223. številka. Ljubljana, v ponedeljek 29. septembra 1902. XXXV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za posiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravništvu naj 89 blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa b Kongresnega trga 8t. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnik« pa, katerim bo potakla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da pošiljanja ne preneha In da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" valja za ljubljanska naročnika brez pošiljanja na dom: Vsa lato. ... K 22-— I Četrt leta ... K 5-50 Pol lata 11*— I En mesec . . . „ 1-90 Za pošiljanja na dom sa računa za vse leto K 2-—. S pošiljanjem po pošti valja: Vsa leto. ... K 25-— I Catrt lata ... K 6-50 Pol lata . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2-30 KS~ Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače sa ne oziramo na dotično naročilo. IBT List se ustavlja 10. dan po potekli naroč- vpošlje Iste ob nlnl brez ozira vsakemu, kdor n< _ _ pravem času. Upravnišfvo »Slovenskega Naroda". Shod v Hotedršici. V prijazni Hotedršici doživeli smo včeraj sijajno manifestacijo narodne napredne stranke. Ta shod bode klerikalcem še dolgo časa po ušesih zvonel, ker jim dokazuje, da je laž, če trdijo, da stoji naše čvrsto kmetsko ljudstvo brez izjeme na njihovi strani. Tisto izzivanje in bahanje z našim »dobrim ljudstvoma bo moralo ponehati. Pokazalo se je to včeraj v Hotedršici: zbrana je bila takorekoč cela občina, ali za dr. Šusteršiča se nikdo ni oglasil! Zborovalo se je na vrtu g. Grudna: prostor je bil s trobojnicami bogato okrasen; tudi z mnogih hiš so se vile zastave. Da bi nam klerikalci resnice ne pozobali, smo prešteli vdeležnike shoda: moških je bilo 362 ; žensk pa nekaj nad 100. Vsi so govornike prav pazljivo poslušali, in ko je dr. Kušar govoril o nasledkih obstrukcije, ni bilo pritrjevanja ne konca ne kraja! Ravno tako je ljudstvo imelo natančen občutek za sleparijo, katero uganja dr. Šusteršič s svojo splošno volilno pravico. Dr. Ivan Tavčar, načelnik »Slovenskega društva«, otvori shod ob 1/24., pozdravi navzoče ter jim predstavi vladnega zastopnika, gospoda okrajnega glavarja pl. Detelo. Nato spregovori nekaj besed, s katerimi pred vsem prav vspešno zavrača očitanje nasprotnikov, da je naša stranka proti veri. »Nasprotno je resnica, mi branimo Boga in njegovo sveto vero pred ostudneži, kakor je dr. šusteršič s svojimi surovimi prijatelji. Mi zahtevamo, da naj naša duhovščina z nami v ljubezni živi, da naj so nam duhovniki pravi dušni paBtirji,ki pri svojem poklicu ne iščejo hranilničnihknjižič, ampak izveličanja naših duš. Na drugo stran pa zopet zahtevamo, d a naj duhovniki pripuste, da za telesni svoj blagor mi sami skrbimo, in da se naj oni ne vtikajo v posvetne reči, pri čemer druzega ne dosežejo, kakor da delajo zdraibe pri družili, Bami sebe pa od Boga oddaljujejo! To je vse, kar mi zahtevamo: zategadelj pa nismo brezverci, ampak prav verni katoličani. (Burno pritrjevanje!) Na predlog dr. Tavčarjev bil je predsednikom shodu soglasno izbran Dolnje-logažki župan, g. M u 11 e y. Le-ta pozdravi zborovalce s prisrčnimi besedami; za njim pa jb govoril dr. Josip Kušar nekako tako-le: Moja naloga danes je, da Vam, cenjeni zborovalci, razložim pomen, namen in pa posledice obstrukcije. Ime je latinsko in stvar sama je bila do zadnjega časa malone nepoznana pri nas na Kranjskem, poznali smo to reč zgolj iz časnikov in še to le bolj po imenu, nego po vsebini. V zadnjem času pa se je obstrukcija tudi pri nas udomačila in klaverno zaslugo za to, kakor tudi žalostne posledice iste, imajo naši prijatelji klerikalci. (Klici: Tako je!) HoČem biti stvaren, ker na tem mi je, da spoznamo kranjsko obstrukcijo takošno, kakršna je. Obstrukcija sama na sebi je nekaj, kar se ne strinja z rednim poslovanjem, naj bo že isto v hiši, občini, deželi ali državi. Obstrukcija je v svojem bistvu podobna sili, le da ji dajo včasih milejšo, včasih pa hujšo obliko. Obstrukcija je torej nekaj takega, kar se ne strinja z obstoječim redom, ampak je sredstvo, ki je sposobno red prekopic-niti. Z lahka in prostodušno se sme reči, obstrukcija je nekak začetek revolucije. Kakor pa včasih elementarni izbruhi prirode nosijo dobrih posledic, tako tudi obstrukcija ni vedno vir škode, ampak zamore donašati celo koristi — toda le, če je pametno in dostojno započeta in če ob-strukcionisti vedo, zakaj so uprizorili obstrukcijo. Stranka, katera je začela obstrukcijo, mora imeti pred vsem zadostne moči, da izvede in izvojuje obstrukcijo na vseh črtah; stranka, katera prične obstrukcijo, mora imeti pred seboj trdno začrtano pot, ki pa mora imeti svoj gotovi cilj. Stranka, ki začne obstrukcijo, pa si mora tudi sve-sta biti eventuvalno škodljivih posledic obstrukcije, kar velja osobito za slučaj, da se pričeta obstrukcija izjalovi, da ji mesto vspeha zacvete fijasko. Kajti v tem slučaju zadene odgovornost stranko, ki je šla v obstrukcijo, predvsem pa zadene ta odgovornost tiste strankarske poglavarje, ki so stranko prisilili v obstrukcijo, ne da bi pomislili na njene zle posledice. V državnem zboru smo že imeli par-krat obstrukcijo. Začelo so jo stranke, kojih narodov zgodovina uči, da so le ti narodi s svojim nastopom strahovali cele dežele, dotične obstrukcije so bile uprizorjene v velikem stilu, izvršile so se hrupno in z močjo, vendar možato, toda tudi te obstrukcije niso imele tistih posledic, kojih so voditelji strank pričakovali. Za tre-notek se je zdelo, da je obstrukcija zrna gala, potem je pa zopet vse v nič razpalo, ker poglaviti pogoj obstanka je mir in red v državi! (Pritrjevanje.) Sedaj pa poglejmo, kakšna je bila obstrukcija klerikalne stranke v kranjskem deželnem zboru, kaj je bil njen vzrok in kake so njene posledice! Vzrokov za obstrukcijo naša klerikalna stranka ni imela, razun če se vzame za vzrok njena jeza, ker s škofom vred ni imela absolutne večine v deželnem zboru, da bi mogla absolutno gospodovati deželno upravo. In to svojo jezo si je klerikalna stranka hladila s tem, da je uprizorila obstrukcijo in tako zavrla vsako redno poslovanje deželnega zbora. (Klici: Sramota!) Kaka pa je bila ta obstrukcija, koje se pa boljši elementi klerikalne stranke dejanjsko niso udeležili? Klerikalna obstrukcija v kranjskem deželnem zboru se s tremi besedami označi. Leta obstrukcija je bila deloma otročja (pritrjevanje), deloma nedostojna in nazadnje celo surova. (Ploskanje) Ali se Vam pa res morda vidi možato, če deželni poslanci v deželnem zboru, kjer ae delajo zakoni, na boben tolčejo, na konjičke piskajo in s trobentami in ragljami razgrajajo? (Klici: To so šeme, pa ne poslanci!) Ali se Vam zdi dostojno, če se nasprotnim strankam meče v obraz psovke, kojih nočem ponavljati? Ali se Vam ne zdi surovo, če se po dvorani tuli, očita nasprotnikom lumparstvo, koruptnost in če celim stanovom predbaciva, da ljudski denar žro, žro in žro? Jaz mislim, da sem klerikalno obstrukcijo prav označil, če sem dejal, da je bila otročja, nedostojna in su rova. Otroka se mora vedno