji seji 16. t. m. sklenila, v navedeno svrho dovoliti podporo v znesku 200.000 Din. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (20. t. m ). Pšenica: baška, glavna proga, 4 vagone 260: baška, okolica Sombor. I vagon 255; baška. Novi Sad. o vagonov 260; srbijanska. 5 vagonov 242.50. Oves: sremski, 2 vagona 145. Turščica: baška, Novi Sad, vagon 175: sremska. Ruma, 1 vagon 175; banateka, Veliki Bečkerek. 1 vagon 160. Moka: baška, <0» kombinirana, septpm-ber - oktober, 2 vagona 470; baška, 0g., Novi Sad, 1 vagon 455; baška. <2:\ Novi Sad, 1 vagon 405; " baška, <6., 1 vagon 272.50; baška, ,8 , 1 vagon 125. Otrobi: baški, v jutastih vrečah, 1 vagon 110; sremski, v jutastib vrečah, 1 vagon 110. STinjski sejem r Mariboru (20. t. m.). Do-con 297 svinj. 4 koze. Povprečne rene so bile naslednje: prasci 5—6 tednov stari 75—100, 7_9 tednov stari 125—150, 3—4 mesece stari 280—325, 5—7 mesecev stari -120—450, 8—10 mesecev stari 525-580. 1 ieto stari 1000—1200 Din komad; kg žive teže 10.50—12.30, kg mrtve težo 15—17 Din. Kupčija srednja; prodalo se je 153 kom.i-dov. Dunajski žirinski sejem (19. t. m.). 0 o-veda: Dogon 213 komadov; od tega 123 glav iz Jugoslavije. Cene so ostale prilično nespremenjene z lahno tendenco nazadovanja. — Svinje: Dogon 1S73 komadov. Živahen promet. Cene nespremenjene. No!i-raio za kg žive teže: mesne svinje 1.90 do 2.40. debele 1.70—1.90 šilinsr.i. Dunajska borza za kmetijske produkte ^19. t. m:). Iz Amerike so prispela čvrstej-ša poročila. Tudi na budimpeštanski borzi so zabeleženi višji tečaji. To je nekoliko vplivalo na razpoloženje na dunajskem tržišču. kjer je nastala prijaznejša tendenca. Uradne notice so ostale nespremenjene. Notirajo vključno blngovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 37—38.50, potiska 42—43: rž: 24.50—25.25; ječmen: I. 34—39; turščica: 25—26; oves: madžarski, novi 24.50—25.50. Zapnslenjr delavstva r Sloveniji v 1. 1925. V ljubljanski oblasti je bilo v I. 1925. stanje obratov glede na število zaposlenega osobia naslednje: 2 obrata z več kakor 1000 delavci, 2 obrata s 500 do 1000 delavci. S obratov z 200—300 delavci, 15 obratov s 100—200 delavci, 36 obratov s 50—100 delavci, 49 obratov z 20—50 delavci, 147 obratov, kjer je delalo do 20 delavcev. v 71 obratih so delali mojstri sami. — V mariborski oblasti je bilo stanje naslednje: 1 obrat z več kakor^lOOO delavci, 1 obrat s 500—1000 delavci, 5 obratov z 200 do 500 delavci, 10 obraiov s 100—200 delavci. 19 obratov s 50—100 delavci. 35 obratov z 20—50 delavci. 31 obratev z 10—20 delavci, 888 obratov, kjer je delalo do 10 delavcev. = Letošnji Lipski jesenski Telesejem se bo začel 29. t. m. in bo trajal do 4. septembra t. 1. Izjemo tvorita le sejem čevljev ln usnja ter tekstilni sejem, ki se bosta za-tvorila že 1. septembra t. 1. Tehnični velesejem . s stavbnim sejmom bo trajal sedaj prav toliko časa kakor vzorčni velesejem. Lipski velesejem. ki je največja in tudi najzanimivejša institucija te vrste na svetu, nudi takšno izbiro bkiea. da privabi interesente iz vsega sveta. Blago je razstavljeno v neštevilnih palačah. Ena največjih razstavnih palač, to je Ring - Messhaus na Trondliliringu, je bila baš dograjena ier pride sedaj v uporabo: že pri pomladni vele-sejmski prireditvi se je ta palača delno uporabila. Zaključenih inozemskih izložb bo na jesenskem veleseimu malo manj. kuk^r jih je bilo na pomladnem, vendar se je število irancoskili in angleških razstavlialcrv ]X>množilo. Enako računajo z večjo udeležbo jugoslovenskih izvoznih krogov. = Monopolizirauje šolskih ivezkov. Ministrstvo prosvete je z razpisom o-.i 6. julija I. 1. S. N. br. 679 odredilo, da se monijo na vseh šolah porabljati za pismene šolske naloge samo zvezki državne izdaje. Proti tej odredbi so gospodarski krogi v interesu produkcije in trgovine s šolskimi zvezki za vzeli odločno odklonilno stališče. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je s posebno spomenico naprosila merodaj-lie faktorje, da se ukine omenjena odredba. Na to spomenico je dobila 19. t. m. obvestilo od velikega župana ljubljanske oblasti, da je ministrstvo prosvete brzojavno odredilo, da se uvodoma omenjeni razpis do nadalj.ie odredbe ne izvršuje. (Glede zadeve je in-terpeliral, kakor znano, tudi narodni poslanec dr. Žerjav. Op. ured.) = Cenovnik za zavarovanje valute oli iz-tozu blaga za dobo od 15. do 31. t. m. je ostal neizpremenjen z izjemo naslednjih postavk: pšenica, natovorjena na jiostajah v Srbiji in Bosni 255, na ostalih postajali 275, rž 160, ječmen 135. bela moka za luksuzno pecivo, zdrob 485, krušna moka c4» in Š90 Din za 100 kg. = Redni občni zbor imajo Termotehnički zavodi, d. d. v Račjem pri Mariboru, dne 31. t. m. ob 11. v prostorih mariborske podružnice Zadružne gospodarske banke. = Velika vrtnarska razstava v okviru ljubljanske pokrajinske razstaTc (od 4. do 13. septembra). Tudi ljubljanski vrtnarji, ki so znani po svoji marljivosti, hočejo svetu pokazati, da ue zaostajajo za drugimi razstavljala, da umejo svojo stroko tako, da se lahko kosajo z najboljšimi inozemskimi tvrd-kami. Ta vrtnarska razstava se bo vršila na prostoru Ljubljanskega velesejma v pavili*-nii «J». Cel paviljon bo pretvorjen v park, kjer bo razstavljeno cvetje od najnavadnej-še domače cvetice do najobčtrtnejše eksotične rastline. Pokazali se hoče občinstvu, kako idealno se lahko priredi miren kotiček ns, domačem vrtu', kako lahkop se spremeni pusta soba v cvetoči gaj in se vanjo pričara življenje dišečih cvetk s pestrimi barvami. Da bo ta razstava veščega in strokovnega dela res uspela v vsakem oziru, nam jamčita že prejšnji vrtnarski razstavi. Brez dvoma bo občinstvo prišlo tudi pri tej veliki razstavi do svojega užitka- = Doliava volnenega blaga za albansko vojsko. V Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je interesentom na vpogled oglas glede dobave volnenega blaga za albansko vojsko. Rok za vložitev ponudb 31. t. m. 20. avgusta. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 75—76, Vojna škoda 294—0. zastavni in komunalne Kranjske 20—22. Celjska poso-jilnica 193—194 (194), Ljubljanska kreditna 170—0. Merkantilna 90—0, Slavenska 50—0, Kreditni zavod 165—175, Strojne 0—lin, Trbovlje 330—345, Vevče 10S—0, Stavbna 55- 65; šešir 103-104 (104). — Blago: Zaključki: trami merkantilni, od 3 3 do 5/G, od 4—11 m, monte, teo vagon meja. 10 vagonov 280—300 (2S0>: hlodi (smreka, jelka), od 25 cm premera naprej, I.. II., monte, fco vagon nakladalna postaja, 7 vagonov 200—205 (200); bukovi plohi, parjeni, ostro-robi, paralelni, očeljeni, od 27—60 mm od 2 m naprej, s 15 c'r courcons, od 1 — 1.90 m, II., 1 vasron 820—820 (820). Povpraševalo se je po hrastovih plohih, bukovih drveh. kostanjevih drveli za tanin. smrekovih drveh, borovih hlodih in lanenem semenu. Ponudbe so bile v bordonalih, hrastovih plohih, bukovih plohih in v raznih poljskih pridelkih. ZAGREB. Na efektnem tržišču niso zasebni papirji pokazali nikakih sprememb. Vojna škoda je bila čvrstejša. Prometna -e ie trgovala po 298. — D i r. a r je v Curihu za malenkost ponustil. Znatnejše je .i;>ne= popustila v Curihu • :..... P:"<■" York 517.625, London 25.1525. Pariz 14.