List 52. Tečaj XLII. i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo y tiskarniei jemane za eeio leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za cetrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za eeio leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 goid. 40 kr., za èetrt leta 1 goid. 30 kr. V Ljubljani 24. decembra 1884. O b S e g : O naši živiooreji. (Dalje.) Stajalo za vreče na tehtnici z ravno desko. nem mestu pravilno oskrbovati ? (Dalje.) C. kr. kmetijska družba kranjska Kako nam je sadno drevje na stal Slovensko slovstvo. zbor kranjsk Zamet v stepab. (Dalj Naši dopisi. Novičar. Deželni Gospodarske stvari. Kmetijska družba volila je zadnji pot in minister v v ■ nasi zivinoreji Spisuje Gustav Pire. IV. (Dalje.) Ad Zadnje vprašanje, kojo mi je še namen razmotriti, je: „Je zdajšen način porabe državne subvencije za živinorejo umesten in korišten ali ne?" Odgovor na to vprašanje je uže manj ali več za-popaden v odgovoru na prvi dve vprašanji. — Govoriti hočem le o načinu, kako je običajno bilo, dosedaj stvo ji je tudi pritrdilo. Hotelo bi se to li prenare diti, trebalo bi veliko obravnav. Oglejmo si prednosti in slabe strani vseh gori navedenih načinov. Kedó bi določil, komu naj se živina brezplačno dá ? prvi vrsti bi se bilo treba ozirati na občine. čina, koja je uže bika dobila Ob- ne smela bi priti zopet prej na vrsto, da so uže vse druge občine po enega dobile. Na leto bi bilo možno 10 bikov kupiti, ker se pa na Kranjskem okolo 1500 bikov rabi, trajalo bi celih 150 let, da pridejo vsi kraji, koder se biki ra- to subvencijo porabiti in če je ta običaj primeren Kmetijska družba sklene takoj po odmerjenji subvencije nakupiti plemensko goved belanskega in murico-dolskega rodu, ođ vsacega rodu po možnosti enako veliko število. Ta goved proda se potom javne dražbe kranjskim gospodarjem proti reverzu, da se kupee zaveže, dotično goved najmanj dve leti za pleme obdr- bijo, na vrsto. Bi to li kaj hasnilo? Vpliv enega bika bi se zgubil v teku malih let, denar, ki bi bil v ta namen porabljen, bi bil toliko kot proč vržen. Dalje bi bilo vprašanje, komu v občini naj bi se bik izročil ? Bogatinu gotovo ne, ker bi bili vsi drugi nasproti in ker si ga res tudi lahko sam kupi. Revežu pa tudi , ker on ne more biti porok, da bi ga tako držal ne kakor se plemenskemu puiviv, ucv MA Ô biku spodobi. Revni kmet bi tudi gledal, da bi po možnosti veliko dobička imel da ter bi připustil bika na leto tudi k 200 kravam bi neslo. Ravno ista je, ko bi se biki za polovico žati one Na prodaj se postavi goved za polovico vu*;, kojo je kmetijska družba plaćala, xta^iuo«*, je med kupno in iztrženo svoto, pokrije se z državno Razloček od ki cene oddajali > v tem bi bilo boljše, da bi jih bilo na leto mogoče še enkrat toliko kupiti. Vsem tem neprilikam mogoče se je ogniti pri se subvencijo. Družba vsako letó tolikokrat plemensko danjem načinu. Živina se izkliče pri javni dražbi za goved kupi, da je vsa subvencija kot pokritek tega polovico cene, ako nikdo več ne dá, ostane dotičnemu na priliko, kupila je gospodarju za to ceno. Ako je pa mnogim na tem le- žeče, đa dobijo plemenskega bika, skušali bodo eden druzega preplačati, kdor največ dá, tišti ga pa dobi Tako pnmanjkljeja porabljena. h«, F1J letos 32 goved, koje so stale z nakupnim stroškom pr da Tistemu ki vred 5280 gold. Za-nje stržila je pa 3373 gold manjkljej v znesku 1907 gold, pokril se je z letošnjo Je pa to prav? Po mojem mnenji subvencijo, ki je znašala 2000 gold. Prebitek od 93 je toliko ležeče si kupiti plemenskega bika, đa izda gold, porabil se bode leta 1885. po enakem načinu z primerno veliko svoto za-nj, tišti je prepričan o koristi novo subvencijo vred. dobrega plemenskega bika in on bo ž njim pravilno Proti temu načinu porabe državne subvencije sem ravnal, kjer bode prišlo na korist tudi vsim onim, ki slišal dostikrat govoriti in se je tudi uže po časnikih krave pri njegovem biku pripuščajo. Zraven tega imela pisalo. Vsi, ki so tem načinom nasprotni, pređlagajo da bode pa kmetijska družba in skoz njo cela kranjska živinoreja korist, kajti kolikor več se iztrži za živino ▼ ^ * } IVI »JV VU11I litDUlilVUl IlUOjJl \J UJ.JL 1 • VUlCl^j CLJ U « Ud A/i T iliVl ^JjUí IVUX iOU^ X\ CljJ \JX IVVJllVUl. T vv kJV Af vifiA "A ▼ *** v • naj se dá živina za pol cene posameznim gospodarjem, ki je na dražbo postavljena, toliko več živine bode drugi pa zahtevajo še celó zastonj. Tri načine dr- mogoče pri prihodnjem nakupovanji kupiti. Potom javne žavno subvencijo porabiti, ima toraj kmetijska družba : dražbe širi sè boljša goved po okrajih, koder je zani Nakupljeno živino zastonj kranjskim živinorejcem dati za polovico cene prodati, ali pa ? manje za napredek o živinoreji najživahnejše, dotični okraji pa zamorejo letom za letom si izvirne bike na- za-njo dá potom javne dražbe onemu ođdati, ki največ skem občine, kupiti in tako je prišlo, da imamo uže danes na K da aivuiii vuuiuc, ua, skoraj bi smeli reči, v^ terih je vsa živina uže izboljšanega plemena okraje ? i ka-' Ali U % ř- i » y i > «f bilo to mogoče, ko bi se plemenska goved po krajih palici kavelj izmuzne se iz sklepa, obroč se nasrne w mv^vvv j ^iviuuiiuniv i. v/ îv l ttj m C*XAVyI « IVCl Y V;JLJ LIA UU U.UIIO OU I La JV J. O J^ C* • UUIUU OO I1ĆIJI UČ dělila, da bi prišle na vrsto občine ena za drugo? in žakelj pade na desko. Obroč se potisne tudi lahko Nikdar ne! In kak vpliv ima občina sè zboljšano ži- v stran, tako da ni na potu. vinorejo na sosedne občine ? Nič tako napredku v kme- _ tijstvu ne koristi kakor izgled in pa dobiček ki ga «-v**»"* líJblvJU uv ui^ua , n-i 5 a zamore kmet z rokami prijeti. Umna živinoreja raz-širja se iz tacih občin v soseščino, kakor kaplja olja na papirji. Govoril sem v tej zadevi z našimi gorenjskimi kmeti ; oni so z zdajšnjo prodajo plemenske goveđi po- Kako nam je sadno drevje na stalnem pravilno oskrbovati? mestu Spisal M. Kant. (Dalje.) Vzemimo, da ima kako sadno drevó v svojem vrhu polnoma zadovoljni, in tudi gospodarji iz druzih pokrajin kojim je na izboljšanji njih goveđi kaj ležeče, odobravaj 0 ta način. Tištim, ki so nasprotni, je temveč ležeče 11a