pri pravem imenu poklicati in to tudi pri politiki. (Pohvala). Sedaj pa poglejmo posledice, ki jih je klerikalna stranka s svojo brezumno obstrukcijo ustvarila. Deželni zbor je vlada zaključila, njegovo delovanje je ustavljeno. Deželni odbor, eksekutiva de želnega zbora ne more ničesar storiti, ker je vezana na sklepe deželnega zbora. Koder se zahteva privoljenje deželnega zbora, tam deželni odbor ne more ničesar storiti, ker ima vezane roke. Glavna stvar so podpore, katere vsako leto deli dež. zbor iz deželnega denarja. Tem deželnim podporam sledijo redno tudi državne podpore. Letos so pa državne podpore izključene, ker tudi deželnih podpor ni in tako se imajo prebivalci kranjske dežele zahvaliti klerikalni stranki, da jim je s svojo obstrukcijo odjedla obojno podporo. (Burno pritrjevanje!) Treba samo vzeti, koliko podpor je krvavo potreba za razne vodovode, uravnave voda in cest, izsuševanja močvirnih krajev in treba tudi vzeti, ko liko nepričakovanih podpor je treba v slučaju elementarnih nezgod, požara, povod-nji, toče itd. Vsega tega ni in ne bode, dokler deželni zbor ne bode mogel z boro vati. (Klici ogorčenja proti klerikalcem!) Zborovati pa ne more po krivdi klerikalnih poslancev in škofa, ki vse to mirno gleda in odobruje. Napredni poslanci so pripravljeni bili in so za složno in mirno delovanje, toda gospodstvaželjna klerikalna stranka je tako delovanje odklonila — dokler se vsem njihovim željam ne ustreže. (Klici: Bodo dolgo čakali!) Da trpi letos kranjski kmet škodo, neizmerno škodo, temu so krivi klerikalni poslanci s svojimi v se zaljubljenimi kolovodji. In Ti, kranjski kmet, če Ti je tako prav, pa še v naprej voli take poslance kot svoje zastopnike, saj vsak tako leži, kakor si postelje in vsaka stranka je vredna takih poslancev, kakršnih si je izvolila! Jaz pa mislim, kakor vsa znamenja kažejo, da se tudi pri nas na Kranjskem že svita, da je klerikalna struna že tako napeta, da mora počiti in da bode tudi kranjski kmet skoraj prišel do spoznanja, da voli poslance v deželni zbor za resno delo, za blagor ljudstva in čast dežele, ne pa za to, da bi njegovi poslanci za nje gove krvave žulje v deželni zbornici kozolce prebračali, tulili in škandale delali. (Ploskanje). Toliko v premislek tistim, ki hočejo poslušati in razumeti, ker star pregovor jo in stara resnica je ta: da vsak jesam svoje sreče kovač! (Viharna pohvala!) Ko se na poziv predsednika nihče k ! besedi ne oglasi, nastopi dr. Ivan Tav-! čar ter govori približno takole: Spoštovani prijatelji! Čudno novico j Vam prinesem iz Ljubljane! Nastopil je j nov evangelist, nastopil je nov Janez j Krstnik, ki pa ni opravljen v surove kože, ; in tudi ne živi samo od sladkih koreninic j in ne od zelenih kobilic! (Smeh) Stanuje v pozlačenih sobah ter dela pokoro s tem, da si vsak dan polni želodec s pečenkami in sladkimi tortami. (Smeh.) Pa tudi ta hrana mu ne ugaja več in poželi si še kaj boljšega! Ta novi puščavnik je Janez Krstnik Šusteršič (Bučen smeh), ki je s pomočjo svetega Duha ravnokar iznašel novo vero, novo vero pesti in človeške krvi! Na shodu nepolitičnih dru štev, to je društev katoliške harmonike in katoliških klarinetov (Smeh), vstal je dr. Šusteršič in bratom Hrvatom in mladeničem s Štajerskega je z vso resnostjo povedal, da smo liberalci, ki smo vsi krščeni v imenu Jezusa Kristusa, polhi, katere sme vsak katoličan v past ujeti in potem pobiti. (Klici: Sramota!) In prej kot ne se je že videl na kosilu pri ljubljanskem škofu, kjer so liberalni polhi v sladkem zelju ali pa v zmečkanem krompirju glavna jed, ki bo toliko bolje dišala, če bode poprej prevzvišeni gospod Anton Bonaventura izrekel nad njo »benedicite«! (Viharno ploskanje.) Prva polharija se je imela dne 12. oktobra t. 1. vršiti, ko so hoteli klerikalci zbobnati svoj tabor v Ljubljano. In ožji prijatelji dr. Šusteršiča so že pripovedovali, da se bode tisti dan pobilo obilo liberalnih polhov in da hoče bela Ljubljana takrat doživeti nekaj ta-cega, kar je Zagreb doživel v zadnjih dobah! (Klici ogorčenja.) Prijatelji! mi imamo klerikalni shod dne 12. oktobra za nekako prazno komedijo in prav nič ne dvomimo, da so naši katoliki s pomočjo župnikov in kaplanov v stanu, privabiti v deželno stolno mesto nekaj tiso-čev nerazsodnih ljudij, ki komaj do petih šteti znajo, ki pa vzlic temu z velikim navdušenjem govore za dr. Šusteršičem, in sicer vse, kar jim leta na jezik položiti hoče. Dr. Šusteršič pa je spregovoril: liberalce je pobiti, kakor se pobije polh v duplu! In tisti tepci, ki bi jih bil s pomočjo odpustkov in s pomočjo romanja na grob svetega kardinala zbobnal v Ljubljano, bi imeli vse to za nov evangelij, in da bodo vrednejši postali romanja na kardinalov grob, bodo tukaj v Ljubljani nekaj liberalnih polhov pobili! In kmalu se raznese ta novi evangelij po naših vaseh in po deželi, in priprosti ljudje bodo takole mislili: »Dr. Šusteršič je ukazal vse liberalce pobiti; dr. Šusteršič, kakor je že večkrat sam pravil, je cesarjev prijatelj; dr. Šusteršič, kakor vidimo, je pa pred vsem prijatelj našega milostivoga škofa: če torej dr. Šusteršič želi, da naj si pobijajo liberalci kakor polhe, potem to želi — če že ne cesar, pa vsaj knezoškof ljubljanski, prvi prijatelj dr. Šusteršiča; knezoškof pa je namestnik Boga v deželi, in če torej knezoškof želi, da naj se pobijajo liberalci, je to želja samega Boga! Torej s polenom nad liberalce!« Če bi priprosti človek tako mislil, bi se ne bilo čuditi, ko sta vendar v deželi prišla škof in Šusteršič do prepričanja, da se vera med priprostim narodom ne da drugače vzdržati, nego s pobijanjem, in da je mesarski nož jedina zaslomba, katero ima katoličanstvo v naši deželi. (Burno pritrjevanje,) Škof in Šusteršič mislita tako! Mi, ki smo boljši katoličani, ne mislimo tako, nam je moč svete vere sama ob sebi tako krepka, da ne potrebujemo ne kolca ne cepca, ko vzdržujemo kraljestvo svojega Boga. (Ploskanje ) če pa škof in Šusteršič katoličanstva v naši sredi drugače ne umeta vzdržati, nego s kijem in tolkačem, menim, da je to prav slabo znamenje, pa ne za nas, nego za škofa in Šusteršiča! Ali pustimo ta dva grešnika; če hočeta po vsi sili postati sveta ubijalca, je to njuna stvar in kvečjemu stvar njunega spovednika. (Pritrjevanje) Za nas ima stvar samo toliko pomena, da je sedaj ne moremo prezreti, ker je gotovo, da se, kakor piščanci v kurniku, ne bomo dali zaklati! Pričetkom smo bili mnenja, da nai pridejo klerikalci dne 12. oktobra v Ljub Ijano, če jih to veseli. Če hočejo svoje groše zanesti v naše glavno mesto, svobodno jim; tudi lahko svoje mnenje izreko, kakor jim drago, samo da ne pozabijo pri tem, da so v Ljubljani le gostje, za za koje velja prva postava: obnašajte se spodobno in brez izzivanja! če pa menijo naši klerikalci, da bodo dne 12. oktobra belo Ljubljano v prah poteptali in da ji bodo na tilnik posadili okovano svojo peto, se preklicano motijo. Kakih sramotilnih obhodov po mestu Ljubljana z mirno krvjo ne bode prenesla; in če bodo hoteli klerikalci tepsti, tepeni bodo sami! In če bo dal tem pretepom