(i0. Milan 16.975. Praga 15.325. Budimpeš' 0.007240, Bukarešta 2.42, Sofija 3.73, Dun •• 73.10. DUNAJ. Devize: Beocrrad 12.1650 dr> 12.5050. Berlin 168.17—168.67, Budimpeš*a 98.92—99.22, Bukarešta 3.2875— 3.3075. London 34.3525—34.4525. Milan '3.22—23.32. New Vork 706.75—709.25. Prana 20.9325 do 21.0125. Sofija 5.1050—5.1450, Varšava 78.43 do 78.93. Curih 136.55—137.05: valute: dinarji 12.52—12.58. dolarji 704.25-70a2g, Deviza Beograd na osfalib borzah: V Prg< gi 59.47, v Berlinu 7.405 Iz življenja in Zvezda vesoljstva Odlični angleški zvezdoslovec J. H. Jeaiis izjavlja, da je astronomski vse-m;r sestavljen iz raznih manjših sosve-tij, razkropljenih- po praznini nalik otokom v oceanu. Naše zvezdno vesolje spada med nje, tvorec dokaj obsežen otok, v čigar sredini nekako stoji solnce. Število manjših sosvetij je veliko, pa neznano. Najbolj oddaljene zvezde sploh so morda 4 milijone svetlobnih let vsaksebi, v našem sosvetju pa so skrajne okoli 1 milijon svetlobnih let narazen. Naše solnce je staro 7 trilijonov iet, ka-li. Usojena pa mu je baje še daljša doba, tako da človeštvo utegne napraviti še dovolj neumnosti. Ta manjša vesolja, ti otočki v prostranstvu, se nam vcasi javljajo v znani podobi nebuloz (meglin), n. pr. velika za-volita Andromeda, komaj vidna golemu očesu liki slaboten blesk, v malih daljnogledih pa kot oblaček. V velikanskih daljnovidih pa so ti oblaki sestavljeni iz neskočnega števila zvezdic. Andromeda je bojda tolikšna kot naš zvezdni vsemir in obstoji iz 3 do 4 milijard zvezd ali solne. Astronomija pozna nad 109.000 zavojitih nebuloz in nekatere so bolj oddaljene nego Andromeda. J;Ii bo li znanost mogla kdaj natančneje opazovati z izpopolnjenimi nastroji? In kaj pa leži onkraj teh daljnih vesolj-stev? Ko bi bila zemlja vedno zavita v oblake, ne bi bilo tega problema. Naše vesolje, kakor meni astronom Campbell. se utegne daljnim nebulozam zdeti spiralna meglina. Primeroma majhni smo, čeprav B. Becquerel šteje 35 milijard zvezda v našem ožjem sestavu. Vendar so nekatere v njem velikanske kot zadnja spiralna nebuloza, ki jo je opazoval Shapley, oddaljena 160 milijonov svetlobnih let. Instrumenti se neprestano izpopolnjujejo, sedaj se izdeluje celularno zrcalo z 1.50 m v premeru, G. W. Ritchey upa, da se nekoč doseže premer 8 do 10 metrov. Obrniti se bo moral na francosko tvornico v Saint-Gobrainu. H. V. Nova strašna železniška katastrofa v Nemčiji Doslej 19 mrtvih. Poleg vseh drugih nezgod je letošnje poletje posebno bogato na železniških nesrečah. Pred njimi ni sigurna nobena država, da, nobena proga. V naši državi smo imeli v zadnjem kratkem času dve katastrofi: k sreči so bile žrtve obakrat minimalne. Potem je bila zadnjič nesreča pri Freisingenu na Nemškem. sledila ji je katastrofa na Angleškem, ki je zahtevala dokaj človeških žrtev, sedaj pa prihaja poročilo 12, Nemčije o novem obžalovanja vrednem slučaju. (z Berlina so se odpeljali v četrtek ponoči štirje brzovlaki. Vsi štirje so imeli isto pot: iz Berlina preko Hanno-verja v Koln. Prvi trije so opravili svojo pot v redu in brez nesreče. Ta je čakala na četrtega. Ko je bil brzovlak še kake pol ure pred hannoversko postajo, je naenkrat lokomotiva skočila s tira. zavozila v gozd ob strani in se zarila v zemljo. Vagoni so se odtrgali, strojevodja in kurjač sta prišla ob življenje, poštni voz se je prekucnil, spalni voz, ki je bil pripet takoj za lokomotivo, se je odtrgal in obstal na tračnicah. Vagoni v sredi vlaka in zadaj pa so se radi močnega sunka zarili eden v drugega in posebno vozovi drugega razreda so se nepopravljivo poškodovali. Potniki, ki so se vozili v teh oddelkih, so večinoma prišli ob življenje. Med nesrečnimi žrtvami katastrofe ie tudi nemški državni komisar Mehlich, bivši urednik lista «Dortmundter Ar-beiterzeitung«, mož velike nadarjenosti, ki je šele po 1. 1918. prišel do poslanskega mandata in z njegovo pomočjo v ospredje državnega vodstva. Poleg Mehlicha so našteli še osemnajst mrličev. Vseh niso mogli niti ag-noscirati. ker so bili nekateri strašno razmesarjeni. Vagoni so se radi trčenja nagnili v stran ter so obviseli v kotu 45 stopinj. Takoj, ko se je vlak ustavil, so se začuli obupni kriki: umirajoči so klicali na pomoč, živi pa so se tako i prestrašili, da niso vedeli, kaj je ž nji-■ mi. Še večjo paniko je povzročilo pomanjkanje luči, kajti baklje za slučaj nezgode so bile spravljene v prvem va-, gonu za lokomotivo, do katerega ni mogel nihče. Komaj so se ljudje spravili na prosto, že je grozila druga nevarnost: za ponesrečenim vlakom je pridrvel nov brzovlak. Bil bi nedvomno zavozil v vagone in nesrečnike, če ne bi mu hitel z vso naglico nasproti železniški čuvaj, ki ga je s signaliziranjem ustavil jedva 300 metrov pred mestom katastrofe. Šele ta vlak je dal na razpolago razsvetljavo, da se je videlo, kaj je pravzaprav z ljudmi in vagoni ponesrečenega brzovlaka. Železniško osobje je takoj pomagalo reševati pasažirje. Nekateri so,bili tako strašno stisnjeni med stene razbitih voz, da so jih morali reševati s sekiro in žago. Med groznimi prizori, ki so se odigravali takoj po nesreči, pripovedujejo očividci tudi o trenutku pretresljive radosti: neka mati, ki se je vozila v drugem razredu, je oddala svojega otroka znancem v spalnem vozu. Sama je ostala nepoškodovana. Ko se je osvestila, je bil njen prvi glas — klic po otroku. In kakor se zgodi v čudežih, se je oglasil otrok baš pred njenim vagonom. Iskal in našel je svojo mater! Strašna nesreča je vzbudila na Han-noveranskem splošno sočutje. Če pojde tako naprej, bodo ljudje sploh izgubili zaupanje do vožnje po železnicah. Spalni vozovi III. razreda na avstrijskih želznicah Mednarodna družba za spalne vozove uvede s 1. septembrom na nekaterih progah skozi Poljsko spalne vozove III. razreda. Spalne vozove v III. razredu pa je uvedla že letos spomladi Češkoslovaška. Zdaj jih vpeljejo tudi v Avstriji. Povod za uvedbo spalnih vozov III. razreda je dalo veliko povpraševanje s strani publike. Število potnikov v luksusnih spalnih vagonih čedalje bolj pojema, ker ljudje nimajo denarja, da bi plačevali visoke pristojbine za I. razred. Nasprotno pa se množe zahteve, da bi trebalo uvesti spalne vozove povsem preprostega tipa, ki bi bili obenem poceni. Prvi eksperiment sta izvedli Češkoslovaška in Poljska. Letos v jeseni bo družba za spalne vozove napravila obračun ter izjavila, če si ji vidi primerno raztegniti delokrog spalnih vagonov III. razreda tudi na druge države izven Poljske in Češkoslovaške. Prva nadaljna država, ki aspirira na to novost, je avstrijska republika. Za njene železnice je vprašanje cenenih spalnih voz toliko tehtnejše, ker bi na gorskih progah odpadli luksuzni spalni vagoni, katere vleče vlak čestokrat samo kot balast s seboj. Spalni vagoni III. razreda bi bili priključeni II. razredu ter bi obstojali iz kupejev s tremi posteljami. Vozna cena bi se pri tem zvišala samo za 20 do 25 odst. Kako je nasedel Ludendorff navadnemu sleparju Monakovski listi priobčujejo zanimiv donesek k psihologiji bivšega nemškega vojnega generalštabnega šefa Lu-dendorffa. Neki kleparski pomočnik, ki je že leta in leta živel od sleparij, se je s pomočjo Ludendorffovih zaupnikov dal predstaviti generalu ter mu razložil, da se mu je posrečilo odkriti kemični proces, potom katerega se pridobivajo plemenite kovine iz rud z uporabo vode mnogo ceneje, kakor doslej z drugimi pripomočki. Da bi dokazal to trditev, je ud vodstvom prof. E. Feršniga svira pri vseh predstavah. Moderna ventilacija. onejši kino v L ubliani. — Telefon 124. dratnih metrov. Negativ tega aparata teh« ta 45 kg. Kamera služi za posnemanje po« krajin. Ta mesec so na pr. z njo posneli Napolj in so dobili velikansko, 12.5 m dol« go in 2 m široko sliko. Podobni posnetki so velikega topografičnega, pa tudi voja« škega pomena. Slika kaže najmanjše po« drobnosti in nadomešča najboljše general« štabne karte. X Senčno vzgojeslovje. Mc Gill Univer« sity v Montrealu (Kanada) je uvedla nov učni