94. številka. Ljubljana, četrtek 25. aprila. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
Ighaja vnak dan, itvitMiJiSi »jj.ieJoljko &■ duove po ps-aairoih, tur velja po poiti prejemiu) M avitro-oKenku delele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 »riđ. S de trt leta 4 «1(1. — Za  i. i n b'., a '. o      s. poi!l)anj» n» don va oeio leto 13 k      za Aetrt leta 3 ^;1<1. 30 kr., za en moseo 1 ghi. 10 kr.   Za poftiljanjo na 4om pe lučuna 10 kr. tu moioo, !i0 kr.     detrt lotu, — Za taje doielo toliko 7cć, kolikor poštnina iznaia. — Za goapodo učitelje na ljudskih šolah in ta dijake volja inižana <•-.♦.••» ia sicer: Za Ljnbijauo »a totrt letft 9 gld. f>0 kf« po poiti projonmn za četrt leta 3 (riđ. — Za oznanila so plačuje od četirisTopue Mttl • ratc 6 kr., e« s«« esn&aUo enkrat tlak- 5 kr., ee ae dvakrat in 4 kr. čo .«<• tri- ali večkrat tiaka. Dopisi naj ae    .•»»'. EraoklrfttL — R:>kopia: «e ivj vraćaj*. — Urotlaiotvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiii P'. 3 „gledaliAka stolba". Opravniitvo, na katero -aj •*« !. Kgovuiljo potfi;*tf i>a-oenr..e  !*kl«mactje. ccmuiila* L j, adniiniatrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kokinanovej hiši.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
London 24. aprila. „Times" poroča iz Carigrada 23. t. m.: Musehnanska vstaja v Kameliji je precej močna, okupira 30.000 Kusov, bila je uzročena vsled neznosnega (?) pritiska ruso-bolgarske vlade in pospeševana vsled bolgarskih razgrajanj. -— Pri Demotici je bil 18. t. ni. nedoločen boj, Kusi so izgubili 000 mož.
„l)aily NewsM poroča iz Peterburga 23. apr.: Predkonferenca je v principu sprejeta. Videti je, da je gotovo, ka se ob jednem nazaj umakne britanska flota in ruska vojska od Carigrada. Ali Angleška dela še nove težave zarad prevožnje skozi Dardanele in terja, naj Rusija oiicijalno izreče, da je naznanjenjo dogovora san-štefauskega vladam ravno istega pomena kakor predlaganje njegovo na kongresu.
London 23. aprila. Bolgari so napali osem muselnianskih vasij in tam velike nerede delali. Mnhamcdanci, oboroženi z orožjem, ki ga je Sulcjnianova vojska pustila, bojevali so se v več bojih z Bolgari.
Pariz 23. aprila. Kakor pororoča „Havasu je bil predlog, naj bi Rusi in Angleži odmaknili se od Carigrada, Bis-markov, kateri je, neodvisno od tega predloga, oticijozno po nemških poslanikih vladam vabilo poslal k shodu kongresa v Berlinu, da se revidirajo dogovori od leta 1856 in 1871 z oziranjem na novo po-loženje v orijentu. Vse oblasti, razen Angleške, so rekle da so pripravljene, vabilo sprejeti brez rezerve;  Anglija pa
Idtetek«
Leon Brcssy.
(Povest, p slovimil I'Y. Kr.)
Prvo ]"></l<tijc.
iDalje.)
„Da, prav lehko, — vbbj jo uže dva dni od tega. Sedaj vidite v kakej nevarnosti sem, ako so sorodniki joj prišli na sled, potem je va£o upanje na zenitov ž njo uničeno. In kur je Je luijega: jaz izgubim svojih deset tisoč tolarjev in scuuor Murino mu bo kakor divjo zver zalezoval, zavoljo Karle in tuđi zavoljo njegovega denarja, katerega som si po krivdi polastil." — „Uuiejem, ume jeni, vaš položaj je jako nevaren, uko je res tako kakor govorite," reče Kurnar mirno, „rajo beživa, kakor da Kurlo dobijo, marsikateri dan sem premišljeval, kuko bi b'serolovca a poti opravil, in menim, da je prišel sedaj za to čas. Verjemite, vaš prijatelj iz Mazut lun a vas
stavi kot pogoj svojega udeleženja pri kongresu to, da Rusija izpove: vsa evropska vprašanja, ki bodo nastala, morejo se le v sporazuniljeoji velevlasti urediti.
„Materinoga jezika naša vlada nikdar nij zatirala".
Te velikonočne dnevo je bila na Dunaji pri naučnem ministerstvu enketa šolskih nadzornikov, ki so o srednjej in narodnej Soli važne posvete imeli. Zntoraj nij nič odveč če &e Slovenci domislimo zdaj zgornjih besedij g. ministra Stremajerja.
Javno v Krškem pred mnogo občinstva rekel je tako mož, kateremu je v našej eis-lejtanskej polovici oni posel v roke dan, ki ie morebiti najvažnejši v drŽavi. Zgornjo besede je mož dejal, kateremu je dano vrhovno nadzorstvo nad šolami, nad duševno odgojo naše mladeži. —
Mi Slovenei smo tolilo grenkobnega v teku. časov poskusili, da teh besedi) lehko ne jemljemo — resnobno mišljenih, ali vzemimo jih vendar resno ! —
„Materiuega jezika naša vlada nikdar nij zatirala,'* Te besede našega ministra za nauk pri Krškej šolskej svečanosti so, Če jih same izvzamemo iz celega njegovega govora, lepe; vzemimo za enkrat, da so res vodilo našega ministerstva.