škof svoj žegen, tepen bo tudi ta žegen. (Smeh.) Naravnost izključeno pa je, da bi nas naprednjake v Ljubljani pobijali, bodisi kakor polhe bodisi kakor bolhe! Da se o tem prepričate, možje, vabim vas, da se dne 12. oktobra, ako ministrstvo tabor dovoli, podaste v našo Ljubljano! Po teh krvavih grožnjah, katere nam obljubljata za dan 12. oktobra škof in Šusteršič, je nastala vsakemu zavednemu in naprednemu možu sveta dolžnost, da pride dne 12. oktobra zanesljivo v Ljubljano! Šusteršiču in škofu bo to gotovo všeč, imela bosta vsaj več polhov, katere bodeta potem v imenu svetega križa pobijala, se reče, če bodeta — mogla. (Smeh.) Naše geslo je torej: Dne 12. oktobra vsi liberalni polhi v Ljubljano! (Ploskanje.) Se reče, Če bo katoliški tabor dovoljen. Kaj pa se je vam, možje, iz vsega tega učiti? Da hoče tako imenovana katoliška stranka v naši deželi vse na glavo postaviti, in da se ji vse, kar v roke vzame, spremeni v strup. Poglejte, kaj so napravili iz vere, ki je vendar vera miru in ljubezni? Kje na svetu, za božjo voljo, pa dobite še katoliško deželo, kjer bi smel vodja katolikov s pritrditvijo svojega škofa izreči, da je prva dolžnost vsakega vernega katolika, da pobije svojega nasprotnika? (Burno ploskanje.) Poglejte, kaj so napravili iz naših lepih cerkva? Nekdaj so bili to pravi hrami božji, kjer je tekel studenec čiste božje besede! Dandanes ne slišite v cerkvah skoraj druge besede kakor hujskanje proti nam naprednjakom in pa slavopetje dr. Šusteršiču. Skoraj bi človek opravičeno lahko trdil, dajetaŠuteršič pregnal iz tabernakelna svetega Boga, ter na njegovo mesto p o s a dil surovo in umazano svojo osebo! (Ploskanje.) Poglejte, kaj so napravili iz naših spovednic? Nekdaj so se nam ondi grehi odpuščali, dandanes pa so spoved niče skoraj edino za to na svetu, da se po njih agitira pri volitvah, ali pa proti kakemu listu, za katerega se Bog v nebesih niti toliko ne zmeni, kakor, recimo, za dr. Brejčevo ali Vencajzovo molitev ! (Smeh.) Poglejmo, kaj so napravili iz naše duhovščine! Nekdaj smo jih ljubili ter živeli ž njimi v slogi in spoštovanju, in vpliv so imeli povsod, dasi se niso vtikali v vsake volitve in v vsako posvetno zadevo. Dandanes postali pa so ti mladi gospodje kakor gadje, po noči in po dnevu sikajo okrog, kje bi koga pičili, po noči in po dnevu si trudijo glavo, kje bi skuhali kako sovraštvo! Ni je posvetne stvari, da bi v njo ne vtaknili svojega nosa, in če hoče kje gospodinja kašo zabeliti, že se prikaže mladi kaplan, pa ji iztrga ponev iz roke, češ, jaz o zabeli več vem, kakor ti! (Silno smejanje.) V današnjem katoliškem svetu na Kranjskem je torej prava zmešnjava, pravi narobe svet je to! Ni torej čuda, da Bog v nebesih ne da svojega blagoslova tem prismojencem, kar se prav jasno vidi pri njihovi gospodarski organizaciji, ki že dandanes crka, kakor stara krava v hlevu! (Pritrjevanje.) Da je ljudstvo bolj razsodno, kakor je, bi že bilo davno pognalo te sleparje na gnojnišče, kamor spadajo! (Ploskanje.) Da se tem ljudem vzlic temu že tudi pri nas tla pod nogami majajo, to sami dobro občutijo. Zategadelj pomole svojemu nerazsodnemu volilcu Časih košček s cukrom potresenega kruha, češ, to pojej, pa ne boš nikdar lačen postal! Ljudstvo pograbi ta košček, ga poje — ali lakota se pa vendar prav kmalo znova oglasi. Tako košček s sladkorjem potresenega kruha bila je gospodarska organi zacija, pa je danes že davno prebavljen in lakota je večja, kakor kdaj. (Pritrjevanje.) Odrezal se je nov košček, in zopet se je potresel s cukrom. Ta košček pa se imenuje splošna volilna pravica. In s to volilno pravico krošnjarijo sedaj naši klerikalci po deželi okrog, in ljudstvo, ki o ti stvari veliko ne ume, zape ljujejo v vero, da je s tako volilno pravico vse rešeno in da se ž njo prične pravo nebeško kraljestvo na zemlji. Večje po litične sleparije dr. Susteršičeva stranka še ni uganjala, kakor je uganja z občno in splošno vo lilno pravico. (Ploskanje.) In če se dr. Šusteršič postavi pred zrcalo, pa si pravi: jaz sem za splošno volilno pravico, pa se ga more polastiti tak smeh, da mora po čiti, če ima še kaj občutka za smešnost v sebi. Ne bom pa trdil, da bi misel o ti volilni pravici ne bila lepa in vzvišena: in če gori za njo socialnodemokratična stranka, nimamo nič proti temu, ker vemo da prihaja tu ljubezen do te volilne pravice iz resnega in prepričanega srca! Na drugo stran, če namreč trdi tako imenovana katoliška stranka, da ona gori za splošno volilno pravico, pa zopet vemo, da to ni nič druzega, nego prav vsakda nja in naga hinavščina! (Pritrjevanje) A vzlic temu hočem o vprašanju splošne in občne volilne pravice govoriti brez vsakega razvnemanja in brez vsake jeze. Pa tudi brez vsakega strahu, in zategadelj brez ovinkov povem, da nisem za splošno volilno pravico v obče, in da posebej nisem za to pravico, ker pravita ljubljanski škof in Šusteršič, da brez nje shajati ne moreta. Kar tema dvema ugaja, to je za nas strup, in strup je gotovo za socialne demokrate, kar pa ti, žalibog, sprevideti nečejo. Enkrat pa bodo sprevideli, pa bi bilo prepozno, če bi nas na-prednjakov ne bilo, ki smo prevzeli to tlako zase in pa tudi za socialno demokracijo. Da pojasnim svoje stališče, treba mi je pred vsem pojasniti, kaj je splošna in občna volilna pravica? Jedro te pravice obstoji v tem, da ima vsaka oseba moškega spola, kadar dopolni 24 leto svojega življenja, brez ozira na premoženje in plačani davek, pravico voliti v vse javne zaatope. Drugod to pravico nekoliko omeje s tem, da dovolijo volilno pravico omenjenim osebam le tedaj, če znajo vsaj brati in pisati. Šusteršič pa kaj takega noče, ker dobro ve, da dve tretjini tistih podrepnikov, ki lazijo za njim in njegovo duhovščino, ne ume niti brati, niti pisati. (Smeh.) Sedaj pa preglejmo, kaki bi bili nasledki pri nas na Kranj skem? Če naj se vpelje občna volilna pra vica za deželni zbor, ima se, to je samo ob sebi umevno, vpeljati v vse javne za stope, če ima veljati splošna volilna pravica za deželni zbor, potem ima veljati pred vsem za občinske volitve, za cestne odbore, in druge take zavode. To je go tovo; če je kaka stvar na jednem mestu dobra, potem ne more biti slaba na drugem mestu. (Tako je!) Recimo, da se vpelje splošna volilna pravica v občini. Možje posestniki in gospodarji, sedaj pa malo premislite, kakšni nasledki bodo nastali iz tega. Vsak voli, ki je 2 4 let star, brez ozira na to, ima kaj premoženja ali ne, brez ozira na to, plača kaj davka, ali ne. Kakih ljudi pa je največ v vsaki občini? Takih, ki plačajo prav malo davka, ali ki prav nič davka ne plačajo. Ti imajo večino. (Pritrjevanje.) In Če Vam vpelje sedaj Šusteršič splošno volilno pravico, pokazal se bo v občinah nasledek ta, da v občinskih zasto-pih gospodarji in največji davkoplačevalci ne bodo imeli nič govoriti, in da bodo hlapci in delavci imeli vlado in veljavo v teh zastopih. (Klici: Tako je!) Če torej klerikalni Vipavci za dr. Šu-steršičem kriče: mi hočemo splošno volilno pravico, potem ne zahtevajo ničesar drugega, kakor da naj se njih same vrže pod