predmet: nauk o senci. Slušatelje vse« učilišča fotografirajo v raznih položajih, snimki se predelavajo v senčne podobe in se projicirajo na platno. Spričo svojih sil« huet zardevajo visokošolci, videč, kako kla vrno hodijo, ali kako grdo sedijo. X Šegav opomin. Neki ameriški založnik je poslal naročnikom in čitateljem svojega časopisa naslednje svarilo: «Ta ali oni utegne iz varčnosti rabiti bradavico v til« niku kot gumb za ovratnik. Nekdo drugi se morda usede na odbijače železniškega voza in se brezplačno vozi, dokler ne pride sprevodnik. Ponoči morebiti ustavi svojo uro, da se ne bi tolikanj obrabila. Mogoče piše črko «d» brez pike, da prihrani črni« lo. Ali pa posadi na grobu svoje žene krompir, da dobi nekaj koristi. To naj de« la tak skopuh, kolikoT ga je volja. Še ved« no je gentleman v nasprotju z onim, ki po« skusne izvode kakih novin sprejme, dokler ne pride povzetje, potem pa jih nazaj po> $lje...» Dijaško življenje š— Logika v uredništvu cSlovenca*. Običajno se cSlovenec* resnično in z dobro voljo trudi po svoji moči pomagati napredku in čim lepšemu prospevanju ljubljanskega vseučilišča in čim močnejši stanovski organizaciji visokošolcev. Kadar pa se pojavi v javnosti nastop akademika, ki le količkaj diši po peklenskem žveplu svobodomisel-stva, takrat pa postane cSloveneo hudoben, zmešajo se mu pojmi in zapusti ga zdrava logika. Tako tudi v naslednjem slučaju: je poročalo, da je poslal SSLU svojega odbornika jurista Vekoslava Iskro zastopat ljubljansko visokošolsko dijaštvo na kongres cMednarodne študentske pomočil v Sremske Karlovce. Dne 27. julija pa se oglasi cSloveneo s to-le modro notico: cZastop-nik slovenskih študentov. Na mednarodnem kongresu študentov v Sremskih Karlovcih zastopa ljubljansko akademsko mladino stud. iur. Vekoslav Iskra. Proti temu gospodu je bil cNarodni dnevnik* svoj čas iz-nesel gotove očitke v zvezi z znano preiskavo, ki jo je bil naperil PP režim proti dijakom slovenskih srednješolskih zavodov, ki ne pripadajo samostojno - demokratski orijentaciji. Iz tega se razvidi, da bodo od slovenskega dijaštva reprezentirani v Sremskih Karlovcih samo samostojni demokratih Tako! Sedaj vemo, kaj vse se lahko crazvidi», če cNarodni dnevnik» «iznese gotove očitke* ... Na podlagi informacij, ki smo jih prejeli v SSLU, smemo zapisati sledeče: Naprednim akademikom še zdale-ka ni prišlo in ne prihaja na misel, da bi v izvrševanju svojih funkcij v sličnih organizacijah kakor SSLU izrabljali svoj položaj v strankarske svrhe. To bi vedeli potrditi tudi zastopniki v katoliških društvih organiziranih visokošolcev, 6 katerimi so prvi skozi vse leto napenjali vse svoje moči v najlepši harmoniji za ugled ljubljanske univerze ter njenih slušateljev — in to nikdar brezuspešno! Gosp. Iskra je bil na seji SSLU kot njegov polnovreden odbornik soglasno določen za delegata v Karlovce. To vesta tudi zastopnika katoliških društev v SSLU. Ta 60glasna določitev se je izvršila prav tako kakor ona, ko je bil n. pr. gosp. Schenk poslan sedaj v Prago na kongres Mednarodne študentske konfederacije, g. Li-kovič pa na enomesečni tečaj cjadranske straže* v Split. Oba gospoda sta zastopnika katoliške liste v SSLU in ni cJutro> nikdar zapisalo, da bodo tu in tam zastopani 6amo klerikalci!! Čemu neki, če ni res? Reprezentanca ljubljanskih visokošolcev je storila tekom še ne enoletnega obstoja za ljubljanske študente — ne samo slovenske, ampak tudi srbohrvatske — toliko uspešnega, da ni prav nič potrebno podtikati ji izmišljenih neiskrenosti. Eni kot drugi odborniki so preveč idealni, da bi zapustili svojo edino dolžnost, skrb in delo za to, da bi spoznal ves svet prospevanje naše najmlajše univerze in jo primerno upošteval. š— Državne štipendije. Dolga je pot, ki jo hodi državna jx>dpora iz Beograda do rok štipendista. Ker štipendij za marec in junij že vedno ni od nikoder kljub neprespanim brzojavnim urgencam 9 strani rektorata fna katere pa nota bene v ministrstvu prosvete sploh ne odgovarjajo), smo se v resnici morali začuditi, ko smo pretekli teden opazili v avli univerze razglas kvesture, da se naslednje dni izplačuje štipendija za mesec julij. Res je, da so podpore od 1. julija znižane na 500 Din, a vendar se je vsaj mala Vdahnil študent oh veseli novici julijske štipendije. Naj omenimo ob tej priliki, da gredo gospodje na finančni delegaciji odbornikom Sveta slušateljev ljubljanske univerze pri njihovih intervencijah za pospešitev izplačila podpor vedno ljubeznivo na roko. Vzrok polževemu romanju štipendij leži v skrajno neurejeni administrativni poti od otvarjanja kredita do plačilnega naloga v prosvetnem in finančnem ministrstvu. Ker ni bilo iz Beograda nikakega pojasnila. kaj je s štipendijami za marec in se ie bilo bati, da glasom člena 13. veljajočega finančnega zakona ne zapadejo, se je podal podpredsednik SSLU v Beograd, da se osebno in na licu mesta pouči o stanju zagonetne zadeve. S pomočjo nekaterih naklonjenih slovenskih uradnikov v ministrstvu prosvete, katerim vsa hvala za to, ie bil eruiran akt imenovanega ministrstva, ki bi bil moral že pred meseri na ministrstvo financ, pa je trdovratno ležal v mnosobroi-ni družbi svojih nesrečnih tovarišev še. vedno v ministrstvu prosvete. Podpredsednik SSLU je bil obveščen, da je izplačilo mar-čeve štipendije radi poznega termina vrlo dvomljivo, da pa pojde prizadeti akt s toplim priporočilom za izplačilo takoj v ministrstvo financ. Popolnoma torej še ni treba obupati! — Prosvetno ministrstvo je že tudi otvorilo kredit za junijsko in avgustovo podporo. Bože daj, da bi ti akti že tudi finančno oblastvo kmalu pasirali! š— Kongres pravnikov kraljevine SHS se bo vršil letos v Ljubljani. Dekanat juri-dične fakultete poziva vse slušatelje juridič-ne fakultete, ki stanujejo v Ljubljani in okolici in ki bi bili voljni pomagati pri pripravljalnih delih, da se javijo v tajništvu dekanata. Delo prične 6. septembra. Kljub temu, da visi omenjeni poziv na univerzi že par tednov, sta se javila do dnnes komaj dva slušatelja. Ne moremo verjeti, da ne bi bilo v Ljubljani in njeni bližnji okolici več juristov, ki bi imeli časa, nekaj dni prisko-čiit na pomoč organizatorjem kongresa, da se izvede ta kongres čim popolneje Jn d3 odneso mnogoštevilni udeleženci, odlični iu-risti vse kraljevine iz Slovenije najlepše utise! Darujte za dijaške kuhinje mednarodno mesto v najčistejšem pomenu besede. Rendez-vous duhov vsega sveta. Evropa, pomešana z elementi vseh kontingentov naše zvezde. Kakor antični Rim pred razpadom. Pogledam svojega Ijvblianskega tovariša: postrani ima klobuk, razblešča-ne oči, do ušes je zardel. Prijateljica pravi: Saj ne morem verjeti, da sem res tukaj. — In tako se napotijio za novimi avanturami in novimi odkritji. Prvo odkritje ie podzemeljska železnica metro. Ko stopiš prvič s solnčne-ga dne v zatehlo. polmračno katakom-bo, obokano z belimi ploščicami, ti hoče postati slabo: nato se privadiš. Za 45 centimov lahko prevoziš ves Pariz pod zemljo, ako ne izstopiš prej. Vsakih pet minut vozijo železnice, - saka v svojo smer. Vstopiti moraš naglo, drugače se lahko občutno poškoduješ. Vrata kupeja se zapirajo avtomatično. V dobro razsvetljenih vozovih vlada najlepša snaga; kaditi ie prepovedano; grozen pa je prepih tu notri. Občinstvo. ki se vozi. 