Kakor vsem drugim narodom, tako ie tudi nam Slovencem šola našega naraštaja boljša narodna prihodnjost kakor Ilerder pravi: Staat und Vaterland hebt zu dir die Ilaud aut', Pttanz-ort junger GemuUher, guter (icsiimungen und Sitteit, Scbule! Rist du verloieu, so ist alles
je izdal. Mej tem, ko je podkupljen od seunor Marina, vaše bivališče izdal, vas je svaril in menil še od vas zato kako plačo dobti, takega „prijatelja" bi užo pri prvem seznanju obesiti morali. Pri tacih okoliše inuh bi se mi nič čudno ne zdelo, ko bi vaše zasledovalce koj zdaj tu dobil." — „Pa za božjo voljo, povejte mi vendar, kaj nama jo storiti?" — „To vam bom uže povedal," odgovori Karnar, „pred kratkim časom sem kupil niajheno ladjico, da bi se v časi za kratek čas vozil poleg obrežja. To pričakuje in vsak čas, ia deuua zvečer ali pa jutri zjutraj mora priti, hočeva tedaj na majhen sprehod vzeti Karlo BOboj."
Moratinove oči so so zabliskale, pregledal je cel naklep. „l)a so le prej odpeljemo, nego zasledovalci dospe tu sem," godrnja ou, „putem je vso dobro, Kurlo bom postil ob kruhu in vodi, dokler se ne vda uajiuej volji. Uže davnej bi bil to poskusil, pa Bem se bisero-lovcev bal, pa tuJi sedaj morava zelo paziti, da jim ne prideva v rokeki. — „Umirite se,
verloren; denn aus dir milssen dem Staate neue, bessere Iliirger kom men."
Zastonj se ne poganjamo za dobro šolo; šola nam je arhimedično stališče. —
Nekdaj in ne pred dolgo časa bil je naše slovenske matere jezik berač pred našimi durmi, proseč jako malo prostora pri peči. Ali dejala je zdaj ekselenca gosp. Stremajr: /.daj ima vaš jezik ravnovažuo mesto z nemščino. —
Naš slovenski narod pa tudi s to ravno-važnostjo ne more, ne sme in posebno no v naših ljudskih šolah zadovoljen biti. Ali — bodimo v naših trdih časih ž njo zadovoljnv
Vprašam pa vas g. učitelje: ali ravuc-važnost ta v vaših šolah res vlada? Jaz jemljem najboljše iz mej vas ter pogledam v vaše šolo in pri najboljšej volji ne opazujem te enakopravnosti ali ravnovažnosti.
Prvič uže maltretirate našo mladež v prvem razredu z nemščino, ter kakor v Krškem v prvem razredu uže v nebo vpijočo bedarijo ongavite, da nemški s zgolj slovensko mladino molite! — drugič, v tretjem, Četrtem razredu, kakor da bi bili učitelji kje gori v kakej trdo nemškej vasi, nemščino kur le kot naučni jezik rahljate in dečko naš vam mora o meridijanih, o polž>h in reptilijah kar le v tem jeziku odgovarjati. Da tudi tako daleč vaša „ravnopravnost" gre, da otroke nemški pozdravljati učite. Zato se ve da vi ne morete, poznam vaše stališče; vi ste od vseh stranij trpinčeni ljudje, vam nečem zabavljati, v marsikaterem iztnej vas klije pošteno domoljubno srce; ali odkrito odgovorjeno, pritrdili mi boste, da te po ministru, vašem najvišem šefu, (po zdravili nazorih je to narod), naznačene ravnopravnosti nij v šolah. G. mi-
z barko se bodeva uže odtegnila njihovim krempljem. Hočeva jadrati proti Sandvviškim otokom, — proti Peruškim — ali kam drugam, kamor se nama bode /ljubilo. Seboj vzameva enega duhovniku, ali si ga pa na obrežji poiščeva, če ga bova ravno potrebovala, in oba bova menda vendar pregovorila ošabno gospico.
Komaj sta bila to sklenila, ko nekdo motno potrka na vrata. Moratin obledi. Ilu, so uže tu!" vsklikne pokazavši na vrata, „moji preganjalci so tu ! Da bi jih hudič vzelV1
Trkanje se je ponavljalo, a Karnar jo bil miren, kar nič nij izpremeoil svojega obrača. „Le meni jih pustite," reče, „jaz jim bom uže pokazal. K sreči imuni gori na hribu na samotnem kraju zntoruico, kojo sem si napravil pred nekaterimi meseci, ko sem pričakoval tako nepriljudne gosto, ravno tako bi se jih bil odkiižal. Pustite me samega ia skrite se."
nister jo je javno naznanil, da še dalje je šel ter rekel, da materinščine vlada ne zatira. Vzemite te besede resno, mož j e- učitelji naše mladeži, (z nemožmi, z reptilijami ne govorim), ter kakor hitro vam kakovi nadzornik poreče, da slovenščina preveč negujete, kažite na gori navedene ministrove besede. Kes je, marsikateri nadzornik se misli kot meroda-jen za cel svet; z granleco nepopisljivo stopa po šolab, predseduje učiteljskim konfereucijam, ali bodite možie, ter pomislivši, da nij nad zornik nič manj nič več n«go človek, na etopujto kakor možje, ki se ne strašijo pred še tako zvezdo na oboku človeške družbe! Pomislite besede: nobeden človek nij tako uzvišen, da bi se jaz zraven njega ničlo imel!