klop, njihove hlapce naj se pa posadi za mizo na gospodarjevo mesto! (Plo skanje.) Nočem preiskovati, bi li bilo kaj takega pravično! Socijalni demokratje trdijo, da bi bilo to pravično. Sedaj se delavskim slojem godi krivica, da nimajo prav nikacega zastopstva v javnih zastopih; če bi se pa sprejela dr. Susteršičeva splošna volilna pravica, bi tisti, ki največ davka plačujejo, pri rečeh, ki se plačujejo z njihovim denarjem nič govoriti ne imeli; med tem, ko bi tisti, ki nič, ali pa vsaj malo davka plačujejo povsod prvo besedo govorili. (Res je!) če bi bilo kaj takega pravično, je zopet vprašanje, ali s tem se danes ne bom dalje pečal. Brez ozira na pravičnost pa nastane vprašanje, bi li bila vpeljava splošne volilne pravice pri današnjih razmerah, posebno na kmetih pametna. (Klici: Nikakor ne!) Tudi to vprašanje malo preiščimo! Recimo, da ima le splošno volilno pravico, in da sede v vaših občinskih zastopih, v vaših cestnih odborih, v vaših gozdnih odsekih, v vaših bolniških zastopih samo posli, delavci in kvečjemu še kak mali bajtar. Mislim, da bi se prav kmalo prepričali, da je Susteršičeva splošna volilna pravica slabša od njegove žlindre, in že ta je bila slaba, da slabejša biti ni mogla! (Srneh.) Taki občinski možje bi vam ne dovoljevali nobe nega pota, nobene ceste, sploh ničesar! (Tako je!) Vsaj vemo, kake so razmere: mali hoteli bodo pojesti velike! In hlapec, ki doma ne bo mogel nagajati svojemu gospodarju, kazal mu bode gospoda v občinskem zastopu ali pa v cestnem odboru! Možje, vsaj ste vendar pametni; premišljujte, kam pride občinsko gospodarstvo, če bo, recimo, za župana v o b č i n i č 1 o v e k , ki morda kje zahlapca služi, ali pa kamne na cesti tolče, ako hoče sebe in svojo rodbino preživeti. (Ploskanje.) Ako danes vpeljete splošno vo lilno pravico po občinah, nastane tak nered, kakor ga še nikdar doživeli nismo, nastanejo z jedno besedo časi, v katerih bo hotelo vsako jajce več vedeti, kakor kura. Pa ne samo to! Nastane tudi tako sovraštvo, kakor ga dežela še ni poznala: vse se bode med sabo klalo in zatiralo, sosed soseda ne bo pogledal, rodila se bo zmešnjava nad zmešnjavo, ponehal bo vsak red, ponehal vsak mir, kar morate pač sami od sebe pripoznati. (Viharno pritrjevanje.) Misel splošne volitve je morda nekaj nebeškega, ali če bi se hotela tako vpeljati, kakor kriči dr. Šusteršič, potem bi na zemlji morale vladati razmere, kakor v nebesih, kjer so vsi enaki, kjer so pred vsem vsi enako deležni nebeškega veselja. Kakor pa so razmere na zemlji, kjer tiči razlika tik razlike, kjer ima takorekoč vsak človek svojo glavo, bi bila splošna volilna pravica, prikrojena po Šusteršič©-vem receptu, v marsikaterem oziru največja krivioa! (Pritrjevanje.) Prijatelji! Menim, da vam gre v glavo, da na splošno volilno pravico dandanes še ne moremo misliti! Mogoče, da pridemo enkrat do nje, ker bo vsak enak občutek imel za tisto,kar od nas zahteva občna korist. Danes pa še nismo tako daleč, da bi kmečki gospodar imel v svoji hiši hlapca, ki bi bil objednem župan v občini. (Ploskanje.) Nato je dr. Tavčar razvil razloge, ki vodijo dr. Šusteršiča pri njegovi agitaciji za splošno volilno pravico. Na deželi ima sedaj volilno pravico petsto duhovnikov, kar ti hočejo, to se zgodi pri volitvah. Šu steršič pa ima to duhovščino v svojem žepu, tako, da se lahko reče, da ima v naših kmetskih občinah po celi deželi samo ena oseba izključno volilno pravico, in to je oseba dr. Šusteršiča. Da bi se ta volilna pravica vsaj za petdeset let še vzdržala, zahteva se splošna volilna pra vica. (Burno pritrjevanje). Bila bi to splošna volilna pravicaneumnosti in nazadnjaštva. (Ploskanje ) Niti enega mandata bi ne dobili naprednjaki, a tudi socialni demokrati bi ne imeli niti enega mandata. (Res je!) Socialni demokrati so z veseljem šli dr. Šusteršiču na lim ter si sami dali šfrikec okrog vrata, s kojim jih bo Šusteršič zadušil. (Smeh). Mi naprednjaki pa smo pametneji ter nočemo o Šu-steršičevi splošni volilni pravici ničesar vedeti. S tem se borimo zase, borimo pa se predvsem tudi za pravo korist našega kmeta. (Viharno pritrjevanje in ploskanje!) Predsednik: Nasvetuje se sledeča resolucija: Volilci, zbrani na shodu v Hotedršici dne 28. septembra, očtločno obsojamo ob strukcijo katoliške stranke v deželnem zboru, ker ž njo provzroči ta stranka največjo škodo davkoplačevalcem, posebno pa kmetskomu stanu. Izražajo pa zaupnico prvoborilcem narodne napredne stranke ker se nevstrašeno in z veliko ljubeznijo borijo za blagor ljudstva. Ta resolucija je bila soglasno in z navdušenim odobravanjem sprejeta. Nato se je velepomembni shod zaključil. _ W lj«r»i|aiii. 29 septembra. Nagodbena pogajanja. »Die Zeit«, novi dunajski veliki dnevnik, poroča, da se nagodba med kabinetoma brez vsakega dvoma gotovo do žene, dasiravno je možno, da nastane radi velikih stvarnih diferenc med vladama tekom oktobra tolika kriza, da bosta odklonili vsako odgovornost za nadaljevanje pogajanj. Končno se vendarle kabineta pogodita ter dospeta do kraja svojemu kri-ževemu potu, t. j. pred parlament. Večjo skrb dela sedaj parlamentarna negotovost v Avstriji, kar Ogrska izrablja ter še ne-rajša popušča svoje trmasto stališče. Zlasti Čehi so s svojim zadnjim sklepom, da bodo proti nagodbi obstruirali, ako bo slaba ali ako ne dobe nazaj svojih jezikovnih naredeb, stališče Korberjevega kabineta zelo poslabšali. Ogri vidijo, da se Korberju tla nevarno majejo, zato mu delajo tudi sami težave. Nagodbena pogajanja pa se vendar vztrajno in neumorno nadaljujejo. Cesar je preložil svoj izlet na lov v Miirz-steg v nadi, da vzame seboj vendarle gotovost, da sta se kabineta zjedinila vsaj v glavnih točkah. Nova vojaška bremena. Zaradi novih haubičnih baterij, ki se vsled sklepa delegacij postavijo že 1. oktobra, bo treba pomnožiti topničarsko moštvo. To se zgodi tako, da se pokličejo nadomestni rezervisti v triletno aktivno službovanje. Treba je 18.000 nadomestnih re-zervnikov, in Avstrija jih bo dala 10 000, Ogrska pa 8000. Med prvimi vladnimi predlogami v bodočem zasedanju državnega zbora bo torej zakon glede pomno-žitve rekrutov. Ta zakon se mora dognati do 1. decembra v obeh parlamentih, ker sicer nastanejo težave. Vsekakor skliče vojno ministrstvo 1. oktobra nadomestno rezervo za 8 tednov, t. j. do 1. decembra. Ako parlamenta dotlej zakona glede po-množitve topničarskega moštva ne sprej meta, se bodo vrnili nadomestni topni-čarji tudi domov in nove haubične baterije bodo ostale brez moštva. Možno je torej, da dobimo nove baterije, nove topove, a ne topničarjev. Gotovo je, da se vojaška bremena množe in množe. Delegacije dovolijo vojnemu ministru vse, a tudi parlament mu ne dela posebnih težav. Proračun za leto 1903. izkazuje velik deficit. Razni resorti vlade so svoje zahteve zmanjšali, deželnobrambni minister je skrčil svoje zahteve za 9 milijonov, a vendar je deficit očividen, dasi ga minister zvijačno skriva. t Iz Bolgarije. Iz Sofije poročajo, da vzlic slavnosti - na Sipki med Bolgari ne vlada posebno : veselje, ker je kakor mrzel curek ohladila