'V vilno pestro. Največje preprostega ljudstva; uradniki, delavci, študentje, tipkarice, moditske. Mnogo se čita v metro. Zvečer, opoldne in ziutrai 'e seveda naval na železnico velikanski. Vsa napeljava te železnice s presto- panji in correspondencami se ti zdi na prvi pogled strašno komplicirana; čez dva dni pa se že /oziš povsem samostojno. Na tisoče in tisoče oseb se prevozi vsak dan z metro. Kakšna blago-dat za mesto, kolika olajšava cestnega prometa, ki je po obliudenejših ulicah že itak nesaj absurdnega! Vse mesto je prepreženo in razrito s podzemskimi rovi. Čudno mešani občutki se te polaščajo. ko ti pravi tovariš: Zdajle se vozimo pet metrov pod Seino. Zrak je težak in bola.i. — Hudič je izumil tehniko, pravi tovariš. Na bulvarju St. Michel izstopimo. Da ne prekinemo na mah s tradicijo, se napotimo obedovat v srbsko restavracijo. Obedujemo pristno po jugoslovensko; jagnjetino. Ampak treba je pošteno dolgo čakati, da prideš na vrsto in dobiš mesto. Restavracija je namr-ič nekakšna študentovska menza. Postrežba se vrši v silni naglici, kakor v vseh' podobnih lokalih; da tudi ni tako snažno, kakor bi moralo biti, je lahko umljivo. Zato pa stane obed s priku-hami, pijačo in desertom — bagateb. Po kosilu se sestanemo s slovensko kolonijo. Cafč de la oare — kjer se shajaio Slovenci — leži na bulvarju St. Miehela nasproti vodnjaku Sv. Mi- haela. Kavarna drugega reda, v kolikor se dado primerjati nemške in francoske kavarne, bi jo primerjal nekdanji študentovski Wien na Dunaju; le da je ta za spoznanje večja. Slovensko kolonija v Parizu narašča od dne do dne. Neprestano prihajajo tudi rojaki, ki se ustavljajo tu za par dni po opravkih. In prav je tako. Stoletja smo zrli Slovenci na Dunaj kot na edini pojem velikega svetskega mesta. Ampak Dunaj je nemško in edino Pariz je resnično svetsko mesto, tn Dunaj je proti Parizu vas, nemško gnezdo! V kavarni nas čaka že moj genevski prijatelj in njegova žena, gospa Nadia. Komponist Škerianc ie tam in pott Pretnar, ki se je kar udomačil v Parizu; filozofa P. in G., inžener K. Včasih zaide sem tudi plesalec Vlček in plesalka gospodična Lidija. Vsi sami imenitni dečki! Na trotoarju pred kavarno sedimo in motrimo promet, ki hrumi tod mimo v živem vročem tempu, lijoč se v osrčje mesta, v Chatelet, v Cite. V lepem majniškem solncu se koplje mesto, se greiejo resne črne palače, ki jih obseva hlad stoletij. Dobro ie sedeti tako in gledati, gledati. (Nadaljevanje sledi) Sotfjalna Delavsko varstvo v naši državi (Letno poročilo Inšpekcije dela za I. 15-o.i Kakor vsako leto, je nedavno izšlo letno poročilo o delovanju Inšpekcije dela v letu 1925, katero izdaja ministrstvo socijalne politike. Letošnje poročilo je že šesto, odkar se je osnovala institucija Inšpekcije dela. Inšpekcij dela vseh poedinih o b-lastnih Inšpekcij dela, ki jih je lansko leto bilo v vsej državi deset • Liubljana, Maribor, Zagreb, Osijek. Sarajevo, Bania Luka (Tuzla), Split, Beograd (Cačak),- Niš (Skoplje), Novi Sad (Veliki Bečkerek). Mžsta v -oklepajih značijo sedi-šča ekspozitur odnosnih Inšpekcij. Razen tfh splošnih Inšpekcij dela, ki služijo soci-jalno - tehnični zaščiti delavstva v širšem pomenu,besede, je v naši državi še devet Inšpekcij za nadzor p a r n i h k o 11 o v, -dalje je postojala »Specijalna inšpekcija re c-ne plovidbe « v Beogradu in dve *Spe-cijalna inšpekciji morske plovidbe-na Sušaku in v Splitu. Letno' poročilo za prošlo leto ie urejeno po dosedanjem načinu, obsega 237 strani besedila, v katerem je nekaj nad 20 fotografskih posnetkov vzornih delavnic in zaščitnih naprav. Poročilo obsega splošni pregledni referat Osrednje inšpekcije dela pri ministrstvu v Beogradu, potem pa iz-vestje posameznih uradov po državi, vsa opremljena s potrebnimi statističnimi tabelami o poslovanju in z ostalimi podatki, ki so važni za presojo delavskih ekonomskih in socijalnih razmer. Iz poročila Osrednje inšpekcije je razvidno, -da je bilo lani pregledanih v vsej državi 9079 podjetij, napram S146 v 1. 1924, torei za 933 podjetij več. V pregledanih obrtnih in industrijskih podjetjih je bilo zaposlenih 146.740 delavcev (175.607 v 1. 1924), torei ie bilo število delavcev za 28.8887 ma-rie cd prejšnjega leta. Po spolu je bilo mo-c,k:h 120.5S5, a ženskih 26.135. Število delavcev, zaposlednih v obratih, katere nadzorujejo inšpektorji dela, znaša po podatkih delavsko - zavarovalnih zavodov (okrožnih uradov) približno 600.000, kjer pa niso všteti državni prometni nameščenci, dalje vsi rudarji (za katere so predvidene posebne, odločene bratske skladnice i. dr.) ter poljedelsko delavstvo. V zmislu določb zakona o inšpekciji dela bi morali inšpektorji pregledati vsa obrtna, trgovska, industrijska in prometna podjetja v svojem okolišu vsaj dvakrat r.a leto. Iz števila zaščitenih delavcev je razvidno, da jih je bilo v pregledanih obratih komaj ena četrtina vseh, kar pomeni, da so Inšpekcije izvršile komat er. o osmino vsega, z zakonom predpisanega posla. Vendar je napram tej ugotovitvi treba pripomniti, da je med 60 000 zavarovanimi osebami, izvesten precej znaten odstotek hišnih poslov, dalje raznega pisarniškega in sličnega osobja. S tem se razmerje 1 : 8 nekaj zboljša, vendar je treba konstatirati, da z dosedanjimi denarimi sredstvi absolutno ni mogoče vzdržavti poslovanja teh za delavsko varstvo tako potrebnih uradov na primerni višini. Prav tako so seveda tudi vsi statistični podatki le relativnega pomena, ker ie bil pregledan le prav majhen de, celokupnega števila podjetij. — Osrednja inšpekcija izraža v izvestju svojo bojazen, da se ti krediti še zmanjšajo, kar se je tudi letos spomladi žal zgodilo. O teh materi-jalnih in osebnih redukcijah ie »Jutro« ze ponovno poročalo. Z odlokom z dr.e 16. marca t. I. so se ukinile tri ekspoziture Inšpekcij dela (Tuzla, Skoplje, Cačak), ena Inšpekcija pamih kotlov in ena Inšpekcija morske plovidbe (Sušak). Osebne redukcije so dosegle tako mero, da :e ponekod vsako uspešno delovanje v bodočnosti skrajno otežkočeno, razvoj in razširjenje poslovanja pa onemogočeno. Slovenija je pri tem bila osobito prizadeta, čeprav so ravno slovenske Inšpekcije v vsakem pogledu vzorno delovale, kar je najlažje razbrati iz dosedanjih letnih poročil. Podrobneje o tem v poročilu o slovenskih razmerah. Iz poročila Osrednje inšpekcije je dalje razvidno, da ima ministrstvo tendenco, polagoma napraviti iz Inšpekcij dela zgolj tehnično - statističen urad, kateri bi sčasoma izgubil vse sedanje znake socijalno - zaščitne institucije. Tako n. pr. zagovarja tezo, da se jim od-vzemo vsi posli, ki niso čisto socijalno-tehničnega značaja, kot: posredovanja pri stavbah in mezdnih gibanjih, pri volitvah delavskih zaupnikov v obratih in posebno vsi posli glede zaposlovanja inozemcev. Dočim je slednje upravičeno, ker je vprašanje inozemskih delavcev čisto policijsko-upravna zadeva in bi inšpektorji dela mogli sodelovati le kot strokovnjaki, katerim ie položaj na delavnem trgu in pa kvalifikacija ter potrebnost poedinih delavcev znana, spadajo pa ostali navedeni posli nedvomno med bistvene naloge Inšpekcij dela. Velikanskega pomena teh državnih institucij se niti delavstvo samo prav ne zaveda, ker efekt ni neposredno viden, temveč se bo pokazal jasneje šele v daljšem razdobju. Toda že danes se kaže nenadomestljiva posebnost teh delavsko - varstve-nin organov v stalnem padanju nezgodnih slučajev, dalje v splošnem poboljševanju delavskih razmer v obratih in Izven njih. Končno že samo zavest, da Inšpekcija dela nadzirajo redno vsa večja podjetja, preprečuje znatnejše zlorabe in Izkoriščanje zaposlenega osobja. Izvestje Osrednje inšpekcije oalje nava-ia, da so vsi uradi po državi .ugotovili 12.910 nedostatkov v obratovališčih (15.750)*, torej je število teh padlo za 2840, kar je vsekakor uspeh dosedanjega uradovanja. — Nezgod je bilo skupno prijavljenih 8135, od teh 