dobičku, ki bi ga imeli z bikom zastonj dob- 12 vej, katere uže 11a prvi pogled soditi, more le revno ljenim od kmetijske družbe, kot pa na napredku v in pomanjkljivo prerediti; odstranimo takému drevesu umni živinoreji. In ravno v teh okrajih, kođer se vedno potem tri, štiri najnepotrebnejše veje iz njegovega vrha za to potegujejo, dobiti plemensko goved zastonj 1 raje po 111 ur daleč svojo kravo k biku žene kmet , ker totalno pa se bodemo kmalu na svoje veliko veselje sami prepričali, da si bodo ostale vrhove veje z vsemi mu je treba 10 ali 20 kr. manj plačati kot pa pri do- svojimi deli vred kmalu v rasti krepko opomogle, ter brem biku v njegovi soseski. Tukaj ni nevednost kmetova, m sme z nevednostjo opravičevati, on dobro vé nam obilnejših, lepših in okusnejših sadežev rodile, nego se ta čin tuđi ne bilo bi to, ko bili bi drevesu vseh 12 vej rasti pustili. da je potrditev in dokaz ravno navedeuega naj domačim tele od dobrega bika več vredno, pa dobiček v tem sadjerejcem le to-le povem: Vsakdo vé in zná, da se trenutku mu gré nad vse. Take gospodarje podpirati osem, devet dobro , popolno in lepo razvitih sadežev bi bil v nebo vpijoči greh in tega kmetijska družba ložje in bolje okoristiti in na trgu spečati dá, nego ne bode nikdar storila. Kmetijska družba ima dvanajst in še več nepopolno razvitih in slabih sadežev. namen, živinorejo cele dežele pospeševati, Zato se nam res prav čudno in neumevno zdi, kako da ne pa samogoltnost posameznih brez vest- se more dandanasnji še toliko domačih sadjerejcev pra- nikov podpirati, ter je prepričana y da je vilnemu razredjevanju drevesne vejine krone (dreves zđajšen pot; po katerem h od i, pravi, vsaj za nega vrha) tako trdovratno vpirati! zdaj. » deloma jih nevednost" ; in » Stajalo za vreče na tehtnici desko. ravno Spođaj stoječa podoba predstavlja nam pripravo, s pomočjo katere napolni lahko en sam člověk vrečo. Naprava je jako priprosta in poceni in da je tehtanje pripravnejše, pritrjena je na tehtnico. Ta priprava obstoji iz železnega obroča, ki je zgoraj tako velik, kakor odprtina vreče. Na obroču so primerno pritrjeni pri tem opravičuje najdražja reč česar se pa člověk nikdar pravilno učil in naučil ni tega tudi koristno in plodonosno izvajati ne ume. Pri razredjevanji drevesne vejine krone nam je pred vsem vse suhe, bolne pregosto rasteče, se križa-joče in drgneče se veje in take nepotrebne dele popolno odstraniti zato, da je zraku, svitlobi, prepihu in solncu vhod v taisto nezadržan in prost. Dalje moramo izmed drevesnega vrha tudi vse preveč navzdol rasteče veje, katere nam uže tako le nepomenljivih in malenih sadežev dajó in roclé, odpraviti; izvan tega ne smemo tudi vodenim poganjkom, izvzemši one, kateri bi nam sčasoma utegnili kako pomanjkljivo vejo v drevesnem vrhu pravilno nadomestiti, prizanašati. Več mora se sadno drevó tudi vseh poganjkov iz korenin in debla njegovega, kakor tudi onih konečnih vejic z gosenčjimi gnjezdi v vrhu popolno otrebiti in osnažiti, da tako drugim normalno-pravilnim drevesnim delom več potreb-nega in tečnega živeža dohaja in pritaka. Kar nam je pri razredjevanji drevesne krone izmed njenih vej odstranjevati, je dalje tudi nek po3eben iz- rodek ali spaček, kakoršnega prav pogostem na košči-čarjih (sosebno češpljah in češpljevcih), a redkeje pa na hruševem sadnem drevji nahajamo. Ta izrodek opa-zujemo na imenovanem sadnem drevji bolj ob zvunanjih koncih kroninih vej ; strokovnjaki imenujejo to prikazen čarovniško metlo" (Hexenbesen), a domači sadjerejci » nazivajo pa to prikazen spaček « Ta spaček izraščen in razraščen je iz velike množine bolehavih, nepravilno razvitih, izredno se križajočih in prerastajočih se po-štirji kavlji, na koje se obesi vreča. Na obroču je ganjkov; njegovo listje je v primeri z navadnim (nor-pritrjeno kacih 16 cm. dolgo železo, kojo je vpeto v malnim listjem) po obliki dosta manjše, a po barvi pa stajalo spredaj na tehtnici. To železo in obroč sta bolj rumenkasto-zeleno, ter je neoblistjen prava podoba dobro skupaj zvarjena. Na mestu, kjer je pritrjeno velikega tičjega gnjezda, kakoršno divji golobje, vrane in držalo, nahaja se železná palica s kavljem na konci, drugi tiči iz drobnejše vejine suhljadi za svoj mladi zarod Kavelj sežje do klepa, ki je pritrjen zgoraj na stajalu skupaj znesejo in sestavijo. Taki izrodki in spački na tehtnice. Ce je kavelj železne palice vdet v klep, stojí sadnem drevji so pravi znaki sadjerejčeve malomarnosti ; obroč ravno in je zadosti močan, da drži vrečo žita. so znak zanemarjanja sadnega drevja in so domaćemu Obroč naj bo visoko pritrjen, tako da vreča prosto sadjerejcu glasnokričeč „testimonium paupertatis", ali visi. Ko je žakelj napolnen, udari se močno po železni spričevalo nezmožnosti in nespretnosti njegove. Za razredjevanje drevesne vejine krone potřebuje Račune razstavnega odbora o pokrajinski razstavi domači sadjerejec pripravnoga, primeruega in dobrega na Krškem se sklene izplačati orodja brez kojega tega prevažnega sadjarskega opra vila in delà nikoli in nikdar pošteno in pravilno izvesti ne more Tako orodje je sledeče: Pri odstranjevanji debelejših in krepkejših vej evesna ža- Tajništvo naznanja , da se je odposlala podruž-nicam pola za pobiranje družbenih doneskov za leto 1885. ter so se pozvale, da pri posameznih članih po-zvedó, kateri želijo » Kmetovalca u ? kateri >5 Oekonoma a služi nam najbolje nalašč v to narejena dr glCa, XVC.WV, —, u—y — — — — — jw ravno prav pride) povoljno obračati in je iz dobrega jekla narejeno. Z žagico odstranjujejo naj se krepkejše in debelejše veje izmed drevesne krone previdno in pravilno tako. da jih najpreje nekoliko od debla, ob vejinem prstanu od spodaj navzgor primerno globoko zažagamo, a potem pa v ravno tišti meri tudi ob vejinem prstanu katere rezilo (pleh) more se na vse kraj (kakor Za službo družbenega vrtnarja oglasilo se je prosilcev, skoraj vsi s prav dobrimi spričali. Po daljši razpravi imenovan je bil z večino glasov Josip TJr-bančič, bivši vrtnar in vincar na deželni vino- in sad-jarski šoli na Slapu, družbenim vrtnarjem. Glavni odbor sklene, službo za sedaj provizorično oddati, v pogodbo pa sprejeti