In vi imate avstrijskega ministra naukov za Boboj; prav smelo citirajte: „die Mutter-sprache hat die Regierung nie bekilmpft". No, če je nij zatirala in če je ne zatira, mora dopustiti, da so slovenski materini jezik v slo venskih Šolah rablja in tudi neguje; drugače je g. minister nesmiselno govoril; te besede interpretirajte povsod in tudi, če v četrti raz red ljudske šole ali gimnazije stopite.
Vi ste učitelji naSo mladeži, vi Bte tudi uzorni starišem; morete to po vašej omiki biti. Bodite možje pa ne mevže; prostak gleda na vas; če ste vi*bojazljivi in kreature, kakova hoče mladež, kakov hoče manj omikan Človek biti! Naloga države našega stoletja nij, bojazljive kreature izgojevati: človek sem in prosto navzgor nosim glavo po naravi; država je radi mene in ne jaz radi države na svetu ; izgojevati vam je naloga državljane, ki so našem času primerni, t. j. može, ki možgan nemajo zato v glavi, da bi bili marijonete. Zdajšni svet zahteva celega moža. Hočete li res to hvalo žeti, da se vam poreče: tvoji učenci so „Madchen fUr alles." Pokličem vam v spomin, gori citirane Ilerderjeve besede; je dosti smisla v njih.
Ta g. Stremayr je dejal: „die Regierung hat nie die Mutterspracho bekiimpft." No, tu je v imenu g. justičnega ministra in ministra notranjih zadev ter tudi ministra trgovine govoril.
Kako se pa strinjajo te besede s tvojimi g. sodnik, ki avskultantom, tebi podvrženim prav š: „sloveniBcheEingaben deutsch e r 1 o d i g e n ! •' (To nij izmišlotina, prava resnica je to.) Gori navedeni ministrov izjav je tudi našim sodnikom merodajen. G. Stre-
mayr je kot pooblaščenec cele vlade govoril; on je ud mandata vlade, v k oje j tudi vaš šef, imnister Glaser sedi j vaš šef vam pravi po mandataru : ne zatirajte materščine Slovencem ! Gospodje, ne bom v vaših nemških aktih ro-val, bi bil konfisciran, pa glasno vam zavpijem na vaša juridična ušesa: ,,djo R*gieruncr hat die Muttersprache nie bekilmpft." Besede te so in morajo, ako hočete vladi, vaSemu šefu tudi v tem oziru poslužuj biti, biti zapoved. — (Radoveden sem, koliko uboglivcev ta ukaz na Slovenskem najde! —)
G. minister Lasser je po g. Stremavrji tudi vam političnim uradnikom zatrobil: „die Muttersprache hat die Regierung nie be hampfb." Vi ste dozdaj slov. ljudstvu vse nemški podajali; vaši „erkenntnissiu o kakem mlinu bili bo dozđaj celo nemški in jeden teh pol. uradnikov je dejal, ko mu je prišla slovenska uloga pred oči: „*chon vvieder was Tllr kisches". — Nič „Tilrkisches", jezik nvst. državljana je, ki hvala bogu še tudi pod §.19 drž. osn. postav spada!
In vi c. k. poštarji, ki ste dozdaj ravnopravnost takole Štimali, da ste recepise, ki je na jednoj slovenski, na drugej nemški tiskan, na nemškej strani nemški izpolnjevali, vas tudi zadevajo g. min. Stremayrja besede: „dio Mutterspracho etc.
Gospoda vi vsa; jaz sem g. ministra Stremayrja, ko je v Krškem navedene besede govoril, dobro opazoval; nijsem trenil z očesom in zapazil nijsem, odkritosrčno vam povem, ne najmanje ironije okolo njegovih ust; mož, ki je videl, da na slovenskih tleh pri odpiranji ljudske šole vse le o ne niš kej g 1 o rij i halelujo popeva, je jedini ozrl se ven v duhu mej slovensko ljudstvo in prav resnobno je manjšim bogovom in akcentui runo rekel: „die Muttersprache hat die Regierung nie bekiimpft", rekel b tem : jaz vašo halelujo desavuiram, materinščina Slovenca nij pastrk, respektirajte jo vi vsi in ne me-čite je za vrata! —
Ali zamore g. minister Stremaver tudi resno brez ironične mimike in naglasa ironično govoriti! Kdo ve! Vi gospoda uradniki, ki ste ga iz vseh vetrov slovenske zemljo ob dajali, vi razumete ta „kurialstil", jaz manj; po vašem bodočem ravnanji z našo materin ščino bomo izvedeli kako in kaj, G. Milldei sen, ud drž. pravdništva v Ljubljani je tudi bil moj Bpremstvom g. ministra; — no kon
fiscirajte me denes, pisal in komentoval sem striktno le po besedah ministrovih: „die Muttersprache hat die Regierung nie bekilmpft".
S—c
Politični razgled.
V Ljubljani 24. aprila. F*«F>#*i listi, slovansko pišoči, ali ve<tno> le po poljsko, protislovansko in samomorne ter bratomorno misleči, pišejo zdi j svete svojim poslancem, naj se zjedinijo z ustavoverci v državnem zboru posebno zarad tega, da boda protiruska, t. j. protislovanska politika moč' nejša.
V F*e*ti je velik zbor nevolilcev sklenil v nedeljo agitacijo mej ljudstvom začeti *tk veliko peticijo, ki bode terjala občno volilno pravico. Taka agitacija je le podpore vredna.
ViimiJ«" «lrJsuw.