144 smrtnih slučajev (7297, ozir. 144). Porast nezgod za 838 je razlagati predvsem * Številke v oklepajih značijo podatke za leto 1924. iz dejstva, da se zavarovanje, posebno v južnin pokrajinah, šele oživotvarja in da se vsled tega množe prijave. Doslej namreč velika večina nezgod spfoh ni bila prijavljena nikomur. Inšpekcijam pa posebno ne. Vsled stalne ekonomske krize in pomanjkanja kredita je obrtno - industrijska delavnost zelo zastala. Ustanovilo se je \ sega 74S novih podjetij. Tu so navedena samo ona podjetja, kjer je za ustanovitev potrebno poselno odobrenje obrtnih oblasti in spe-cijelno postopanje (s komisijskimi ogledi itd.). Zato je ta statistika povsem nezanesljiva in prav mab pomeni. To predvsem zato, ker so predpisi obrtnih zakonov po vsej državi zelo različni (avstrijski obrtni red, hrvatski obrtni zakon, srbijanski zakon 0 radiijama, bosanski zakoni itd.). Razen tega je poslovanje obrtnih oblasti v tem pogledu prav različno in se o mnogih novih ustanovitvah Inšpekcije ne obveščajo. — Od novih, podjetij je .pretežna- večina malega obsega, največ jih je živilskih obratov, po številu 266. Razširjenih je bilo 364 podjetij, od teh do polovice malih in najmanjših. ustavljeno je pa bilo obratovanje \ 91 podjetjih (statistika skrajno nepopolna in nezanesljiva, ker podjetniki ne prijavljajo ustavitve). Od teh je bilo lesnih podjetij 47, mlinskih obratov pa 23. Lesna 1 n d u s t r i j a' je v letu 1925. preživljala silno krizo, največjo po prevratu. Vsled porasta naše valute je izvoz zelo trpel in 30 do 50% celokupne lesne proizvodnje je moralo obustaviti delo. Delavcem so se povprečno za 10 do 15% znižalo plače, mnogo jih je pa bilo odpuščenih, prišlo je do stavk itd. Izmed pregledanih obratov jih je bilo takih, ki so zaposlovali: nad 1000 delavcev 13 od 500—1000 » 40 » 200— 500 » 104 » 100— 200 » 133 V 50— 100 » 206 » 20— 50 » 461 »nanje nego 10 » 7576 Iz gornjega sledi, da imamo velike industrije le malo v državi in silno prevladuje mala in manjša obrt. Pomisliti tudi treba, da so veliki obrati skoro vsi pregledani, dočim je obrtnih delavnic ostalo na tisoče nepregledanih. Zelo značilno za točnost statistike je primerjanje z navedbo na drugem mestu, kjer pravi izvestje, da je med 9079 pregledanimi podjetji bilo 1633 (!!) takih, ki so imela »t v o r n i č k i značaj« spričo gornjih številk (o katerih točnosti ni mogoče dvomiti) to nasprotje občividno. Kako je to protislovje raztolmačiti? ".led pregledanimi obrati jih je bilo 2482 opremljenih z motornim pogonom, ostali so pa ročni obrati. Pogonska sila znaša skupno 270.046 k. s. Od teh je vodnih motor ev in naprav (turbin, koles itd.)33.631 k. ■ kaloričnih (parnih strojev, motorjev it i 184.287 ter električnih motorjev v skupnem iznosu 52.728 k. s. Mezdnih (tarifnih) gibanj je bilo 73, prizadetih jeb ilo 28.106 delavcev (148, ozir. 24.625). Neuspelih gibanj je bilo 20 (57). Stavk je bilo v raznih podjetjih 44 (45), največ v lesni in oblačilni industriji ter strojni industriji. Prizadetih (stavkujo-o::: delavcev je bilo 7483 (5155), izgubljenih delovnih dni 110.600 (76.337). Vsota izgubljenega skupnega zaslužka stavkujočega delavstva dosega 3,680.022 Din (-3,860.929). Sicer je število stavk še precejšnje, vendar je videti, da so vse te stavke čisto lokalnega in induvidualnega značaja.. Proti prejšnjim letom je opaziti veliko nazadovanje stavk, kar se da razlagati s stalno velikim številom brezposelnih, ki onemogočajo uspešen eiekt stavkoželjnemu delavstvu. Pod nadzorstvom Inšpekcij parnih kotlov je skupno 9442 (9363) parnih kotlov. Všteti so — stabilni, polstabilni in lokomo-bilni kotli, število se je torei v poročevalskem letu povečalo za 79 kotlov. Na vsa"k novi kotel odpade povprečno 30 m2 ogrev-ne površine, za vseh 79 novih pa 2343 m-'. Skupno znaša ogrevna površina 281.927 (279.584). Raznih pregledov (t. j. poskusov, notranjih in zunanjih revizij) je bilo izvršenih 2978 (3665), torej za 687 manj (!) nego v letu 1924. Temu primerno se je tudi znesek pristojbin, katere so vplačali podjetniki za pregledovanje, zmanjšal na 1,665.075 dinarjev, napram 1,871.050, kolikor se je plačalo v prejšnjem letu. Upade k, torej za celih 200.075 Din. Vzrok je isakti v prenizko odmerjenih kreditih za potne stroške inšpektorjev. To je klasičen primer, kakšne sadove rodi brezglavo »varčevanje«. Država si svoje dohodke sama zmanjšuje s tem, da prihrani fiktivnih par tisočakov pri potnih kreditih! Pri tem treba še to ugotoviti, da' se je itak že v letu 1924. pregledalo približno I e 3.0% v s e k kotlov, mesto vseh, kot predpisuje zakon. Da je pa s takim »štedenjem« zvezana tudi možnost težkih obratnih nezgod (eksplozij) itd., ker kotli niso pravočasno pregledan:, je jasno tudi lajiku. Iz istega vzroka varčevanja se ni vršila vsakoletna konferenca vseh inšpektorjev v državi, ki jo predpisuje zakon. Na teh konferencah so se pripravljali razni novi zakoni, pravilniki in se izdajala mnenja in inicijative za organizacijo službe ter sploh za socijalno - varstveno zakonodajo. Vladi očividno ni mnogo na razvoju tega važnega delavsko - zaščitnega urada, ki si je v teku šestih let, kar je organiziran, stekel velikih zaslug za moderniziranje naših podjetij in za poboljšanje položaja delavskega razreda. VIC. V soboto, dne 14. t. m., je priredila viška k- c. SDS gospodarsko-politično zborovanje, na katerem sta poročala g. M. Cimerman o našem gospodarskem in g. dr. Rape o notranje-političnem položaju. Oba govornika sta žela za svoji izčrpni poročili burno pohvalo navzočih poslušalcev. S tem zborovanjem je k. o. SDS otvorila serijo političnih predavanj, ki jih namerava nadaljevati v bodoče. Pri tej priliki pa moramo ožigosati mlačnost naših pristašev ,ki ne najdejo toliko časa, da bi prišli na take sestanke. Mnogokrat smo že vabili in prišli niso ravno tisti, ki so potem najbolj kritizirali naše sklepe. Zato pa pridite in povejte, kako bi radi in kaj je slabega, da skupno popravimo. LJUBNO NA GORENJSKEM! Naše napredno prosvetno društvo priredi v nedeljo, 22. avgusta, veseloigro »Stari grehi« in sicer ob pol 16. na terasi g. Ambroži-ča, v slučaju dežja pa ob 16. v prostorih g. Pogačnika na Posavcu. — Društvo je ustanovilo tudi tamburaški odsek; zato vljudno vabimo domačine in okoličane k obilni udeležbi, da čim prej odplačamo inštrumente. Fantje in dekleta pa obljubljajo na odru in z lepo godbo dvigniti našo vas. 1157 BRASLOVČE. Gasilno društvo v Bra-slovčah priredi dne 3. oktobra vrtno veselico, katere čisti dobiček je namenjen za nabavo nove motorne brizgaine. Sosednja društva se naprošajo, da ta dan ne prirejajo nikakšnih veselic. 1150 MOZIRJE. Naši ailetantje vprizore v nedeljo, dne 22. avgusta t. 1 ob 3. popoldne v dvorani gosp. Goltnika igro »Vražji Rudi« v prid tukajšnjemu gasilnemu in reševalnemu društvu. Požrtvovalnost naših diletantov je že ponovno pokazala, da so kos vsaki najtežji vlogi in je igra polna šaljivih prizorov Vabljeni ste vsi prijatelji gasilnih društev in ljubitelji iskrene zabave, da si vprizoritev, za katero so se naši vrli diletantje prav skrbno pripravili, ogledate in z obilnim obiskom pokažete naklonjenost društvu. Splošno znana gostev Ijubnost naših sosedov »Šoštanjčanov« nas pa vabi, da gostujemo z Imenovano igro dne 29. avgusta na odru in dvorani sokolskega doma v Šoštanju in je tudi v tem slučaju ves čisti dobiček namenjen Imenovanemu gasilnemu društvu. Vabimo vse številne goste »Šoštanjčane«, da posetijo prireditev, ker je znano, da slovi Šoštanj v pogledu prosvetnega delovanja kot najbolj požrtvovalen v bližnji in daljnji okolici. SV. ANTON V SLOV. GOR. Tamburaško društvo »Biser« od Sv. Marjete nižje Ptuja je priredilo 8. t. m. tukaj gledališko predstavo in je ob tej priliki darovalo za tukajšnje revne učence 50 Din. Za dar izrekamo društvu najlepšo zahvalo. Šolski upravitelj. MURETINCI. Hiralnično društvo v Mu-retincih priredi v nedeljo, dne 29. t. m. v gostilni g. F. Mikla pri Sv.