šesttedenski odpovedovalni rok. naznanja Finančna direkcija za Kranjsko odbor d puteili pa V let V11U ti» ti Ilicu tuui u u vojiuoui piotauu ^.v^v.j« ' v^^vxu. n c*n hj c* , od zgoraj doli gladko odžagamo ali kakor tukaj pra- da se izkazi o pravih posestnikih in njih posestev ne vimo, „odpilimo". Tako in po tem načinu obvaruje morejo predrugačiti, kakor to centralni odbor zahteva, se sadno drevó prevelikega odirauja, katero bi sicer se na znanje vzame. po odkréhu večjih vej neizogibno nastalo. Tako priza Gospod odbornik Robič predloži glavnemu odboru dete rane pa ne smejo nikdar večje biti, nego je pravi po njem sestavljeno poročilo o stanji kmetijstva na premér odstranjenih vej ob vejinih prstanih sam, ker Kranjskem, kojega je sostavil na prošnjo centralnega se one (rane) potem najhitreje in najgotoveje tudi za- odbora na podlagi poročil od posameznih podružnic in ćelijo in popolnoma ter kmalu zarastejo. Ako se pa take katerega ima kmetijska družba odposlati agrarnemu nepotrebne veje v neki daljavi od vejinega prstana od- odboru na Dunaj. To temeljito sostavljeno poročilo stranijo, kar je med domačimi sadjerejci po deželi še glavni odbor sè zahvalo gosp. Robiču na znanje vzame. sploh prav slaba in škodljiva navada, nastanejo potem tako na sadnem drevji krajši ali daljši štreclji (čepi), kakor se je veja ravno odžagala, kateri se nikoli več ne zarastó (zacelijo), se usušé in pričnó potem trohneti, kar vse je pogostoma glavni vzrok prezgodnjega pogina sadnemu drevju zato, ker se ta trohljivost počasi v dre-vesno deblo zajeda, katerega v posledici popolnoma raz- votli in razjé. Večje rane, pri razredjevanji drevesne vejine krone Gospod odbornik Robič poroča tudi o preustrojitvi užitninskega davka na meso. Na novo se v družbo sprejmejo sledeči gospodje: Anton Dejak, mestni in deželni sveto válec v Trstu, veleposestnik v Senožečah. Jakob Habe, posestnik v Zadlogu. Hipolit Mlekuš, zakupnik grajščine Radelca. Janez Pleško, učitelj v Idriji. napravlj naj se ob robu gladko porežejo ter dobro s premogovim katranom zamažejo, kar jih obvaruje pred trohljivostjo in se tem hitreje zarastó in zacelijo. Tanjše češulje in poganjke pri razredjevanji od Slovensko slovstvo. stranjujemo z drevesnimi „škarijami"; a one konečne poganjke in češulje, na katerih nahaja se gosenčja za-lega, odrezujemo pa najsigurneje in ročneje z „gosenč- M * Jezičnik. Knjiga Slovenska v 18. veku XXII. leto Spisal jimi škarjami", katere nasadé se na primerni drog, ter Rudolf Milic o Ljublj Natisnil in založil > 82 str. Pričujoči zvezek te prevažne se njihni premični del pri obrezovanji z motozom nate- jezikoslovne zbirke se nam zdi tem veče pomembe guje in zopet odpušča (Dalj prihodnjie.) ker obsega in osvetljuje stoletje, katero se je do zdaj v slovstvenem oziru deloma zanemarialo, deloma celó krivično sodilo. Lepo število mož. (50 i med katerimi je le neduhovnov) nam kaže knjiga in opisuje njihovo delavnost s pridjanimi izgledi. Bog daj velezaslužnemu gosp. profesorju trdno zdravje, da bo nadaljeval to učiteljem in učencem prekoristno delo, ki bi ga smeli uže Seja glavnega odbora dné 21. decembra 1884. slovstveno knjižnico imenovati. Nekoliko zvezkov po C. kr. kmetijska družba kranjska. Seji predseduje gospod družbeni predsednik Karol baron Wurzbach-Tannenberg. Navzoci so: podpred 60 kr., po pošti 65, je dobiti v katoliški bukvarni sednik Jos. Fr. Seunig ? odborniki gg, Brus, Detelja, tajnik Jerič > Gustav Pire in Kastelic, Murnik ? Neweklowski, Robič, Witschl, dr. Wurzbach. Določi se spored za občni zbor, ki bode 28. ja nuarij a nika Deželni zbor kranjski. 5 Novo volitev bode treba le za enega odbor-ker po pravilih iz odbora izstopi letos le gosp. Rajko Kastelic. Zapisnik občnega zbora podružnice v Boštanju se na znanje vzame času obravnavali, zastran amerikanskih, trtni uši zo Iz 14. seje deželnega zbora 18. oktobra. (Dalje.) Prvi poprime besedo gosp. Ker sni k ter podpira Sklepi tega zbora se bodo o svojem predlog manjšine, nekako tako-le u^utuct^, uu.vxmuu«.vux; __________Spominjani se še prav živo, s kako glasnim odo- perstoječih sort, bode se pa precej potrebno ukrenilo. bravanjem bil je vsprejet v 4. seji lanskega zasedanja Prošnja šolskega sveta v Begunjah pri Cerknici predlog današnjega poročevalca manjšine, predlog nam za nekaj sadnih drevesec se usliši rec da se vpelje v bláznici na Studenci lastna režija CJtVčtj »3 činili li uicvcacu oc uaiioi. ' T v* - Podružnica kočevska poroča, da je gospod dekan Čeravno nam predlagatelj še ni podajal pozitivnih šte Kreše prevzel mesto gosp, Faberja predstojništvo vilk, rekel je vendar neki naravni notranji čut vsakemu podružnično izmed nas, da tam doli na Studenci ni vse tako, kakor bi moralo biti glede deželnih koristi. Zato smo tudi vse podatke, ali prepričania, da bi bilo lastno gospo- letos s tem večjem veseljem pozdravili temeljito in ob- darstvo zares ceneje in boljše, on (Poklukar) ni mo<*ei širno poročilo deželnega odbora, katero, vsaj meni se dobiti. ° Odsek večine tirja, naj deželni odbor natančuo pre «il «A » « « . ^ ^ JL tako vidi, govori za vsacega i kdor hoče slušati, ter kaže vsakemu, kdor ne zapira svojih oči tako razločno iskuj številke, ki jih je dobil -- -------------------— ^ ^T 4 * v } i jiu [ v uvuii o Q aj ^lUUCi ^lil d Y Ot V Clil in tako jasno, kje je tù škoda in kje pomoč zoper njo, zadev potrebno zaukaže, in ako se to ne zgodi, naj od ledé zdravstvenih da se ne morem prečuditi, kako je mogel letos dotični odsek priti zopet do odlašajočega, dilatoričnega sklepa, stvo se po pove pogodbo, kakor tirja raanjšina Bolj Toda nalog moj ni danes baviti se v prvi vrsti s večine kakor njegovem mnenju gospodar doseže po nasvetu podanim poročilom in njegovimi številkami puščam spretnejšemu veščaKu, samo toliko naj ome to pre- predrugačiti manjšine, ki hoče z enim skokom vse nim, da je predloženo poročilo mene do dobrega pre- Dr. Ble druge dežele omenja, da naj se gospodje ozró v e to zgodilo, in Kaiserfeld, se bivši deželni glavar štajarski, se je še s tem ponašal in pričalo, da je vpeljava lastne režije na Studenci v vsakem oziru deželi koristna, in naj se računa kakor hoče, ter si