poitalna plaCana v goiavlni Cetfo 49 • &tor, ki je bil na lelu pri graščini, mu ukazal, ,la mora na volišče lil (01 zmerjal z izdajalcem države. Povedal mu je da nun pravico aretirati ga in da bodo jirišli Italijani, ki ga bodo prvega odjicljali. Zagrozil mu ie luih, da bo zgubil službo pri graščini. Isli dan ie orozmski slražmojster iz Turjaka Pavšič surovo zahteval od nekega lovca, da mora kol javni zaprise-zenec, ki ima lovsko pravico, voliti, da ie lo nie-gova dolžnost. Po celi občini jc šel glas: Kdor ne bo sel volit, ne bo smel več pri graščini delati ne bo -mel z živino na sejem, bo prišel ob državno sluzim, ne bo dobil pokojnine. Dne 7. novembra, dan pred volitvami so prišli orožniki z. nasajenimi bajoneti v žiinniisk« |>U»ri>« v Ribnici, ko je dekan Skubir Anion ravno prišel 0(1 sv maše in mu napovedali aretacijo in hišno preiskavo. Za priče so pripeljali mesarja Križma-na in krojača Antona Jerasa. Pri preiskavi so dobili en letak dr. Korošca. Dekana niso jiustili niti zajtrkovati. ampak so ga aretirali kar v duliovski uradni obleki, talarju in biretu ler ga peljali v spremstvu treh orožnikov skozi trg na orozm s k o postajo. Od tam sla ga gnala dva orožnika v Kočevje h glavarju Plntzcrju. kjer je bil kratkomalo kaznovan na 500 Din. Videli je bilo pravo veselje nad tem mučenjem in poniževanjem duhovnika, ker je že prejšnji dan orožnik s |K)smeliom nekomu izjavil: -Jutri bomo |>a aretirali vašega pa-stirja.« V Sorlralnri je dal glavar Plaizer aretirali rajnega župnika duh. svetnika Franceta Travna iu kaplana Ivana Jenkota, kateremu orožnik ni pustil niti, dn bi šel bolnika previdit I.e kiiphmovi odločnosti, ko je izjavil, da gre k bolniku, četudi ga ustreli, se je posrečilo, da je mogel v naglici pre-videti bolnika. Poleg teh dveh so lam aretirali še cerkvenika in poslovodjo zadruge ter vse od|ieljali v Kočevje, kjer je Platzer kaznoval župnika na »*) Din, ostale Iri pa po 200 Din. Na (iori pri Stulrašifi so aretirali župnika Ivana Habjana, ga islotako jieljali z orožniškini spremstvom v Kočevje, kjer ga je Plaizer kaznoval na 500 Din, ne da bi župniku jiovedal, zakaj je kaznovan. Na Rnliu pri Velikih Laščah so aretirali bolnega župnika Tomaža Zahukovca. ko se je ravno pripravil za sv. mašo. Niso mu |iustili maševati. ampak so ga kar v duhovski obleki, talarju, odvedli na postajo v Velike Lašče, kjer je moral zmrzovati 5 četrt ure, dokler ga niso odvedli v Kočevje, kjer ga je Plaizer kaznoval za 360 Din. Župniji Zabukovec je že mrtev! — Vso omenjeno družim, jiet duhovnikov iu dva Injika, je spremljalo 8 orožnikov kol največje zločince skozi celo mesto Kočevje do sreskega načelslva. V Dolenji vasi pri Ribnici jc bil aretiran fia-rol Hribar in poslovodja Karol lic, v Strugah j>a poslovodja Nose. V Kočevju je dni okrajni glavar Plaizer j>ri-vesti v svoj urad sodnega starešino Matijo Lovren-čiča in kaplana Kliidena, ker sta zbirala v imenu Vincencijeve družbe prispevke za reveže in rudarske stradajoče otroke. Nabrana darila je glavar korifiecir.il pod predlvezo, da sta razburjala ljudi. Oh času volilnega shoda kandidata Puclja v Dobrem polju je bil jx> naročilu glavarja aretiran Jožef Strnad, |>oscstiiik in Podgorice in naslednji dan sla ga dva orožnika odvedla na sresko načel-sivo, kjer je bil kaznovan z 500 Din globe in kjer eo mu tudi zaprelili, da bo šel takoj v ječo. kakor hitro bo napravil kak korak od doma. da se mu bo odvzela olicirska sarža, da bo izgnan iz okraja in da bo Kmetijsko društvo, katerega načelnik je Strnad, zgubilo vse koncesije. Istočasno kol Strnad je bil odveden na sresko nučelstvo tu
  • ovednl. da je kočevski glavar naročil takojšnjo aretacijo, kakor hitro se pokaže ua Ortncku. Na dan volitev so morali železniški uslužbenci i/. Orlneka nesti v vsako hišo lisle-falzifikate dr. Korošca * pozivom, dn morajo vsi na volišče. V nedeljo |io|H)ldiie je v VI. Poljanah tolj)a iz Hib. uice in Sodražlce, kakih 20 članov, vrgla bombo in oddala revolverske strele. Dva orožniku iz Vel. Lašč sla že |m volitvah dolžila nekega fanta, da je razdeljeval Koroščeve lelnke in sla mu povedala, da ne bo dobil službe, za katero j>rosi, ker je protidržaveu element in sta tudi očitala, da so glave Katoliške akcije proti, dižavtie. Sicer pa sla se izjavila, da iščeta razloge, kako hi velikolaškega kaplana spravila iz šole in sla fanlu očitala, da vedno lazi okrog farovža. Grožnje Kandidat Pucelj je na (lan volilev silil na vi. I išče volflca z besedami: Ali se ne zavedate, ila imate dva sinova v državni službi, ki lahko zaradi tega izgubila službo.« Nekemu orožniku pa je n-grozil. da bo odpuščen iz službe, če ue gresta tirat in oče na volišče. Živimizdravnik Hliliar iz Kočevju je j>ri pre-movauju živine in na sejmu v Velikih Laščah II. novembra na javnem shodu '23. oktobra grozil, • ta 11« bodo mogli pri državnih naknpih prodati pomenskih bikov in telic. ako ne gredo volit. Kn je prišel k iiosestniku zdravit IriIiio živino, je rekel: (v boste šli volit, bo zastonj, fe ne, lioste morali plačati.* Živiiiozdravnlk Šli bar, orožniki in finan- ; carji iz Velikih I,ašč so neprestan govorili, da so vsi protidržavni elementi, ki 11« g edo 8. novembra volil. ttudnijska uradnika Kogej iu Hočevar slu 1 uradnih lokalih in po uradnih (Kislih došlim strankam zabicevnla. da se morajo volitve udeležili ler sta nesramno udrihala zlasti |>o dr. Korošcu. Zlasti nasilen agitator je bil živinozdravnik Šlibar od okrajnega glavarstva v Kočevju in je grozil: »Kdor ne bo šel volil, bo zapisan pri glavarstvu, sodniji in vseh oblastih in ne bo mogel nikjer dobili pravice.« Olavar Platzer je izjavil, da ne bo dal nikomur potnega lista za krošiijarjenje. ako ne gre volil, kar jr seveda ogrožalo naravnost obstoj slatina« tamkajšnjih družin. Grožnjo je pozneje ludi izvajal. Upravnik veleposestvu kneza Auerspcrga je dal objavili, da ne bo dobil nihče več vožnje, kdor ne gre volil. Veleposestnik Rmlež iz Ribnice, lesno |K>djel-je Lovšin Jože iz Cioriče vasi in drugi so objavili, da ne bodo dali zaslužka tistim, ki ne gredo na volišče. Nekaj dni pred volitvami je volilni odbor v Dobrepoljalt |iostavil po vaseh straže, ki so bile oborožene in ki so imele nalog onemogočiti vaako prolivolilno agitacijo in so z vsemi mogočimi dopustnimi iu nedopustnimi sredstvi agitirali Mi litve. Predvsem so grozili ljudem z zasedbo Italije iov, nadalje, da bodo dolgovi tistih, ki gredo volil, odpuščeni in da listi, ki ne gredo na volišče, ne bodo mogli izterjati svojih prihrankov in sjilob ne bodo mogli v nobeni stvari iskati pred sodiščem pravice in da se jim bo odvzelo tudi obrtne liste. V lako volilno agitacijo so bili predvsem vpreženi Sokoli in člani gasilnih društev. Žujiaii občine Luiarje. Franc Andolšek. je n» dan volitev poslal nekega moža v Gornje Kališ« z naročilom, naj zagrozi volilcem, da izgubijo vse, kur imajo od agrarne reforme, če ne gredo n« volišče. Obenem jim je obljubil, da dobi vsak, m gre volil, skodelico ruma v Malih Laščah, občina Turjak, je neki gostilničar obljubljal vsakemu, ki gre 11.1 volišče, P01 Ilir« vina in šes| cigaret. Drugi agitatorji sn obljtt- Naš g. ban o banovinskem proračunu Ban dr. Natlačen je izjavil: »Proračun dravske banovine je bil odobren z odlokom ministra financ z dne 30. marcu t. 1. Kakor znano je razpravljal o toni proračunu banski svet na svojih sejah v času od 17. do 22. febr. t. 1. Banska uprava je predložila finančnemu ministru proračun bistveno one vsebine, kakor je bil predmet razprav banskega sveta. Finančni minister je proračun odobril, kar se tiče dohodkov in izdatkov, v oni višini, kakor mu je bil od banske uprave predložen. Dohodki in izdatki proračuna izkazujejo skupno 127,019.313 din. V primeri s proračunom leta 1935-36 je novi proračun za 7,723.278 dinarjev višji. Ta povišek odpade predvsem na kmetijski, tehnični, prosvetni oddelek, na odelek za socialno politiko in narodno zdravje in finančni oddelek. Kmetijski oddelek dobi v novem proračunu v primeri s proračunom za preteklo leto 15,161.568 din, to je poviška 761.383 din. Tehnični oddelek izkazuje izdatkov 38,003.567 dinarjev in so ti izdatki v primeri s pret. Naš vtadika dr, Or. Rožnian blagoslavlja te bovali celo 1000 Din. Na dan volitev so prišli v vas z avtom in so jih s silo spravili na avto ter odpeljali na volišče. Bil je tak pritisk, da so nekateri volilci zbežali v gozd, da so ušli tej sili. Veli-kolaški župan in cestni načelnik Ivan Hočevar je vzel nekemu posestniku pravico voziti gramoz, katerega je pri javili dražbi izlicitiral, ker ni šel na volišče. Ker je dotični posestnik energično zahteval od župana pismeno rešitev, na podlagi katere bi lahko tožil, je župan kasneje opustil svojo namero. Občinski sluga v Skrilju — Mozelj je raznašal pisma nosilca liste Zivkoviča. Nemci so ga učili takole: »Nemcem vsili pismo, če ga ne bodo hoteli vzeti, Slovencem nič ne sili, ampak pojdi dalje, mi jih bomo pa potem naznanili.« Veterinar ftlibar je na shodu v Sodražici go-voril: »Gorje mu, kdor bi se na sreskeni načelstvu pokazal in bi zahteval krošnjarske pravice, jia ne tu šel volit.? Nemci so pred volitvami govorili: »V občini lusino Nemci več manjšina, manjšina so Slovenci, Komanda pripada sedaj nam.« Na dan voiilev je večji dol dneva igral jioleg volišča gramofon neni-»ke nacionalne pesmi. Občina Skrili je dobila od "reškega načelnika Kočevju nalog, da sestavi seznam onih, ki niso šli volit proračunskim letom zvišani za 1,161.902 din. Oddelek za socialno politiko in narodno zdravje dobi znesek 41,828.381 din. Povišek v primeri s preteklim letom znaša za ta oddelek 2,860.762 d in. Izdatki prosvetnega oddelka so določeni na 7,953.410 din in znaša povišek 319.681 din. Kar se tiče višine dohodkov, je bil proračun v finančnem ministrstvu v nekaterih točkah izpremenjen. Tako se je zlasti znižala banovinska doklada na državne neposredne davke od predlaganih 53% na 50%. Črtane so nekatere trošarine, in sicer na ocetno kislino, na riž, kavo, čaj, kakao in na kalcijev karbid. Finančni minister tudi ni odobril davščine na vodne sile, katere donos je bil v predlogu banske uprave proračunan. Izpadel je tndi od banske uprave predviden državni dodatek v znesku 2,700.000 din. Dohodki, ki na ta način izpadejo iz proračunskega predloga, pa se bodo krili: dravska banovina prejme iz skupnega fonda, v katerega se bodo stekale trošarine na ocetno kislino, kavo, riž, čaj. kakao itd., ki jih l>o od- meljni kamen za novo cerkev na Kodeljevem. Na dan volitev je župan Hiinignam Jože v Dolenji vasi dal razglasiti pred cerkvijo: . Kdor ne gre volit, bo trpel težke posledice. Zagovarjati se Im) moral pred oblastvom.« .Šolski otroci so dobili v šoli Barletove letake in so jih morali raznašati. V Fari pri Kosteiu so orožniki pobrali lovske puške nekaterim nevolilcem, dast imajo pravico za nošnjo orožja. V Fari pri Kosteiu so izvajali nasilja prec-vsem državni nameščenci. Oiozili so s povečanjem davka,' z izgubo obrtne koncesije, z odrekanjem potnega lista, /. zaporom itd. vsem onim. ki ne bi šli na volišče. Volilna komisija je iz volilnega lokala hodila iskat po hišah volilce Orožniki so grozili z aretacijo vsakomur, kdor bi izjavljal, da so volitve svobodne. Na orožniški postaji so imeli zapita ljudi, o katerih so vedeli, da so za volilno abstinenco. Naj gre sedaj g. Pucelj vprašat n. pr. v Ribnico, kjer so njegovi pristaši v nedeljo žalostno pogoreli pri občinskih volitvah, ali je kdo grozil »opozicijonalcem z revolverji, pendreki. kaznimi in žandarji 0|1m ja rcgfstr. pod S. Šl (753 od 17. XII. 1935. slej pobirala država sama v ta namen, da iz njih dodeli banovinam, znesek 5,800.000 din. Bazen tega bo dravska banovina prejela iz državnega fonda, v katerega se bo stekal povišani poslovni davek, znesek 2,900.000 diu. Zneski, ki jih bo dravska banovina prejela iz skupnih trošarin in iz poviška poslovnega davka, to je z zneskom 8,700.000 din, so kriti vsi oni dohodki, ki so bili predvideni v predlogu proračuna in ki so, kakor sem že omenil, odpadli. Tako izkazuje odobreni proračun natančno isti znesek, kakor je bil določen v proračunskem predlogu samem.< Ženska republik® Iz ameriškega San Francisca je nedavno odplula ladja, ki je vozila 200 žensk na ko-iaIni otok Panano v Havajskem otočju. Ženske so bile kupile ta otok za mal denar z namenom, da na njem ustanovijo republiko srečnih žensk. V to deželo ne I o smela stopiti nobena moška noga. Med ženskami je celo več dani iz odličnih družin. Ko se bodo srečnega otoka naveličale, bomo o njih spet poročali Taka-le bo nova cerkev *v. Terezike na Kode ljeveu: uri Ljubljani, ki jo že grade. y KAJ JE NOVEGA ^^ ^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ...........II niMUM—ni—rainr— —— ""-1™1 Hude demonstracije v Zagrebu l>eia 1931 jo bil pred okrožnim sodiščem v Zagrebu trgovec Sljepan Javor iz Zagreba po čl. 1. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi obsojen na 20 let robije. Stol se-dmorire v Zagrebu je to obsodbo potrdil. Dne 20. marca 1936 je bil ta obsojenec na ukaz kraljevih namestnikov porniloščen in mu je bila kazen zmanjšana na 7 let robije. Po obsodbi so kaznjenca odpeljali v Lepoglavo, potem pa v kaznilnico v Sremsko Mitrovico. Dne 5. decembra ga je uprava zavoda radi potrebne operacije na kili poslala v banovin-sko bolnišnico v Sremski Mitrovici. Po prestani operaciji je bil oddan nazaj v kaznilnico. Radi operacije it) radi visoke starosti (59 let), je Javor precej oslabel. Dne 29. marca letošnjega leta je bil sprejet v kaznilniško bolnišnico ladi vnetja pljuč, kjei je dne 27. marca umri V času te bolezni ga je večkrat pregledal zdravnik dr. Relošovič, specialist za notranje bolezni iz Zagreba, toda Javorje- vo zdravje je bilo že preveč omajano, zdravniška pomoč mu ni mogla rešiti življenja. Tako je vsled obsodbe iz leta 1931 uinrf v kaznilnici oče štirih otrok. Njegovo truplo so prepeljali v Zagreb. Ob pogrebu pa so se dogodile demonstracije, i ki so zopet zahtevale smrtne žrtve, ki pa ni-I majo s političnimi organizacijami in nameni j hrvatskega naroda nobene zveze, ampak so j povzročene od tistih komunistov, ki vsako zbi-! ranje množic izrabijo za svoje prikrite poli-! lične cilje. Policija je hotela izgrednike. ki se, j kakor se jo izkazalo, ne marajo pokoriti niti 1 političnemu vodstvu Hrvatov, niti oblastem, ampak samo svojemu neodgovornemu vodstvu, razgrniti. Množica je i ».ropa I a ver trgovin, tudi z življenjskimi potrebščinami. V spopadu je bilo 38 oseb ranjenih — od katerih je eden že v bolnišnici umrl. — trije pa so padli na mestu mrtvi. ZAHVALA Podpisani Tonin Anton iz Kavrana pri Seiiti nad Kamnikom se iskreno zahvaljujem upi avi Domoljuba t za požarno podporo v zie ii NKKI Din, l:i mi je izdatna pomoč v iie-ieči. Hočem ostati vodno zvest naročnik tega na jod lične jšega slovenskega tednika. Markovo-Kovrah, dne 31. Inarca 1!);16. Tonin Anton I. r. OSEB/VE VESTI <1 Vojvoda in vojvodina Kentska (sestra •sopr. ,>e kneza-namestnika Pavla) sta prišla te dni v Beigrad. Ctije se, da se vojvoda Kent-ski, ki «e mu je Slovenija tako priljubila, da bi rad pogost, krat prihajal tja, pogaja z baronom Bi.