-Marjeti nižje Ptuja popoldne ob 3. dobrodelno tombolo z bo gatim sporedom. Do.bitki so krasni, kakor: lep močan kmečki vtzT obleke, obuvalo, celi zaboji kave, Zlatorog mila z zlatniki itd. Karte stanejo'samo 3 Din. Cisti dobiček je namenjen za novo hiralnico. Sokol Javen nastop v Kamniku se je vršil v nedeljo^ dne 15. avgusta. Po prihodu po« poldanskega vlaka se je razvil sprevod od kolodvora na telovadišče v mestnem par* ku. Povorka je štela 147 članstva,, in sicer: članov 40, članic 13, moškega naraščaja 37, moške dece 19, ženskega naraščaja 18 in ženske dece 20. Pri telovadbi so nastopili vsi oddelki, t. j. 19 ženske dece, 8 moške dece (Domžalci), 18 ženskega naraščaja, 20 moškega naraščaja, 6 članic (od teh 2 Dom> žalki!), 9 ženske dece in 20 članov. Izvajanje prostih vaj ni bilo prvovrstno; le člani in oba naraščaja so napravili častno izjemo. Nastop štirih članic je za Kamnik škandalozno; to je brezprimerna brezbriž« nost; poleg tega je bil nastop članic naj« slabši, deloma vsled prenaglega štetja, de* loma vsled tega, ker je bilo opaziti med izvajanjem kamniških in domžalskih članic majhne diference. Tudi pri članih štetje ni bilo pravilno: ortri in štiri« niso tri do* be. Orodna telovadba je bila bogata in boljša od prostih vaj. Pohvalno pa je ome» niti red in disciplino ter brezprimerno po« žrtvovalnost onih, ki še delujejo pri kam« niškem Sokolu. Po telovadbi je imel na oh« činstvo in telovadce nagovor.-brat starosta clr. Karba. Negove besede so bile trpke. Ugotoviti je moral žalostno dejstvo, da je brezbrižnost Kamničanov dosegla višek Zato pa se je. tem iskreneje zahvalil onim, k' neo-majr.o delujejo in žrtvujejo vse svo» je sile za Sokola. Sokolsko društvu v Velikih Laščah vabi vse prijatelje Sokolstva na svojo letošnjo javno prireditev, ki se vrši v nedeljo dne 22. avgusta ob 14. uri na senčnatem travs niku br. Kočevarja. Sodeluje godba Sokola I. iz Ljubljane. Polovična vožnja je dovo« Ijena. Odbor. Za Turkov sklad za zgradbo Sokolskega doma na Taboru so tekom letošnjega leta darovali dinarjev: Fran Derenda 200, Josip Turk svoj gz-rentskih honorar 8000. neimenovan po br. Josipu Turku, 600, neimenovan po br. Josipu Turku 200, neimenovani šentpeterski trgovec 1000, Rajko Turk 100, Majica Koma-neva 100, Ivan Stritar 200, Demokraški kegljaški klub Sreda 1000, neimenovana stavbna družba 1500, Fr. Svetič 200, Napredno pol. in gosp. društvo za vodmatski okraj 120, I. Kastelic 200, zbirka ob priliki zlate poroke g. Cerneta 2500, Manca Romanova 150, neimenovan podjetnik 1000,'neimenovana trgovina na Poljanah 2000, neimenovan prevoznik 1000, neimenovana manifakt veletrgovina 2000, Vinko Sire 100, I Krušič 1000, odbor društva mesarskih pomočnikov 500, Mirko Urbas 100, Ant. Vodnik 1000. Ivan Kersnič, zbirka napr. obrtnikov 325, Ferdo Tomažič 1000, neimenovan tovarnar 1000, neimenovan napreden šentpeterski trgovec 1000, Evgen Ivane 200. sobotni kegljači pri Košaku 200, Franc Zalar 300, Peter Capuder 200, neimenovan gostilničar s Poljan 300, neimenovan mesarski mcister 1000, neimenovan sadni trgovec 1000, neimenovana posestnica 5000, neimenovan trgovec 1000, neimenovana gostilni-čarka s Poljan 200, neimenovan dobrotnik po br. Turku 25.000, neimenovan trgovec 3000, Jože Koprivec 100, neimenovan vele-, trgovec v Vodmatu 15.000, neimenovan trgovec 5000, Janko Cešnik 600, neimenovan šentpeterski napredni trgovec 1000, neimenovan podjetnik 10.000, neimenovan dobrotnik po br. Turku 25.000, neimenovan trgovec z Dolenjskega po br. Maroltu 2500, neimenovan 1000, zbirka gost'-,- gostilne Bončar v spomin umrlega ; . ;a %. dr. Stojca 150, napreden šentpt. mesarski mojster 1000, neimenovana stavbna družba 2000, zbirka br. Šelovina mesto cvetja na grob umrlega br. Frana Pleterskiia 1024. — Skupaj Din 129.869. Bratska hvala neumornemu požrtvovalnemu bratu Josipu Turku, kakor tudi plemenitim darovalcem. Naj imenovani dobrotniki dobe čim največ posnemalcev, da zamoremo čim prej dograditi ponosno sokolsko trdnjavo na Taboru! Zdravo! enis Lawn:tennis turnir v Mariboru za pr« venstvo mariborske oblasti ter za prehod; no kupo in častno darilo «Marburger Zei« tung» od 28. avgusta 1926., naprej. V nede« l.io se bo pričel v Mariboru La\vn tennis turnjr za prvenstvo pod pokroviteljstvom ISSK Maribora, katerega se imajo pravico udeležiti le oni člani«amateurji klubov ma« riborske oblasti, kojih klubi so včlanjeni pri JTS. Konkurence so sledeče: 1. Single gospodov za prvenstvo mariborske oblasti in prehodno kupo «:Marburger Zeitung». 2 Stng-Ie dam za prvenstvo mariborske obla« sti in častno darilo »Marburger Zeitung« 3 Doufcle gospodov za prvenstvo maribor« ske oblasti. 4. Double dam za prvenstvo mariborske oblasti. 5. Mixed double za pr* venstvo mariborske oblasti. Prehodna kupa pride po dvakratni zaporedni zmagi ali pa po dvakratni zmagi vseh treh prireditev v letih 1926 — 192S. v definitivno last zrna-govalča. V slučaju, da se ne doseže dva« kratna zmaga, pride kupa v last onega, ki ima v letu 1928. najboljše rezultate. Upra« va turnirja je v rokah sledečih gospodov: Vodja turnirja je g. Evgen Bergant, pred« sednik g. Ivo Pcljanec, vrhovni sodnik pa g. Josip' Videmšek. Prijave je poslati do najkasneje 24. VIII. t. 1. 12 ure, in sicer na naslov ISSK Maribor, La\vn«tennis sekcija, v roke Frana Babica, Smetanova ul. 44. Igralo se bo na igriščih SD Rapida in ISSK Maribora. SK. Ilirija tennis sekcija priredi v so« boto in nedeljo dne 21. in 22. t. m. tennis turnir za klubsko prvenstvo na svojih igri« ščih pod Cekinovim gradom. Za prvake je odbor razpisal rackete kot darila, da s tem čimbolj povzdigne zanimanje za tennis šport. Radi tega je pričakovati velike ude« ležbe in ostrega boja za zmago. Začetek turnirja v soboto ob 16. Vstopnina 5 Din. Samo pri „0020", Prešernova ul. št 9. na dvorišču, kjer dobi vsak deseti kupec par čevljev brezplačno po svoji lastni izbiri. Prepričajte se in kupujte samo „Doko" čevlje! I h i i k l i BvoKolesa, šivalne ln pisalne stroje ler vse v mefianično stroko spadajoče predmete se popravlja v mehanični delavnici Ljubljana Slomškova ulica 6 M. Marušič. iMehanična delavnica v auto garaži. 182 * F. nosi. , r Wuiuin»*e Velike Količine dajemo delat ■ z naše volne kakor - dokoteirce ovojne biuze ; VVickelbiusen kapice, šale, moške, ženske nogavice itd- Pismene ponudbe s cenami ali osebno prednavljenje pii največjem zagrebškem skladišču volne in DMC. rob- Brača Hiršier, Zagreb, (štrikerice), ki bi doma pletle telovnike, dokolenice, športne nogavice, ovitne b;uze ;Wickelblusen> naj pošljejo ponudbe na tvrdko 6103 a Albert Pollak, Zagreb, Oajeva 1. □ □ n □ c □ C □ D D □ □ O □ L. H. Steiner & Go. splošno tesarstvo Ljubljana Jeranova ulica 13. Prevzemajo' se vsa v to stroko spada-oča dela po danih in lastnih načrtih po najniž|ih cenah. 