štel v posebno zasluženje, da" se je po vseh dobro nastavlja na eni strani še tako visoke, in na drugi zopet delnih naoravah osnovala lastna režija * % i m vi • • M 1 1 t w I ! .. t « • » _ . J še tako nizke stroške in izdajke, dobiček deželni je oči viđen in gotov. In ko bi me tudi ono poročilo še ne telj Zadnjo besedo imel je poročevalec večine On zlasti pobija številke rekši -------o------ ----------- ----- — ir-------- — — ai^Yiiiw, loaoi, da se morajo bilo prepričalo, storilo in vtrdilo bi me pa v tem sigurno ravno te pretresati natanko. Od glavne številke je treba dvoje. Prvič vloga kongregacije usmiljenih sestra dné odšteti 573 gold., ki jih zemljišče zdaj daje. Tudi po 25. septembra 1884., s katero red izjavlja, da hoče ne- sebne ordinacije so napačno zaračunj katere tarife gledé hrane in postrežbe znižati. vloga, Ako so po ki bi nikdar ne bila dospěla do ekshibitnega protokola treb'ne trebne, bodo morale ostati tudi pozneje, ako niso po jih bili morali odpraviti uže prej Dalj ni deželnega odbora, ko bi gosp. poročevalec manjšine ne kakor m misliti, da bi zdravniki zastonj opravljali posel bil sprožil v lanskem letu svojega imenitnega predloga, Vse skupai bo toraj znašalo čez 2000 ft « t • V/ • 1 1 vi 1 A li I « « « ili/ / old in če se v in ko bi poročilo deželnega odbora ne bôdlo tako silno pretres vzame. kar hočejo usmiljene sestre same odj v oči na pravem mestu. To je eno. Drugič pa moral njati, je razvidno, da skoraj ni nobenega razločka, ako je vendar vsacega izmed nas, tudi še tako omahujočega, Se vpelje lastna režija, ali pa ostane, kakor je zdaj. vtrditi v omenjenem prepričanji, oni pamflet, kateri je Hvale vredno je. da se zdravniki potegujejo za svoj došel vsem nam poslancem, izdan vsled vsekako nedo- namen, toda ko bi šio po volji zdravnikov, ft ft ft f^Aift Wftft ft« ft ft ^ Jl imeli na stojne ideje v obliki naših prilog, in pisan kakor se Studencu uže velikánsko blaznico vidi vendar iz vsake vrste klicanem anonimosusu. pisan po naročenem po- Dalj gosp. poročevalec pretresa številke v poročilu deželnega odbora in dokazuj da niso resnične Tudi Gospoda moja! Kdor se s takiini, deloma dragimi se spominja spisa, ki ga gosp dr sredstvi brani, ta ve, da je zmaga mnogo vredna, in to Bleiweis imenuje naj pamflet u on vé, kdo ga je pisal, ter naj bi bil njim - ? • — o -----O- ' * w ,«. Jja.iuij.tij . VJIJ auu jv i>-----7 ~ ~ ' ---- —j--- bil kolikor toliko uvaževal dotični odsek. To so opravil to reč. Poročilo, ki ga je izročil deželnemu 1 • • • « • 1 • I 1 ft* ft» 1 ' _ « ft m m m m m m v kratkem glavni oziri, ki me vodijo, da bom glasoval odboru tin da naj imajo režijo v rokah zdravniki za predlog manjšine. Pa pooblaščen sem tudi še v imenu to pa ne gre. kakor se je uže pred povdarjalo GrOSp nekaterih kolegov » ki mislijo z menoj vred glasovati Ker s nik se ugovarja da iz odjenjanja nekaterih isto tako — pooblaščen sem gledé tega glasovanja ob- cen ne more sklepati, da so imele usmiljene sestre velik jasniti še drugo stran njegovo. dobiček, žito je ceno, toraj lahko nekoliko pri kruhu - 1 - , V. . « • 1 i • V • • • I • Skuša se ves ta predlog in glasovanje za-nj kazati odnehajo; meso je pa dražji, in v lastni režiji nas ko nekov udarec proti redu usmiljenih sestra. stalo morda 30 odstotkov več. Kdor vse to premisli > Temu nasproti pa moramo odločno protestovati. Jaz ne more glasovati za odpoved pogodbe, ampak to tirja vem, da jih je nekoliko med nami, katerim je bila uže samo on. ki tie v en dan delà ft N • « <1 • 1 « W « - - ____tl ft. prilika dana, iz lastne skušnje poučiti se o krasnih in Dr. BI se še oglasi za dejanski popravek * blagih lastnostih tega reda, in kdor tega ne vé, popraša potem pa ga g. Detela zavrača, da ni bil to noben naj kodér hoče, in vsak kotiček borne koče in vsaka popravek. in odločno oporeka zoper očitanje, da bi bil palača bo polna hvale o požrtvovalnem delovanji usmi- on zastopnik najemnika, to je, usmiljenih sester, on je ljenih sestrá. In zato tudi nam ne more in ne sme zastopnik dežele. ki jo je zmirom pošteno zagovarjal biti vse eno, ako bi se našemu glasovanju podtikali taki skrivni nameni, katere vsekako obsojamo. Pri gla se sprejme nasvet večine, in sicer tù je nekaj druzega, tù se gré za deželno korist, so za prvi oddelek glasovali nekateri gospodje večine in nemška stranka, za drugi oddelek pa so glasovali in kakor je to vprašanje v prvi vrsti, tedaj, gospôda narodni poslanci, ki so bili prej za predlog manjsme ne smemo se ozirati niti na desno, ni na levo, ker so izmed nemških poslancev za-nj glasovali le ne moja, niti na frak in ne na talar. Gospoda moja, ako tudi letos zavržete naš predlog, saj se bode zopet vrnil, in vračal se bo, in vračati se kateri gospodj kakor Luckmann, Gutmannsthal, Faber Murnik potem poroča o prošnjah Britof in deželni zaklad sprejel hiralniške stroške za --J--~ ~ ~w "vrVU f «5 V ▼ HAiV^L*! AIO. Tlt^llll. »d V/ JL/U15 U Ol Ui ULI ^U^IUU ------------ mora vsako zasedanje! Cemu toraj toliko brezvspeš- dve revni. Najprej se premeni paragraf dotičnih po Dol Gosp da nega I Storite temu konec, ter sprejmite predlog manjšine. ročil Za predlog večine se oglasi baron Apfaltrern in deželnemu odboru potem pa se omenjeni prošnji v rešitev izročite omenja velikih zaslug, ki jih ima red usmiljenih sestrá Dr Pokluk noroča 0 zadevah ljubljanskega za človeštvo , in ki zlasti na Francoskem vživa veliko močvirja in omenja, da je upravni odsek našel to-le spoštovanje. On bi pritrđil predlogu manjšine, ko bi vedel, Da deželni odbor po sedanji postavi v močvir da bo gospodarstvo prišlo v roke zanesljivemu, skem odboru nima onega neposrednjega vpliva, kaiior ka izvedenemu možu. Nikakor pa ni zato , da bi prišlo v šen bi mu moral pristajati gledé na ona bremena roke zdravnikom. Ako je rekel g. dr. Bleiweis, da po- tera bodo pri teh delih zadela deželo strežba in režija ne greste skupaj, mora on reči zdravništvo in režija greste še manj skupaj. 