M*rt*dte»»$f4*rc§t€»»f pravijo da je sprejeta, torej bi mir imel nekaj upanja. Ali nihče prav ne veruje vanj. Angleži boto le časa dd-hiti, nazadnje pa vojno srečo poskusiti. Hvala Bogu, da so vsaj popolnem osamljeni.*
Iz C!ti**ifjr4t<liw Turki arhivo v Azijo pospravljajo, kar kaže, da na nadaljevanje vojske verjemć. — Muktar paša je imenovan za velikega mojstra artilerije, kar pomenja menda toliko kakor glavni poveljnik. Reuf ia Os man paša bosta baje poslana za guvernerja v Azijske provincije.
tlu att u »t i so, kakor se kaže, v besarab-skein vprašanji bolj mehki postali. Kakor poroča „Pol. Corr." je Bratiano v tajnej seji rumuuskej zbornici pripovedoval o tem, V\r je na Dunaji in v Berlinu izvedel. Po t<\u, nema Rumunija od Avstrije in Nemške nikako ve pomoči pričakovati, in on svetuje, naj se Runiunska Rusiji uda. Diploinatični agent ruski, baron Stuart, pritožil se je pri kne/u Karlu zaradi rumunskega novinstva, ki ljudstvo se svojna kričanjem vznemirja. Rusiji bi dalo to lehko povod, — dejal je baron Stuart, — na dalje z Rumu usko diplomatiČno ne več občevati. Po drugih poročilih hoče Ruska f besarabskem vprašanji toliko modificirati, i'\ ne zahteva več Reni in dru/.ili delov velike Donave navzgor, pa tudi ne odtoka sv. Jurija, da pa hoče na vsak način Ismail, Bolgrad ia Kahul.
Domače .stvari.
— (Ljubljanski mestni zbor) ima 2C. aprila po poludne ob 5. sejo. Na dnevnem redu so porotila o zadnjih volitvah, o subvenciji za evangelsko šolo; predlog ltegalijev T ustanovljeni i kopališča na levem bregu Ljubljanico nasproti vtoku njenem v Gruberjev kanal; poročilo policijsko sekcije o ustanov-
Moratin nij dolgo ugovarjal, temveč se skril in prijatelju prepustil prihodnjost.
Druijo piHjlitrjc.
Ko je Karnar odprl vrata, stala sta mu dva moža nasproti. Prvi, da si je imel uže sive lase, vendar nij bil videti Še preveč star; bil je sključen in globoke črte njegovega obraza so značile žalost in skrbi. Drugi mu je bi! jako podoben, in vsak bi sodil, da je njegov sin. Po postavi je bil eleganten, okolo pet in dvajset let star ndndenič, resen obraz ga je moral vsakemu prikupiti.
Ko so se ob kratkem pozdravili in zvedavo drug druzega opazovali, se je jel Karnar spoštljivo vesti, kakor da bi čakal izraženja njihovih želj.
„Ali no stanuje tukaj sennor Moratin?" Karnar je v tujcih koj Izpoznal pričakovane goste, Kurlinega očeta in brata, pa tudi najmanjša spreminjava obraza nij naznanila nje govih mislij.
w Ali je doma V"   sta dalje povpraševala Karnar odkima z glavo, rekoč: „Prav žal mi je, da ga nij,  eno miljo od tod žge v Rozdu opeko. Ali se vama mudi?" — „Da, jako se nama mudi," zopet reče stareji. — „Potem bi me prav veselilo vas tja peljati, kjer dela." Pri teh  besedah  zapre Kumar vrata in se poda z njima. — „Ali smem še nekaj vprašati, BonnorV" reče zopet stareji nekoliko nemiren, kajti kmalo bi  mu bilo izmiinjkalo sape, „ali mi morate povedati, Ima li sennor Moratin kaj družine? Jaz mislim kako hčer?" Kumar se prikloni, in vprašalcu jo vidno laudio pri srcu, ko zopet nadaljuje: nali je doma?" — „Zalibog, da je nij, menim, da je šla obiskat bolno sosedo.14 Tujca so vprašuje pogledata. — En trenotek sta užo mislila,  da je njun spremljevalce zarad bledega obraza ta, katerega iščeta, in da se je njima le nepoznanega naredil.   Zatorej  zopet  stareji vpraša: nSmem li vedeti, v kakem primerji sta So sč sennorjem Moratinom? — „0 se ve da, jaz
sem njegov zet."   Tujca sta Fe pri toh besedah oplašeno  spogledala. —  „Njegov zet?" vzklikneta oba na enkrat,  „doli v vasi so nama pravili,  da še nij Moratinova hči omo-žena." — „Tako ! morda so tudi govorili, da mi malo občujemo se svojimi sosedi, in daje moja ženite v,  ki je bila pred kratkim skle-nena, še vsem skrivnost." — „Prav ros, pravili so nama v  vasi,  kuko samotno sennor Moratin Živi,"   povzame  stareji gospod zopet besedo, „toda nihče nij govoril o tem,   da bi so bila Karla kedaj omožila."   Ime Karla mu je bilo dovolj v dokaz, da se nij motil v svojem  natolcevanji. — „Vidim,"  reče Karnar prijazno,   „ da  bi  rada   kmalu vidila sennor Moratina,  hiičeiuo ga iti   skupaj iskat." — „Jako ugodno, sennor,  prav rada greva." — „Ako nijste zelo trudni, vam bode ta sprehod jako dopal." Ko je Karnar s tujcema pristavo zapustil,  se Moratin, koji jo pri vratih ves pogovor slišal, oboroži s puško in nožem ter straži.
ljenji javnega kopališča ob Ljubljanici ali (Ira-dašicL
— (Novi deželni načelnik kranjski.) g. Kalina je predvčeranjem v Izubijano prišel. Na kolodvoru so ga sprejeli gg. Sehd;il Kaltenegger in škof Fopračar.