bolgarske politične sanjarje izjava ruskih listov, da o izpolnitvi velikih bolgarskih načrtov ne more biti govora. Ruska vlada je prepovedala, da bi se dalo slavnoštim na Sipki političen značaj. Vse je moralo ostati v izključno vojaških mejah. Grof Ignatijev ima nalogo, Bolgare sprijazniti s Srbi ter ustanoviti med Slovani Balkana slogo. Baje glede tega v bolgarskem kabinetu ne vlada edinost. Najnovejše politične vasti. Državni zbor se skliče po najnovejših zatrdilih 20. oktobra. — Bodoči nižje-avstrijski deželni maršal bo prelat Schmolk, ako se ga ne bodo svobodomiselne stranke znale ubraniti. — Rumunskim Židom ne daje vlada več potnih listov, odkar je dobila pismo ameriškega tajnika. S tem pa se je usoda zidov preje poslabšala kot zboljšala. — Bolgarska u s t a j a v M o n a-stiru. Vse vasi v vilajetu Monastiru so se istočasno vzdignile. Ustaši se pomikajo proti turškim vasem ter so se že krvavo spopadli. Iz Monastira in Soluna je odrinilo vojaštvo. Položaj je jako resen. — Neposlušni francoski častniki. General Frater je vsled izreka vojnega sodišča odstavljen, ker se ni vedel vojaško pri zapiranju samostanskih šol. — Novi guverner Libanona je postal Muzafer-paša. — Italijanski kralj se poda v kratkem v London in v Pariz, potem šele sprejme v Rimu obisk francoskega predsednika in angleškega kralja. — Grofica L o n y a y je dobila iz Antver-pna od 17.000 meščanov podpisano brzojavko. Sočutne izjave So ji poslale tudi gospe vseh bruseljskih družb. Postopanje kralja-očeta >e skrajno obsoja. — Turška mobilizacija. Vojaške slavnosti na Sipki so sultana tako vznemirile, da je baje zapovedal 30 polkov mobilizovati ter jih postaviti za bolgarsko mejo. — Zaradi vinske klavzule je imel italijanski poslanik baron Pa-setti daljše posvetovanje z ogrskim ministr skim predsednikom na Dunaju. — Post: pogodba seje sklenila čisto na tihem me i nemško državo in veliko vojvodino Luksem-burško. — Južnoameriške zvezne drža Ve. Proti nadvladi severno ameriških di nameravajo južno ameriške države skleniti zvezno razmerje med seboj. Najprej se zve-žeta Čile in Peru. Dnevne vesti V Ljubljani, 29 septembra — Slovensko gledališče. soboto se je otvorila sezona slovenskega gledališča z narodno igro „Gospod Jakob . Dramo je začel pisati graški pisatelj in državni poslanec, pred dvema letoma umrl Karol Morre; dovršil pa jo je po Mom jevih zapiskih Leo Harrand. Dasi pomotoma nismo dobili pravočasno vstopnice, smo si predstavo ogledali vendarle. Začetek sezone je bil dober, celo prav dober, in z zad<>», njem konstatujemo, da so se odlikovali brez izjeme vsi sodelujoči igralci in igralke. Vsak se je potrudil za svojo ulogo, tako da je bila predstava vseskozi kakor ulita iz jed nega kalupa. Tudi ensemble-prizori so se vzlic veliki množici sodelujočih oseb posrečili vsestransko lepo. Spričo večinoma novih komparzov je sicer v ljudskih prizorih včasih nedostajalo potrebnega naglega tempa in živahnosti, kar pa skupnega veleugodneira vtiska ni kalilo. Igra „Gospod Jakob- je tendenčna; vodilna ideja je razložena v ekspoziciji z jasnimi in odločnimi besedami župuika Jakoba: „Jaz se ne vmešavam v politiko! Moj parlament je cerkev, kjer učim ljubezen, in moj govorniški oder je leea. kjer propovedujem besede tolerance, nauke božje!" Župnik je torej „starokopitneža in popolen kontrast modernih politikujočik in agitujočih hujskačev v duhovniškem habitu. Ta župnik zahteva tudi, da bodi poslance resničen prijatelj ljudstva, ne koristolovec in častihlepnež, ki so mu volilci neumna sodrga in narod le molzna krava. Gospod Jakob radi tega noče poseči v agitacijo za tovarnarja pl. Zellendorfa, ki zaničuje priprosti ljud, zlorablja delavce, jih v bolezni in starosti prepušča bedi ter onečasča njih hčerke in žene. Vendar pa tudi ne agituje proti Zellendorfa, saj duhovnik ne sme biti politik in niti odposlanstvu kmetov ne reče župnik ničesar niti za Zellendorfa niti proti njemu. r Volite po svoji vesti!" jim reče in molči. To pa je njegova krivda, za katero mora trpeti. Zellendorfov agitator, pisar Suhač, na-hujska po volitvah zvečer nekoliko vinjene kmete, da očitajo župniku nepoštenost, ker cerkev še doslej nima orgelj, za katere se je bilo začelo nabirati in zahtevajo obračuna. Župnik pa je nabrani denar polagoma razdelil med uboge farane in bolnike. Užaljen v dno duše, zapusti faro ter gre iskat k tovarišem posojila, da bi vrnil cerkvi ves denar. A ne dobi ga. Med tem pa so zapeljani kmetje spoznali, koliko krivico so prizadeli svojemu plemenitemu župniku. Sami zbero denar, kupijo orgije ter župnika svečanostuo sprejmo ob slovesnem orgijanju učitelja in zanosnem petju šolark. S tem dejanjem vsporedno teče še ljubezen župnikovega varovanca, kovača Anžeta do župnikove sorodnice in pa pismonoše, komičnega tekmeca kovačevega. „Gospod Jp.kob" se odlikuje ne toliko z dramatičnim dejanjem, katerega je vzlic mnogim efektnim prizorom in slikam,|malo, kakor s krasnim slikanjem milieua v župnišču na vasi in v kmetski gostilni. Življenje je slikano naravno in verno. Najboljša stran drame pa so tipi kmetov in vaščanskih revežev in rev. To so celi ljudje, ne romantični izrodki. ldealizovan pa je župnik Jakob, vzor neizrečeno dobrega n plemenitega starčka, ki raz da berače m vse svoje, sezuje celo edine črevlje in ukrade končno svoji sestri par cvetlic, samo da za-dovalji sitno beračico Pogorelke. Igral ga je g. Dobrovolnv častljivo, s fino psihologijo in plemenitim mirom. Novi ljubimec, g. K. Hašler je nastopil prav simpatično; njegova igra je živahno, njegov glas zvouk in prijeten, ter — last not leat — tudi dobro poje. Odvaditi se bo pač moral zateglega zapevanja v navadni govorici! Ker pa se je komaj v poldrugem mesecu tako dobro priučil slovenščine, gojimo trdno nado, da bo g. Hašler sčasoma prav vrl član naše drame. Saj ima vse pogoje dramatičnega umetnika: inteligenco, simpatično zunajnost, sonoren glas in mnoga agilnosti. V majhni ulogi je nastopila prav srečno nova najivka, gdč. Kreisova. Bojazljivost šolarice je igrala izborno. Nova je bila tudi gospa Dobro volna, ki je lani v zadnji predstavi gostovala in je sedaj an-gaževana. Igrala je temperamentno ter se pokazala takoj kot rutinerko okusu. Ker so bili tudi ostali sodelujoči člani dobri naj imenujem le še nekatere: našo ljubeznivo ljubimko gdč. Riickovo, ki je tudi v kmetskih nlogah prav dobro porabna ter govori lepo in razločno, g. Danilovo v izborni šarži, g. Verovška, ki je ustvaril iz majhne uloge imeniten tip kmeta, g. B o 1 e š k o, g. Dra-gutino vi ča Perdana in še posebej g. L i e-ra ki je bil prav dovtipen pismonoša ter je dobro pel. Tudi zbor se je postavil. Skratka: je bila v vsakem oziru prav lepa. Naj bi bil ta predstav ugodni začetek znamenje vseskož srečne sezone! a — Slavnostni odbor v proslavo 50leinice državne višje realke v Ljubljani razpošilja sledeče slovensko vabilo : Cenjeni gospod in tovariš! Dne 4. vinotoka t. 1. poteče pol stoletja, kar obstoja ljubljanska realka, katera je s plodonosnim delovanjem v tej dobi vzgojila mnogo vrlih in odličnih mož. Ravnateljstvo, kakor