-rnom v T ržiču, da bi vzel v najem njegova lovišča, ki spadajo k graščini Puter-hof. Y loviščih je menda že večje število gozdnih inženjerjev in lovskih strokovnjakov, ki lovišča preurejajo tako, da bodo zadovoljila visokega angleškega prijatelja naše države. d Predsednik vlade tir. Milan Stojadi-novie se je bil pripeljal s svojo družino v Ljubljano, odkoder je odpotoval na Gorenjsko. kjer ostane na oddihu za velikonočne praznike. Dobro nam došell d Za poveljnika kraljeve garde je imenovan d i vi z ij.sk i general Aleksander Stankovič. Doslej je bil poveljnik drinjske oblasti. — d Nn oddih jc prišel v Jugoslavijo praški župan dr. Baxa. Deloma biva na jugoslovanskem Sušaku, deloma pa v italijanski Opatiji — i d Mašniško pnsvefenje je prejel v Inns-I bruckti na tiho nedeljo naš ameriški rojak g. Jože .šušteršif iz Clevelanda. Pel bo novo mašo na Veliko nedeljo v Vavti vasi na Dolenjskem, domačem kraju svojega očeta. — DOMAČE NOVICE M©' Qva esesssa „MostIn'\ našo umetno esenco si lahko vsakdo z malim. ki -rmravi izborno ob,toino V lio- Cena eni steklenici za 150 litrov 20 Din iti 35 Din, 2 steklcnici po po pošti 5i - Prodam samo drogerlja NC, fcfuiJMJam« Ž (lovska ulic, r Nebotičniku. d Velikonočna voščila in pozdrave so tudi letos poslali na uredništvo številni naši prijatelji, ki letos velikonočnih praznikov ne bodo mogli obhajati na svojem domu. Zlasti mnogo voščil so nam poslali naši fantje, ki služijo pri vojakih Sirom naše države in pa naši izseljenci, ki si morajo služiti vsakdanji kruh v tujih deželah. Naj nam vsi oproste, ako zaradi prevelikega števila njihovih imen ne bomo natisnili. Zavedajo se pa lahko, da se jih bomo mi vsi, ki bomo praznik Gospodovega Vstajenja obhajali pod domačim krovom, prav iskreno spominjali z željo, da bi se prihodnje leto zdravi in srečni videli na svojih domovih. d Temeljni kamen zn novo cerkev na Ko-deljcvem v Ljubljani je blagoslovil preteklo nedeljo škof dr. Rozman. Slovesnost sta povzdignila s svojo navzočnostjo tudi ban dr. M. Natlačen in mestni župan dr. Adlešič. V novi cerkvi bo prostora za 2200 ljudi, od tega jih bo 600 lahko sedelo. d Letošnje velikonočne počitnice na državnih šolah Irajajo 11 dni in sicer od vštetega 9. do 19. aprila 1936. d 6900 Din za pospeševanje konjereje je naklonil kmetijska minister dravski banovini. d Ljubljansko vseučilišče še vedno zaprto. Te dni bi se morala pričeti zopet predavanja na univerzi. Toda zaradi grozečih nemirov je ostala univerza prav tako zaprta, kakor prejšnje dni. Zbrale so se na trgu pred univerzo razne gruče dijakov, ki jih je potem razgnala policija. Čimdalje bolj postaja očito, da ima ta izsiljena stavka akademikov izključno le strankarsko-političen značaj, zakaj prav sramotno je bilo čuti izjave posameznih »nacionalističnih« in »komunističnih« dijakov: 3Tako dolgo bomo stavkali, dokler bodo klerikalci na vladi l< Stavku ječ i skušajo na vsak način preprečiti predavanju vsaj <|0 Velike noži. Kakšno ogromno škodo delajo s tem ugledu ljubljanske univerze, pa stav. kujoči seveda ne pomislijo. Nasilja mora biti konec. Oblast naj poskrbi, da bo tisti, ki hoče, lahko študiral. Kdor pa hoče štrajkati naj svobodno štrajka magari do sodnega dne. d Podpore šolam. Prosvetni minister je nakazal podpore v svrho dovršitve del ludi nekaterim šolani, in sicer dobe: Odami, okr. Dol. Lendava, 15.000 Din; Gradišče, okraj Maribor, 15.000 Din; Senovo, okraj Brežice, 15.000 Din; Priniskovo, okraj Kranj, 15.000 Din; Gornja Rečica, okraj Laško, 15.000 Din; Dob pri Domžalah, okraj Kamnik, 15.000 Dni: Tt pi Iščica, 1 .traj Slovenjgradec, 15.000 Din; Martinvrh, (.kraj škofja Loka, 15.000 Din; Železna gora, uki.ij Ljutomer, 15.000 Din; Grosuplje, okraj Ljubljana okol., 15.000 Din. d Zgodovinske spomenike so našli v llsti-I kolini pri l-r.či. Kmetje so odkopavali zemljo za zgraditev nove cerkve in so pri tem prišli do plošč z napisi in slikami. Najbrže so to ostanki slarokrščauske cečkve. d Drzna igra z življenjem. Ono solmto zvečer so aparati na falski elektrarni z.az.na-movali slik daljnovoda visoke napetosti z zemljo. Preskava, ki jo je izvršilo nato mariborsko električno podjetje, je ugotovila presenetljiv slučaj, ki si ga tehniki ne vedo prav razlagati. V Betnavi, kjer se križata falski daljnovod visoke napetosti 80.000 voltov 1. mestnim daljnovodom 10.000 voltov, sta Iiili pod križiščem odrezani obe "zaščitni kovinski žici, ki varujeta mestni daljnovod pred morebitnim stikom z 80.000 voltno žico, če lii se ta slučajno odtrgala. Obe žici je nekdo odrezal z močnimi kleščami ali kovinsko žago, moral pa je splezati na nosilec vmes med tremi žicami, nabitimi z 10.000 volti. Kako se nm je to posrečilo, je v resnici uganka. Dejanje je moral izvršiti ali norec, ali pa človek. ki je imel izredno drznost 111 tehnično spretnost, vendar je nerazumljivo, kaj je hotel s tem doseči. Vsekakor se je igral z lastnim življenjem, saj bi ga bil najmanjši stik z nabito žico v trenutku ubil. » d Železniško prometno šolo dobimo. V železniškem ministrstvu se razpravlja o ukinitvi železniške prometne šole v Belgradu in o njenem prenosu ua oblastna ravnateljstva. Ako se ta zamisel izpelje, potem bomo dobili Slovenci v Ljubljano svojo železniško šolo za področje ljubljanskega ravnateljstva, pri čemur ue bomo več zapostavljeni, kot se je lo dogajalo doslej. Iskreno pozdravljamo ukrep gosp. ministra Spahe in želimo, da se to izvrši že 7. novim šolskim letom. d Ljubljanski mesarji bodo ob nedeljah počivali. Mesarski pomočniki v Ljubljani so že dolgo vodili borbo za uvedbo popolnega nedeljskega počitka, ki ga seveda prav tako zaslužijo, kakor drugi poklici. Zahtevo mesarskih pomočnikov so podprli tudi številni ljubljanski mesarski mojstri, ki so predložili banu dr. Natlačenu lastnoročno pisane izjave, v katerih se strinjajo z zahtevo po uvedbi nedeljskega počitka. Ban ur. Natlačen je sprejel to izjavo na znanje ter odredil, da bo v bodoče počivalo delo v ljubljanskih mesnicah, mesarskih stojnicah in prekajevahiicah vse nedelje VINO pristno in poceni dobite p» Cenlraln' vlnorru v Ljubljani % 1 r M&ja mammMf/i /meje, bdi kadar pere! Tudi kadar pere naj ima mamica časa zame, naj ima dobrovoljen obraz in naj ne bo po pranju tako strašno utrujena! Zato vzame za pranje vedno Schichtov Radion, ki opere perilo brez truda veliko bolj čisto, kakor bi ga oprale najbolj pridne roke ob najhujšem naporu. Saj je vendar tako preprosto: raztopi najprej Radion v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato perilo izperi najprej v topli, potem pa še v mrzli vodi — in perilo do belo kakor sneg. £chi'chtov pere vse Predsednik vlade dr. Stojadinovič i« priS.l n« oddih na Bled. Na sliki vidimo, kako f. nmožice pozdravljam v Ljubljani nn kolodvoru. ^ bakra in tri četrtine srebra. Dvajset in deset-dinarska novca vsebujeta dve petini bakra, polovico srebra in "t desetino cinka. Komadi' po 1 in dva dinarja ter po 50 para pa imajo eno četrtino niklja in tri četrtine bakra. d 19 sdravih mladičev je vrgla svinja nemške pasme na posestvu Brandhof pri Mariboru. Svinja tehta 220 kg iu jo je dobilo posestvo s posredovanjem banske uprave. — d Proračun mesta Beigrada v višini 314 milijonov Din je finančni minister potrdil. d Kričal je, da je minister. Oni petek proti večeru se je pojavil v sprejemni pisarni v splošni bolnišnici v Ljubljani star možak, ki je kričal, da je minister, milijonar itd., ter razbijal po sprejemnici. Očitno je bilo, da je možakar znorel. Iz bolnišnice so poklicali policijo, ki je vtaknila moža v prisilni jopič, policijski zdravnik dr. Lužar je bolnika pre-iskal ter ugotovil slaboumnost. Moža so obdržali kar v bolnišnici. Mož je 39 letni delavec Jože Krmec iz Zapuž. d Koruza za Dravsko banovino. Dravska banovina, ki je bolj prizadeta zaradi znanih gospodarskih ukrepov (sankcij) proti Italiji, ' kakor pa vsled slabe letine, je dobila doslej d Ciganu je pobral denar. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča so razpravljali nenavaden slučaj razbojništva. Alojz Mnkcvec iz Gleisdorfa v Avstriji ie bil obtožen, da je oropal cigana Bogdana Franca, kateremu je iztrgal listnico s 1000 Din. Cigan Bogdan Franc je doma od Sv. Martina pri Muri ter se bavi z izdelovanjem korit. Dne 13. februarja letošnjega leta se je pripeljal s svojim vozičkom v Lokavce ter si postavil šotor v bližini vasi. Ko je še! kupovat za konje seno v vas, ga je srečal obdolženec ter videl, da ima cigau listnico precej napolnjeno. Planil je nanj. mu iztrgal denarnico in zbežal. Spotoma je pobral iz denarnice 10 bankovcev (Mi 100 Din, denarnico pa odvrgel. Ko so ga ujeli, so našli pri njem samo še 18 Din v čevljih. Obsojen je bil na 2 leti in 3 mesece robije in na tri leta izgube častnih pravic. <1 Daljnovod visoke napetosti zgradi elektrarna Fala iz Konjic proti Poljčanam, in Makolam z odcepi v Zreče, Oplotnico, Tepa-nje in Žice. d Iz fesa je jugoslovanski kovinasti denar. Kovani denar naše države ima sledečo vsebine: T>0 dinarski novec ima eno četrtino in praznike, izvzemši mesece junij, julij in avgust, ko bodo ti obrati odprti do 9. Ako sla nedelja in praznik zapored, bo dopuščeno delo na prvi dan do 9. d 200 let stara ivonova s»a izginila. Vsakemu. kdor obišče Bled, je znana tudi cerkvica sv. Katarine na Homu v župniji Zasip. Stara je, da ni nikjer poročila; včasih je zdr-ževala žttpno cerkev. Francozi so pod pragom zakopali zaklad, ki ga je odnesel neki Italijan, bogatejši Zasipljani pa so vsako leto enkrat pri tej cerkvici pogostili reveže iz okolice z mesom in kruhom, to in še mnogo drugega se pripoveduje. Morda je bil včasih tudi tuhor proti Turkom. Na najlepši točki Gorenjske stoji, odkoder je nepopisen razgled do Ljubljane, Kamniških planin in še dlje. V tej prijazni cerkvici sta bila tudi nad 200 lel stara zvonova, ki pa sta le dni izginila. Kdaj so ju odnesli, nihče ne ve, ker so jih otroci že 4. februarja (dr tistem hudem vetru pogrešili. pa so mislili, da so bili sneti zato, da ne bodo mogli zvoniti. 90 vagonov državne koruze. Savska banovina je dobila 286 vagonov koruze, vrbaška 346 vagonov, primorska 500 vagonov, zetska 54,1 vagonov, drinska 150 vagonov, moravsk« 100 vagonov. Dosedaj je vlada dala za nabavo hrane stradajočim krajem že 31 milij. Din. d 20,336.502 rednih knjig je doslej razposlala Družba sv. Mohorja svojim udom. Ali ni dolžnost vsakega Slovenca, da je član te važne družbe? d Tele z dvema glavama ia osmimi nogami so vzeli te dni v Subotiei iz zaklane krave. d Meso celega prašiča je odnesel iz sušilnice neznani tat posestniku Francu Reparju h I.ške Loke. d Bombo je našel v skalovju. Kovaški pomočnik Anton Trlep z Iga je nedaleč od Pod-gozda pri Igu našel med skalovjem precej veliko bombo .Nič hudega sluteč jo je nesel domov ter jo shranil v kovačiji. Šele ko so ga ljudje opozorili na nevarnost, se je zbal ter jo ode sel na »rožniško postajo na Igu, kjer je starešina odredil vse potrebno, da se bomba uniči. IZ doma CE politike d Novice iz Belgradu Proračunska razprava v senatu, ki so jo zlasti nekateri slovenski senatorji skušali spremeniti v navaden političen shod, je razumljivo vzbudila po celi državi mnogo zanimanja. Vse je z napetostjo pričakovalo izida glasovanja. Pri glasovanju so sicer zmagali s par glasovi večine vladi neprijazni senatorji in povzročili s tem, da je moral proračun z nekaterimi spremembami pied parlament nazaj in je bil tam tako popravljen takoj sprejet. Veliko pozornost pa je povsod zbudilo dejstvo, kako si je vlada celo v senatu mogla pridobiti toliko simpatij, da bi bila skoro dobila večino. Saj vemo, da je v ,-enat prišla samo smetana od smetane iz JNS. Senatorje so smeli voliti od režima po-slavljemii baltski svetovalci, nasilno izvoljeni župani in poslušni narodni poslanci bivše JNS. In vendar se je tudi ta najnovejša trdnjava začela rušiti in se ho še bolj zrušila. Vlada sicer ne bo mogla takoj začeti izvajati' zakonov na podlagi posebnih pooblastil, ki so bila v senatu odklonjena, bo pa takoj poskrbela, da bftdota pooblastila sprejeta v parlamentu rednim potoni. Kot smo že zadnjič poudarjali, ima na teh pooblastilih največji interes ravno naša dežela. d Vlada ima v parlamentu vedno več prijateljev. V parlamentu imajo poslanci, ki so pristopili k JRZ svoj klub, ki je najmočnejša edinica v parlamentu. Poleg tega je v parlamentu še klub poslancev vladne večine. Člani obeh klubov so se dogovorili, da bodo velikonočne počitnice porabili v to, da bodo obiskali svoje volivne okraje in da bodo svojim somišljenikom razložili sedanji politični položaj. Ker po nekaterih krajih organizacije JRZ še ne delujejo, bodo skušali v teh dneh oživiti strankarsko delo po celi državi. Sredi prihodnjega meseca se bo verjetno vršil v Belgradu kongres stranke JRZ, kar bo znamenje, da je stranka povsod organizirana. d Pohorci so delavni. Ze dolgo so v Belgradu opažali, da se slovenski pohorci pod vodstvom dr. Kramerja vneto trudijo, da bi zbrali po celi državi polomljene kosti bivše JNS, jim skušali dati malo z diktaturo osmo-jenega mesa in tako oživljenega političnega mrliča zopet postaviti v parlament kot oživljeno in pomlajeno stranko JNS. Pravijo, da se bo našlo vse, kar se je zadnje čase grizlo, sovražilo in blatilo med seboj: Kramer se bo spravil z Marušičem in J. Pucelj z Jevtlčem. Gliha vkup štrihal d Združena opozicija se je ta teden tudi živahno gibala. Sein spada del radikalov, ki ni zadovoljen z dr. Stojadinovičem, dalje Da-vidovičevi demokrati, razne skupine srbskih zemljoradnikov, Pribičevičevi demokrati itd. Tem skupinam gre zlasti za to, da bi pristopil v njihov krog tudi vodja Hrvatov dr. Maček in da bi potem vse te stranke izdale enoten program. Dr. Maček je svoj pristop k združeni opoziciji odklonil. Vse kaže, da »Združena opozicija* nima predpogojev za obstanek, ker sestoji iz različnih skupin, ki so si tako po svojem programu kakor tudi po krajevnih interesih tako nasprotne, da ni upanja na uspešno skupno delo. d Slovenija protestira. Kakor izvemo, je vest. da so predvsem slovenski JNS senatorji onemogočili takojšnjo ustanovitev kmečkih zbornic, zbudile povsod enoglasno ogorčenje. Vse obsoja politično strast ljudi, ki jim je lastno samoljubje več kakor koristi celega kmečkega stanu. Po deželi se že vrše protestna zborovanja, kjer ljudstvo daje upravičeno izraza svojemu ogorčenju nad neihive-nim postopanjem ljudi, ki so do včeraj še trdili, da so voditelji naroda in da zastopajo v vladi ogromno večina slovenskih volivcev. 