156 •□□□□□□□□□□□□□□□□□□□oooconDnnna se nahaja sedaš ss > WoIfova ulica 5. Priporoča veliko zalogo ženskih ročnih dei. vseh vrst volne, svile, D. M. C. preje in bom boža, rokavic, nogavic, pletenin, čipk in vezenin. Podtiskanje ročnih del. — Ustanovljeno 1887 Za jugoslovanski patent štev. 897 od 1. junija 1914 na: ,priprava za uvaja&je dodatnega gonilnega srsdsžva v aedsfopaje parnih ia piiccvili turbin" (Vorrichtung zum Eintiibren zusžtzlichen Treibmitteis in Zv/ischenstufen von Dampf oder Gasturbinen) se iščejo interesenti. Ceni. ponudbe na ing. ISilaa te! e, . S. ienhureova ul. 7. ms ')tii(jt»mmiini)iiiiM>M(miii(imi Organizacija sironih ln gradbenih tehnikov t Ljubljani, javlja svojemu članstvu žalostno vest, da je danes opoldne preminul njen vrli član, gospod gradbeni tehnik Pogreb pokojnega tovariša se v rši v nedeljo ob 17. uri iz dež. bolnice. Odbor. Mag. št. 21424/26. 6131 a Mestni magistrat ljubljanski razpisuje i »ii i iljiil ZPIS pri zgradbi mestne stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti v Ljubljani. Vse tozadevne podotke daje mestni gradbeni urad, Lingarjeva ulica št. l/HI, med uradnimi urami od 21. avgusta 1926 dalje. Mestm magistrat ljubljanski, dne 18. avgusta 1926. ^ .. . ■ . . i- ... • v-. ... .- ... <• .-., . ■\(+¥j i -ffmifatiinbliiiflf* 3s(e2i!4f£*^e?<& : ••fir zahva lla. • Ob prebritki izgubi naše nepozabne, predobre mamice, gospe matije Kral izrekamo vsem ki so drago ranjko spremili v iako obilni udeležbi k zadnjemu počitku, kakor tudi darovalcem prekrasnih vencev najiskrenejšo hvalo. Posebna zahvala pa sostanovalcem za obilno darilo. Ljubljana, dne 20. avgusta 1925. ŽALUJOČI OSTALI. « JUTRO* št. 191 8 - Scbela J{. Vili. IV_' Oevre Richter Frich: 18 Rdeča mciils Roman. Počasi, toda neizogibno se je utrdila zavest, da je vendarle vsak up zaman. »Eagla« je morala zadeti neznana poguba. Vsak je izražal svoje domneve o vzrokih. Konkurenca je trdila, da so se najbrže razleteli kotli, policija je širila govorice, da gre za nov anarhistovski atentat; in socijalistični časopisi so smatrali nesrečo za nov dokaz, kako brezvestno se žene kapitalistični vrhnji sloj za rekordi in kako podlo zlorablja človeške vrednote. V Peti Aveniji ie vladala mrtvaška tišina. Le redko se je oglašalo trobljcnje avtomobilov; zavese na oknih milijonarjev so bile spuščene in po vrtovih so begali črno oblečeni ljudje neumirljivo semtertja. Vse poslovno življenje Novega Yorka je bilo ohromljeno od straha. Vsaka iniciativa, vsako vrhovno vodstvo in vsaka urejajoča moč se ie zdela uničena. V trgovskih pisarnah ie vladala brezglava zmeda. O varnosti in trajnosti ni bilo več govora; na tisoče lakomnih rok je ribarilo v kalni vodi. Velika množica pred »Prekomorsko družbo« se ni ganila nikamor. Do pozne noči so stali tam, in če so odšli, so se vračali s prvo zarjo. Bledi kakor senca so hodili preostali ravnatelji za velikimi zrcalnimi stekli semtertja. Bili so že vsi izmučeni od prečutih noči in večnega odgovarjanja na telefonska vprašanja. Kaj so mogli storiti? Saj niso vedeli niti trohice več od ostalih. Uganka je bila zanje tem boli nerazrešncT, ker so bili uverjeni o neprekosljivi trdnosti ladje. Z inženjerjem vred, ki jo ie zgradil in ki se je zdaj potopil z njo, bi bili prisegli, da je ni sile, ki bi ji mogla do živega. Izkušali so razširiti pomirjevalne vesti. Toda vsak poizkus je bil samo olje v ogenj. Cuj — kaj je bilo to? Nenadoma so zaslišali z odprtega prostora na Broadwayu mogočen glas, ki se je dvigal nad mrmranjem raz-srjene množicc. Bučal je kakor debeli bas velike parne piščalke. Boril je sc z občim hrupom, dokler ni zavladala vsenaokoli nenadna tišina. Uradniki so vznemirjeno zrli na trg. Sredi množice, s hrbtom naslonjen na spomenik predsednika Tafta, je stal širokopleč človek z obrazom rdečim kakor ogenj in s tilnikom kakor bik. Njegova odprta usta so nalikovala žrelu povodnega konja in njegove mogočne pesti so preteče mahale na desno in levo. »Tovariš«, je kričal ta novodobni Danton, »ali naj molče gledamo ta najnovejši zločin buržujev? Moloh kapitalizma je pogoltnil naše brate in sestre. Pohlepne roke denarnih trinogov so jih porinile v klavrno papirnato banko in so jih pognale v smrt. Ni je.dovolj trde besede, da bi obsodila to zločinsko lahkomiselnost. Toda eno vam povem: ta plavajoča krsta, ki so nam jo podarili vvallstreetski lopovi, vpije do neba po maščevanju in po tisočerni osveti... Po-tegnimo jih za lase na ulico, proklete trinoge! Dovolj časa so nam stali na tilnikih! Pojdimo ponje____: Tako je nadaljeval hujskač in možie v »Eaglovih« pisarnah so prebledovali čedalje bolj. Začenjali so se bati za svoje življenje. Pred vhodom je stražilo deset rudarjev. Kaj je bila ta peščica mož proti pobesneli množici? Službujoči ravnatelj je sedel v najnotranji pisarni in lomil roke. Zdaj- pa je zunaj vse utihnilo. Govornikov togotno bučeči glas je omedlel in zajeknil sredi besede. Potegnil si je z roko pred oči, kakor bi hotel izbrisati neprijeten privid. Nato se je zgrudil enemu izmed tovarišev v naročje ... Visok mož z izrazito severnjaškim obrazom, ki je prisostvoval prizoru, se je preril skozi množico in se je sklonil k onesveščencu. »Zdravnik sem,« je dejal. Toda njegova preiskava ni trajala dolgo. Silnemu ljudskemu govorniku ni bilo vobče nič — vsaj zdelo se je tako. Vstal ie. začudeno pogledal okoli sebe ter si oprhal obleko. Zdravnik je ostal pri njem in ga je spremil s trga. »Prokleta rdeča megla!« ie sredoč godrnjal ljudski tribun. XXII. Patrick Sullivan* »To je bilo najbolj čudno naklučje, kar sem jih kdaj doživel,« je rekel Fjeld, ko se je pozneje peljal z Del majem in njegovo ženo k vlaku, s katerim se je hotela mlada dvojica vrniti v svoje mehikan-sko zatišje. Skoro bi začel verovati v božje sodbe. Ko je najhuje vpil in rjovel in klical osveto na kapitalizem, mu je zdajci obtičala beseda v grlu. Omahnil je in ni mogel nadaljevati. Preiskai sem ga in sem ugotovil izredno močno naravo. Izrabit rokoborce, toda s svobodnim vratom in krepkimi pljuči. Prav nič mu in bilo. iam izpovedal, da ni bil še nikoli bolan. Ldino, o čemer je tožil, je bilo to, da mu drgečejo trepalnice in da mu venomer rdeče igra pred očmi. Prokleta rdeča megla,: ie zamrmral večkrat zaporedoma. Očesne bolezni sicer niso moja stroka, vendar pa poznam obče pojave, ki spremljajo slabšanje vida. Pri njem ni bilo o vsem tem niti sledu. Zaradi gotovosti sem šel z njim k najboljšemu očesnem* zdravniku v Novem Yorku, k doktorju Jenningsu, ki si je vzlic svojim mladini letom pridobil s sijajnimi operacijami roženice svetoven sloves. Preiskal je moža z vso skrbjo in z vsemi pripravami, kar jih ima. Čez poldrugo uro jih je odložil in zmajal z glavo. . L'4091 Modistinja F. Tušar vljudno naznanjam, da sem se preselila od Regouca na Savi k Mencingerju na Javornik 93 ter se nadalje priporočam cenj. damam. 24032 Kovaškega pomočnika dobrega, sprejme takoj v delo Franc Kremesec, kovač v Metliki. 24078 2 brivska pon^očnika dobra delavca tudi v bubi striženju, spretna, dobita stalno mesto. Dušan Ker-mendi, frizer, Bled I. 24093 Knjigovodjo sposobnega, z znanjem hrvatskega in nemškega jezika — po možnosti tudi francoskega ali italijanskega, išče Jugo-Tanin, d. d., Sevnica, kamor se nai naslavljajo ponudbe. 23697 (dobe^ Učenca poštenih staršev in s primerno šolsko izobrazbo takoj sprejme v trgovino mešanega blaga Vincenc Kve-der v Žalcu. 24007 Kuharico in služkinjo za vse. rabim za boljšo hišo r Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 21060 Trg. sotrudnika sprejmem kot samostojnega vodjo trgovine s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. — Prednost imajo vojaščine' prosti, ueoženje-ni ter da jim je okolica Kranja znana. — Pogoji: prosto stanovanje, mesto plače provizija od prometa, za vložiti je kavcijo ca. 20.000 Din. Ponudbena oglasni oddelek «Jutra» pod «Vodja mešane trgovine«. 