— (Poskušan umor) Slavnega ruskega učenjaka, tudi v Ljubljani dobro znanega Kotljarevskega, profesorja na vseučilišči v Kijevu je 12. t. m. neki dijak poskušal ustreliti, a hvala bogu, projesorja nij zadel. Dijaka so prijeli in zaprli, a njegovi tovariši so ga poskušali osvoboditi Vsled tega je vscuči-li&čno sodišče te dni 140 dijakov r eleg i ra lo t. j. iz univerzitete izključilo; za kazen ti tudi na nobednej drugej univerziteti ne sinejo študirati.
— (Čitalnica v Kropi) napravi besedo na belo nedeljo 28. t. m. ob 7. uri. Uljudno se vabijo vsi udje. Začno se beseda s petjem:
I. Ilirija oživljena, napo v Itenj. Ipavca, besede Vodnikove. 2. Naglo bratje, od dr. Tonianu. 3. Igra „Ardova in vdovec". 4 V tihej noči, čveterospev, napev Hajdrihov, besede Jenkove. 5. Mili kraj, čveterospev Nedvedov. O. Deklamacija si. glosa od J. Koseškega, 7. Šablenka, mazurka od Knitta, 8 Pod oknom, čveterospev, napev Hajdrihov, besede PreSirnove. 9. Tombola. 10. Ples.
— (Načrt kontrolskih zborov) za deželne brambovce na Kranjskem se razglasa. Kontrolski zbori se bodo vršili meseca oktobra: C. v Novem mestu, 8. v Metliki, 9. v Ornomlji,
II. v Kočevji, 12. v Ribnici, 13. v Velikih Laščah,   15. v Žužemberku,   16. v Trehnji,
17. v ZatiČini, 18. v Litiji, 1<). v Hitečiih, 20. v Krškem, 21. v Kostanjevici, 23. v Mokronogu, 1. na Vrhniki, 2. v Logatci, 3. v Ložu, 4. v Postojni, 5. v Bistrici, G. v Seno-žečem, 7. v Vipavi, O. v Idriji, 11, v Škofiej Loki, 12. v Kranji, 13. v Tržiči, 14. v Iti dovljici, 15. v Kranjakej gori, 17. v Kamniku,
18. v Brdu, 20. v Ljubljani. — K vsakolet nim kontrolskim zborom priti je dolžnost v natega deželnega brambovca, kateri v istem letu nij bil primoran priti k izučbi novincev ali k vajam v orožji. Vsi deželni bratnbovci, ki imajo dolžnost priti li kontrolskem zboru, pa nijso prišli, se bodo s klicnim listom nekega dne poklicali pred kontrolskega foldveblja k drugi kontroli, ter imajo pričakovati ostro kazen, ako ne morejo popolnem opravičiti
Prišli so do gozda. „No, sennor," reče Karnar, „ker sem vam jaz na vsa vpraSanja odgovoril, prosim, da mi tudi vi sedaj blagovolite na moje. Smem li prouti za ime?" Tujca Be spogledata, kakor bi ne vedela, kaj imata tu storiti. „Vprašam," nadaljuje nljuduo Karnar, „ker posnamem iz vaših vprašanj, prihoda in obraza, da nij Moratin pravi oče Karle!"
Začudena vsklikneta pri teh besedah njegova spremljevalca in starejši reče: „Je-li mogoče, da resnico mislite, da boste Se moj prijatelj V" — „1 se ve da," odvrne on zelo priljudno in prijazno, „iz Kurlinih besedij iu Moratinovega obnašanja proti njej ter iz dragih vzrokov posnamem, da on nij njen pravi oče.»
Vsi obmolče. Tujca se spogledujeta. Karnar jih zmerom natanko opazuje, rad bi na vsak način kaj več o njih zvedel. „ Iu ako je vaša misel prava," reče vendar stareji, „«ko bi prišel nje pravi oče, in bi hudobneža spoznal ter tirjal od njega svojo hčer,  kako bi
svoje izostaje od  kontrolskega zbora. Vsak deželni brambovec, ki ne biva v okraji svo jepa bataljona,   utegne se  udeležiti kontrol skega zbora tiste kontrolske postaje, katera je najbližja  njegovemu bivališči.   H kontrolskem zboru se mora soboj  prinesti brambov-ski list, kakor tudi tista pisma, na katera se opira sprememba v stanu ali spremembe vro dovini, n. pr. poročni in fitnrtni list, itd.
Rrv/iiie vesti.
* (Streljanje na kneza T ur n-Taxisa.) V zadnjem listu smo v prvem telegramu povedali, da je na Dunaji nek trgovski agent streljal na kneza Tnrn Tnxisa, ce sarskega štalmajstra. Iz dunajskih listov denes dopolnjujemo, da se zločinec zove ll-ir naril NVild in je — jud. Počakal je v prate rji kneza Taxisa in ko se je mimo peljal, atre lil je dvakrat iz revolverja a ga ne zadel. Precej ga je na stotine luiilij obstopilo, ki so strelca prijeli. Na policiji je ta povedal, da je izgubil vso svoje premoženje pri zavarovalnej družbi Kuropa" v katero odboru je predsedoval baje knez Thurn-Taxis. Ker mu ie ta zdaj odrekel denarno pomoč, hotel se je Wild maščevati nad njim. Usmrtiti ga nij mislil.