1 da Dalj se zdaj, ko bodo posestniki močvirja imeli prevzeti za potrebno pokritev stroškov velika bremena > Za njim govori dr. Poklukar: Reč je silno važna ne sme več odlašati, iz priloge močvirske postave ka za naše gospodarstvo, lahka pa ni. Odsek je pretresal tera kaže in na drobno določuje ozemlje močvirsko * odpraviti one napake, katere so se v deželnem zboru rusi, Mazuři. Ker so zbrani bili iz tako različnih do- iiže konstatirale in one, katere je močvirski odbor po movin, ker so imeli različue običaje, različno dovtipnost svojem ogledovanji na licu mesta potrdil na podlagi (humor) in vsak svoje doživelosti (minulost), zato so po višin ozemlja po merjenji razvidnih v osušovalnem na- vzgledu drug druzega živeli tuji drug drugemu. Vsak črtu inženirja pl. Podhagskega. Da se kaže, da se bode morebiti bolj priporo- rem otoku. Sosed soseda na meji ni poznal , pohodil čalo. volitev močvirskih odborskih odbornikov omejiti ga nikoli ni, često je bilo, da še nikedar ni videl ga. posebe je žedel v svojem selu, kakor na kakem odljud vsaj tako na manjše skupine kmetijskih močvirskih Teh naselnikov život je gotovo bil samoten in žalostěn občin. da vsaka skupina oziroma občina voli samo svo- jeli so okrog sebe ozirati se še le, ko so uže del časa jega zastopnika. bili vsak na svoji naselbiui; dobivali so vésti o drugih, 4. Tudi o sklepčnosti močvirskega bi sprejeti v spremeujeno postavo jasueje določila pa take, po katerih bi se delovanje odborovo olajšalo. Upravni odsek tedaj predlaga: odbora kazalo njim podobnih prišlecih; njih zveze so bile tesne raz in mere srčne, ti novi naselniki so dohajali iz dalnjih po kraj Letno poročilo marg. št. 19—22 vzame se sel, to je bilo veselj Prave radosti in slovesnosti dnevi so bili to, kaka vést, přišel kak kedar je iz daljne domoviue doš še veče, kedar je z dóma pri na znanje jezdil kak sorodnik ali znanec nalašč zato , da je po Ďeželuemu odboru se nalaga, deželnemu zboru hodil izseljence. Na moč so o takih prilikah češtili in predložiti v prihodnjem zasedauji nov načrt močvirske zabavljali lmbljenega gosta, ponašali so se s tem X — mm • i A ^ • 4 m m m m m 'm * * * — ~ postave > opazke pri katerem se bode ozirati na predstoječe je okolica imela kaj posebne Vi \ v 1 * * 1 j tej zadevi govori >gosp. Dežm in nasvetuj , kar sè sadjem stepnih ba-štanov, *) sè zaporoškimi konji, z valaškimi hrti. prire-jali solove; vozili so se sosedom uže znanim a Deželnemu odboru se naroča, potrebno učiniti, da kar je bilo nad vse, grškega in moldavskega vina so o se napravijo v §. 13. močvirske postave zaukazani po- takih prilikah struge bile vse polně, tište čase je bila družni odbori." le kolikost kakovost teh vin mari vsakomu. Slišal Po konečni besedi gosp. poročevalca se sprejmo sem, kako je o neki priliki o razstanku rabil jim na predlogi upravnega odseka in dostavek Dežmana mesti kupice lovsk rog, vinom. ki so polnili ga z valaškim Gosp. De tel a potem poroča o znižanji cene soli in o vrejevanji domovinske pravice ter predlaga, da naj se vlada naprosi znižati ceno soli in sostaviti naćrt po- nojaru, ne bodem razsežno popisaval, dotaknem se le Kakovo je bilo moiih bratov gospodarstvo v Kras stave, ki vreduje domovinsko pravico. Gosp. Faber poroča o prošnjah več občin laškega, ribniškega in idrijskega okraja, da bi se vojaški novinci nabirali v vseh sodnijskih okrajih. Sklene se te prošnje izročiti vladi. (Konec prihodnjie.) tega kar je v z vezi s povestjo dalj Polj so tačas , Ta- obdelavali še jako priprosto in do cela malomarno. čas niso poznali ni te dandanes živoče navade, da bi bili rodovitili zemljo (ta nevednost, kaže podoba, seza v čase prvotnega ta), in da bili privoščili nekoliko ogretja na sol se bile prozračile. Pomagali so si tudi bi razoranim grudam to je » tega da bi Ob- Zabavne stvari. sevali so svežo zemljo, ki so jedva doteknili se je s plugom vselej pred setvo, a ne povlekli, pa vendar Polj rodilo popolnem. Moj oča ni hotel verovati ko amet v stepah. Poljski spisal Mikal Grabowski, přeložil L. G. Podgoriean. (Dalje.) Tudi skupne razmere so tù bile nenavadne, drugače od teh, izmed kakoršnih je přišel člověk. Če prav sploh v celi stepni Ukrajini ni bilo rodnih družin (Stammfa-milie), davnega bivalstva in nastopnega skupuega ded-nega živenja, uekakega života od nekedaj, kakor na Litvi, v Volinji, v Polesiji in celi Poljski, vendar je Smilanščina, to je, današnji Cehriaski in Cerkeski oko-lišči ste bili mnogokrajno še mlajši v omenjenem oziru. Po viših krajih je bilo posebno bivalstvo, staro uže nekoliko pokolenij ; v Humanščini so nekateri poznali drug drugega Potockim s Tulčiníckega in s Humanskega dvora: čim bliže Brdičeva in Polesija, temveč je bilo so pripovedali mu to moji bratje. Pohodil jih je nalašč jeseni; zazoamoval je njive, ki so bili vpričo njega obdělali jih; a ko je pomladi te njive videl zagrnjene v bohotno rast, veroval je svojim očém in dejal sinom, naj obdeluj zemlj > kakor znajo, da je prav k je kraj, tak o bi čaj Torej ker nisi te žavuo naučil se tako priprostoga poljeđelstva in ne težko zmagoval njegovih preteg. Vendar sta ta poljska bujnost in ta zemska darovitost imeli svoje neugodnosti. Člověk je veroval jima , zaupal se jima je popolnoma. Podpirali sta človeško udanost lenobi, vadili ljudi otroške neprevidnosti. Delo na polji, dasi je bilo tako lahko zdelo se je člověku še pretežavno, zato je iskal lažega mičnejšega dobitka. Mnogo ugodnejše je bilo čumaštvo, to je, kupčijstvo sè soljo, ki je bral jo po Krimskih * * jezerih. Res je to če člověk vès topli letni čas pre ostarelega znanja in zveze med rodbinami ; v Skvir- ščini, od kodar smo bili mi preselili se, tam je bilo živel na polji, v stepi, leno korakal poleg valov, ali spal na vozi, to je bila velika prijetnost ljudstvu, ki je več vekov bilo viklo, da je kočevalo nekoliko družin, ki so malo časa popřeje dobile posestvo in imé, to je bilo pravo bojarstvo (veljaštvo) po njih okrajih; v Škvirščini so torej bili in skupno bivali, pa tudi različno. viklo tovariškim razmeram. Vse to je še (Dalj prihodnjie.) Naši dopisi. Ounaja 19. dec. (Državni zbor.) Vse one po bilo množiti se bivalstvo stoprv, ko je bila sreča zibnila skušnje levičarjev zoper sedanjo vlado, o katerih sem popolnem neznano bilo v Smilanščini. nj ej je res Jablonovskim in Ljubomirskim. Posebni prodajalci smo uže govorili o njih, zbirali so tu plemstvo. 