'SBBaBBBBB8s^Btia;&B&$aaBBSttBa»»flai» SLOVENEC JE VODILNI SLOVENSKI KATOLIŠKI DNEVNIK. PISE V DUHU KATOLIŠKE j AKCIJE. STANE NA MESEC 25 DIN. j PIŠITE, DA VAM POŠLJEJO NEKAJ i ŠTEVILK BREZPLAČNO NA OGLED. , NASLOV: »SLOVENEC«. LJUBLJANA, JUGOSLOVANSKA TISKARNA. d Nove občinske meje. Minister za notranje zadeve jfj podpisal uredbo o izročitvi krajev Uroši ca in Pangrčgrm iz občine Brusnice in priključitvi občini šmihel-Stopiče, okraj Novo mesto,,ter uredbo o ustanovitvi občine Št. Peter, okraj Novo mesto. S to uredbo se izločijo iz občine Prečna katastrske občine Št. Peter, Cešnjica, Harinja vas in Zdinja vas ter se ustanovi nova občina Št. Peter s sedežem v Št, Petru. d Občina Strigova pride po ministrski odredbi iz svojega okraja Cakovec k sodnemu okraju Ljutomer. d Marksistinja postane, ko čast izgubi. -Pred nekaj dnevi so bile v Zagrebu volitve v bolniško podporno in zavarovalno društvo > Merkur«, Tednik »NedjeJja« pravi, da je bila volivna borba silno ostra, med marksističnimi in p rot marksističnimi skupinami, seveda pa so zmagali protimarksisti z 3600 proti 900. — >Važna stvar pri tem pa je,« pravi »Nedjelja,« -da so za listo »zelenih« marksistov glasovale večinoma nameščenke. ne nameščenci. To se je jasno videlo pri vhodu na volišče, ker so tu vsi volivci razodevali svoje prepričanje. Največ vpitja so pa vzdignile ravno nameščenke. Ni čuda. Kazne marksistične organizacije vsako nedeljo prirejajo za svoje člane razne zabave, čajanke s plesom itd., po takih zabavah pa s., dotična ! zbirališča posuta z odpadki, ki dokazujejo I spolno nebrzdanost. Nameščenke temu v velikem številu podleiejo, ko pa obračunajo s svojo poštenostjo in častjo, postanejo seveda marksistinje.« — Podobno se dogaja žal tudi v nekaterih krajih Slovenije. d Penovni sestanki so se vršili v Trbovljah uicd nekaterimi zastopniki bivšega >Bo-ja« in bivše »Orjune«, da skupno vstopijo v »Ljctičev zbor«. Večina slovenskih bojevnikov (xlklanja vsake zveze s fašisti. d Akn hočete biti postreženi z dobrim blagom tn po najnižji ceui, potem kupite le v manufakturui trgovini Kmečki magazin, Ljubljana, Krekov trg 10. d Zanimive ugotovitve pravnega strokovnjaka, V šl. 1—2 beigrajskega lista »Policija« razpravlja znani pravni strokovnjak dr. Fra-njo Goršič, generalu! inšpektor notranjega ministrstva, o koulinacijah, ki jih je prejšnji režim odrejal iz političnih nagibov. Pride do zaključka, da te koftiinacije niso imele nobeno prav ne osnove in so bile potemtakem protizakonite. Politične oblasti so jih izvajale po čl. 12 odst. 4 zakona o zaščiti javne varnosti iu reda v državi. Dr. Goršič pa uspešno dokazuje, da se ta predpis nanaša samo ua — potepuhe in da toroj ue dajo nobene osnove za preganjanje državljanov v drugo ineslo, ako redno sodišče dotičnega ni olxwdilo radi pote-puštva po čl. 12 i.dst. 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi in dokler ta obsodba ni postala pravomočna. Na istem stališču je stalo tudi upravno sodišče v Cejju. To je na pritožbo današnjega notranjega ministra dr. A. Korošca in dr. Natlačena, današnjega bana dravske banovine iu advokata dr. Ogrizka iz Celja proti odredbi banske uprave o njihovi konfinaciji razsodilo tako, da je razveljavilo odredbo banske uprave, češ, da po zakonu ni utemeljena. Po tej razsodbi pa je Jeftič-Popovičev režim upokojil vse člane celjskega upravnega sodišča, ki so sodelovali pri tej razsodbi med temi tudi samega predsednika sodišča. d Nove razrešitve občinskih odbornikov. Ban dravske banovine dr. Murko Natlačen je razrešil dolžnosti predsednika občine Vransko Josipa Lavriča ter člane občinske uprave Karla Košenino, Josipa Kolarja, Josipa 0ro-zima, Ivana Pungarlnika in Jakoba Vigenta. — V občini Peirovče je razrešen dolžnosti predsednik Ivan Vrbašek in člani uprave Kr. Teržan, Ivan Skaberne in Iva« Štr&nčan. d Razrešena je občinska uprava v Kranju. d Preteklo nedeljo je govoril minister dr. Krek na dveh lepih shodih ln sicer v Starem trgu pri Ložu in v Trbovljah. V Trbovljah je minister dr. Krek z znano odkritosrčnostjo razložil rudarjem položaj, kakor je, in izjavil, da bosta z ministrom dr. Korošcem storilo vse, da slovenski delavec dobi delo in kruh. Nastop dr. Kreka so odobravali vsi delavci brez razlike političnega mišljenja. JcwPrimr m jLacfa nosncsnaiiilM s» lares naiboijst pesnemalnlki. Na stotine pohval. •— Dobivajo se pri IN«. 1. IEMKIN, strokovna tehnična poslovalnica za mlekarstvo, ZOgrcD, TlaSSffl 38, ali pri zastopnikih. Iščem rajonske zastopnike. \ i i prsa ter ga težko ranil. — V Trbovljah je na cesti padla Terezija Prelogar, žena rudniškega vrtalnega mojstra, tako nesrečno, da si je zlomila nogo v kolku. d Pri padeu » kolesa ua ljubljanski ulici si je zlomil nogo v členku 20 letni knjigove-ški vajenec Drago Cakš. d V Dravi pri Mariborn je utonila 10-letna učenka Tatjana L jaškov. Padla je iz čolna. d Drava vrača žrtve. Dne 21. januarja je skočil iz dravskega mostu v re':o 26 letni krojaški pomočnik limil Pevec. Šele sedaj po dveh mesecih je Drava njegovo truplo naplavila v vasi Strmec pri Varaždinu. V truplu je prepoznal pokojnega Pevca njegov stric iu sicer samo po čevljih, ker je bilo vse drugo že razpadlo. Slovenski iteiii JE NAS CENENI POPOLDHEVN1K, KI GA SVOJIM ČITATELJEM TOPLO PRIPOROČAMO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 1N STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA ONEGA, KI SI NE MORE NAROČITI »SLOVENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POSIJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED. d Avte je povrnil 22 letnega brivskega pomočnika v Žalcu Svetita Ivana. Fant ima zlomljeno roko, na nogi pa mu je odtrgalo kos mesa. d Mrtev potnik v kočevskem vlaku. Pretekli tedea so v dolenjskem vlaku, ki prihaja ob 15.46, našli v enem kočevskih vagonov mrtvega potnika srednje starosti. Poklicana je bila policijska komisija zdravstvenega svetnika dr. Luzarja in dežurnega uradnika Ketteja. Dr. Luzar je ugotovil).da je mož umrl med vožnjo —■ nekako med Škofljico in Ljubljano — za srčno oslabelostjo. Mož je 36 letni brezposelni delavec Ivan Majetič iz vasi Dren v občini Fara pri Kostelu. Doma ima ženo in otroke. Bil je na poti v ljubljansko bolnišnico. Na odredbo policijske komisije je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico. d V Vižmarjih jc povozil avto 25 letnega soboslikarskega pomočnika Antona Sefica i* Ljubljane. Šefic je dobil hude poškodbe na glavi, rokah in na levi #<>gi. nov i grobovs d Kadar pa smrtna kosa kosi ... V samostanu Marij. Obiskovanja Turnfeld v llailu na Tirolskem je odšla h Gospodu po večno plačilo s. Marianne de Sales (Jogipina) Kos. — V Logarjevi dolini je v Gospodu zaspal Klemen Robnik, posestnik in gostilničar. — V Irči vasi pri Novem mestu je umrla Milka Vidtnarjeva, sestra zdravnika dr. Vidmarja v Velenju. — V Lescah so pokopali posestnika Andreja Snoja, očeta vseuč. prof.1 dr. Andreja Snoja. — V Prelokah so položili v grob bivšega sodavičarja Franca Jerič«. — V Hrastju pri Pekrah pod Pohorjem je zapustil j solzno dolino učenjak evropskega slovesa i (ptičjeslovec) 70 letni dr. Otinar Reisor. — Na farnem pokopališču na Brdu so položili k večnemu počitku posestnico Julijano Pavlič. — Pri Sv. Kancijanu v Žalcu so djali v grob posestnika in gostilničarja Jakoba Žagarja. — V Škofji l>oki je odšel h Gospodu po večno plačilo 78 letni Avgust Sušnik, brat gosp. kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja Iv. Sušnika. — V Kamniku je umrla Marija Up roj. Grčar. — Pri Veliki Nedelji niže Ptuja so pokopali okr. načelnika v Gornjem gradu Kandriča Matka. — V Cerknici na Notranjskem je zaspala v Gospodu 88 ietua Ivana liovko roj. Meden. — V Slovenjgradcu je odšla v blaženo večnost 72 letna Marija Sok I it, mati mestnega župnika. — V Ljubljani so umrli: uradnica Ana Paulin, železniški uslužbenec v Subotici Franc Dovič, vdova po industrijalcu Evgenija Hribar roj. Šumi, gostilničar in posestnik Ivo Fabian in šolska sestra s. Miroslava Wigele. — Naj v miru počivajo! d -f* Dragarjeva mati. V Cerknici na Notranjskem je minuli petek umrla v S9. letu skrbi in trpljenja polnega življenja Ivana Lovko roj. Moden iz spoštovane Tonkove rodbine tz Bezuljeka. Pokopali so jo na cvetno nedeljo pojioldn«. Naj počiva v miru! Protest dolenjskih kmetov nesreče d Gospodarska poslopje je »gorelo do tal posestniku Mihaelu Skornšeku v Lokvuci pri Marinoru. Ugotovili so, da je bil ogenj podtaknjen. d Požar je uničil gospodarsko poslopje posestnika Goloba na Polici pri Naklem. Čudno je, da je začelo goreti vrh strehe. d Že četrtič je pogorel. Posebna zla usoda zasleduje posestnika Simona Bračiča v Pretrežu pni Pragerskem. Te dni je zgorelo popolnoma novo gospodarsko poslopje. — V teku 6 let mu je gospodarsko poslopje že Četrtič pogorelo. Požar je uničil tudi nov kozolec posestnika Pahiča, ki je stai v bližini. d Se dva požara. V nedeljo, dne 29. marca zvečer okrog 9 so zatulile sirene, ker se je vnel kozolec pose-sinika Janeza Šviglja na Mirkah. Zaradi precejšnje oddaljenosti od vo de, je kozolec popolnoma pogorel. — Takoj naslednji dan dopoldne okrog pol 10 pa je začelo goreti na skednju posestnika Jožeta Umka na Stari Vrhniki. Takojšnjemu nastopu domačih gasilcev, katerim so prišli v najkrajšem času na pomoč tudi tovariši z Vrhnike,, se je posročilo požar omejiti. d Strela j« udarila v gospodarsko poslopje posestnika M. Korena na Devini nad Slovensko Bistrico. d Z motornega kolesa je padel in si zlomil roko bauovinski cestni nadzornik iz Kočevja Emil Bižalj. d Streli t ljubljanski ionski bolnišnici. Pet in dvajset letni puSkarski pomočnik Viljem Kramar je imel razmerje s 23 letno Marijo Pančurjevo, ženo Stanislava Pančurja, materjo treh otrok. Bolno Marijo sta te dni obiskala v ljubljanski ženski bolnišnici ujen mož in Kramar. Bolnica, Amalija Koroščeva, ki je ležala v isti sobi, se je zgražala, da obiščeta Pančurjevo hskrati nje« mož m oboževa-telj Kramar. Kramarja je to ujezilo, irvlekel je revolver, ter pričel streljati. Prvi strel je oddal na Koroščevo, ki pa je ni zadel, temveč ji je samo prestreHl lase tor se odbil ob zidu in prestrelil brisačo. Naslednji streli so veljali Pančurju, ki ga je trikrat zadel, dva strela pa sta so odbila od tal. Skupno je oddal Kramar 6 strelov. V bolnišnici je seveda nastalo veliko razburjenje. Na obisku je bil tedaj tudi mož I£oroš6eve, krojaški pomočnik Ciril Korošec, ki je bil prav tako v nevarnosti. Kramar je po dejanju izginil. Po tridnevnem brezuspešnem policijskem zasledovanju se je Viljem prijavil sam oblastem. -Okoli po) polnoči se je zglasil v jetničnici v sodni palači ter prosil naj ga pridrže. UpiHv« jetnišnioe je telefonirala ua policijo, ki je poslala ponj avto, nakar je bil Kramar prepeljan na policijsko upravo. Kramar je bil svež, dasi nekoliko živčno napet. Pri zasliševanju je povedal, da se je po napadu klatil izven Ljubljane, po Mestnem logu, Barju ter okolici D. M. v Polju. Zaradi svojega dejanja ni skoraj prav nič potrt Policija ga še zaslišuje ter ga je včeraj že izročila sodišču, obenem pa poslala ovadbo državeinu tožilstvu. d Pri padeu si je zlomil ključnico posestnikov sin Jože Zupane nt Rifnika pri Celju. d Se dva ponesrečenca. Reševalni avto je prevzel na ljubljanskem glavnem kolodvoru dva ponesrečenca. Na parni Žagi Borisa Snm-v Litiji je bn zaposlen 28 letni Ivan Ve-Sant od št. Jurija pri Litiji. Med delom mu jc (»riletel ixl cirkularke težak kos le»sa v Danes «5» 12 je bilo v Prosvetnem domu veliko javno zborovanje Kmečke zveze 7.a Novo mesto in okolico, ki je ponovno oživljena, zopet začela živahno delovati. Zborovanja se je udeležilo zelo veliko kmetov, »ako da i • l>>'a velika dvora..« Prosvetnega doma nabito po a. Zborovanj« je vodil g. Brua-. posestnik is Hru-šice pri Brusnicah. Glavni govornik, predsednik Kmečke zveze, g. Brodar, je »branim narisal težave kmečkega stanu in ožigosal one, ki so današnjo krizo kmečkega stanu povečali. Ves njegov govor je isKvenel v iiahtovi in težnji po kmečki zbornici, pciom katere bi »e lahko današnje stanje kmetov znatno »boljšalo. 2e vsi stanovi imajo svoje zbornice, le kmet jih še nima. Ostro je grajal delovanje nekaterih senatorjev, ki se bavijo le s politiko, namesto da bi delali v interesu držav« in posameznih deiel. Njegov govor so navzoči sprejeli * navdušenim in burnim odobravanjem. Za iijim j« govoril France Brulc, končno pa Se inž. Kotlovšek, ki je potem predlagal sprejetje Sledeče resolucije: Resolucija dolenjskih kmetov, zbranih na kmečkem zborovanju Kmečke zveze v Novem mestu dne 6. aprila i99G: 1. Zaradi nevzdržnega gospodarske^*. f>o!ožaja našega kmeta, zaradi prenizkih prodajnih cen lesa ! in živine, pa tudi drugih kmečkih pridelkov, pro-I Silno, da se cene ukonito določijo — mininurajo ' v sporazumu s kmečkimi strokovnjaki- 2. Ker naš kmet danes ne more plačevati davkov, prosimo, da se vsaka ruhežen, v kolikor je že i teku in tudi za nadalje, ustavi in prepreči. 8. Ds bo zboljšanje kmečkega gospodarstva mogoče, prosimo, da naša država sklene dobra trgovinske pogodbe s tistimi državami, ki pridejo v poštev za naš izvoz živine, lesa in drugih kmečkih proizvodov. 4. Prosimo, da se našemu kmečkemu kreditnemu zadružništvu odpomora in tako da možnost našemu kmetu za obnovitev ne po njegovi krivdi propadlega gospodarstva. B. Prosimo kraljevsko vlado, da čimprej pristopi k sinotreni in končni razdoliitvi kmet*. 0. Zaradi svojevrstnega načina gosjiodarstva kmeta proeimo, da se čimprej izvedejo široke samouprave, ki bodo gotovo pripomogle do hiVff rešitve našega kmeikega položaja. 