240.'" Krojač ki želi dobiti stalno mesto v ali poleg manufakturne trgovine kot mojster ali prikrojevalec, naj vpraša za naslov pri oglasnem oddelku «Jutraa, 23776 Prodajalko dobro izvežbano papirne stroke, takoj sprejmem. — Ponudbe 8 prepisi spričeval in sliko se naj pošljejo na tvrdko Goričar & Le-skoršek, Celje. 23S24 Oskrbnik samski. 27 let star. ki je dobro izurjen v vseh panogah gospodarstva, se priporoča na kako večje posestvo. — Poizvedbe pod « Zanesljivost 77» na oglasni oddelek «Jutra» 23977 Tehnični uradnik zanesljiv, mlad. energičen, temeljito naobražen, z večletno prakso kot obrato-vodja. dober risar in spreten v pisarniškem poslovanju, zmožen slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in italijanščine, bi rad dobil službo pri kakem industrijskem podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek Trieste, Via G. Carducci 7 priporoča izborno domačo kuhinjo, izbiro rib. izborna vina: terana, istrijana. fri-julca. vipavca, chianti. — Lastnik: Franceschiui & Al-legretto e 200 Transportne kletke za kure, goske in pure, dobavlja po nizki ceni Scher-rer, Maribor, Tržaška c. 18 2414S Pristni cviček toči po 12 Din v kleti Z a 1 o k a r, Bežigradom. 24111 Zlat uhan majhen, v obliki košarice l diamantnim drobcem sem izgubila od slavnega kolodvora po Miklošičevi cesti in Wolfovi ulici do Zvezde — Pošten najditelj naj ga izroči proti nagradi v oglasnem oddelku «Jutra». 24102 Belgijski samokres sem izgubil v Trbovljah od gostilne Treo do Bev-škega. Pošten najditelj naj ga odda v gostilni Drofe-nig, Bevško, proti nagradi. 24114 ' r\ Iz borotanske zgodovine ie zajet roman Hidar Spisal Ivan Lah, Cena vezani knjigi Din 20, po pošti Din 1*50 več. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. □□□□□□□□□□□□□L Sobo in kabinet zračno in čisto, s skupnim vhodom, takoj poc-eni oddam 2 gospodoma (uradnikoma-). Naslov v oglasnem oddelku .Jutra., 24132 Sobo za enega ali dva gospoda oddam v bližini Tabora. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 24134 Na stanovanje in hrano sprejmem 3 gospode ali gospodične, ozir. dijakinje. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 24155 Pohištvo kuhinjska kredenca, 2 postelji z. madraci na peresa, nočna omarica in petrolejke stoječe svetiljke, naprodaj na Rimski cesti 10, pritličje, levo. 24131 Svileno obleko trezen in zanesljiv, dober j popolnoma novo, za sred- Praktikanta absolventa trg. šole, veščega strojepisja in stenografije, mlajšo moč, sprejme za takojšnji nastop manu fakturna veletrgovina ^ Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod •Korespondenca 42» do t. m. 24742 Vzgojiteljico iščem k 2 deklicama v starosti 4 in 2 let. Prednost imajo take, ki imajo dobro .-pričevalo iz otroških služb Nastop takoj Predstavijo naj še danes dopoldne. — Pozneje pismene ponudbe. Naslov v oglasnem oddelku « Jutra*. 24140 avto-monter. želi spremeniti mesto takoj. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro . 24109 njemočno veliko postavo prodam zaradi žalovanja. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. -4126 Potnik izučen trg. pomočnik, kateri ima veselje za potovanje po vsej SHS želi j-itiibo potnika. Ponudbe na oglasni oddelek t Jutra* pod lAgilen 82». Salonska plišasta preproga 228 X 130. krasen vzorec, nova. nerabljena, se radi malega stanovanja ugodno proda. Naslov v oglasnem oddelku ejutra*. 24115 Motorno kolo »Douglas», skoro nerabljeno, model 1926 EW 3.5 X 11 HP se ugodno proda. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra . 24133 Daljnogled prizmatico Zeiss 7 X 50 Tancztts, ognja varno omaro, kaseto iz lesa in železa ter razne slike ugodno prodam. Naslov v oglasnem 2 hiši v Litiji ena pripravna za vsako obrt. zraven 1 velik in 1 majhen vrt ter 2 njivi, po ugodni ceni prodam. Vprašanja ua oglasni oddelek ^Jutra» pod značko .Nizka cena št. 175». 24028 Enonadstropno hišo z vrtom, v Ljubljani ali bližnji periferiji kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek ijutra» pod šifro «F. B.» '24X44 Lokal v sredini mesta, z lepimi kletmi, pripraven za vsako trgovino, posebno za vinsko. event. tudi stanovanje, oddam dobro stoječemu trgovcu takoj. Ponudbe pod «Ugodna prilika 124* na oglasni oddelek . 24105 Dva dijaka nižješolca sprejmem na do-bro hrano in stanovanje. Pomoč v pouku. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 24108 Zračno, lepo sobo oddam boljšemu, event. 2 talnima gospodoma blizu Ljubi j. dvorca. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 24097 Mirna stranka brez otrok dobi stanovanje sobe in kuhinje, oziroma 2 sobi. Kje. pove oglasni oddelek c Jutra*. 24099 60.000 Din pozneje še več. naložim v denarnem zavodu, oziroma industrijskem podjetju, katero mi nudi primerno službo blagajnika alj uradnika Ponudbe pod «Inteligenten uradnik* na oglasni oddelek «Jutra*. 24118 Annemarie! Četrtkovo vesel prejel. — Brzojavi. kdaj. Misli na me! — Tvoj. 24137 Z gospodično staro 20—25 let se želim seznaniti. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Razvedrilo». 24147 Išče 52 23II i!o sMlie v parterju sredi mesta. Ponudbe pod .Ag^ntura' na ogl. odd., Ju ra" 6U KovaškooiGdje v prav dobrem stanju !.a or tudi meh poceni proda J. SCOKOT, kovaški mejster v Racah pri Mariboru. 6123 a orespondentinjo periektno slovensko in nemško stenografinjo, ki popolnoma obvlada slovenski, nemški in po možnosti srbohrvatski jezik išče ljubljanska tvrdka. Plača visoka. Ponudbe prosimo pod „Perfektna s enograiinja/179" na upravo „Jutrau. 613Ca f -Vi.-* '-.J.- . mmmstm HOI izboren organizator z veliko prakso v bančnih, industrijskih in trgovskih podjetjih, z znanjem več jezikov, bi prevzel mesto ssdelovca-šefa zaupnika, organizatorja b'roa Dod zmernimi pogoji. Vprašanja pod „Sodelavec šefa" na upravo , Jutra" 5t87 a i i p 1 P. K. g. Zakaj se ne oglasiš. Petek I., Selo. 24121 Mlad trgovec se želi takoj poročiti pridno in pošteno mladen- i ko do 24 let z nekaj premoženja. Cenj. dopise na oglasni oddelek cJutra* pod šifro «Trajna ljubezen 31*. 24031 Gospodična v starosti 30 let, neomade-ževane preteklosti, v življenju , bridko varana, želi znanja z boljšim gospodom — najraje z drž. uradnikom — v svrho čimprejšnje ženitve — z lastno opremo Dopise pod. «Boljša bodočnost* na oglasni oddelek 4am. Na- ljančanka Miren oi, j - lllIU,m oddelku ! Mirna 39. Minka - Matica. - " .....l Mali posestnik. Mirna strau-ka 41. Nova v il;i 8. Najemnina takoj. Otroka 2, Othel- j !o 35. Obrtnik in posestnik. Okroglioa, Obup Ljubljana. Prodajalka. Pridna lo. Pro- \ i-vitajoče podjetje !>9 Pro- ! dajalka SSlO-a. Poštena 20. Pridna 15. Pod Rožnikom. Josip MorauC| vodja gU.vn. zastopa za v. družb. .Sumadija' v Liubljani, naznanja v svojem ter v ime u ivo e soproge Zinke, hčerk Ele in Marte ter sinkoia Dušana tužno vest, da je Bsgu Vsemogočnemu do-»aalo poklicati k sebi po dolgem, mukapolnem trpljenju v cvetu mladosti 22 let, previdenega s svetotajstvi sv. vere, našega nad vse ljubljenega sina in brata, gospod Josip Morauca stavbenega tehnika Pogreb nepozabnega se bo vršil v nedel o, dne 22. avgusta ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice dež. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bode darovala v cerkvi Marijinega Oz lanjenja v pcnedljek, 23. avg. ob 8. zjutraj. Vse, ki ste g3 poznali, pros:mo, da ga ohranite \ prijaznem spominu. V Ljubljani, die IO. avgusta 1926. 24024 konski par 50.. M116 Pianino 46, Pianino Košnjo otave •'Ida Vojnovič & Cie.. Vi Glince. 14120 1 Urejuje Franc Euc, Izdaja za Konzorcij .Jutra* Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jezeršek, Za inseratni del p odgovoren Alojzij Novak. Vsi s Ljubljani