5 ki Ali v svojem zadnjem dopisu obširnej poročal j pustila je kupavali so vasi različniki: Poljaki, Rusi, Malorusi, a desnica še pred sklepom državnega zborovanja do izmed Poljakov Volinjci, Podoljci, Polesniki ? Belo * Baštan je prostor ) rastó dinje in druge buče končani rešitvi. Pa zakaj bi tega ne bila? Napad levičarjev bil je silovit, obrnjen je bil zoper najbolj občut-ljivo stran — zoper čast in poštenost sedanje vlade — in v prvi vrsti zoper poštenost trgovinskega ministra. Ako bi bil ta minister hotel odlašati s svojim opraviče-vanjem do konca prihodnjega meseca, bil bi podal s tem nasprotnikom vlade in državnozborske večine zeló nevarno orožje za več kot mesec dni, in po dosedanjih skušnjah bili bi oni ta čas bolj kot izdatno porabili v nepretrgano zlobno sumičenje sedanje vlade. Pa levičarji čutili so koj pri prvi obravnavi želez-niškega odseka o predlogu Neuwirthovem, da je bil napad osnovan prav na praznih in hudobnih kombinacijah, da bode vlada po dokončani obravnavi stala trdneje kot prej, oni (levičarji) pa, da bodo bogateji za eno ponesre-čeno poskušnjo, bogateji za eno novo blamažo. Uže v odseku prizadevali so si levičarji vprašanja razprave po moči zmešati izrekoma vprašanje zaradi podaljšanja postave krajnih železnic skupaj obravnavati s predlogom Neuwirthovem; pa večina odsekova je strogo ločila razpravo teh dveh vprašanj, in je predlagala zboru: a) postavo o krajnih železnicah podaljšati nespre-menjeno ; b) oziroma predloga Neuwirthovega pa edino predlagati , naj vlada prevdarja, jeli bi ne kazalo, drugi tir železnice iz Tulna do Dunaja napraviti na državne stroške. Levičarji stavili so Neuwirthov: predlog v prvo vrsto in so trdili, da je vlada s podeljenjem koncesije „Lán-derbanki" za zgradbo železnice Ulm-Krems, pa druzega tira iz Ulma na Dunaj prekoračila podeljeno ji poobla-stilo, in zato se tudi postava o krajnih železnicah ne sme podaljšati nespremenjena, ampak le s pogoji, da se v postavi izvzamejo vse železnice: 1. katere vežejo dve drugi progi glavnih železnic, 2. one, katere imajo tudi poglavitno služiti tranzit-nemu prometu, in 3. konečno one, katere bi kot paralelne železnice bile konkurenčne proge uže obstoječih železnic. Tako osnovani prišli so predlogi iz železniškega odseka pred državni zbor in so se v njej obravnavali minulo sredo šest celih ur — skoraj vso sejo. Poročevalec večine odsekove Hladnik ni imel ravno težavnega stališča, ker dvornisvetovalec Witek, minister Pino, dr. Ri eg er ovrgli so uže pred njim temeljito vse predloge in ugovore manjine, za katero so se potezali dr. Herbst, Richter, Neuwirth, Steudl, Rus. Pred začetkom razprave pa je skušal še Hiumecky dokazati osko zvezo obeh predmetov in kako je odvisna rešitev postave o krajnih železnicah od rešitve predloga Neuwirthovega, in zato je predlagal, naj dnevni red v toliko spremeni, da se obravnava predlog Neuwirthov prej in potem še le postava zarad krajnih železnic. Večina mu na to ni odgovorila druzega kot to, da je predlog pri glasovanji zavrgla, in obravnava je pokazala, kako prav je to bilo, ker razprava prvega vprašanja trajala jo nad štiri ure, s sprejeto postavo rešena je bila uže tudi osoda Neuwirthovega predloga, o katerem se je po tem razpravljalo pred utrujeno zbornico brez posebne pozornosti. Glavno besedo pri obeh predmetih imel je minister Pino, ker so zoper njegovo osebo létala vsa očitanja, vse sumičenje in natolcevanje. ^pdgovoril je na vse in ovrgel vse in pokazal se v resnici kot mož, kateremu vest ničesar ne očita : živa pohvala desnice spremljala je njegov govor. Dvorni svetovalec Witek dokazal je v obširnem govoru ničevost predlogov manjšine. Proti prvem predlogu sklicaval se je na večino obstoječih krajnih železnic, ki ravno tudi vežejo proge večih železnic in tako služijo krajnim po- třebám in vezanima železnicama. Dokazal je dalje ne-spamet druzega pogoja, da krajna železnica ne sme služiti ;;tudi poglavito" tranzitnemu prometu (to je, prometu, ki gre iz tujine v tujino, samo prek naše države) ; statistika kaže, da imajo izmed obstoječih železnic naših one, ki ga imajo največ samo 17°/0 transitnega prometa, po besedah predloga manjšine, pa bi se moralo misliti, da ga ona železnica, ki bi smela spadati med krajne, ne smela imeti nad 50%. Oemu tedaj taka izjema? in dalje, kedo more vrsto prometa na tanko presoditi pri železnici, katere še ni? Najbolj nespameten pa je tretji pogoj, posebno zato, ker je uže v splošni železniški postavi izključeno pri-voljenje konkurenčne paralelne železnice. Tudi vlada se drži strogo tega načela, in v koncesiji dani „Lander-banki" ni dala take koncesije, temveč je banko le zavezala, da je dolžna, ako vlada to zahteva z goto-vimi pogoji zgraditi drug tir proge Tuln-Dunaj. — Ugovori Herbstovi, Richterjevi, Neuwirthovi in Rusovi bili so v resnici sami otrobje — nesrečne fraze. Zato pa je bil tudi konec te vojske v resnici, velika zmaga ministra Pino ta, in prav sramoten propad Herbst-Neuwirthove, za firmo Rothschild goreče stranke. Levičarji so si za božične praznike prav slabo postlali. Iz Siške. ( Vábilo k občnemu zboru tukajšnje čitalnice) v petek (praznik) dné 26. t. m. popoludne ob pol 3. uri. Sporeći: 1. Pozdrav prvomestnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo knjižničarja. 5. Volitev odbora: a) prvomestnika, b) blagajnika, c) 6 odbornikov. 