tudi učno osobje zavoda, namerava prirediti na ta pomenljivi dan primerno šolsko slavje, katerega bi se vdeležili tudi nekdanji učenci in učitelji imenovanega zavoda. Da se doseže označeni namen, stavi si podpisani odbor nalogo, opozoriti nekdanje učence na to slavlje in jih vabiti k obili vdeležbi. Slavnostni odbor namerava prirediti po šolski slavnosti skupni obed, ki bodi prijateljski sestanek nekdanjih sošolcev. Drag bodi nam realcem spomin na zavod-realko, v kateri se je počela pot k našemu poklicu in zato upa tudi slavnostni odbor, da se vdeleže slavlja nekdanji njeni učenci v prav obilnem številu. Kdor bi bil po stanu ali oddaljenosti zadržan, poslal bode pa gotovo svoj pozdrav. Pa tudi še drugače je omogočeno sodelovati oddaljencu pri slavnosti. Odbor namerava napraviti v spomin na oOletnico slavnostno-ustanovo, s katero bi se podpirali revni dijaki realke. Da se ustanova omogoči, prodajale se bodo slav- nostne vstopnice. Slavnostna vstopnica stane 10 K, poleg vstopa k slavnosti ima posestnik vstopnice pravico zahtevati spomenico in v teku leta zaznamek vseh nekdanjih absolventov in abiturijentov. Del svote se bode vpo-rabil v pokritje stroškov, preostanek in na-daljni prispevki pa za omenjeno ustanovo. Slavnostni odbor si dovoljuje tedaj Vas, cenjeni gospod in tovariš, vljudno vabiti, da se osebno vdeležite slavnosti, če ste pa zadržani, da kupite slavnostno vstopnico ali pa prispevate k slavnostni ustanovi. Prosi Vas pa odbor, da blagovolite v najkrajšem času priložilo prizivnico izpolniti in odboru doposlati. V Ljubljani meseca kimovca 1902. — Na današnje predavanje, katero priredi zvečer v »Narodnem domu« v restavracijskih prostorih »Slov. planin sko društvo«, s tem še enkrat opozarjamo. Predaval bo g. ravnatelj Gustav Pire o »kmetih in kmetskem življenju na Danskem«. — Knjige družbe sv. Mohorja so pravkar izšle. Njih naslovi so: 1.) Koledar za navadno leto. — 2)Zgodbe sv. pisma. Priredila in razložila -J- dr. Frančišek Lampe ter dr. Janez Ev. Krek. 9. snopič. — 3) Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk. Spisal Viljem Rohrman. II. del. Posebno poljedelstvo. 4.) Slava Gospodu! Molitvenik. — 5) Veliki trgovec. Povest. Spisal Engel-bert Gangl. Slovenskih Večernic 54. zvezek. — 6) Zimski večeri. Knjiga za odraslo mladino. Spisal Jožef Stritar. Ocene knjig prinesemo kakor hitro nam bo dopuščal čas. Število Mohorjanov je letos naraslo za 3036, tako da šteje družba danes 80.04-6 članov. Letos se razpošlje med narod 480.276 knjig, kar je naravnost ogromno. Doslej je imela družba že 1,483.764 udov, ki so prejeli 8,843.692 knjig. To število dokazuje velikansko kulturno misijo naše družbe. — Jegličeva „oštarija". Znano je, s kakim namenom je začel gostilniško obrt škofov brat Jeglič v Ljubljani. Škodovati je hotel ljubljanskim gostilničarjem, češ. le pri njem se bo dobilo edino pristno domače vino. Posebno je veljal njegov boj vinskemu zalagatelju Bolaffia. Sedaj pa nam naj pove, kam vozijo po noči vino iz Bolaffijevih kleti in h komu se je nedavno sam peljal v Pulj novo vino naročat, ako~ne k istemu založniku F Imamo zanesljivo pričo, da je njegova cela zaloga novega vina iz kleti Bolaffija, akoprav je pri tem postopal prikrito. — Požar. Dne 26. septembra ob 41/*. uri popoludne nastal je ogenj v Pavli-vasi pri Mokronogu, kjer je pogorelo dvema posestnikoma vse premoženje, žito, obleka in nekaj živine. Škoda je velika. Prvi posestnik, Franc Urigelj, je zavarovan za 1200 K, a ima vzlic temu veliko večjo škodo, sosed njegov pa ni nikjer zavaro van. Ubogo ljudstvo sedaj pred zimo! Fr. Urigelj je z lastno nevarnostjo rešil svoja dva otroka, katera je zamogel le skozi okno pometati, ker so bila vrata v plamenu, drugače bi bili otroci zgoreli. Zažgali so »osedovi otroci, ki so se baje igrali z žveplenkami. — Ormož ob Dravi. Umrl je tukaj dne 26. t. m. gosp. Miha Kukovec, bivši mnogoletni mestni stražmošt«r in posestnik v 72. letu svoje starosti. Bil je izvrsten mož stare korenine ter bil povsod čisian. Zapustil je ženo in dobro preskrbljene otroke. Naj mu bode zemljica lahka! — Utrujen ? Deželni poslanec mariborski in deželni odbornik dr. Schmi-derer je naznanil županu pismeno, da ne mara več kandidirati v deželni zbor. Z njim »izgubijo« Slovenci hudega naspro-tovalca svojih zadev v deželnem zboru in odboru. — Tudi avanzma ? Ljutomerski okrajni glavar J. Supanchich pl. Hi-berkornje zaslovel predlanskim v znani aferi z zastavo celjskege »Sokola«. Sedaj čitamo, da je prišel mož iz Ljutomera na politično ekspozituro v Mozirje, pa ne vemo, ali pomeni to povišanje v službi? Dosedanji vodja mozirske ekspoziture, Ernest pl. Lehman n, je premeščen k okr. glavarstvu v Celje. — Zaradi razžaljenja Martina Lutra. V Ljubnem na Zg. Štajerskem je krošnjar J. K o m a t z pel neko, Lutra sramotilno pesem mimo evangelske cerkve, baš ko se je vršila služba božja. Komatz je bil vsled tega zaradi žaljenja državno priznane cerkve obsojen v Sest mesečno ječo. — Opust postajališča Schrat-tenberg. S 1. oktobrom se opusti za zimsko dobo postajališče za osebni promet Schrattenberg na progi državne železnice Amstetten Pontabelj. — Mestna posredovalnica za delo in službe, Mestni trg štev. 27. Od 19. do 25. septembra je dela iskalo 20 moških in 58 ženskih delavcev. Delo je bilo ponujeno 5 moškim in 50 ženskim delavcem. V 41 slučajih je bilo delo sprejeto. Od 1. januarija do 25. septembra je došlo: 2187 prošenj za delo in 1882 delo-ponudeb. V 1241 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj: 3 hotelske sobarice, 3 natakarice, 2 gospodinji, 2 gostilnidki kuharici, 2 fini in 5 navadnih kuharic, 1 orožniška kuharica, 10 deklic za vsako delo, 7 deklic k otrokom, 3 gostilniške deklice, 4 dekle za kmet. dela, 4 konjski hlapci, vajenci za trgovino, kavarno in ključavničarje. Službe iščejo: 2 skladiščnika, 2 pisarja, 1 izprašani kurilec, 1 vrtnar, 1 ključavničar, 1 kletar, več trgovskih slug, 1 knjigovod-kinja, več računajočih natakaric, blagajni-čark, izurjenih prodajalk in začetnic. O d-dati je: 1 stanovanje z 1 sobo, več mesečnih sob in dijaških stanovanj. V n a -j e m se iščejo razna stanovanja. — Konja poškodoval. Hlapec Alojzij Prelesnik je bil v soboto opoludne od svojega gospodarja g. Leopolda Blu-mauerja, gostilničarja v Kolodvorskih ulicah št. 24 odpuščen iz službe. Popoludne, ko ni bilo gospodarja doma, je prišel Prelesnik v hlev in je najbrže iz maščevanja z gnojnimi vilami pretepel konja in mu prizadjal 7 ran. Policija je Prelesnika vsled tega aretovala. — S ceste. V Kolodvorskih ulicah seje včeraj zjutraj mokarica Jožefa Banko brezzavestna zgrudila na tla. Policijski stražnik jo je vzdignil in spravil v njeno stanovanje v Kolodvorskih ulicah štev. 20. — Na Emonski cesti je včeraj popoludne vrgla božjast delavca Jerneja Janocha. Pripeljali so ga z rešilnim vozom na magi strat in mu preskrbeli zdravniške pomoči. — Prepir na Sv. Petra cesti. Danes ponoči sta se na Sv. Petra cesti sprla vrtnar F. A. in trgovski pomočnik A. K. Prepir je nastal, ker je prvi slednjega brez povoda ustavil