7. Končno prosimo kr. vlado, da vseud sredstvi iKispcši izdajo zakona o kmečkih zbornicah. Končno je bilo na predlog g. Brulra sklenjene % burnim odobravanjem, esinsko ozemlje. Na severozapadu so skoraj brez boja navzeli Gondar, ki je večje mesto, oddaljeno »amo okrog 60 km od jezera Tsana. Lahko bi prodirali tudi na tem mestu naprej, a so se na angležki ugovor ustavili. Iz jezera Tsana Izvira namrefl reka Nil, zato spada to jezero, kakor tudi njegova bližnja in daljna okolica v interesno sfero ali bolje rečeno v izkoričče-»alno območje Anglije. Na severovzhodu so Italijani zasedli Te-barefc in Sokoto, kar je bil za nje važen stra-tegični uspeh, ki mu je sledil padec. Gondara. Nova italijanska armada je na severovzhodu vdrla skozi Danakilsko puščavo. Ta pot ni bila lahka. Italijanske čete so pred par tedni krenile iz Asabe in Pe-jrnla in prekoračile 350 km Danakilske pustinje, ki je polna votl in in vulkanskih žrel. Vročina je znašala na solncu 74° C. Al>esinski oddelki poskušali z nočnimi napadi motiti italijansko ,'iapiedovanje. Italijanski oddelki so napredo-»ali Inko, da so liili vedno v zvezi eden 1. dni' j 2im. /,ivež in strelivo so jim vozili z letali. ' Italijanska letala, ki so opravljala to službo, ! I ila posebne vrste in v njih je bilo posadke 2:1 "«ož. Letata so gonila abesinske oddelke; pi sel .10 abesinsko konjenico.. Ozemlje, sliov.i katero so morali napredovati Italijani, je po-I" hr>ma hrez vode. Tam stanujejo 'samo pa-flirska plemena luez stalnega bivališča, ki nimajo zalog živeža. Pri tem so Italijani zasedli u '—sto Sardo, ki gospoduje nad karavanami r dmi v vsej pokrajini. tem kraju je (udi voda. Na področju jezera Šanga v smeri proti Kvorumu se je vršila 31. marca po italijanskih poročilih velika bitka, kjer se je bojevala vojska abesinskega cesarja z vso gardo. Izgube so bile velike na obeh straneh. Zmaga tega dne se je končala v korist Italijanov. Abesinci so sc umaknili iu Italijani so zasedli tudi mesto Kvorum, od koder bodo menda lahko svobodno prodirali na Desie. Na južni fronti 0I1 velikih jezerih tudi Abesinceni rožice ne cveto. Vojska rasa M a konena se sicer liori nad vse hrabro mož proti možu. toda neprestano italijansko bomhardi ranje s strupenimi plinskimi bombami iz. zra-ka povzroča, da se njegova armada vedno imlj krči. V Ogadenu vodi krvave bitke ras Nasihu južno 1 hI Dagaburja in v okolici NVarandnba! Aliesinske čete so morale prepustiti SaRaba-nek Italijanom. Severna in južaia italijanska armada s« torej vedno bolj zbližujeta iu morda ne |M) dolgo, ko bosta italijanska Somalija in Eritreja združeni na račun aliesinskega ozemlja, zlikaj nepristranska poročila vedo, da je položaj al>e-sinskili čel na vseh frontah zelo težaven in da je večji podvig Abesiucev radi takojšnjega italijanskega strašnega bombardiranja iz. letal skoiajda nemogoč. Velesile so Aliesinijo. ki ni nikomur skrivila lasu. pustile z. Društvom narodov vred ua cedilu, /.godilo se je tako ker jim je bila še ta edina afriška samostojna dižava na |Riti. Kdo se lw italijanskih zmag v Afriki nazadnje veselil, se bo pa šele \ idelo. Palače abesinskega cesarja v mestu Condar, ki so ga zasedli Italijani. avstrija ~ " 80 U dni — - Stal ie ogromno s Zakon za gradiščanske ljudske šole. Državni svet se je minuli teden liavil s predlogom zakona za grndišč.tnske ljudske šole. K zakonu je govoril di. Morsov in med drugim povedal tole: Ni govora'o tem, da se dižavni ljudski zakon enostavno razširi na ("fadišranslio', kjer imajo doslej verske šole. Kajti tem šolam se imajo Nemci, ki so bili pod ogrsko vlado narodna manjšina, in enako Hrvati zahvaliti, da so ohranili svojo narodno posebnost. Zato terja hvaležnost, da se te sole obdržijo tudi v novi državi v najširš..... obsegu. Od 365 burgenlandskih ljudskih šol J<* -Ml verskih in med temi je 267 katoliških, 64 proteslantovskih, ,)Sta|P pa so židovs|lal1 '»'a cerkvena oblast pravico napieščenja učiteljev, določitve njihove plače "i izbire učnih knjig. To šolsko ureditev prevzema sedaj novi zakon nespremenjeno. Hur-genlandske šole so bile trn v očeh bivših dunajskih .socialističnih mogotcev In je obstojala velika nevarnost, da jih nadomestijo z držav-n|mi. v tem boju so socialiste podpirala ludi fieinsko-nacionalna bojna društva. Nova država sele |e dosedanje verske šole uzakonila. S Vojaški pretepi Y Uraden. Na zadnji marca Je prišlo v Gradcu do resnih ne- redov in hudih pretepov med vojaki avstrijske redne vojake in člani polvojaških prostovoljnih organizacij. Do pretepov je prisilo zaradi tega, ker je bilo nekaj vojakov stalne avstrijske vojske odpuščenih iz službe brez kakšnih stvarnih razlogov, njih mesta pa so takoj izpolnili člani polvojaških prostovoljnih organizacij, kar je med rednimi vojaki izzvalo ogorčenje in še večje sovraštvo do avstrijskih prostovoljnih polvojaških organizacij. s To in ono. Mrtvaški zvon je zapel 90-letnemu Luki Rutarju v Lešah. — Umri je Ti letni Kramarič iz Podgrada pri Št. Jakobu v liožu. — V Podroščici je umrl od kapi zadet žel. sprevodnik Janez Presinger. — Istotam so umrli: 73 letna Jožefa Hiti, 73 letni Jurij Koler, 86 letni Luka Smole. Smrtno se je v službi ponesrečil kurjač tovornega vlaka Gustav Hofer. — V Podgradu je zapustila solzno dolino 73 letna Ana Zupančič, na Reki pa 65-letni Matevž Sitar. — Znani nemški manjšinski politik dr. Schiemann je praznoval 60-letnico rojstva. — V Nazaretu so svečano blagoslovili »Dollfussov gozd«, obstoječ iz 1000 mladih drevesc. — Štajerski dež. glavar je prepovedal v postu vse plese. Živijo! — Na Sinji planini zasilno pristalo letalo so po odstranitvi važnejših delov zažgali. — S flolier-tovko se je nevarno ponesrečil Mihael Dubrovnik iz Vogrč. — Na Dunaju je vožnja s kolesom dovoljena samo osebam, starim nad 15 let. — Konjski tihotapci so ustrelili na Komlu pri Pliberku hlapca Pavlaka. stauujo-čega pri pd Prekerniku. ITALIJA s Drobiž. Blizu Ajdovščine so našli velika ležišča rude boksita. Dolga so menda 11 km. Strokovna preiskava je dognala, da vsebuje ruda velik odstotek aluminija. — Italijanski uradni list objavlja novo uredbo glede uporabljanja radio aparatov v javnih lokalih ter na odkritih krajih sploh. Uredba nima samo namena, da se prepreči igranje radia ob urah, da se ne moli nočni inir prebivalstva, ampak preprečuje tudi razširjanje takih govorov in poročil, ki bi mogla v sedanjem trenutku neugodno vplivati na prebivalstvo. — Na Občinah pri Trstu je umrl Tomaž Danev, 33 letni župan te občine, ki pa J>- zatajil svoj slovenski narod iu postal ita-lijanaš in fašist. — Granata izza svetovne vojne je ranila 16 letnega Alojzija Vipavca in 1"» letnega Franca Stušmela iz Grgarja pod Sv. goro. Dobila sta težke poškodbe. Vipavcu so odrezali levo nogo. — Požar je na Slapu l>ri Vipavi hudo prizadel kmeta Jožefa Fer-jančiča. MEHIKA s Na kolodvoru Tulten augo v mehlkan-skem rudniškem okrožju je zletel v zrak va-Kon z dinamitom. Pri tem je bilo ubitih 26 delavcev, 64 pa ranjenih. Skoraj ves kolo->r ie razdejan. Zgoreli so tudi drugi va-K()»i vlaka, h kateremu je bil priklopljen VilKon z dinamitom. ERAMCMA s Nemci naj odgovorijo. Francoski zuna-»li minister Flandin je imel na dan nemških uilitev zunanje-političen govor, v katerem se !(> >avil '■ razvojem v Nemčiji. Tale vprašanja Je meKako Stojmo Liberalco spreobrniti ali jih le za sprav-Ijivost pridobiti, se mi torej ni posrečilo. I^e smejajte se mi in recite: Kaj nisi tega že prej vedel?! Prav imate! Svet je razdvojen iu razpo-lovijen od začetka in bo ostal tak do konca. S Kajnom in Abelom so se začele prve stranke iu se bodo nadaljevale do zadnjega dne. Nikdo ne bo vseh ljudi pod ©n klobuk spravil. Seveda bi bilo to lepo, ko bi bilo mogoče! Bilo bi prelepo, in zato tudi nikoli ne bo. Sam Kristus ni tega zmogel. Nasprotno: On, ob čigar rojstvu so angeli oznanjali mir seveda samo onim, ki so blage volje — je to nasprotje še poostril, kakor je sam naravnost rekel: >Nisem prišel prinesti na svet mir, ampak meč. Prišel sem namreč, da ločim sina od odeta in hčer od matere in snaho od tašče; in človeku l>odo sovražniki njegovi domači.« Hotel je reči: Moj nauk bo ljudi ločil na dve polovici, nekateri bodo zanj, drugi zoper njega; colo v isti družini bodo ljudje različnega duha in si !>odo med seboj nasprotovali. Stranke torej so, nobeden jih s sveta ne spravi. Žalostno je to, pa je že tako. Da, ne bilo bi jih treba, ko bi bili vsi blage voljel Ker pa niso in nočejo biti, se bo vojska nadaljevala brez konca. Kaj pa naj rečemo o stranki kmetijcevV I j»hko bi rekli, kakor je pel Prešeren o nezakonskem otroku; »Kaj pa je tebe treba bilo?« ... Toda treba je je bilo — namreč nekaterim gospodom da so po nji prišli na kouja. in dobro se jim je obnesla! Imenitno! Kjftj bi bil g. Pucelj brez svoje stranke? Tako je p« vendar toliko let .ministrova! in Se danes sedi v senatu. To so mu mora pustiti: mož je j brili ton I ln dr. Marušič? Brez stranke bi bili mi koinaj poznali tega moža, ki je prišel k nam preko meje. Zdaj nam je pa banoval celo vrsto let. Za to se že izplača ustanoviti novo stranko — četudi se od stare liberalne ne loči mnogo, in četudi kmetje nimajo od nje nič drugega, kakor da so — tried seboj razklani. Prej je bila vsa vas edina, so se med seboj razumeli, danes je razdvojena in se gledajo grdo. To je menda ves profit, ki ga imajo kmetje od kmetijske stranke. Ali kdo ve, zakaj so pravzaprav sprti? Vsi so kmetje, vsi so Slovenci, vsi so kristjani. Kaj jih pa loči?! Za kaj se jim pa gre? Zakaj se kregajo? Oh, kaj vprašate! Nahujskani so, da duhovnika ne smejo slušati, da mu morajo nasprotovati. To je jedro vsega tega raz pora oziroma testrauke. vKmet-ski list« jim to venomer dopoveduje iu zabi-čuje, zato da jih drži na svoji vrvici. In res, tisti ki duhovnikov ne ubogajo, tisii prav zvesto ubogajo pisarje »Kmetskega lista«. Tiste dni sem prebirai »Kmetski list« in sem našel v njom veliko napačnih trditev. Ne rečem, da ne pove tudi kake resnične; toda resnica mora biti čista, brez zmote! Bralci njegovi pa so ali premalo razsodni, da bi zmoto ločili od resnice, vzamejo vse pleve za suho zrno ,ali pa vedoma ljubijo neresnico. Ce jim njih list zabičuje: »Ne dajte so od nikogar-vplivati, mislite edino le s svojo glavo k meri to čisto jasno na duhovnike. Teh ne slušajte — hoče reči— pač pa nas! Toda če sme kmet misliti edino s svojo glavo, potem ne sme misliti tudi z glavo »Kmetskega lista«! Potem tega lista tudi brati ne sme! Kajti če ga bere, ie misli z njegovo glavo. Noben človek namreč ne misli edino 3 svojo glavo, to jo kratkoiualo nemogoče. No, misli že z glavo; a misli mu vlivajo v glavo tudi drugi. Zato pa je trditev »od. nikogar se ne dajte vplivati, mislite samo s svojo glavo!* po grško rečeno: demagogija, po kranjsko: sleparija. Jaz sem uredništvo tega lista opozarjal na take napake, seveda ni nič pomagalo. Od česa bo pa stranka živela, kako bo obstala, če ae ne »nore opirati na take berglje? Ker sem torej pokazal najboljšo voljo, poskusil vse, kar je največ mogoče, da bi bili edini, ali da bi vsaj sovražnosti med nami prenehale, in ker sem se prepričal, da na oui strani nI dobfe volje, zato mislim, da imam prav poseljen vzrok in pravico, o tem govoriti in javno svojo sodbo povedati. Če jo kdo mislil, da bom jaz pri tem poskusu kaka krščanska načela zatajil, ta me ne poznal Mislil sem le in še danes mislim, da je treba iti zmotam tako daleč nasproti, kakor daleč je le mogoče. Ko pa prideš do meje dopustnega, takrat pa ne koraka več! Nasprotno: Če zniotenea nisi mogel za resnico pridobiti, potem pobijaj njegovo zmoto — kakor nam je velel sv. Avguštin: zmotence ljubite, zmoto pobijajte! I- K. se skladajo Hitlerjeve miroljubne izjave z narodno-socialistično propagando v Avstriji, na Danskem, Poljskem, Češkem, v nemški Švici? Kakšen pomen imajo mednarodne pogodbe. če jih Nemčija enostransko krši? Kako je z Gdauskim in Poniorjem, kako z nemško zahtevo po nekdanjih kolonijah? Nemci naj odgovorijo na ta vprašnja in pogajali se bomo z njimi.« DROBNE NOVICE 45 milijonov nemških volivcev je odobrilo pri nedeljskih parlamentarnih volitvah hitlerjevsko politiko Bolgarski kralj je pomilostil na smrt obsojen« polkovnika Velčeva in majorja Stoj-čeva na dosmrtno ječo. Nad 2ft milijonov frankov čistega dobička je imelo tani največje francosko oboroževalno podjetje Schueider Vojaški degavor sta podpisali sovjetska Rusija in zunanja Mongolija. 4000 nnvlh bojnih aeroplanov hočejo zgraditi Združene države Severne Amerike. 740 poslancev bo imel novi nemški parlament. Vsak poslanec dobi mesečno 10.000 dinarjev. Splošno vojaško obveznost je uvedla Avstrija'in s tem kršila mirovno pogodbo. BANKA BARIJCH I!, Ka« /Isstocr. Parls (8®> tlena' f lugotttevllo najhitreje io po najboljSem dnevnem Isurzu. V.rfii v«c tjantfi'-- poste oajkufnntneje PoStni uradi v Belgiji, Franciji, Hr.lnnriiji In Lutisom-burgu apre emajo pln6il» na onše Čekovne račune. BHMilJA. Mo 30K4-64 Hrnurlln fKAKCUA; Ni. II17-IM 1'arto. lltlt.A* MMt *» iisim* im. tu™«! i.rKsmntria: • v tur. i,n»n.<>,nrg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše fck. uakazoic* 9! Velika noč Priroda vsa prerojena vesela v mlado življenje vstala je. Ali jo duša je razumela in novo cvetje pognala je? Priroda čuti božje vstajenje, ali vstali smo tudi rni? Ali praznujemo prerojenje, ali nam v srcih Kristus živi? Ali hodimo strma pota, steze trpljenja in zatajevanj? Ali je v duši božja tihota, ali mar grehov prepad strašan? Kristus blagoslavlja poljane in blagoslavlja srca vsa, ter mu ozdravlja težke rane, kdor se iz globočine ke3a! Priroda vsa prerojena vesela v novo življenje vstala je. Ali jo duša je razumela, nov cvei v sebi pognala je? Butam ker čakam na svatbo. Zdaj se pa le enkrat pripravi, da greva v župnišče!« • Reza se mu zagrohotala, da se ji je videlo v golt in mu odvrnila: »Saj ne rečem, ne! Ampak zdaj bo šele cvetna nedelja in ni še velike noči! Veš kaj, preljubi moj Jožck! Rada bi sc enkrat postavila s teboj, saj imajo tudi druge ženine in so ponosne nanje.« Kaj bi pa rada, kaj?« je hitel zaljubljeni Bizeij. >Postavila bi sc torej rada z menoj? Kar povej, kako si to misliš!« »Poglej, preljubi moj!- Na cvetno nedeljo bodo nesli fantje v cerkev butare, Ponesi jo tudi ti! Toda tvoja mora biti visoka do cerkvenega stropa ter gosta in košata kakor kako drevo, da jo bo vsa fara občudovala in govorila: .Največjo in najlepšo gubanico je prinese! Bizljev Jože, tisti, ki ima Rezo za nevesto! Res se jc postavil!' Ampak nikar ne pripoveduj drugimi Ti naredi butaro kakor ti pravim! Večja naj bo kakor vse druge, mogočna in košata! Molči pa napram drugim, da Otroci so komaj pričakovali cvetne nedelje. Tudi Bizljev Jože, ki je bil že tridesetletnih a vendar je bil še otrok, je željno čaka! tistega dne. Majhen in kebast z debelo vodeno glavo in bolščečimi blodnimi sivimi očmi se je samo smehljal, ko je stopical okoli Brenkove hiše, kjer je bil za pastirja. Jože je imel svojo skrivnost. Zagledal se je v domačo deklo Rezo, veliko in močno žensko, ki se je vedno hahtjaia in se samo norčevala iz moških ter se ni bala nikogar. Enkrat jo je hotel preveč podražiti hlapec Luka, pa jih je steknil. Zgrabila ga je in ga treščila ob tla kakor je bii dolg in širok, a ona se mu je režala in ploskala: »Takale Sleva si upa kaj reči! Zdrobim te, da te ne bo kaj ostalo! Luka ji je dal poslej mir, a tudi drugi so si zapomnili Rezo, dočim ji je poredni sosedov študent zložil pesem: Ce se Reza ujezi, moški kar zbeže, Rezi pač za moške ni, sama moško ima srce I Ampak Jože je bil zagledan vanjo preko ušes. V svoji preprosti skromni pameti si je vedno želel biti poleg nje ter postati njen mož. Reza je rada z njim govorila in se šalila. A fant ni vedel, da se mladenka samo norčuje in vsako besedo ji je sveto verjel. Bližala se je cvetna nedelja in Jože je pogumno stopil pred Rezo: »Ti! Takole in takole je! 2e pred božičem si mi obljubila, da se po veliki noči poročiš z menoj. Pražnjo 1 suknjo hranim in ie skorai nikoli ne oblečem. 10' te kdo ne prehiti in ne napravi še večje, če zve, da tekmuješ kar z vso vasjo!« »Prav, prav, Rezika moja! To naj kar ostane najina skrivnost, ti moja ljuba, zlata deklica I« In Bizeij je bil ves blažen. Zdaj se jc lotil butare in jo pridno delal. Najprej je spravil skupaj veje. Po vsem grmovju okoli vasi jih je skrival. Na cvetni teden jo je jel sestavljati in naredil je velikansko gmoto. Bila je dodelana, a Jože ie pozabil, da je pretežka in je ne bo mogel nesti. In prišla je cvetna nedeija. Jože se je vrgel v pražnjo suknjo in šel po butaro, ki jo je prejšnji večer pripeljal z vozom iz gmajne. Hotel jo je dvigniti, pa ni šlo, sai mu jo je še naložiti moral pomagati hlapec Luka. Potegnil jo je tegoma raz voz, a hlapec mu jo je naložil kar na ramo: »Jože, težka bo! Prednjo bo zatemnelo sonce. Komaj jo boš spravil v cerkev in vse lestence boš pobil z njo!