6. Posamezni predlogi. — ( Vabilo na pevski večer s tombolo) v nedeljo dné 28. t. m. pri Vodniku v Spodnji Šiški. — Začetek ob 6. uri zvečer. — Častiti člani društva se najuljudneje vabijo k obilni udeležbi omenjenega zborovanja dné 26. in pevskega večera dné 28. t. m. Odbor šišenske čitalnice. Iz Ljubljane. (Slovenski državni poslanci) vrnili so se k praznikom zopet domů. Zborovanje prične se zopet dne 20. januarija prih. leta in ima trajati bajé do vé-like noči. Potem imajo se vršiti nemudoma nove volitve, po dokončanih volitvah pa sklicati se deželni zbori in nekako meseca septembra nov državni zbor. Tako se je čulo govoriti v državno-zborskih krogih. Dokonč-nega sklepa zdaj se ve da še ni. — Slovenski poslanci dogotovili so svoje dogovore glede najnujniših naših narodnih zadev in tudi način postopanja. Poroča se nam, da so bili vsi poslanci — zastopniki Slovencev — pri teh vprašanjih v popolnern soglasji, zagotovljena je tudi podpora vsega kluba desnega središča, in ker se zahteve opirajo večinoma na sklepe državnega zbora, zagotovljena je s tem uže tudi podpora državnozborske večine. Po vsem tem soditi, ne dvomimo, da bodo naši poslanci svojo dolžnost storili, ali jo bode pa storila tudi vlada, izrekoma oni minister, kateremu se po našem mnenji za polovico preveč slave preveva po nekaterih naših listih, to bode pokazala příhodnost. Po dosedanjih skušnjah varovali se bodemo prevelikih nad. Gledé gospodarskih vprašanj, zadevajočih Kranjsko, storili so naši poslanci uže vse, kar je bilo po sedanjih razmerah sploh mogoče. — ( V državnem proračunu za leto 1885) nahaja se zavrejenjeSave od črnuškega mosta do Lazov za izredne potrebščine svota 50.000 gold., za prela-ganje državne ceste čez Gorjance pa od proraču-nane skupne potrebščine 29.000 gold., za letos svota 15.000 gold. — (Gospod deželni predsednik baron Winkler) vrnil se je z Dunaja v ponedeljek jutro. (Gospod Anton grof Barbo), edini sin pokojnega več simpatij, da začne za njen boljši prospeh potezati našega poslanca blagega gospoda grofa Barbota, postal se. Cim večji odziv najde med slovenskim prebival je s dnem novembra meseca častnik v reservi pri stvom, s tem večjim veseljem gre odbor tudi na delo. konjikih. Nikoli pa ne bodo njegovi nasveti in ukrepi ter sploh Umrla je princesinja Elizabeta Windisch-Gràz), njegovo delovanje plodonosno, ako bo osamljen in se najmlajša hči kneza Hugona Windisch-Gràza, na Dunaji mu bo od strani občinstva kazala nebrižnost za društvo dne 21. t. m. vsled srčne napake v starosti 8 let. Truplo samo. pokojnice prepeljalo se bode v lastno rakev na kneževi grajščini na Notranjskem. (Nova pošta na Dobrovi) pri Ljubljani odpre se januarijem, novega leta dan. (Vreme) dalo nam je v ljubljanski bližini novo £Ímo, sneg je začel iti uže v četrtek, v soboto ponoči, s Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. delovanji državnega zbora po v nedeljo, ponedeljek in ponedeljek jutro pa je sněžilo roča obširno naš dunajski dopis, tukaj dostavljamo edino to , da je dne 19. t. m. tudi gosposka zbornica rešila skoraj brez pretrganja in naletelo se je snega do ko lena. ponedeljek popoludne pa je deževaio skoraj v vse nujne predmete in da jevbilo potem zborovanje od- pozno noč, tako, da pota niso ne za kola ne za sani. (Imenik odvetnikov in notarjev.) C. kr. ministerstvo za pravosodje bode meseca januarija 1885. leta iz- loženo do 20. januar ja. Se bolj pa kot za državni dalo imenik odvetnikov (advokatov) in c. k. notarjev v kraljevinah in deželah v državnem zboru zastopanih. . dvorna in državna liskama To knjigo bo založila c. na Dunaji) zbor zanimal se je ves svet za zadnje dogodbe pri dunajskih bankah. Prej minuli teden zasledilo se je pri dunajském „Giro- in Cassa-Verein", da je Bal dey, načelnik enega oddelka, izneveril polagoma 166.000 gold, in so ga dejali v zapor, njegov svak in souradnik Lukas I. Singerstrasse 26). Dobila se pa bo po pa se je te dni ustřelil zarad onih dogodeb. Še bolj 60 kr. v tej tiskarni ali pa potom knjigotrštva. (Glavni odbor c. k. kmetijske družbe kranjske) je sprejel za vrtnarja za vrt kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani J. Urbančiča, bivšega učenca in vincarja slapské šole. (Volitve v trgovinsko zbornico.) Obrok za ugovore zoper volilske imenike pretekel je z dnem 20. t. m. Po rešitvi ugovorov bode volilna komisija izkaznice in glasovnice z razpisom volitve razposlala obrtnim oblast-vom prve stopinje (to je, okrajnim glavarstvom oziroma mestnemu magistratu), katere bodo potem v mestih neposredno, na deželi pa po županih izkaznice in glasovnice vročevali volilcem. — Opozorujemo še zdaj narodnjake, naj ne prezirajo važnosti teh volitev. (Kranjska eskomptna banka) ustavila je včeraj svoje plačevanje, kakor piše uradna „Laib. Zeitung". Vzrok falimenta so zveza te banke s Tschinkelnom in grozovita novica pa je razburila dunajské in vnanje de narne kroge v četrtek, petek in soboto zadnjega tedua. četrtek dopoludne čula se je namreč na borsi novica, da je niže-avstrijske eskompte banke vodjev namestnik Luka Jauner zginil in ž njim več milijonov banRi-nega denarja, govorilo se je, da bi se bil ustřelil. Vsled te dogodbe bil je ekompter one banke K uf 1er dejan v zapor. — Pregledovale so se bankine blagajnice do . ure zvečer in pokazalo se je, da se pogreša dě- do narja dva milijona in 59.000 gold., in na sumu so imeli Jaunerja, da je s tem denarjem pobegnil daleč nekam, govorilo se je o Kitajskem. Trdilo se je, da so bile dne 18. novembra, tedaj pred mesecem vse blagajnice v redu. — Pa v potek se je zvedelo , da se je Jauner v Kirlingu poleg Dunaja ustřelil. Pri njem našli so go to vine samo 24 gold. 21 kr. in listek , v katerem trdi da ga je zapeljal Kufler. 9 Kuflerjem. Nasledke te nesreče čutila bo gotovo tudi Ljubljana in trgovski krogi naše domovine. (Matičarjem in prijateljem Matice na znanje.) Ker se je ta banka prište vala najboljšim, iznenadjen je bil ves svet po teh do-godbah, ljudstvo je vrelo po svoje vloge in prvi dan se je izplačalo krog 4 milijonov. Ker se je pa banka dobro založila z gotovino > za Takoj po božičnih praznikih příčno se razpošiljati dru- prvi dan imela je neki pripravljenost 10 milijonov, in štvene knjige za leto 1884. Udje dobè, kot je večini je plačevala tudi ne odpovedane nakaznice, pomirilo se je ljudstvo in marsikedo je zopet vložil, kar je ravno- u za kar přejel izplačanega. že znano, troje knjig, namreč: „Letopis „Crtice čeve zapiske" II. del. Ljubljanski udje dobivali bodo verein knjige v prvih dneh v matičini pisarni, vsak dan od 11. banki prizadel škode 80.000 gold. 1884., duševnega žitka štajerskih Slovencev" in ;;Lov- vodju 7? Giro a Lukas-u, ki se je usmrtil, se čuje. da in Cassa-je svoji do 12. ure. Kdor bi pa ne utegnil priti po nje ? dobi jih potem v prvih dneh januvarja na stanovanje poslane. Ob jednem z oddajo knjig letošnjega leta se bo, kakor se godi to pri družbi sv. iVîohora, pobirala od društve- Hrvatska. Deželni