* (Zgorela.) Strašna nesreča se je zgodila te dneve v hiši grofa Torrepalina, spanj-skega poslaniškega tajnika na Duuaji. (Jo-spoda je ravno večerjala in malo pred polno-nočjo pričnejo s kvartarni igrati. Proti polu ene slišijo presunljiv krik iz kuhinje, na kur vh! kvarte iz rok pomečejo in tja bitijo, od koder bo je krik čut. Strašen prizor vidijo tu! 22 letna dekla Marija Ko/.ilc ležala je na tleh vsa v ognji. Obleka bila je uže vsa izgorela, lasje so bili v največjem plamenu in dekla se nij več zavedala. Slu^a grofinje poskusa! je ogenj s tem ugasiti, da je veliko ruto črez nesrečnieo vrgel, a s tem je ogenj le še povekŠal. Tuli Krof sam se je trudil, da bi nesrefnico rešil, vse zastonj, nij se mu posrečilo, a poškodoval se ie pri tem na desne j roki. Nesrečnico pre peljali so potem v bolnico, in misli se, da ne bode okrevala. Ogenj nastal je po tem, da je dekla svetilno za petrolej prižigala, a svetilnica pade na stran ter se petrolej v njej vname, na kar je razpočila in na takov način to nesrečo napravila.
* (Mlada ljubezen.) Zagrebšk list poroča: 14 let je bil on komaj star, ona pa 13, in vendar sta so jako ljubila. Kje sta se bila seznanila, ali na gladkem parketu „izo braževalne" šole, ali na ledu. ko sta so drsala, — o tem naša povest ne ve poročati, a toliko nam je znano, da je goreča ljubezen užgala njuni mladi srci,   da sta si   v rafale j
ga vi sprejeli?" — „Z veseljem bi ga pozdravil, saj bi naju oba iz sitnosti spravil." — „Bi li pomagali očetu budodelca kaznovati V" Pri teh besedah obstane stareji tujec in zre neprenehoma Kurnurju v oči. — „Kaj !u vsklikue Karnar, „jo li mogoče, da ste vi oče mojo ljube žene, tla je prišel uže dolgo zaže-Ijeui čas Vw
Vsi so vtihnili za en treuotek. Dasiravno nijsta tujca mogla nju zavzetje sakrivati, ko sta zvedela, da jo ta Karlin mož, stu vendar sedaj obžalovala, da je voditelj na bolji stopnji kot ona dva. Tudi sta prevdarila, da se lehko zmoti človek, kajti tudi možje dobrega srcu se nam včnsi sumljivi po zunanjosti zde. „Uočeni se vam odkriti," reče nazadnje stareji, „da, jaz sem Karlin oče!" — nJaa sem to uže koj v začetku vedel," odvrne Kumar s priliznjeno prijaznostjo, „iz vsega srca vas pozdravljam." — Pri teh besedah poda roko obema.
(Daljo prih.)
noči, pri luninem svitu, „večno zvestobo" obljubila, in konfein sta sklenila — skupaj pobegniti — Ker sta pa bila pošteno kristijan • sko odgojena, — kajti ona jo hodila v klo-'terfdro šolo — zato sta tudi hotela pošteno kristijansko v zakon stopiti, da bi jima hudobni duh ne mogel školovati. 1) gld. 25 kr. imela Rta oba fikupaj v Žepu, — to je bile vse, kar sta si bila oha dva prihranila, — ko sta se na pot podala, da bi nasla kje kakšnega fajmoštra, ki bi ju bil zvezal. Potem bi se bila vrnila, pred stariši na kolena pala ter jim vse razodela. Vidi se, da sta bila jako praktična. Za potovanje sta si izbrala na dobro srečo karlovško Železnico. V Jaški sta Re ustavila, tod sta prenočila, in potem peš dalje bežala. Stroški za vožnjo, prenočišče v gostilni in večerjo zmanjšali so skoro veij njun imetek tako sto, da zdaj nijsta mogla več na dalje odlagati, in v bližnjoj vasi sta šla k župniku. Ta gospod nij se malo začudil, ko izve mladih zakonskih kandidatov željo. Mislil je najprej, k a je kdo mlada zaljubljena k nj"in v -- aprila poslal, a ko> mu tragično na koleni padeta, ter z jokoni pripovedujeta hvojo zgodovino, izprevidel jet da je stvar resna, — a kljubu temu so glasnemu smehu nij mogel ubraniti, Gospod Župnik jima je hotel navidezno ustreči, ter pravi, da mora za takov sveti čin še vso pripraviti, naj pa mej tem časom ostaneta njegova gosta. Mlada kandidata bila sta i vsem jnko zadovoljna. Drugi dan moralo bi biti ženito* vanje; gospod župnik je zato opravilo uže vse pripravil, povabil svate, družice in druga, vse) je bilo uže v redu, in morali bi iti v cerkev, kar se vrata odpro in v sobo stopita, — oj strašno! — oče in mati mladega zaljublje" Nga« Župnik je namreč telegram poslal staršem V Zigreb, ter jim vse natanko naznanil. Se ve da nij niti prošnja niti jok trdega Rrca staršev omečil, — vrniti morala sta ae oba zaljubljenca domov in gospod župnik jima Se obljubil, da jih hočy črez 10 ali 15 let poročiti. Slabo tolažilo takej vročej ljubezni. Kar se jo na dalje zgodilo o tem bomo molčali, povemo pa to, da sta mlada zakonska kandidata zopet — začela v šolo hoditi.
Svet, ki ga je treba ubogati.