« »Da, da, Luka! Velika je, lepa in ponosna! Le poglej, kako je visoka in lepo zeleni! Sam jo ponesem, da me bodo vsi videli! Najlepša bo pač, kakor je najlepša moja deklica izvoljena!« In je stopal počasi z butaro čez polje proti cerkvi. Ljudje, ki so ga srečevali, so sc mu smejali, a on je šel in šel ter potil znoj da je bil ves premočen. A vse je potrptl za i Blagoslovljene * velikonočne praznike J /.elita J naročnikom, čitateljem in t» prijateljem »Domoljuba« * ) Uredništvo in uprava voljo svoje ljubezni, zavoljo Rezike, le da bi prišel z največjo butaro v cerkev. Prispel je v cerkev. Dva lanta sta priskočila in mu pomagala postaviti butaro pokonci. in stala je tam vsa visoka in zelena, sijoča v svitu voščenk in lučk je bila kakor živo drevce, segajoče preko vseh daleč pod strop. Bizeij jo jc gleda! in zaigralo mu je srce. Ponosno je stal in se oziral po Rezi. Zagledal jo je v srednji klopi vso lepo in milo, pobožno molečo. In pozdravile so jo njegove oči, nasmehnil se ji je. Tedaj pa je butara nemilo zaječala, nagnila se je globoko, nekaj je v nji počilo in že se je prelomila na dvoje ter s šumom treščila na ila. Bizeij se jc ozrl obupno okoli sebe. Otroci in ljudje so se mu smejali. Videlo se mu je, da se mu tudi Rezika v klopi smeje. Obupan in žalosten jc butaro kar pustil in se približal svoji izvoljenki Pozabil je, da je pri cerkvenem opravilu in so okoli njega ljudje, ter ji je kar glasno dejal: .Rezika moja, kaj bo zdaj? Butara se je prelomila in me osramotila! Kajne, saj me zavoljo tega ne boš zapustila,« Reza v klopi je prebledela kakor platno in nato zardela kot kuhan rak. Župnik se je pred oltarjem ozrl in nekaj ukazal cerkven-cu, ki je prihitel k Bizlju in ga prijel za roko: »Jože! Kar domov pojdi! Gospod župnik so hudi, ker glasno modruješ v cerkvi!« In Jože je pusti! butaro in šel iz cerkve. Nagnil je glavo in čuti! solze, ki so ga dušile. A šel je brez butare, vendar mu je bilo, da nese nekaj težkega, nekaj hudega, kar ga pritiska globlje in globlje. Siromak pač ni vedel, da je bil to križ njegove usode, križ bolečine njegovega bednega, siromašnega življenja. Ko pa je prišel domov, mu je najprej« gospodar zažugal, da ga bo zapodil iz alužbe, če bo uganjal take neumnosti. In Reza, njegova Rezika? Bizeij jc spoznal, da je med njima vse končano, da ga mladenka pač nikoli ni ljubila, kajti najpreje ga je ozmerjala z norcem in bedakom, a potem ga jc razjarjena pretepla kakor kakega paglavca in ga zapodila v hlev med njegove kravice. Od tedaj se Bizljev Jože ni več ženil '-i vek, ki so ga križali, je bil nedolžen, ie več, bil je — božji sin!« Zdaj je bila žena trdno uverjena, da je mož zblaznel. »Mož, kaj ti je?« se je boječe približala. »Pojdi in lezi; saj je že pozno. Ko se prespi«, boš drugih misli.« »Nikoli ne bom drugih misli, ženal Ubogaj me in poslušaj. Rano zjutraj vzemi plaSč, ga operi in ga daj sušiti. Nato ga lepo zravnaj in jaz pojdem z njim v mesto, da poiščem učence Križanega in jim izročim plašč.« Govoril je tako iskreno, da žena ni več dvomila o zdravju njegove pameti. »Naj bo; storila bora, kakor zahtevaš.« Nato sta oba umolknila in se odpravila spat. Ko se je zdanilo, je krčmarica vstala in stopila k postelji svojega petletnega sinčka. Začudila se je, ko je videla, kako sinček mirno spi in ne v spanju smehlja kakor še nikoli. Ljubeče se je nagnila nadenj in ga poljubila. Sinček se je prebudil, pogledal okrog sebe in zaklical: »Mamica!« Mati je vsa vzradoščena planila in poklicala moža. >.Pog!ej, najin sin je izpregovoril!« Bil je namreč že od rojstva gluhonem in hrom. Ko sta ga srečna roditelja dvignila iz postelje, sta znova obstrmela: hromost je izginila, sinček je imel ravne ude in bil popolnoma zdrav. Krčmar in krčmarica sta vedela, da se imata za čudež zahvaliti privadljanemu plašču. Žena se ni več obotvaljala, nego je urno vzela plašč, ga oprala in ga obesila na zid pred hišo, da se posuši. Krčmar pa se je pripravil, da ponese čudežni plašč naslednikom včlikega Učenika. ALDUS Dobi »e povsodl Pa«3!c IS® Issie AHkss! Cez nekaj časa je šla krčmarica pogledat, če se je bil plašč že posušil. Kako pa se je prestrašila in se začudila, ko plašča ni bilo nikjer, pač pa se je ob zidu, kjer je visel plašč, ovijalo trnje, podobno vitkemu grmu, z majhnimi zelenimi gističi in z rožno-rdečimi cvetovi. Ti cvetovi so bili prav take barve kakor izgunili Učenikov plašč. Še tisto uro so s® krčmar, njegova žena in sinček odpravili v mesto, da oznanijo čudežni dogodek. Krčmar in krčmarica sta se izpreobrnila in postala zvesta izpolnjevale«! Jezusovih naukov. Šipek ali divja roža, ki pleza ob stenah kvišku proti nebu, nas še dandanašnji spominja na ki»ž, r.a trnje, s katerim so Odreše-nika kronali, rdeči cvetovi pa na vso Njegovo ljubezen, s katero je odrešil svet. DOBRO ČTSVG k Romano Guardinl, Sveti Kriiev pot, II. izdaja. Izdal »Martuljek«. — Čudovito' lepa knjižica, s katero spremljamo Jezusa v trpljenju. Namenjena je sodobnemu človeku, njegovemu čuvetvovanju, I verovanju in molitvi. V tem Križe vem potu bo j naSel novo doživetje izobraženec in preprost Člo- vek. Dobi se po knjigarnah v Ljubljani za nizko ' ceno: nevezan izvod samo 4 Din, vezan 8 Din. inko Bitenc: Legenda o Jezusovem ® | v v plašču Gotovo vam je znana zgodba, kako se je drešenik po vstajenju prikazal dvema učen-croa, ko sta šla V Emavs in sta ga ta dva šele krčmi pri večerji spoznala. Tudi krčmarju, ki je ves ča3 sedel v sobi, se odprle oči in je spoznal Križanega. Zakaj ta krčmar je bil eden izmed mno-ih, ki so se udeležili vadljanja za Jezusova blačila. Zdaj, ko je z lastnimi očmi gledal Onega, je bil pred dnevi izdihnil na križu, ni moti 0d presenečenja niti besede izpregovoriti. Samo nepremično je zrl v bleščeči se braz gosta in je ves trepetal. Ko je Jezus izginil, je z drhtečim glasom prašal učenca: . s Povejta mi, gospoda, ali — ali ni bil to n, Jezus Nazareški, ki so ga bili na Golgoti ižali?« Da, On je bil,« sta odgovorila učenca ho, še vsa v mislih na Učenika, ki sta ga ravkar videla in govorila z njim. Odšia sta zaj v mesto, da oznanita veselo novico. Ko je krčmar ostal sam, je odhitel k svoji ni in dejal: 2ena, kje imaš plašč, ki sem ga bil zad-ič pri križanju privadljal?« 2ena jc začudeno pogledala moža. Cemu pa izprašuješ to? Saj veš, da vsak ečer zavijam vanj najinega betežnega sina, avno prej, ko si imel goste v hiši, sem po-žila otroka spat in ga odela s tistim plaščem.« Nikoli več mi ne stori tega, žena,« ie s ko čudno presunljivim glasom dejal krčmar, je žena strmela in vprašala: Kaj pa je takega pri tem?« Ne maram plašča, ki ni moja last. do- mu jc bilo, da je vse tisto prešlo od babice nanj, da ga ic mati izbrala in jc želela, naj ostane in vztraja ludi po njeni smrti. Zadnji čas res ni čutil niknke želje več, da bi se izselil, čeprav mu je poljana ugajala in je rod pohajal na njo Slori najemnik jc posta! dobre volje, pričel je pripovedovati o svojih tegobah, o ljubezni do svoje zemlje, o živini, ki mu jc nekega lcla vsa poginila in vse kar sc mu je zdelo količkaj pomembno. Najhuje mu je bilo vedno ker jc moral posestvo prodati in vsaka misel sc mu je vračala v tisti čas: »Ljudje, ki trdijo, da človek nosi vso svojo srečo v sebi, sc lažejo! Delal sem kakor r.orcc, lrpcl kukor živina in ljubil to zemljo ter jo še vedno ljubim. In prav zalo sem rod trpel in se boril do zadnjega, da bi jo pridržol, A nisem mogel, bolezen in smrt sla mi io iztrgali, da zdaj ni več moja in nikoli ne bo!« Spel sc ie ožaloslil in se mrko zozrt pred se. Pcčovski ga jc tolažil. Da, tudi on jc dobro poznal ljubezen do svoje žemlje, ki je silnejša kakor marsikaj za čemur ijudje jokajo ker so izgubili. Ce greš s svojega sveta, sc ne jokaš, kajti tvoja bolečina je tako silno, da ti zamori še solze, ki se ti potem zaurizejo v srce in te peko v duši kakor strupeno slano! Ko so odhajali, so sc zbirale nad vodo megle. Nad klasjem ie zardevala zarja, zadnji žarki so sc krčevito oklepali žita in ga niso holeli spustili iz I objema, temveč so se prelivali z njim v žolto I bleščavo, med katero je hitel voz ves obsejal ; kakor bi imel goreča kolesa. (»roka sin bilo zelo trudna. Kmalu sta zadremala z glavicama na materinih prsih Kako je bilo vendar lepo! Kakor čudežno sproščenje jc bilo vse to. In gospodar je bi! vesel, da jc kupil kos polja in poseslvo v tej razgibani prirodi, čeprav je vedel, da se nikoli nc preseli semkaj, kakor je bil zdaj prepričan v dno svoje duše. Ko se jc ozrl proti hosti, zn katero so ležale njegove pečine, jc zagledal prosojno meglico, ki jc lagodno plavala kvišku in trepetala. In la hip sc je spomnil na svojo mater pečovsko babico, bilo mu je kakor bi njen duh še vedno plaval nad skalnimi čermi njegove domačije Predramil ga jc glas Agate: »Zdaj si pač zadovoljen! Kdaj se preselimo na poljano? Zakuj ves čas samo molčiš? Poglej koliko jc tu sonca in cvcljot Ali vidiš, kako se ponuja žito in nam prijazno kimal Tu ne razsajajo strahotni bliski, tu ni viharnih noči polnih tesnobe in strahu. Poljana je kakor mlada nevesta vso vesela in žareča.« Komaj slišno ji jc odgovoril: »Pes je lepo, vendar le me žene nazaj v moje pečine polne mračine in borb, polne tajinstvene prirodne sile in svojslvcne mrke krosote!« Pomolčala sto, konjič je dirjal v drnec po ravnini. Tedaj je opazil gospodar, da prihaja nekdo nosproli in muha žc od daleč s klobukom. Kmalu je spozna! oljorja. ustavil konja in hlastno vprašal prihajajočego, kaj se je zgodilo. Som ni vedel, da je vprašanje zakričal ioko glasno, da se je še ženo prestrašila in sta otroka vzlrepclaln v spanju. »Mlin goril« ic dahnil oljar in sc pognal na voz. * Preden je pričela cesta padati v sotesko, je imel Pcčovski ob reki kos travnika, kjer so se tedaj sušila kopice sena. V teh kopicah sc jc vnel ogenj. Ker je bilo vreme vetrno, je veter prenesel iskre v oljarno, ki jc bila ktrialu v plamenih. Pcčovski jc pridirjo! domov. Dokler so bili posli sami, so bili dokaj zbegani, le siuri Icrnoč in oljar sta oslalo hladnokrvna. jernoč je ukazal poslom nositi vodo iri jo s skale niatati v plamene, dočim je oljar tekel gospodarju povedat, kaj sc je zgodilo. Ogenj so kmalu omejili. Znočilo sc je popolnoma. Požor je že vedrto nagajal in ir tu in lam skušal prodreti, a tokoj so go zadušili. Na dvorišču so krulili spuščeni prešiči 10' Mlin v Pečeh Spisal Gustav Strniša Nadaljevanje Gospodar je opazil bolestne poteze, v njc-viti ustnih kotih. Prijazno je očanca potrcpljal rami: 'Nc prestrašite sel Saj sem vam že omenil, ostanete tu. Prišli smo samo pogledal posestvo niive. Veste, Jem doli nam vsega tega manjkal« Kmet sc je oddahnil: »Pojcn sem na tem polju, to hiša je bila nc-"l moja, pa mi je bolezen vzelo premoženje ■ žena in hčer Prodal sem vse skupaj člo-»u, ki je ta lepi dom zapravil in znpil Kupili vi in šc vedno se bojim, da bom moral zdaj sivi starosti vzeli popotni les in sc napotili po snli beračit!« Pečovskemu jc bil starček zelo všeč. Hitro ic potolažil, da naj bo popolnoma brez vseh ™ knili če tudi bi sc kdaj namerava! z dru-no Preseliti na poljano, bo vendarle hišo vsoj , , ^edclol, da bo za najemnika šc vedno '"In nekaj prostora. -S|vec se je zahvaljeval in kimal. Bil ie ves m resast, a še krepak. Ko je razkazal doma-i", so posedli zunaj kur po travi in prinese! je »«8a mleka in ajdovca, kajii kravico jc šc vedno 1111 m se sam preživljal. ' in ko so veselo kramljali, se ic gospodinji kar r8alo, ko je rekla: . oahice ni več med živimi. Ona bi pač nikoli noielu iz Peči. Sami so zdaj, kaj I«) bi se "™.r Preselili?« 50 se zadovoljno razgledovale po '"znin niivoh in govorila jc kakor bi vprašala (,„; .,bi P" tem pozabilo, da ni sama. ■sem - 10 ie Pr'iazno zavrnil da se bosta ie neka"1-Ze že Pomenila Spomnil se je, kako ie 7 babico prerekal prav zavoljo tega, nazadnie vendarle ostal v Pečeh, in zdaj Gustav Strniša: Firmii Srebotova mati ni bila nikoli vesela. Zamišljena in tiha jc pridng delala. Imela je hčerko Anico, ljubko in prijazno dekletce, ki jo je vsak vzljubil, kdor jo je poznal, saj je bila res mila in ljubka, Z velikimi modrimi očmi, ki so jih obkrožale dolge, goste trepalnice, je prijazno in vdano pogledala vsakega in pokazala vrsto biserno belih zob. V vsej njeni pojavi je bila sama pomladna svežost in kdor jo je opazoval, mu je bilo, da gleda nežno poganjajoče popje, dehteče in kiijoče v mladem soncu. Kakor je bila njena mati vedno žalostna, tako je Anica ves dan pela in žvrgo-lela kakor sproščena ptička. Srebotova mati pač ni bila srečna. Cula ! je o svojem možu. ki se je bil vrnil iz Rusije, : kjer je bil med svetovno vojno ujet. Sama ga : ni nikoli videla. Zvedela je, da je nekje zaprt, j da »e ie v ruski deželi navzel drugega duha, ! da je postal popolnoma drug človek, hoteč i preustrojiti svet, a pri tem ni znal niti sam več ločiti tuje od svojega in je trpel radi vloma v ječi. Koncem vasi je stala mogočna tovarna. Tvomičar je bil dober človek, ki je ravnal lepo t svojimi uslužbenci, kateri so ga ljubili in so bili pripravljeni zanj iti skozi ogenj in vodo. Bil je prijazen starejši gospod. Imel je ženo, a njun zakon ni bit blagoslovljen z otroki Večkrat si je želel dece, pa je ni bilo in vdal se je v usodo. Ko je tvomičar Strel prvič videl malo Anico, je takoj opozoril na njo svojo ženo, ki jo je poklicala k sebi v stanovanje. Tudi go-spej je bila Anica tako všeč, da jo je hotela pohčeriti in je prosila mater, naj ji hčerko prepusti, a Srebotova se ni mogla za to odlo- Oživele so poljane ... Oživele so poljane, z drobnim cvetjem posejane: vsa priroda se prebuja in raduje: »Aleluja! Njemu, ki je šel v trpljenje, da za nas je dal življenje, mlado cvetje se priklanja, prvi spev mu čast oznanja. Zbor krilatcev v širnem logu hvalnico prepeva Bogu; stvar, rastline — vse po svoje Njemu aleluja poje. Grozna je sveta trohnoba, Kristus, dvigni nas iz groba! Tvoje čudežno vstajenje naj nas obudi v življenje. L i m b a r s k i. čiti, ker je bila preveč navezana na svojega otroka. . Anica je poslej slednji dan prihajala v tvornico v stanovanje dobre gospe Strelove, a zvečer je potem odhajala domov. Gospa je dekletce z vsem obdarila in materi se poslej ni bilo več treba mučiti in pehati za svoje dete. . j Nasmehnila se je pomlad in potrkala je j na vrata velika noč. Priroda se je odela v j zelenje in cvetje in vse se je veselilo prebu- ' jenja. Mala Anica je tiste dni satja obročila dva rdeča piruha, na katera je svojeročno za-pisala svoje krslno ime. Piruha je namenila svojima dobrotnikoma in vsa srečna je hitela na veliko soboto