na cesti. Kričanje je privabilo na lice mesta policaja, ki je hotel prepirajoča se pomiriti, pa je dobil za to sunek v prsi. Sanil ga je vrt nar F. A. — S Cojzove ceste. V soboto popoludne je vozil posestnik Alojzij Kru-šič iz Št. Vida pri Ljubljani prav naglo po Cojzovi cesti. Konj je spodrsnil in je padel in se na obeh sprednjih nogah in na levi zadnji nogi poškodoval. — Z voza je padel v soboto popoludne na Dobravi pri Černučah petletni deček Ciril Stebej, posestnikov sin iz Dobrave štev. 5 in si zlomil levo roko nad komolcem. Prepeljali so ga v deželno bolnico. — Spet tatvina v kavarni „pri Slonu". Krojaškemu mojstru gosp. Luki Schumiju je bil iz igralne sobe v kavarni »pri Slonu« ukraden črn suknen površnik, vreden 50 K. — Ograjo podrla in svetilko razbila sta danes ponoči na Sv. Petra cesti pri kopanju kanala dva ponočjaka. — Konj splasil se je v soboto popoludne pred Čonžekovo gostilno v Pod-rožniku hlapcu Skubicu in je zdirjal proti mestu. Na železniškem prelazu na cesti na Rožnik so ga pazniki prijeli in ustavili. — Črevlje ukradel je hlapec Anton Sever delavcu Francetu Kehnetu v Prulah štev. 6. Ko so ga prijeli, so našli ukradene črevlje na njegovih nogah. — Izgubljene reči. Na poti od Miklošičeve ulice po Dunajski cesti do pokopališča in nazaj po Bleiweisovi in Franca Jožefa cesti in pO Prešernovih in Špitalskih ulicah do Pred škofijo je izgubila neka dama črno boo s črnim svilnatim trakom. — Neznano kje v mestu je bila izgubljena zlata broža z granati. * Najnovejše novic. Otvoritev železnice Linčaves-Zelezna Kapi a se vrši dne 5. aktobra t. 1.— Velika nesreča na železnici. Pep Lille in Chalon-som je zdrknil brzovlak s tira. 26 oseb je mrtvih nad 20 pa smrtno ranjenih. — Kolera v Egiptu se grozno širi. Sedaj že razsaja v 1200 krajih. Vsak dan se prijavi povprečno 150 novih slučajev. Dosedaj je zbolelo 26.00 oseb, izmed teh je umrlo 9070. Posebno Evropejce rada napada. — Slaba vinskaletiJnanaJužnem Tirolskem Tirolska vinarska zadruga je proračunila, ea. bo letošnja trgatev za 764.700 hI slabša od lanske. — C e s a r j e v j u b i 1 e j n i spomenik v Brnu, ki so ga postavili leta 1898 v ondotnem cesarskem logu je neznani hudobnež ponoči razbil. — Zoper propagando „proč od R i m a" začne s 1. oktobrom izhajati v Olomucu nov časopis — De-fravdacija v praški posojilnici sv. Venceslava. katere blagajnik Orth seje po zvršenem poneverjeju ustrelil, znaša 370000 K. — Huda obsodba 151etnega gimnazijalca. Gimnazijalce Aleks Duma je pri zadnjih zagrebških izgredih vrgel kamen. Obsojen je bil v 8 mesečno težko ječo. * »Die Zeit" je začela 27. t. m. izhajati na Dunaju kot velik modern dnevnik z bogatim gradivom in različnimi beletrističnimi, pedagoškimi, tehničnimi, športnimi in ženskimi prilogami. Začela je prinašati hkratu dvoje velikih feljtonov: Kiirnbergerjev roman »Das Schloss der Frevel« in Zolov roman »ReBnica«. »Die Zeit« bo pač najboljši, najobjektivnejši dunajski dnevnik, ker ni strankarski. Oblika je večja kot ona židovske »Neue Fr. Presse«, ' .Truplo defravdanta Jelli-neka so potegnili iz Donave pri Allen-worthu blizu Kremza. * Radi nesramnosti so zaprli te dni vikarja v Draguignanu abbeja Du-nala, ravnatelja vzgajališča za katoliško mladež. Otroke, izročene mu v varstvo, je zlorabil. Bil je fanatičen političen agitator. * Svojevoljno lakote umrl. Kmet Jakob Gschiel, bivajoč pri Dunaju, je izginil že pred 14 dnevi. Ker je imel Gschiel raka v črevih, so menili njegovi sorodniki, da se je sam usmrtil. In res so ga našli pred par dnevi mrtvega ob Raxi; umrl je svojevoljno od lakote. ' Zagonetka iz oblakov. V vasi Honnef pri Kolinu nad Reno je padel v ponedeljek zrakoplov na tla, v čegar čolniču se je našla samo kapitanova čapka. Čolnič je hil prazen in ves okrvavljen. O zrakoplovcih in izviru balona se ne more ničesar izvedeti. * Ogrski trgovinski minister dr. L. Lang je prepovedal vsem postajam ogrskih državnih železnic naznanjati javnosti njegova potovanja, ker se mu s tem vselej uspeh potovanj že naprej pokvari. Kamor pride minister, je povsod vse v redu, ker so na njegov prihod pripravljeni. Poslej hoče potovati Lang vedno ineognito in nenapovedan, da se lažje prepriča, ali je res vedno in povsod vzoren red. Ako bi posnemali Langa tudi drugi ministri, bi pač dobili vse drugačne pojme o načinu državnega upravljanja! * K vprašanju rekorda brzo-parnikov. V nekem od tehničnih izvedencev parobrodnih društev »Hamburg-Ameriške - Linije« in »Severnonemškeuja Llovda« podpisanem zapisniku je bilo potrjeno, da je brzoparnik »Deutschland« Hamburg-Ameriške Linije do sedaj napravil rekord najhitrejših voženj preko (Nord-atlantic) in da je bila trditev od vodstva brzoparnika »Kronprinz Wilhelm od Se-vernonemškega Llovda« pomotoma dana, da bi bil ta parnik »Deschland« prekosil. Brzoparnik »Deutschland« Hamburg Ameriške Linije je toraj danes najhitrejevp-žeči parnik za prevažanje potnikov na svetu. Njega najhitrejša vožnja preko morja do Noviga-Yorka od zahodne strani trajala je 5 dni, 12 ur in 29 minut, njedra najhitrejša vožnja od vzhodne strani pa 5 dni, 7 ur in 38 minut. Najhitrejša poprečna vožnja, katero je ta Hamburski brzoparnik dosegel, je torej 2581/100 mil. v uri. Telefonska in brzojavna poročila. Gradec 29. septembra. Der-schatta je sklical včeraj v Fiirstenfeld shod nemških nacionalcev ter se pripeljal z mnogimi somišljeniki iz Gradca. B vši posl Resel pa je prišel na čelu delavcev in delavk iz ondotne tobačne tovarne ter shod razgnal. Na kolodvor se vračujoče nacijonalce so naskočili socijalni demokratje s kamenjem. Vse posredovanje policije in orožnikov ni moglo duhov pomiriti, dokler niso izginili neljubi graški gostje. Dunaj 29. septembra. Nagodbena pogajanja so prišla do točke, preko katere si ne vedo pomagati. Položij je resen. Skupna posvetovanja so vsled tega izostala Goluchovvski je imel s Korberjem dolgo posvetovanje, potem je sprejel cesar vsakega posebej v av-dijenci. Ravno tako tudi ogrskega ministra Szella. Dopoldne danes se je vršil ministrski svet, popoldne pa kronski svet pod cesarjevim predsedništvom. Posvetovanje še traja. Praga 29. septembra. Naš operni pevec Naval Pogačnik je žel na tukaj snem gledališču nenavadno slavo. Po > sakem nastopu je bil gromovito po zdravljan in ploskanje ni hotelo prenehati. Sofija 29. septembra. Slavnost na Sipki je bila velikanska. Udeležilo se je je nad 15.000 veteranov, veČina bivših bojevnikov v bolgarsko-turški vojni. Na banketu je napil prvi knez Ferdinand ruskemu carju ter se gi njeno zahvaljeval za vse bratske čine, ki jih je sprejela Bolgarija od Ruske. Odgovarjal je veliki knez Nikolajevič, ki je povdarjal bratske vezi, ki Rusiji narekujejo dolžnost, se zavzeti za stiskano slovansko državo. Bukarešt 29. septembra. Med Ru-munsko in Bolgarsko je nastala napetost, ker niso bili rumunski častniki yabljeni k vojaškim slavnostim na Sipko Rumunsko vojno ministrstvo je vsled tega sklenilo, da v bodoče ne bo več vabilo zastopnikov bolgarske armade k svojim manevrom. Pariz 29. septembra. Emil Zola, slavni francoski romanopisec, je umrl. Rojen je bil leta 1840. kot sin inže-nerja. Borzna poročila. Žitne cene v Budimpešti dnć 29. septembra 1902. Termin. Pšenica za oktober .... za 50 kg K 6 83 „ april 1903 .. . „ 60 „ „ 711 Rž „ oktober .... „ 50 „ „611 Koruza maj 1903. . . . „ 60 „ „ 549 t »ves „ oktober . . . . „ 50 „ n 561 Efektiv. Par vinarjev ceneje. Oospodu Juliju Schaumann-n lekarnarju v §tockerau-u. Ker sem poskusil Vašo sol za želodec ter jo spoznal kot posebno dobro sredstvo, da si ozdravim bolehen želodec, torej prosim vljudno, da mi dopošljete novih 10 škatljic po poštnem povzetju na naslov: Jo>.ef Senft, toplice Bartfeld (vila Karolv). 