Mej boleznimi, katere so najbolj ponavljajo V Statistiki smrtij, mora hc jetika označiti /.a takovo, katera  najčeSeo v družinu prinaša lalost ter zaradi
katere najvefl ljudi j umre. l >nsl oj snanost nij losa*
sledila iinlmilncga gotovoga pripomočka, nego ho jo zadnvolila h tem, <1a jo boli jetienih lajSala in jim so
skrbnim zdravljenjem /.a nekoliko lot daljšala življenje. Vsakdo vi'-, <ta na prsili bolnim priporočijo po zinit bivati v milem podnoliji ter kolikor najbolj moči v ohližji jelovih gozdov, katerih izparivanje pijačam vrlo dobro dej o. A mnogo je tncih nesrečnikov, ki Hvojega bivališča DĐ niogo proinoiiiti, iti tem velja v prvej vrsti tu članek.
Poskušaj i, katere ho najprej v Pniselji a poznojo skoraj povrnili drugod izvedli, dokazali so, da ter. smolast produktJeuSItt, najugodnejše vpliva na bolezni v prsili in pljučih.
Uže. zategadelj treba, da ta produkt visoko
cenijo vsi bolniki. A nadalje se ima naglasiti, da bi Re baš i/, poretka linlc/.ni to zdravilo rabiti imelo. Naj ne/.nut.nejSi prehlad niore protizroeiti obolenje pljuč, in zatorej t)i ro no smelo pozabljati, da se s6 (erom vsakdo takoj ločiti jame, kadar prieenja kaŠ-Ijati. To naredbo varnosti je tembolj priporočati, ker mnogi bolniki na prsili tu; vedo prav za prav kakovo bolezen imajo ter meniji*, so se zgolj lunin pre-
hladili, ali da jih je napal samo nrpoiiienljiv pljučen katar, dočhn ae jih jo uzo lotila jetika.
NajprimentejAe se more ter v obliki kapsul Uporabljati. Gošpotl (biyot, lekarnioar v l'uri/.u, prireja innjhetie, sto/.kotn podobne kapsulo, v velikosti osvalkfiv, katere pod tanko skorjo Sollfino imajo vzemek najindjsegii in najčistejšega norvo8koga tera iti katerih dve ali tri ti skoraj na mah olajšajo bol, akiijili povzijeS pri vsakem obedu, kadar si pn hlajen, ali na pljučih, za naduho ali za jel i ko liohiti. Ker jo V VSakcJ skleniei po 60 kapsul, stane te VSO zdrav-Iji-nje vsak dan bon- 10 do 20 k rajo ar je v, :i ti ra/.vetl njili nij treba nebednih drugih medicin, ni ječme-novke, ni jiastil ni sirupov.
Gospod tiuvot prevzema garancijo jedino za one sklonioo, na katerih naslovu jo trobarvoni njega podpis. (8(1—'!)
Zalogn r Ljubljani: <*, M*lccottt Itkctmičar,
•3.'risa o <H»HfB
r Tduhljinf 'J4. apriU t. i. Ir'ionica hektoliter $ r'd, 4;i        — rai 6 g d. 50  k-.; — trtfiiuni f> gil. G D kr.; — 0V0I      -T'd 41 kr.; — ajda G gld. 18 kr.; — proso <> gld. f>0 kr.;
— k orma 6 gold. 40 kr.; krompir 100 kilogramov 8 g!d 00 kr.; — fižol hektoliter 10 gl. — kr; ■Miti kilogram — «L 94 kr.; — inaat — gld. SO kr.: — •prdi liiaoi— gl. 70 kr.; — speh povojen — gl. 74 kr.
— jajco po ti kr.; — mleka liter 7 kr.; — govedu n kilogram .r4 kr.; — te'.atni'u i'»4 kr.;   — svinj-.!: Besu «jH kr.; — sena 100 kilfgra nov 1 .rld. 95 kr. .— sluuio L gold. 78 kr.; —drvanMu 4 kv. metro-. & golit   BO trr.       mehki 4 gld    t) kr_
s.«., irrijio ..r«.-ck*-*'»
V Trstu 20. aprila:  54. 87. 18. G4. 78.
V L i u c i 20. aprila:   lil.  1.1. 26. 78. 77.
Zdravnik za zobe
dr. Tanzer,
docent zobozdravništva na vaeučilišči v Gradci,
jo začel svojo
zobozilravno in zobo-telinično praktiko
6. aprila t. 1. V #./»##>//«"♦  „Mioft'l MUt'J'aaif*.
vsak dati ud 0, ure zjutraj do 6, uro popoaulno. Meje c. kr. prt v. »obu« i»r€*i»arat.«» j Anti-•eptikoii - ustni) votlo, 1 steklenico 1 gld., zobni prah, velika škatlja 1 gld., mala KO kr., /.oluia pasta, 1 skatljica MO kr., 1 uiali povezok 30 kr., prodajejo v Ljubljani bratjo Krinpor, Birsuhitz, E Mabr in Dueinaro; v Škofjoj Loki trgovec Marinšok in v lekarni v K ran j i. (110—5) Ostal bedem tukaj ae celi teden po velikoj noči.
Bedni občni zbor
obrtaijsk<Hp#nio£nega đmstvii,
Vpisa u r^n tovarištva ■ omejeno zavezo, bode v n< ilelfo 5t*. aprila lH7*t dopolu i
dno ob U. uri v velikoj nie s t ne j dvorani.!
___
I) u ovni rod:
1. Začetni govor drii.Nivouega ravnatelja.
'J. I.etno poročilo in računski sklep za 1. 1H77.