popoldne še pred procesijo v tvornico, kjer jo je gospa že čakala in jo obdarila t krasnimi pisanicami in drugimi darili. ! Ko je deklica voščila obema vesele prat-nike in sc je vračala domov, je moral na nujno pot tudi tvorničar sam. Čeprav nerad, se j, vendar odpravil na kolodvor. Med pospravljanjem sam ni opazil, da je vtaknil v žep tU(ji skromni piruh male Anice. Ko je Strel prestopil na brzovlak, je slu-čajno segel po robec v žep suknje in prinesel na dan rdeči piruh. Nasmehnil se mu je in gs vtaknil nazaj ter se zatopil v citanje časo-pisov. Pozno zvečer je že bilo in nič kaj za-dovoljen ni bil, da je moral prav na tak praznik po svetu, toda tolažil se je, da bo svoj posel v tujini hitro opravil in se bo že na ve-, liko nedeljo lahko vrnil spet domov. Med premišljevanjem in čitanjem je zaprl oči ter lahno zadremal. Hipoma je preplašen skočil kvišku. Pred Strelom je stal slabo oblečen, poraščen možakar z naperjenim samokresom in mu «iirno dejal: Dober večer in srečne praznike! Bodite tako prijazni in prispevajte mi svojo listnico, da si bom tudi jaz privoščil izdatne piruhe! Tovarnar ga je pogledal in odvrnil: Spravite vašega »mačka" in sedite, da se pomeniva! Ropar se je zahahljal: Nisem tako ne-umen, ne! Poznam takele tiče, ki so večkrat pogumni do vraga! Le brž obrnite žepe! Tvorničar se je nekaj obotavljal, tedaj je kosmatinec zarulil; Ali slušaj in stori vse, kar sem ti ukazal, ali ti pa potisnem kroglo v trmasto butico, da boš imel enkrat za veeiej dovolj! Cas hiti in pred prihodnjo postajo morava imeti najine račune v redul Strel je vzdihnil in dejal roparju: Pr«»l Vse vam dam, a vi mi vsaj nekaj denarja vrnite, da se bom mogel jutri po tej progi pripeljati spet domovi — Tak gospod si bo že dobil posojilo, se te smehljal napadalec in se kar zarežal, ko in begali okoli Konji, ki so jih prignedi iz stai, so se odvezali, velika siva krava s teličkom, je žalostno mukala in čakala, da io odpeljejo. Skolinc so živo sijale v plamenih. Migljanie gorečih zubljev, valovanje spreminjajoče se svetlobe jc ustvarilo na teh grobih čereh nekaj mučno živega in ležkega, da i<- bilo gledalcu čudno omamno in grozno kakor da so skale oživele in se jelc rušiti nanj. Voda sc je lesketala in drblela kakor ogromna zlala riba, ki se zvija, drhti in spreminja svojo losforno sijočo barvo. Počasi so ogenj pogasili popolnoma. Oljarna je zgorela do tal. Mlin je bil težko poškodovan, a gospodarsko poslopje je ostalo ncootaknjcno. Na srečo sc ni vnela moka, čc bi se bilo Io zgodilo, bi pač nihče ne mogel odvrnili strašne nesreče, ker bi vse zgorelo kar bi dosegel divji zubelj. Tih in mrk jc hodil gospodnr vso noč po pogorišču. premišljeval, gledal in ocenjeval škodo. Sele ptoli jutru je šel v sobo, da bi sc nekoliko spočil. 2ena ie bdela in ga čakala. In spet ga je vprašala hlastno <> m telesu, oči so mu divje zaboiščalc vsled ' uroze jn ro|<(. so krčevito zamahnile pred sc. d seboj jc zagledal obe ženski, ni ju dobro ločil, a oglasila se ie zla slutnja, ki ga jc po-rilii, nagonsko ie veoel, da se bliža nekaj strn-itccj«, nekaj, pred čemur mora bežati in napeli v\ojc sile da odbegne, sicer bo vse prepozno i nc bo rešila nobena reč Mrzlično je šepetal: Pročl Proč! Samo proč!« Začutil je mrtvaško tesnobo, ko ie ženski zn-Mi Prejšnje občutje je splahnelo kakor megla. ii ic samo bežal pred tema strahotnima bitjema !t"° urno kakor Iridesetletnik, ni se oziral "nor, samo hitel je. Dobro je vedel, da mora '»'. "i nei mislil kako bo ubežal, saj mu je strah "'lige misli zamoril in qa spremenil v divju-ki beži pred neusmiljenim lovcem, kateri laso smrt Mračni tovurišici pa sc za to nista prav n on. Kokoi preie sta korakali enakomerno in onetno urno, niti trenutno nista pospešili ka-111 se za bednega Cižka sploh nič ne brigali. Prosjnk je postajal vedno bolj zbegan, po-01 sc le hitreje, sc trudil, da bi pritekel preje spodtikal in nekaterikrat je telcbnii na Io s ■ M>"'tn" v' ie oobrul in tekel dalje Zh-ro .T" da beži vse prepočasi, da stoji cs cos na mestu in da moro še bolj posoc-»IC korake, če hoče uiti. Ves čas sc je za-" m se mu ie vendar videlo še premalo. Znoj J .oii il (j|„vo in )c|0 Nj sj ho}cl prjZMati| ,la vrnt/m ° S(' 'aganjal kakor žival, ki ima ilkov' /iln|lu)' " 5lli naprej in vleče nekaj iajoe S° ""''lanjalca samega na vrvi za seboj, mu ie ■ Z. ko smo že v jeseni, je vročina vsai taka kot doma v avgustu. Tukaj je .sedaj trgatev pa nimamo nobene vinarske zadruge .. . Ze prvi dan sem našel znance in prijatelje iz doirovine. S^daj se ta krog vsak dan veča. Naročenih pozdravov sem pa doslej le še malo mogel izročiti. Pač pa jih pošiljam nebroj v svojem imenu in po naročilu drugih -sem bralcem -Domoljuba-. Se to nai pristavim, da so nekateri tu prav iz »Domoljuba« zvedeli za moj urihod — toda dan pozneje kot sem prišel. Moj naslov ie: Hladnik Jarez. Cordarco 545. Buenos Aires | Pripravljamo se nu Slomšekove prazn he ! I V naših srcih je novo hrepenenje. Bog sam ga nam je vzbudil, iz naše vere je vzrastlo, da se že razlega po slovenskih cerkvah in naših domo-I vih molitev: Vsemogočni Bog. ki si nam v svojem i služabniku Antonu Martinu poslal tolikega učenika in pastirja, usliši naše pobožne molitve in poveličaj ! ga, da bo pred vesoljno Cerkvijo prištet zveličanim! V vseh naših župnijah podpisujejo prošnje, katere naj pričajo o tem našem hrepenenju, katere pa so obenem zagotovilo, da bomo vztrajne molili i in delovali ter žrtvovali v ta namen. | Slomšekova družina pripravlja slavnostne dneve v Mariboru, da sprejme mladino, da sprejme odrasle, može in fante, žene in dekleta, vse naše stanove, da jih popelje k molitvi, k grobu in pred naše škofe, poglavarje naših škofij, katerim izroči tudi pismeno zabeleženo svojo prošnjo. Ob 1050 letnici smrti sv. Metoda, ob spominu sv. Cirila, v jubilejnem Ciril-Metodovem letu je zavela v naših dušah vera, da je Vsemogočni Bog tudi v naši zemlji poklical svojega izvoljenca, ki je hodil pota sv. Cirila in Metoda in ki ie nam bil vodnik, učenik in pa-stir. Prioravliaimo se torei na Slomšekove slavnosti v Mariboru! Stalno nai bo pred našimi očmi' Dne 21. junija gre Šolska mladina, dne 28 in 29 tuniia pa gremo vsi drugi v Slomšekovo mesto' Mladina bo sklepno šolsko sv. obhajilo darovala v namen beatifikacije V Mariboru pa bo pri skupni službi božji molila ter si nato zapela Slomšekovo Preljubo veselje. Odrasli pa bodo dne 28. junija sprejemali Slomšekove muke, ki nam jih bodo sejali v naša s-ra predavatelji, za može, za žene. za fante, za dekleta, za dijaštvo in za izobražence. ioč- od 28. na 29, junija bodo možje in fantje z bakliami romali mimo Slomšekovega groba v stolnico in na Stomšekov trg, kjer bodo darovali skupno sv. obhaiilo za izpolnitev- našega svetega hrepenenja In dne 29 junija bomo v skupnem zboru ponovili molitev -Vsemogočni Bog ... poveličaj ga!« Pripravljajmo se na Slomšekove praznike! Zmaga JRZ v Ribnici Ribnico, «lavno mesto in središče nekd«, tnko slavne in tudi dobičkonosne krošnjarsS obrti, si ic v nedeljo tudi izvolilo novo občinsko vodstvo. Nekdaj je bil« to najtrdnejša trdnim, vclikološkega veljaka in vsaj v besedah rmvdu šenego pob noto g. Ivono Puclia V nedeljo jt t. trdnjava padla. Ribnica s svojo okolico ie jlj, venski zemlji že od nekdoi dajala nujbolj ]rcjri(. in za-.cdne izobražence, zato se ni čuditi, da ;t tnkoj, ko je minil politični pritisk, ki sc ic iz Ko-čevja širil po vsem Dolenjskem, dal« druga«, glas Kljub temu, da ie več kot 200 vohvnih upia. vičenccv s svojimi kroSniami po svclu, ic bila vo. lilna udeležbo 77.2 odstotna. Od 1346 volivcev i jc volilo 1040. Lista )R7. jc dobila 611 glasov, nasprotna lista, na kateri so se, kakor povsod dru-god združili vsi. ki od nekdaj kljubujejo volji tis-| roda, pn ic dobila 429 glaspv. Obolenja želodca Vsled uživanja prevročih ali premrzlih, pn. mastnih ali preostrih jedil, prekomernega uživanji alkohola, nezadostnega žvečenja, nervoznih motenj prebave in vsled splošne slabosti, nastajajo bolezni želodca, ki se pojavljajo v obliki pehanji, zgage, bolečin v želodcu, slabosti, bljuvanja, i* loJčnih krčev, zaprtja in pomanjkanja apetits zjutraj ali zvečer na jse popije skodelico Pit-ninka čaia. Ta pospešuje > svojo bogato vtekri grenkih snovi pomnoženo izločevanje sline in želodčnih sokov; grenke snovi Planinka čaja ovirajo poleg tega tudi prekomerno vrenje, s čimer w doseže lahka, mirna ter gladka prebava in dobro čiščenje. Razen tega se je ogibati vsega, kti {t povzročilo bolezen želodca, varovati se alkoHolni pijač, dobro prežvečiti jedila, ogibati se težko pri oavljivih jedi! in nervoznih razburjenj pred, rael in po jedi. Gospod, 63 let star, je trpel na žel»rod Pnbliju v glavi. Ako bi barbari, katerih hrai" I t Iz raznih krajev St. Jernej na Dol. Dne 29. marca smo imeli volitve. L veliko, nepričakovano nadmočjo ie zmagala lista g- Vide Franceta. Volivci so bili ntivdu-eni, obsodili so 5 svojimi glasovi temno dobo ivšega režimo, obsodili needinost in manifestirali zn edinost, red in disciplino. Se vlada značajnost nied večino našega ljudstva; kljub dolgi dobi pritiska je zopet zaživelo veselo upanje v boljše dni. Možje in fantje volivci, iskrena vam zahvala za vaše junaško zadržanje, hvala tudi za vaše razumevanje za red in disciplino. Brusnice pri Novem mestu. Proli koncu meseci marca smo imeli v naši fari kar tri požare. V noči od 20. na 21. marca je zgorel krojaču Al. Milu u iz IJaleža čebelnjak z 12 polnimi in 5 praznimi A 2,-panji; škode je 5610 Din. Dne 71. marca jc požar uničil posestniku Francetu Oazvoda v Vel. Brusnicah pod s hlevom in listnico ter kaščo, \ hlevu st« sc zadušili dve kravi; škodo 21700 Din, zavarovan za 7000 Din. Dne 29 marca so se ognjem zublji spravili nad zidanico Janeza Deže-iuna iz Vel. Brusnic št. 35, ki jo ima na Dražcah; škoda 5000 Din Pri slednjih dveh požarih je pokazala brusniška gasilska četo, da ima pridne ir. sle člane. Srečo v nesreči je bila, dn ni bilo vetru, l«'i drugače Bog ve, kako bi sc bilo vse končalo Strahu smo doživeli itak dovolj. — Nedavno nas je obiskal inž. higienskega zavoda v i.jubljnni q. Ouzelj, ki si jc ogledal iercri za postavitev clvrli nujno potrebnih vodnjakov v Vel. brusnicah: eden bo sredi vasi, eden pa pred cerkvijo na Mrakovi njivi. Nu Sevcah pod Dol-niiin Suhndoloni sc bo napravil rezervar, na Dren-ku pa asaniral, t. j. uredil po zdravstvenih predpisih studenec Torej štiri lepe slvari, za katere izrekamo higienskemu zavodu toplo zahvalo! — I na rana nas pa ic skeli in to ie odplačilo dolga ni gaberski vodovod. L 1932. so bili najeli Ga-bem posojilo 45 000 Din, ker pa niso mogli plačali v nasierlnjih lelilt obresti, je dolu narnstel na .».000 Din Prosili so na vse strani, a brez uspeha [Ker grozi nevarnost, da bi ta dolg raslcl v nedoslednost m bi bilo gospodarstvo teh ubogih ljudi fogroženo, so potom občine naprosili kraljevsko Shonsfco' upravo, da jim priskoči na pomoč z brezobrestnim posojilom ali pa, kar bi še raje videli, 7 izdatno podporo Prepričani smo, da bo prošnja uslišana in da bodo polem naši Gaberci rešeni [moreče skrbi. Soj bi radi plačali, če bi imel; sredstev — ( vrtna nedelja je bila letos vsa v cvetju. Nošo dolinica je odeta v belo holjo, kakor bclo-oblecena deklica, kt se pripravita na sveto Veliko noc. Ce bo Bog obvaroval cvcl jn sad pred slano, potem bo letos spet obilo sadja, zlasti hrušek in posebno črešenj, ki jih no vagone izvažamo v druge kraje in celo na Dunaj in ki našim ljudem prmašaio prvi dohodek v letu. Ljubi Bog, daj in ohrani sad zemlje I ' „.„ Nedavno smo položili k večnemu po- čitku Margano Koderman, Jakopovo mater. Dočakala ,e visoko starost 82 let. Rajna mati je bila naročnica »Domoljuba«, odkar izhaja. Do zadnjega ancev oce V soboto, dne 4. t. m. se je preselil v boljše življenje Franc Gruden, po domače Spančev oče s Šmarja št, 10. Izpolnil je 74 let — rojen 4. II. 1862 v župniji Kopanj. Večkrat je sam pripovedoval, kako je z revščino začel, služil na Grosupljem pri »Tišlerju«, a ae je povzpel do progovne-ga preddelavca ter si kupil v Šmarju prijazno domačijo. — V srečnem zakonu mu je Bog podaril 15 otrok, od teh je zdaj Se živih; 3 fantje in 5 deklet (4 so poroče-ne, peta je pa doma stregla očetu). Bi' je dober značaj. Pokazal se je vedno zavednega Slovenca in katoličana; udeležil se je tudi duhovnih vaj v »Domu« v Ljubljani. Rekel jc: »Ker sem že vse poskusil, bom pa le to,« vrnil se je zelo zadovoljen. Pogosto je prejemal sv zakramente, zadnjikrat v nedeljo 5, marca za sveto Popotnico. Bil je 6 let v občinskem odboru, nazadnje jc še obdržal udbomištvo vaškega odseka. Ker je bil sam dober, |e tudi družino vzgajal v dobrem duhu. Kako jc bil priljubljen, se je videlo iz tega, ker je imel zelo veliko kropilcev, ki so ga prišli zadnjikrat pozdravit ter Bogu priporočat njegovo dušo. Vtem sorodnikom naSe iskreno 60-žalic, njegovi hlnfi <1u4i pa želimo, dn uživa mir pri svojem Zveličanju. ga je zvesto prebirala in mu bila prijateljica. Rojena je bila v Mavčičah. Bila je tudi cerkvena pevke. Prav rada je pripovedovala, kako so včasih dobro peli, čeravno niso poznali not. Se ob zadnjem Evh. kongresu je rada prepevala pesmi, ki so jih peli ob kongresu. Vedno je z veseljem pomagala pri ljudskem petju v cerkvi. Naj v miru počiva! Lom. Nedavno se je raznesla žalostna novica: dva mlada fanta sta padla nesrečne smrti: 18 letni Janez Meglič (Tičev) in 20 letni France Meglič (Gabrčev). Pomagala sta nekemu tihotapcu čez držr.vno mejo, pa so jih zalotili. Menda so skušali vsi trije ubežati; pravemu tihotapcu se je to res posrečilo, dočim se fantoma, ki sta šla za majhen zaslužek na nevarno pot, ni posrečilo. Obležala sta na mestu mrtva. — To je že druga nesrečna smrt v naši župr.iji v tem letu. Dne 26. januarja je izvršil samoumor Primožič France (Miklavžev). Bil je zdrav, krepak fant, v dobrem gospodarskem stanju, pa se ie ustrelil. Bog daj, da takih smrti ne bi bilo več! Breznica nad Škofjo Loko. Naša vas leži uro daleč cd Škofje Loke in približno toliko od koče na Lubniku. Lubnik je postal turistom priljubljena razgledna točka, zjasti odkar so zgradili kočo. Svoj čas so turisti hodili na Lubnik po poli, ki vodi skozi Gabrovo. Sedaj pa je skozi našo vas ■dograjena cesta. Odkar je cesta dograjena, turisti hodijo tudi ekozi našo vas. Nisem sovražnik turistov, nasprotno ljubitelj, toda le poštenih, ree pravih turistov. Toda koliko jih je, ki niso turisti, marveč le divjaki, surovi ljudje. Po Lubniku imajo naši kmetje napravljena drva, ki jih drugače ne morejo spraviti domov kakor v snegu. Ti pa, ki prihajajo na Lubnik, jih podirajo in razne neumnosti uganjajo. In to včasih celo visoki gospodje, ki se ponašajo s kulturo. Vprašamo vas, ki delata kmečkemu rodu Škodo, kakšna je ta vaša kultura? Poznamo vas in še predobro, zato vas opozarjamo, da kdor prihaja na Lubnik, naj pusti na miru, kar je uboga kmečka para s krvavimi žulji skupaj spravila. Planinsko društvo pa prosimo, naj skrbi za red na turistovskih potih. Metlika. V zadnjem času smo postali v Metliki precej delavni, na novo smo poživili sadjarsko podružnico, katere predsednik je F. Petric iz Tr-novca, tajnik pa Jože Šuklje iz Trnovca. Oba dobra sadjarja nam jamčita za uspeh podružnice. Podružnica si bo nabavila Škropilnico in preskrbela članom arborin, tobačni izvleček in lepljive pasove po znižani ceni. Sadjarji pristopajte k podružnici! Le v slogi je moči — Tudi drevesnico sinovi st, krvaveli tu v areni, tako poznali slanost Dima kot on! — — — Nehote se je ozrl okrog sebe. kot bi se bat, da prisluškuje kdo njegovim žalostnim mislim. Naenkrat je bledica prišla na njegovo lice. ker je zapazil v resnici enega barbara, M JC dobro pozna! slabost Rimo, Bi! je to l^crvij, kj je ;e| proti njegovi ioži. Že nekaj tednov lii videl Germana. Priiiod nepričakovanega prijatelja v istem trenutku, ko je mi-k|i! na morebitno nevarnost od struni barba-r">. jc napolnil lahkovernega Rimljana a [strahom. Ako bi se hote! Servij postaviti na celo K, i munskih rodov, bi Rim zatrepeta! pred njegovo jezo. kot nekdaj pred genialnim lartaginskim junakom Hanibalom. »•> v Rimu!