zbor sklican je za 29. dan m. ? ban razgovarjal se je za to te dni z ogerskimi ministri. Zborovanja vdeležila se bode tudi neod visna (Strosmajerjeva) stranka, vkljub svoji izjavi pri izstopu svojem, ko so bili izključeni Starčevičani. Nemška. — V Lipsiji obsojeni so bili oni anar- plačujočih (in le na te se more Matica ozirati) društve- histi, ki so pripravljali napad na nemškega cesarja pri nikov in določiti, po koliko iztisov naj se posameznih slovesnem odkritji nemškega narodnega spominka v Nie- nikov tudi udnina za prihodnje leto, da bo odboru slednjič možno, vzdržavati red v izdavanji knjig. Le na ta način je mogoče o pravém času zvedeti pravo število knjig tiska. tem bo ustreženo oběma: društvenikom, derwaldu ob reki Reni da pridejo poprej do svojih knjig, odboru pa, da ima leženi na večletno ječo. večinoma k smrti, manj vde Zatoženci obstáli so pri manj truda in sitnosti. Pri tej priliki se slovensko ob- prave za napad, pa vsak je trdil, da je priprave umora činstvo opozarja tudi na bogato matičino književno zalogo, tako vršil, da je napad spodletel --- - -- ^v^v^v, uujiuv.uv obstoječo iz društvenih knjig pretečenih let, katerim se ■î A 1711 nn O nn n rrn n f n a ryní Aíi 1 n rv a« aV\»i a k» r% O r\ a w-v n«^ i 1 ■» CC Knez Bismark vživa zarad državnega zbora uže je kupná cena znatno znižala, posebno na „Spomenik najlepšo v slovenskem jeziku tiskano knjigo, kojega svoje grenke ure, v narodno-liberalnih vladinih kro gih in sicer prizadevajo Bismarku izreči za vodstvo liUjAV^uv ? OlU T vuoavui 'JlCJ ? XYV/J^gCt j 1U JJ 1 LUCLVJLVJ Y Cilj VJ UiCJmU/l 1JUL VJVJJL 6iUJ l vUOu ▼ hrani Matica še do 500 izvodov in kojemu se je kup- vnanje politike zaupanje in mu celó na razpolaganje pa nina tudi znižala. Sploh bi bilo želeti, da se slovensko dati ono svoto, katero mu je odbil državni zbor občinstvo že skoro znebi predsodkov, koje ima do Ma- vendar se govori, da jo bo Bismark za nekaj časa po tice > da odloži svojo mlačnost ? da pokaže nekoliko bral na Laško. Angleška. — V Winclsoru pogorel je en oddelek kolodvora z različnim blagom popotnikov. Mislilo se je, da so požar napravili fenisti ali anarhisti. Egipt. — Pomoč, katera je na poti proti Har- tumu, pomika se naprej zeló počasi. Zdaj trdijo, da pred sredo meseea marca ne bodo prišli do generala Gordona, ali bo pa temu mogoče tako dolgo se braniti proti Mahdiju, je drugo vprašanje. Zitna cena v Ljubljani 20. decembra 1884. Hektoliter : pšenice domače 6 gold. 34 kr. — banaske 7 gold. 24 kr. — turšice 5 gold. 40 kr. — soršice 6 gold. 30 kr. — rži 5 gold 4 kr. — ječmena 4 gold. 71 kr. — prosa 5 gold. 53 kr. — ajde 4 gold. 39 kr. — ovsa 3 gold, 9 kr. — Krompir 2 gold. 86 kr. 100 kilogramov. Vabilo na naročbo „Novic" za leto 1885. Z novim letom nastopijo „Novice" svoje 43. leto, pricnejo 43. svoj tečaj. Starejim svojim bralcem in naročnikom ni tedaj treba popisavati preteklosti, dolge in castne preteklosti ..Novic", v katerih je najbolje shranjena in opisana zgodovina slovstva, gospodarstva in politicno-narodnega prevoda slovenskega naroda. Po dolgoletnih in hudih borbah, katerih so se vdeležili najboljši možje našega naroda, přispěli smo do ugodnejših razmer: slovstvo naše lepo napreduje, v šolah in v javnem življenji dobiva slovenšcina — akoravno ne brez novih borb — bolj in bolj svojo castno pravico, v javnih zastopih cutijo se zastopniki Slovencev in postopajo kot zastopniki ene narodne celote, in vnanji svet spo-znava nas bolj in bolj, da hocemo priznajoci narodne pravice druzih, odločno tudi za-se vse pogoje narodnega obstanka. Da se nam pa naše narodne pravice tudi po vsem — in gledé vseh Slovencev — vresnicijo, v to potrebujemo za politične borbe tudi zaveznikov, s katerimi skupno postopamo po skupnem programu. Take zaveznike imamo sedaj v sorodnih narodih naše države, pa pomenljivo in mogočno število zaveznikov nahajamo danes uže v pravicoljubnih krogih nemškega in deloma tudi la-škega naroda. Število teh zaveznikov obraniti in pomnožiti si, to je naloga naše politike bližnje prihod-nosti, in to na podlagi zveze, katera zagotovlja „vsakemu svoje". — Ako bodemo po tej poti odločno — pa ne preziraje razmer vsacega slučaja — in složno med seboj in s svojimi zavezniki po-stopali, gotovo dosežemo tako najhitreje in najbolj gotovo vse, kar od začetka naših političnih borb tirjamo brez prenehanja. Pri vseh teh političnih vprašanjih pa ne smemo nikdar pozabiti gospodar skega napredka našega naroda: Kmetijstvo, obrtnija in trgovina med Slovenci ne sme vec zastajati memo druzih narodov, da se to ne zgodi, skrbeti nam je, da se naš narod poducuje in izucuje v vseh strokah gospodarstva, in za. to skrbeti, štele si bodo „Novice" tudi v prihodnje. V tem ponovili smo na kratko načela, katerih so se in se bodo tudi v prihodnje držale „Novice" v popolni zavesti svete svoje dolžnosti: po vseh svojih m océh delati in skrbeti za vsestranski blagor in napredek Slovencev. Y ta namen prinašale bodo „Novice" vsakovrstnih izvirnih gospodarskih, poduenih in zabavnih spisov, dopisov, domaćih novic in pa novicarja kakor do sedaj, da se „Novice" pri vseh svojih spisih edino le ozirajo na svoja načela, na cast in blagor našega naroda, to jim ni treba ponavljati. — Z zdraženími mocini, kakor do sedaj, hocemo se truditi tudi vprihodnje, in zato štejemo si v najprvo dolžnost, najgorkejo zahvalo izreci vsem svojim sodelovalcem in sploh podpornikom; prosimo jih pa vse tudi enake prijazne podpore za prihodnje leto. ; Narocnina „Novicam" ostane stara in veljajo z „Oglasnikom" vred: po pošti prejemane za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četrt leta 1 gld. 30 kr., » » ■ f!' i .............■ ■ i ■ i ili ■ i ■ ■ ■ i ■ ■ n i , , ■ , i ■ i i ■■ v liskat ni „ ,, „ ,, 4 ,, ,, za ,, ,, 2 ,, ,, za ,, ., 1 ,, — ,, Udje c. k. kmetijske družbe dobivajo „Novice" na leto za en gold, ceneje. Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr, na leto vec. Narocnina naj se po najcenejši poti poštarskih nakaznic pošilja pod naslovom Blaznikove tiskárně y Ljubljani. Vredništvo in opravništvo „Novic". Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasleđniki v Ljubljani.