24. junija 8199. c Dobiva se pri Izdelovalcu, Juliju Seli a u man u u, deželskem stanovskem lekarnarju v S«ockerau-u in v vseh tu- in inozemskih lekarnah. Cena škatljice K 150, manj kot 2 škatljici se ne pošiljati. (2755—9) Zahvala. Povodom štiridesetletnice mojega službovanja so se mi priredile izvanredno prisrčne ovacije. Ker mi ni lahko mogoče zahvaliti se premnogim častilcem posebej, izrekam tem potom slavnemu učiteljskemu druStvu belokranjskemu, ki je to slavnost priredilo, prečastiti duhovščini, slavnemu c. kr.; uradništvu, mestnemu zastopu črnomaljskemu, narodni čitalnici, p. n. igralkam in igralcem za prireditev igre, pevskemu zboru, načelstvu posojilnice, ceitnemu odboru, požarni brambi, mestni godbi, p. n. gg. zastopnikoma mesta Metlike, gg. zastopnikoma učiteljstva novomeškega okraja, krajnemu Šolskemu svetu črnomaljskemu in sploh vsem tistim, ki so na kakor-šenkoli način kaj pripomogli v povzdigo svečanosti ali »e me sploh o tej priiiki spominjali, svojo najiskr«nejšo zahvalo. Zajedno izrekam svojo srčno zahvalo p. n. učiteljetvu novomeškega in kočevskega okraja za prireditev meni nepozabne svečanosti o priliki okrajnih učiteljskih konferenc. Črnomelj, dne 24. septembra 1902. Anton Jeršinović, (2369) nadučitelj in c. kr. okrajni šol. nadzornik. Dež. gledališča v Ljubljani. Štev. 3. _Dr. pr. 1201 V torek, 30. septembra I902. Novost! STovost! Prvikrat na slovenskem odru: Madame Sans-Sens. Veseloigra v štirih dejanjih. Francoski spisal VI-ctorien Sardou. Režiser Adolf Dobrovolnv. B . j.sjnka as c-'jprt ob «. ari. — UliMk v; '/«8. ari. — Konec po 10. uri. : i. predstavi sodeluje orkester si. c. In kr. peli. polka Leopold II. št. Zh Prihodnja predstava bode v petek, dne 3. oktobra, j Matecrologsčno poročilo. VUfna nad rjorjnra £uQ-a m. Ereoinj! »nraćni tJstk 726-0 BIJ*. i +3 P. O za Čas opazovanja Stanje barometra v mm. (SO K =• Vetrovi Nebo 1! (V i. 27. 9. zvečer 739 5 92 si. szahod jasno s 28. 7. zjutraj 2. popol. 736 4 .33 2 38 17 2 si. jug si. jug megla skoro jas. s o o 9. zvečer 7330 118 Ri. szahod del. oblač.i g 29. 7. zjutraj 2. popol. 7320 7318 10 0 103 al. svzhod sl.vzsvzh. dež dež o Srednja temperatura sobote in nedelje 9-5* in 109°, normale: 13 3« in 131». Zahvala. Vsem cenjenim prijateljem in znancem, ki so me ob smrti mojega iskreno ljubljenega soproga, ozir. brata, gospođa Ivana Berzina pekovskega mojstra in hiš. posestnika tako prisrčno tolažili, zlasti prostovoljnemu gasilnemu društvu v Spodnji Šiški, tukajšni čitalnici in pekovskim pomočnikom, ki so ranjkemu s krasnimi venci in z mnogobrojnim spremstvom k večnemu počitku izkazali zadnjo čast, izrekam v svojem in v imenu ostalih sorodnikov najtoplejšo in najprisrčnejšo zahvalo. V Spodnji Šiški, dne 27. septembra 1902. (2373) Terezija Berzin. Zahvala. i Za mnogostran sko ganljivo sočutje, izraženo nam povodom nenadomestljive izgube našega ljubljenega sina, brata, strica in svaka, gospoda Anton Koprivnikarja mi. c. kr. davčnega vežbenika potem za mnogobrojno spremitev pokojnika k večnemu počitku, za ganljive pogrebne žalospeve, izrekamo vsem udeležencem : preč. duhovščini, velecenjenemu uradništvu, cenj. gg. pevcem, prijateljem in znancem najtoplejšo hvalo. I (2372) Litija, dne 27. septembra 1902. Žalujoči ostali. Trgovski pomočnik špecerijst in manufakturist, želi svojo sedanjo službo premeniti. (2314—6) Ponudbe naj se pošljejo pod šifro: „Zvest št. 1000" pošta Rečica pri Celji. V novi hiši v Sodnijskih ulicah poleg hiše dr. Krisperja (2357—2) oddajala se bodo s I. majem 1903 ■ ■ » I6ćo ae prodajalka za IJ ubijan o, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi popolnoma zmožna. Z dežele imajo prednost. — Ponudbe naj se pošljejo poštni predal štev. 61 v LJubljani. (2374—1) Cm. kr. avstrijske jfe državne železnici. (pisarne po potrebi tudi s 1. svečanom). Povpraša nai se v pisarni Filipa Supančič-a, Rimska cesta št. 20. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. janija 1902. leta. Odhod Is ZJablJane jI, kol. Proga ees Trbiž. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, LJnbno; če* Selztha) v Aussee, Solnograd, Cea Klein -Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj 6ez Amstetten, — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno Dunaj; čez Selsthal v Solnograd, Inomost, češ Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Mari jine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipako; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. ari 56 m ax)ladne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, ovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno : cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Čarih, Oenevo, Pariz; cez Klein-Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare.. Heb, Francove »are, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. ari 41 m popoldne v Podnart-Kropo. Ob 10. ari po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi L in II. razreda). — Proga v Jffovomesto ln T KooerJ* Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj v Novomesto' Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ari 5 m popoludne isto tako, ob 7. uri 08 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v LJubljano jai. kol. Proga ls Trbiža. Ob 3. ari 85 m sjatraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljab-ljana direktni vozovi I. in 11. razreda), Inomosta, Fran-sensfeste, Solnograda, Linca, Stevra, Auaseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopoldne osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih v are v. Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Curina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezero, Lend-Gastena, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m po- Kludne osobni vlak s Dunaja, is Ljubna, Selzthal a. iljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeatej Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 ari 38 m zvečer iz Podnarta- Krope. — — Ob 8. ari 51 m zvečer osobni vlak s Dunaja, iz Lipskega, Prage. Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Linca, Ljubna, Beljaha, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta. Proge ls Hcvefs mosta ln Kooevja. Osobni viaki j Ob 8. ari in 44 m sjatraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob .s- uri 32 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 35 m zvečer is to tak o. — Odhod is Ljablja&s drž. kol. * j£es2-ailk. Mešani vlaki: Ob