« je zaklical Publij. >1 red eno uro sem se vrnil v glavno me-Je odgovoril Servij in se vsedel na sedež ,a "bhjem. >in ko sem zvedel, da so danes "'Oje Igre. sem se požuril da bi prišel v amfi-teater, da te pozdravim.« ■ ,r(,čncgn bi se štel, ako bi mogel na dan I •»•Ji» slovesnosti izvedeti, da si se vrnil z dohrun uspehom.« t nzneldi sem na sledi.t 'oogovj SO Ii naklonjeni!« je rekel' Publij Viadoseen. S(, '^!»«ieie ti bom o tem poročal. V areni ysi nekaj izrednega.« je pripomnil Servij. k ik I """" so začelu lam nov« -iredstavu. i 111 sto glailijatorjev z različnim orožjem, j • na konjih in na vo/ovili se je pripravljalo >0.1.. I.uzdeljeni v razne skupine so čakali znamenja. I tiha je zabučala, skupine so se zagnale s pa) ;'"»n sunkom, Recijurijci s Sekutoiji. Tra-i o/f i v M "'""'f-ani- oni na konjih z onimi na , . Kmalu je bilo več težko ranjenih in II e . ? ie bi! ki je sedaj v bojnem "" vlada], pretrgan Vse so je strnilo v samo premikajočo gručo, ki se je valila kot ranjen velikan, Začelo seje splošno neurejeno letanje, toliko besnejše. ker obzidje arene ni pustilo pri tolikem številu bojevnikov prostega gibanju, tuljenje občinstva pa je dražilo strast borcev, vsakdo pa je videl pred seboj, poleg sebe in zn seboj svojo lastno smrt, ako se mu ne posreči vseh okrog sebe pomoriti. Pogled na grudijatorje, ki so se s skrajno besnostjo in živalsko divjostjo borili, rož-Ijunje orožqa, rezgetanje konj. bojna godba in divje tuljenje občinstva — to vse skupaj je napravilo na Servija. ki je bil prvič v nmfi-teatru, tak vtis, da ee je tresel po vsem telesu. Prefektn konjiče ni bil bojni metež nič tujega, toda na polju slave ni imel časa, da bi Se ga loteval strah ali premišljevanje. Ako je na čelu svojih germanskih konjenikov naskočil barbare — četudi ljudi svojega rodu — tedaj mu je kri zalila oči in možgane Toda ti ubogi gladijatorji, čemu se oni tako strastno in grozno morijo, Saj si niso sovražniki in niso prisegli zvestobe cesarskim orlom. Pač pa so od ošabnega rimskega naroda, ki hoče kraljevati narodom, vkovani v verige. Toda ta trenutek so jim roke proste poniževalnega železja Pet sto izvrstnih borcev je — čemu se ne vržejo s skupno močjo na ničvredneže. ki so jili samo z.ato, da jih razveseljujejo, kot krvnike in žrtve semkaj pognali? Prodno pride zadostna premoč pretorijancev je polovica zijal po-lclanih. Gotovo bodo podlegli, a svojo smrt bi prej maščevali. Servij. čigar germanska duša je bila samo zaradi rimske vzgoje pokvarjena, ni mogel razumeti mirnega umiranja gladijatorjev Psi so — je mislil — ne pa ljudje! Da. bedtiejši kot psi, kajti ti vendar grizejo tisto roko, ki krivično z njimi ravna. In kako iibotni so bili ti mogotci v svoji krutosti! Tudi on, barbar, ni prelil nobene solze nad odsekanimi glavami in okrnelimi trupli: ob pogledu na mlake krvi ga ni napadla omotica. Saj je večkrat videl, da je polovico njegove konjenice pokrivalo bojno polje. Toda njegovi duši se je upirala vsaka krivica, upiral se je vsaki nezasfuženi krutosti. In ti Rimljani besne veselja! .. Toda ne vsi. Servijeve oči, ki so premerile ves prostor amfi teatra, so se vrnile k skupini, h kateri jc sam pripadal. Pred njim je sedel Publij skoro nepremičen in zamišljen, čeprav je na njegovi desnici Mark skakal kot besen, m levo je sedela Mucija, sklonjena ter si zatiskala z roko oči; Tulija pa je z btestečlmi očmi in razjarjenim obrazom gledala poboj in slabo igrala namišljeno vlogo častitljive rimske matrone. Servij se je zatopil v Mucijine poteze obraza, ki so izdajale njeno notranjo dušno bol. Naenkrat je g,las tube preglasil vse divjanje jn kričanje; meči gladijatorjev so se povesili. Komaj polovico vseh je ostalo pokonci, večji del je pokrival areno. Meti ploskanjem so odšli preostali v svoje obokane prostore. Takoj nato so sc naglo pojavili črni krokarji bojnega poija. Dva stražnika sta vodil« veliko čredo črncev na areno. Eden stražnikov je bil preoblečen kot peklenski pes Cerber in je nosi! dolg. na koničastem delu raztheljen drog. Drugi jc predstavljal Merkurja in imel težko kladivo. Peklenski čuvaj je vtikal premaganim razbeljeno železo v njihove rajne, da se prepriča, ako so že čisio pripravljena za »pot v spodnji svet«. Ako se je kak gladijator še zganil, mu je Merkur zadal s svojim kladivom milostni udarec, črnci so pa vlačili trupla ven in pripravljali peščena tla za prihodnjo številko zabave. Prva polovica iger se je bližala koncu. Sledilo je le še kaznovanje z lovi na smrt obsojenih kristjanov. »Zakaj si tako bleda!1 <■ je vpražsl Publij, ko se je sklonil k Muciji. dobimo Te dni se ie mudil v Metliki ing. Skubic od banske uprsve, da odobri zemljišče za bansko drevesnico v Metliki. V natem so vzeli parcelo na .Veselici-* in bivše sejmišče. — Vodovod za Belo Krajino se tekom enega meseca začne graditi. — Vinarska in kletarska zadruga je dobila za po-vzciigo vinogradništva podporo 25.000 Din. Nismo se motili, ko smo se razveselili naseda novega kina. Poznamo ga kot prijatelja Eelokrajine, katera |e bila doslej zapuščena. Ua. Bog. da bi nam še dolgo banoval. — Kakor po drugih krajih, pripravljamo tudi pri nas ustanovitev Kmečke zveze Pravila so ie vložena. V kratkem bo občni zbor. Vabimo vse kmete, nai se organizirajo v svoji organizaciji, katera se bo vedno borila za koristi kmeta! Planina pri Rakeku Naš župnik g. Ivan Lovšin že 21. leto vzorno in neumorno vrši svojo težko pastirsko službo. Lansko leto meseca maja ob 20-letnem jubileju duinopastirskega delovanja v župniji so mu hvaležni župljani priredili lepo proslavo. Planina ie župnija prav ob državni meji in ima kot taka v duhovnem oziru še posebne zahteve, ki so združene z nemalimi težkočami in ovirami, katere pa gospod župn-k dobro razume, modro in junaško obvlada. V znak oriznanja za njegovo vsestransko težko in zaslužno delo ga je g. knezoškof imenoval ta ško'ijskeg.1 duhovnega svetnika. Tega odlikovanja se veselimo tudi mi farani in go«p. svetniku na zasluženem odlikovanju naiprisrčneiše čestitamo. NAZNANILA Iz naših dmštev n O Binkošlil na Trsaf in na otok Rab! Najlepše in najcenejše romanje z izletom po morju, brezplačna pojasnila pošlie pisarna »PO božjem svetu-, Ljubljana. Scnlpcterska vojršnica n »Župana Pennela jama« je odprlo od velikonočne nedelte do Vseh svetih vsako nedeljo in »■sok praznik u Zdravstvena zadruga v Ponikvah javlja vsem članom, da ordinira novi zdravnik dr. Pertl vsak torek, četrtek in soboto od 8—12 dopoldne in od 2—6 popoldne, ob nedeljah pa samo od 10 do 12 dopoldne V Perziji ženske ne smejo smrčati. V Perziji nimajo možje glede razporoke ali ločitve zakona po Mohamedovi ve-i nobenih sitnosti. Vzrok ločitve zadostuje, če Perzijanka svojemu možu dene preveč sladkorja v kavo, če preveč glasno govori ali pa če v spanju smrči. Razporoko lahko dovoli vsak notar. Do! pri Ljubljani. Kal prosvetno društvo ponovi krasno uspelo vojno dramo: »A njega m . zopet na veliko nedeljo ob S zvečer v društvenem domu v Dolu. Tudi tedaj prosimo vse naše prijatelje, da nas v obilnem številu obiščejo! Sostro. Prosvetno društvo uprizori 12 aprila ob 3 in ob 8 igro Deseti brat«. Rezervirajte si pravočasno vstopnice! Vabljeni. Blatna Brezovica. Zelo smo zadovoljni s popravo klanca in razširitvijo ceste in se prav toplo zahvaljujemo cestnemu odboru, posebno agilnemu novemu odborniku g. Jožetu Brenčiču, ki je pripomogel k izvršitvi tega prepotrebnega dela. Težko pa pričakujemo, da bi začeli tudi že z dvigom ceste, ki veže BI. Brezovico z Bevkami, katera je ob vsakem nalivu pod vodo. Nujnost tega popravka narekuje gospodarska potreba in brezposelnost, ki ie velika v obeh vaseh. Zg. Dolina nad Tržičem. V nedeljo, dne 29. marca je priredil cerkv. moški zbor U Tržiča, pod vodstvom g. mešč. učitelja Rolta. koncert narodnih in umetnih pesmi.. Kljub bolj pičli udeležbi je koncert svoj namen dosegel. Sodražica. Na Jožefovo je naše prosvetno društvo ki zelo živahno deluje, priredilo lepo uspelo Krekovo pros*avo. Cela prireditev je nad vse lepo usoela iu pokazala kulturno višino sodelujočih in gledalcev. Vnanie gorice. Na veliko nedeljo ob 3 pop. vprizore gasilci na prostem poleg cerkve Jalenovo igro -Dom«. Vliudno vabljeni! Polica pri Višnji gori. Na vel. ponedeljek in na Belo nedeljo ob 3 pop. v cerkv. dvorani, vpri-zori proiveta igro v 3. dej. Veseli ljudje«. Vljudno vablieui! Blatna Brezovici. Na tiho nede'|,-> so naši igralci vprizorili Gregorinovo pasijonsko dramo »V čatu obiskasja«. Igra ie v vsakem oziru tako dobro izpadla, da je bilo z nio vse zadovoljno. Ponovne predstave bodo še na vel četrtek ob 14 za šolarje'in na vel. nedeljo ob 19 30 za odrasle. Pridite!! Šl. leniej. Prosv. drušlvo jc igralo v postu z velikim uspehom »Pasijon« Dosicj so bile tri predstave Pasiion ponove nn Vel. petek ob 8 in na Vel. oonedeliek ob 3 Vliudno vabljeni! St. Jurij pri Grosupljem. V petek, 1 aprila jc umrl lun. Mesojedec, posestnik iz lldja. bil jc odločen in zaveden krščanski mož. Več let je preživel v Ameriki, a oslol je vedno zvest svojim Roža pasijonka »Trenutek naj oddahnem sc. saj trni režejo v srce!« zaprosil Jezus je milo, ko pride na Kalvarijo. In siv vojak, že star vojak takoj je trnjev venec snel. -O, hvala ti, vojak, junak, še dolgo srečen boš živel!:, Vojak na tla je venec dal, žeblje in klešče s kladivom: »Verujem vateK je priznal, »Nikoli križal Te ne bom!« Nasmehne Kristus se molče, In travico blagoslovi, kjer trnjev venec krvavi, že pasijonka zacvete. načelom. Ker jc bil podporni gasilec, so ga gasilci spremili na zadnji poli liil je tuoi mnogo Id naročnik Domoljuba. Zapušča ženo in 7 nepreskrbljenih oliok. Naj mu bo lahka domača zem-liira! Srednja vas v Bohinju. Dekliška Mat driiiln ic zo materinsko proslavo vprizorila lepo duhovno igro s peljem »Izvoljena devico«. Za veliki ponedeljek m belo nedeljo pa pripravlja prosveinj drušlvo Lavhžarievo opereto »Mlado lireda«. Zanimanje za lo prireditev je žc veliko. Artiče. Prosvetno drutvo vabi svoje prijatelje in sosede šc na svojo šesto prireditev v |e'ojn> sezoni. Na belo nedeljo, 19 aprila ob pol 8 zvečer bodo uprizorili na prostem pred cerkvijo »Sir-hernika«. Vse uprizorjene igre tega društva i! krasno materinska proslava so nam v zagotovim da bo tudi »Slehernik« podan nad povprečnostjo. Vabljeni vsil lirastje. Na našem odru so igrali P. notarjevo žaloigro »V valovih bolesti r. N« velikonofui (Minedeljek oh 3 popoldne bodo igralci žaloie« ponovili v našem društvenem domu. Kdor hiM videti res lepo narodno igro. naj si jo ogleda! Pijancu se i« voz izogne. »Danes seui se prepričala, (hi nisem več Kimljuuku,« je s težavo odgovorila Mucija »I i si utrujena, ko gledaš br-v.r listin., no-bijanje ljudi?« lo jc še premalo rečeno. /. lire/mej mm sirilom uie uapoljtije podoba človeške gro/o- viToni !t f ez nekaj časa je vprašala: »Ali si mitov, da sc Miniut vrne k meni nazaj?« »Lkuz.al sem ji dati zastrupljeno bodalo in jo poučiti o gotovem uspehu.« je zašepetul Publij Mueiji na uho. »Ona ve, da zadostuje, ako zada levu sumu en sunek, ki ga takoj uniči. ker strup deluje bliskovito. Ostalo bo pa odredil Mark Avrelij, ki vedno pomilosti one. katerim se posreči ubraniti se zverem.t Tromba je naznanila novo predstavo. Mucija je obledela kol njena obleka, nagnila naprej in napelo gledala doli. Mrzel pot jc poli! njene ude. Čutila je, da jc zastala kri v njenih žilah in zdelo se ji je, da je srce za-stulo. V mogočnih skokih je skočil iz kletke pod njeno vrsto sedežev krasen lev, prav do srede arene kjer je iznenaden nad tolikimi ljudmi obstal in metal okrog svoje žareče poglede in se med groznim tuljenjem oiepal s svojim repom po straneh. Toda li ljudje sc uiso bali prav nič kralja pustinje. Mesto, du bi bežali pred njim, so stegovali svoje roke in kričali. Tu in tarn je zletela kuka oranža, datelj, oreh mimo njegove glave. To jc lev« dražilo. Začel je grozno tulili in škrtati z zobmi. Njegova jeza je veselila občinstvo. Iz najvišjih vrst jc vrgel nekdo jabolko tako spretno, da je leva zadel ravno v sredo med očmi. Orjaška zverina je zatulila iti skušala priti s skokom čez obzidje med areno in sedeže, toda zid je bil previsok in poln sulic. Razen lega so sedeli na njem pazniki, ki so takoj z dolgimi in žqrečimi drogovi prisilili leva, da je odskočil z roba, kjer se jc držal s kremplji prvih nog. Ožgana zver je sedaj tulila, du jc šlo čez mozeg in kosti, padla nazaj, divjala besna po ure-ui okrog in jmščulu sled svoje besnosti nn pesku, ua katerem so vstajali veliki oblaki [duhu 1 eI odprte ustnice so drgetale. O da bi vsaj bila Miniut zadosti hrabra! .. Lev je obstal in si ogledoval sovražnika Munut se je zdrznila, omahovala, kot bi se hotelu umakniti. Toda samo trenutek je trajal ta strah. Obrnila se je s svojim pogledom v Puhli-jevo ložo, dvignila roke k blagoslovu, vrgla bodalo daleč proč od sebe in padla na kolena. -Smrt kristjanom! Pred leve s kristjani'« je kričalo in divjalo ljudstvo Zver se jc vlegla na pesek in se zučela po mačje plaziti, dobro pazeč nn svojo žrlev svoje krvoločnosti. J Tišina ie nastala; razgrajajoče rimsko ljudstvo jc sedaj zadrževalo sapo. Naenkrat se jc Eginčnuku dvignilo, razprostrla svoje roke m zaklicala glasno v to neprijetno tišino: ' »Zaradi Gospoda Kristusa!« Skozi moglo, ki je padla na oči Muoiie ie videla samo sc toliko, du se je Miniut sama.' ne du bi čakala mogočnega skoka mačke, vrgla njej naproti. Nato jc slišala motno šumenje okrog sebe in v tem je izgubila zavest Ko je rimska plemkinja prišla zopet k zavesti, sc je prebudila v svoji liosilniri pred am- ' fiteatrom, |x>leg nje sta pu stula Publij i' Servij. >Ni moja krivda, ljuba Mucija. v resnici ni moja krivda.« jc odgovoril Publij in pritisnil njeno roko na svoje ustnice. »Nesrečnim si j' sama izbrala snirt!« Mucija si je mela oči s prsti in odgovoril«' v Vem, saj sem videla... Pojdi v ainfiteater nazaj, ker nc smeš bili odsoten, mene pa pi«'k da grem domov.« Publij je moral kot jiriredilel iger rimski ljudstvo dalje zabavati, Mucija jc pa klečala v svoji solil in si zakrivala obraz z obema rokama ter sc klanjala Bogu kristjanov »Verujem v tebe. ti varuh ra/dedinjciiili nesrečnih!« je molila iz iskrenega prepričam«' »V tebe. Koga plemenitih in dobrih: > tel* pribežališče vseli, katere zlorablja in »•"! človeška zloba. Verujem, da boš človeka rlvign" do svojega usmiljenja i/, blata zlobe m snr"-vosti, v katerem se na lastno sramoto volj«- Verujem v tebe kol edinega in pravega Bojni • Publij sc je zopet mudil v amfiieatrii ^ obsodbi in kazni več kristjanov je sledilo napovedano okrepčilo gledalcev z jedjo in pij"1"' Publij jc moral več kot stolisoč zelo scsl«-(lanih gostov nahraniti. Znatno premoženje F izdal samo za lo. Po tem so se zabavali kviriti v vratoloni- nem boju s slo divjimi zvermi, ki so »e '>""',' .i.......i... .i. t- - ., i t__i: ni-sei ""ju s eio divjimi zvermi, m so ........ stransko tako div je mre varile, du jc beli pr-' V areni kmalu izpremenil svojo barvo \<> -po človeški krvi sc je med zajtrkom razk«n"j sedaj pu je razširjala smrad živalska kri I1 ... • . vonja" vsem ozračju in gospodarji svetu so jo vonj«' s idki.ni veseljem kot bi -e boleli v n|iM ' janiti. .Njihove oči so žarele, nosnice «o « >' širile (Dalje prihodnji fli OLJE stopilika Thores iu Piatnisky vsako leto potujeta v Moskvo, da tam izdelajo proračun za francosko komunistično stranko in da se pri tej priliki ugotovi, koliko mora prispevati k temu proračunu Moskva. Lahko dokažemo, da glavni komunistični dnevnik v Franciji dobiva podporo iz Moskve, kakor jo tudi dobiva, francoska komunistična stranka, njen vojaški oddelek in cela vrsta njenih pomožnih organizacij. Jajce z repom Jajce z repom-ni znesla samo kokoš Rili Holkomba iz Lulinga v ameriški državi Teksas, temveč tudi kokoš .Janka Bajiča, dijaka prava iz Sremske Mitrovice. Bajič je strasten pospeševatelj kokošjereje. Pred nekaj dnevi je v kurniku našel jajce z repom, ki ga je zlegla neka dveletna kokoš pasme »L,eghorn«. To jajce je daljše, prav tako podolgovat je tudi i ep . Ta kokoš je naslednji dan znesla še eno jajce z dvema repoma. Eden, daljši rep, je podoben malemu jajcu, drugi rep pa je dolg samo nekaj centimetrov. Norvežanke so nastale enakooravne menska napoved, poročila. 13 Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 13.15 Plošče. 14 Vremensko poročilo. 17.30 Vstajenje in procesija pri sv. Petru v Ljubljani. 18.40 Nac. ura. 10 Napoved časa, vremenska napoved, poročila. 19.30 Plošče. 19.50 Zunanji pol. pregled. 20.10 Velikonočno pesmi. 20.40 Radijski orkester. 21.30 Vazmenica. 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila. 22.15 P!:wee. — Nedelja, 12. aprila: 9 Plošče. 9.40 Versko predavanje. 10 Prenos cerkvene glasbe. 1.1.30 Otroška ura. 12 Napoved časa, objava sporeda. 12.15 Slavnostni koncert. 13.30 Grenadirska godba. 16 Koncert. 17.20 Razvoj slovenske drame. 19 Napoved časa, objava sporeda. 19.30 Nac. ura. 20 Velikonočne pesmi. 21 Plošče. 22 Napoved časa, vremenska napoved, objava sporeda. 22.05 Valčkova ura. — Ponedeljek, 13. aprila: 9 Plošče. 9.15 Pre-1106 cerkvene glasbe. 9.40 Versko predavanje. 10 Radijski orkester. 11.30 Otroška ura. 12 Napoved časa, objava sporeda. 12.15 Za dobro voljo. 10 Venčki narodnih. 16.45 Radijski jazz. 17.30 Pevski koncert. 18 Plošče. 19 Napoved časa, poročila, 19.30 Nac. ura. 20 Koncert Slov. vokalnega kvinteta. 20.45 Harmonika. 21.30 Napoved časa, vremenska napoved, poročila. 22 Našim izseljencem! Velikonočno evonenje in pritrkavanje iz znanih slovenskih cerkva. 22.15 Velikonočne pcspii. 22.85 Nagovor bana dravske banovine. 22.45 Velikonočno pesmi. 23 Njeno vstajenje. — Torek, 14. aprila: 12 Plošče. 12.45 Vremenska napoved, poročila. 13 Napoved časa, objeva sporeda. 13.15 Plošče. M Vremen, poročilo, borzni tečaji. 18 Ruski sekstet. 18.40 Vera svetožalja in večnega miru. 19 Napoved časa, vremenska napoved, [joročila. 19.30 Nac. ura. 20 Prenos opere iz. Zagreba. — Sreda, dne 15. aprila: 12 Plošče. 12.45 Vremenska napoved, poročila. 13 Napoved časa, objava sporeda. 13.15 Radijski orkester. 14 Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18 Mladinska ura. 18.40 O strupenih plinih. 19 Napoved časa, vremenska napoved, poročila. 19.30 Nac. ura. 20 Večer bolgarske glasbe. p I S A M O Noč in dan govori To je 16 letna Hibi Bul iz Šreveporta v imeriški državi Lyiziani. Dekle govori neprestano noč in dan že več kot teden dni. Zdravniki so poizkušali, da jo prisilijo k molčanju, pa ves njih trud je bil zaman. Dekle ne kaže nobenega znaka utrujenosti, kar spravlja zdravnike še v večjo zamotanost. Njen oče je izjavil, da je Hibi sicer pametna in običajno razvita deklica, a je nedavno prestala hudo liripo in od tedaj ne more prenehali z, govorjenjem. Ognjenik Vezuv zopet grozi Italijanski ognjenik Vezuv je zopet začel delovati, kakor vsako leto ob tem času. Vendar deluje letos nekoliko drugače kol sicer. V osrednjem žrelu se je napravila nova velika odprtina in ni nemogoče, da se lava razlije. V notranjosti ognjenika se je lava dvignila za 800 m. Bilo je že tudi večje število manjših potresov. Istočasno se med močnim grmenjem dvigajo iz, osrednjega žrela visoki stebri dima in pare. Grde pesmi so prepevati V kavarni v Sisku so se znašli Jovo in Djuro l.azič in Miloš Bogdan, delavci v tovarni Teslič. Bili so na korajži in so peli grde pesmi. V bližini so sedeli z nekimi damami uradniki tovarne Rudolf Katic in Jožo Kova-Fič; Uradniki se 'prosili kat-arnarja, naj delavcem petje grdih pesmi prepove. Delavci kavar-jiarja niso ubogali in so s petjem še bolj nespodobnih pesmi nadaljevali. Začel se je prepir Delavec llija Bogdan je izvlekel nož. in dvakrat sunil v prsa uradnika Katica ter niti prizadejal zelo hudo poškodbo. Ostali delavci so zJiežali, samo Djuro Lazie je še ostal. Nanj so tedaj navalili vsi kavarniški gostje in ga hudo pretepli. Lazič se bori v bolnišnici s smrtjo. Nov rekord mlečnosti Znani gojitelj krav montafonske pasme Nikolaj Jurkovi? v Rad vanj« pri Maribor« ima kravo »Kresto«, ki je dala v letu 1035 kar 13.7851 kg mleka, torej 37.7 kg na dan. Po ote-letenju je dala 14.078 kg mleka. Petletna mlečnost : K res tet znaša 7.857 kg mleka. Velika mlečnost krave :>Kreste* predstavlja nov fe-knid mlečnosti montafonskih krav na (splo6no. S tem je dosedanji rekord avstrijske krave ! Sumeč potolčen in prenesen v Jugoslavijo. Kdo daje komunistom denar Bivši ugledni komunistični voditelj Jakoli t ai-iot priobčuje v nekem francoskem časo-l»su nekatere komunistične tajnosti. Na vpra- odkod imajo komunisti denar, odgovarja: -Iz Moskve! Na razpolago nto, Barbe in d" l« trditev dokažemo. Lahko dokažemo, so francoski komunisti v zadnjih 14 letih j ? (,fl sovjetske vlade večkrat po deset mi-"lonov. Lahko dokažemo, da komunistična za- i Norveški parlament je s 64 proti 38 slapovom sprejel zakon, po katerem imajo odslej ženske v norveški državni službi pravico do vseh položajev pod istimi pogoji kot moški. Pri razpravi so nekateri govorniki izjavljali. da načelno niso proti zakonu izenačenja žensk z moškimi, vendar zahtevajo nekatere izjeme. Tako naj bi n. pr. ženske ne opravljale posla protestantskih duhovnikov-pastor-jev, ker ženska-duhovnik ni v skladu z mišljenjem norveškega naroda. Minister pravde je izjavil, da so ho zakon o enakopravnosti izvajal z največjo previdnostjo. RADIO _______ ČVtttek 9 aprila: 12 Plošče. 12.45 Vremenska napoved, potočila. 13 Napoved čaea. 13.15 Plošče. 14 Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18 Resna glasba. 18.40 Pogovori s |>oslušalci. 19 Napoved časa, vremenska napoved. 19.30 Nac. ura. 20 Brn-nje iz sv .pisma, nato petje psalmov 20.40 Instrumentalni dueti 21.20 Pesmi in spevi. 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila. — Petek, dne 10. aprila: 18 W«gner: Parsifal. 19.30 Nac. ura. 19.50 Branje i'z sv. pisma. 20 Prenos žalostink iz ljubljanske elolnice. 20.30 Koncert Radijskega orkestra. 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila. — Sobota. 11. aprila: 12 Plošče. 12.45 Vre- ISrmifcitfc prekomerni MlCiOSti Vzrok dcbclenja je največkrat uživanje preobilne in nesmotreno sestavljene hrane ob nezadostni zaposlitvi mišičevja. Pri moških najdemo vzrok debeler.ja ludi še česlo v preobilnem uživanju alkoholnih pijač, pri ženskah po se pojavlja zlasti v prekoračenem 25. Iclu starosti. Sredstev proli preobilni debelosti ne manjka. Takšna so n. pr. izdatno gibanje mišičevja, šporl, mehanična sred-slva (masaža), elektrika, parne kopeli ild. Vendar pn vemo, da imajo le metode vsaka tudi svojo slabo stran, škodljiva pretiravanja in cclo nevarnosti zo zdravljenje. Slalinske tablete za hujšanje, ki so sestavljene iz zdravilnih mineralnih soli in neškodljivih ekstraktov zdravilnega rastlinstva, odstranjujejo brez najmanjše neprijetnosti vse pojave in znake čezmerne debelosti. Mladeniško sveže sc torej počutiie, ako uporabite Slalinske tablete za hujšanje, ker izgine odvišna maščoba s trebuha, s stegen, izpod brade, vratu, skratka povsod, kjer je doslej kazila zunanjost, pa tudi iz notranjih organov. Nenormalna teža prične padati, lelo poslane vitko in lahko in daje v pridobljeni novi prožnosti zopet veselje do življenja. Slalinske fablelc se dobe v vseh apotekah 50 labl. Din 24.-, i00 labl. Din 39.— in 200 labl. Din 69.-. R. S. br. ?7.4!M 28./12. 1934. NAJCENEJŠI ČEVLJI Otroški iz črnega ali rjavega usnia Vel. 20-25 Din 16"-„ 26-28 Din 19"" „ 29-35 Din 29"- 2eoski ii črnega ali rjavega usnja z usnjatim podplatom Din (§]§*" nesin! m n Ii Urnega »Ii rjavega usnja z usnjatim podplatom Vel. 30-35 Din 42"" „ 36-39 Din m'-„ 40-45 Din 69'- Mailš oglasnik vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja it eakral Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico nko kupujeio kmetijske po irebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikom vaiencev in narobe Pristojbina ia male oglate ie platoje naprej. VsahoDPstne čeolie si najugodneje nabavit« pri .tprnej Jeraj. Zapoge 10, p.Smlednik. Pripravili ogromno i/.b.ro moških oblek od 170 Din naprej, nerilo in vsa oblačila po skrajno nizkih cenah. Presker, Sv. Petra cpsta št. 14. rfflKBiB 12-13 panjev LfiJfiJt! kranjičev pio-dnm. M'1-e'if Franc. Sel-nik 9, Studenec 1«. ProiTsmliišo^S oo-iooiem • :tom njivo in travnikom tik bano-vinske ceste v ravnini. C -na 28.000 D n. Ignac It iriniž Pekel ;3 pri lioro' nic . i gospodarskimi novimi poslopji, zemljišče za 4 goveda in 4 prašiče in gozdi proda Te-rpziia Fahjan, Zužein berk Tri koze2 mladl6i na zovica 22. proda i. Bre- Iščem pestiria "f, j' lit starega, z dobre ■ •ružme. za takoj. Zg a--iti v občinski pi-arni Ilev Marija v Polju ZB0II!!i oerkvi's'v.Kan- cijana, župnija Dob pri Domžalah bo dalo cerkveno predstojništvo meseca maia preple-skaii / min i um barvo in enkrat / oljnato. Barve preskrbi cerkveno p; edstojništvo sa-mo. Strešne ploskve je 120 m1. Pismene ponudbe v najnižjo ceno naj -e posijeio župnii-skemu uradu v Dobu pi i Domžalah 'Io 20. aprila 19;6. Fosnemnlnittr • l«ktrom< to- o ku ko'' '(metliško gos odarske -Iroje kui.it.' najsolit-neje potom zastopstva luifan, L;ut»:jara, jio-šlni preilal Sb. Hlapca in nasfiria -pre m • Umek, Blatna Urezov ca t 28. pošta Vrhnika tačko dRk*e pK0l]Slia dela sprejmem takoi. Roman Vinko. Drnvlje št. 22. Knleca mill° rabljena, n«lB»o vseh /.namk m šivalne stroje ki od govarjnjo popotnem, novim, zelo poceni kupite edino pri: Promet; (nasproti K ri žp v u i še cerkve). Ogled ludi ob nedeljah dopoldan. iln«ip P'''dno. pošle;.o uel»® za kmeti i»ka dolu snreiniem tooj. Pli ča 250 Din. Alojz Kregar, slepa nja vas št. 18. pri Ljubljani. Hranilne hnnžice Mestne hranilnice ljubljanske zamenjam za Mestne h ran i In Kranj do Din 20.000—. Ponudbe na upravo pod Kranj:. SpontSadamke kamgarne, perilo in oblekh si nabavite po najnižji« ^utbiripH 1 Oiop. UubSgana. Perilo in obleke se izvršujejo tudi po meri in najnovejši iazoni. POSLOVALNICE: Stari trg 2, Pod Trančo 1, Kolodvorska 8. OBLEKE Sriisfe, in grozdičje za žganje',tuho dobite vedno v Javnih skladiščih pri tvrdki fran PogaCniK rt. z o. i.., SjulHfasaa, Tyrscva (Dunajska) cesta št. 33 i V gostilni. Mož (svoji mlajši ženi): »Le tiho bodi! Poznal sem te, ko še nisi mogla sama stati na nogah.« Zeria: »Se ert kozarec, pa te bom poznala tudi jaz takega.« Iz šole. Učitelj: »Ivar,, povej mi, katere vrste žuželka je najmanj požrešna in ne povzroča nobene škode?« Ivan: »Molj, ker se hrani samo z luknjami na oblekah.« Z& gospodaric V8e p°yedelskc »» poljedelsko Zahtevajte ponudbe! — Za Vaš denar kvalitetno blago! poljedelski stroji in plugi « Sv. Juiij ob juž. žel. Iščemo krajevne zastopnike. ®omm& jehni garantirane kakovosti in za vsakršen pogon, ter v« mlinsko-tehnifne potrebttine nudi najceneje (h CSso!utorij odboru. - 7 Poročilo E,lno-fehničncga strokovnjaka v smislu S 7 '1()- Dopolnitev pravil. - 9. Predlogi v smislu pravil 8 6 točka 16. - 10. Raznoterosti, j: v smislu § 6 točka 16 se morajo predlo-Ki,0"1 °scm dni pred občnim /borom. - Ako smk , ob določeni uri ni sklepčen, sc vrši v ohč„ Kav' § 6 ,ofku 'I Pol ure pozneje drugi „ 01r1 sklepčen ob vsakem številu na-.^gcm delegatov. - Blagajnifm 19.—. št. 35-41 Din 25,— 2961448» Otroške sandale iz najboljšega mate z usnjat i m pod|>latom. Čevelj za lia sprehod h patoa in laku 23423*2205 Lahek in praktičen platnen čevelj. 2693-16 0375-55519 ,, M J i 1 / //»pomladanske sprehode na* udob- Sandale - z ni/ko neto, sadni* ,nd' ^ «eveli i« najbolj^ kkd. Čevelj i i. boskss i gumastim toni, vporabeu za v»e prilike. 3967-68«; »Domoljube stane 38 Dir, za celo !eio, za inozemstvo 00 Din Prostor ene drobne vrstice v inseratnem del ™ ■ Izdajatelj: Dr. Grego inozemstvo 60 Din. — Izhaja vsako s-rl. n ■ ---—«,--————- delu stane tO Din - Naročnino, inseiate" inSS.™ 'J^ Sprelcma ureduišloo »Domoljuba«. Tel. EOr,J PcCJak- - Urednik: Jože Košiček _ /„ TnioS® "P™» »Domoljuba«. Telefon »* lugoslovansko tiskamo: Karel Ceč 2M74tM Niaadomest+jiva sandala /s tf^ti® dneve, z uenjatim podplatom in ju" mas t o peto. TO7-68022 Močan in praktičen čevelj ■i boksa z elastičnim gumastim podplatom, 4844-24 Lakiisti čeveljček, okrašen s kačja kožo. 0975-46310 K pomladni obleki — te sandale iz boksa. 1627 M;i» Zelo eleganten če veh z bogatim okra som kz najboljšega boksa. 0767-88801 Trpežen čevelj z najboljšega boksa. 162546512 lepim okraskom i Močan čevelj iz mastne kože > moč ttim gumastim podplatom, za katere- jamčimo 6 mcseccv. Prinašamo majhen del izbire naših tioitiladanskHi čevljev, s katerimi smo založili naše prodajalne. V stanu smo obuti za 100 Dni pet družinskih članov: očeta, mater, brata, sestro ln bratca. 2851-63805 Čeveljčki za dcco iz najboljšega laka.