3. t'oročili* ravnatelja.
4. Poročilo v  zadnjoui  občnem zboru Izvoljenega j odbora za premici! računov.
5. Volitev 4 udov v ravnateljstvo za tri leta.
6. Volitev odbora za proglecovaujo računov 1. 187H. i
7. Posamezni iiiiHviti udov.
Ravnateljstvo olirl liJilo-poinoiMga drušlva, vpisanega tovarištva z omejeno urno v Ljubljani,
J. N. Horak,
(130) vodja.
Kundmachung.
Die ordeiitliche (jeneralversamiulnn^
des
rr^risirino (!oiio8Sin.sclialr mit h aeliriiukter llaftiing, lindet
Honid.i«. «*. April VormittngB 11 Ul»r iin grossen stiidt. Ittithhaus-Suale statt.
Tagesordnung:
1. J'lroIhtungMi-i'tlo des Ventliia-Direktors.
•J. Jabn sbeiiebt .....I  lteclinuiigsabaehliiss pro 1H77.
li, Alitilieilungoii don Voreins-1).rektora.
4. Berlchl de« in  der letzteo tieiieraiversaiumlung gi vviililten  Hev isionnatimi loiHses.
6. Krgiinzun^awatil von 4 Aliiglird.an des Vorstandos-. ti. VVahl ehics liovisionsantiimliiiHsos zur 1'rUt'ung der
Jiihri srechiiuii^ pro 1878.
7. Ali fii lige beaondere Antrage der tJonossoiiscIialts-Alilgliedor.
Iler Vorsliiml des gevvrrbl. A iisliilTskansc—Vereines, regi-slrirlc (ii'iuissuisrlialt mil Ijcsrliraukter llafliing in Laibacli, J. N. Horak,
Direktor.
Tujci.
23. aprila:
Pri Nloiim Nahlik Iz Dunaja. — iliini^man jz Gradca. — Koli:;, Do-branukv iz Pešto. — Matur iz Celja.
i'ri Mallolt liedl i/ Dunaja. — pl. Kalina iz Gradcu. — Haasbaiter iz Dunaja. — Ilabn iz Trsta. — Ilestnik iz Dunaja.
fca x tr M H B p-h-tj w g o S B a I
(p <» p j«' p a. p. ,
• £• • fcb»w s
■ • • •        t=l' <f**<fšf ©• o
• .  <j <
.....§*.. *g*
........  o" S- mm
3o o
........ - a
• •••...... to
......... p: p
I I g31«.
Dr. A. Plenka „Anticatarrhalicam"
|ir«ili lsailioimi iiiiliodu sliAiiih iiiimii.
Ta čaj, prirejen na znanstvenem temelji od najbolj zdravilnih Belile iu korenin, izvrstno deluje pri vseh nahodib sliznih turen v krhlju, v sapniku in njega vejnlt, v pljučih, v želodci in črevih, vrlo pomaga pri kataru v mehurji, v maternici ter nje nožnici, tudi ublažuje okrepljujoč in kri čisteč.
Paket /. navodom po 80 kr. In 4U kr.
Dr. A. Plenka prašek za kašelj.
Prav dobrega okusa in korintoti. Škatljtca /. navodom iu dijetetičniin poukom 40 kr.
Dr. A. Plenka prebavni prašek.
Preizvrstno delujo  proti želodećnej kiselini, i/gagi, riganju, liro/slastnosti, slaliej prebav ttosti, zla tej žili, iti Je zatorej visokocenjono domače zdravilo. Škatljica z navodom in dijetetičniin poukom 70 kr.
(Z n. v. c. kr. patent mu od 28. marci j a 1801. 1. vse zavarovano proti ponarejanji.)
Dobiti je v L j u li Ij ti n i : lokurna g. K. liiisehit/.a ; v M a r i b o r u: lekarna Vi, Kiiniga; v Z a g rel» n: lekarna g. S. Millbai lia, iu »koro v vseli večjih niestib avHtro-og:er»ko nionarliije. (M—3)
Kdor heo proti velikemu rabatu provzoti -zalogo, naj se obrne na lekarno „ium IVloltreu" v (irudei.
44
vzajemno-zavarovalna banka v Pragi.
P. t. Čleilom oddelkov I. in II. (zavarovanje ha-pitalov in dohodkov za doživetje in smrt) iz let 1801) do 1872 pripada
10 dividenda.
Ta dividenda izplačuje se od zavarovalnine, hi j*' bila leta 1872 plačana, na podlagi ■>. pravil odd, I. in ti., jh>-benSi s t, januarjem t878t na listo police, ki so dosedoj v veljavi in Htcer na ta način, da se odšttfe t0a/0 zavarovalnim tat pobotnicaJif hi se imajo plačati /<l<( 1878*
Dividenda, ki )>rijntdu mi za varovanje vlog poleg oddelka II. d) raekazilo 2. in •'»'., prenesla se bodo vsled sklepa pro-gledovalnih odborov odd. I. in II. tor odd. III. v skupnem znesku v druStva za vzajemno podedovanfe odd. III.
(189-1) Glavno ravnateljstvo
vzajemno-zavarovalne banke „SLAVIJE" v Pragi
Vojska,
zaradi katere so moralo izostati obilno   naročim  na  iztok, dajo povod
tovarni &a oskrbovanje nevest
JI, ttlraiiMMnt, Dunaj, llotheiithurinstrasso 21,
da vso obdržano večjo in manjšo po&iljatvo perila za gospode* Kosite in .Iceo, kakor i |»1mIuo, rol»«e, prt« itd., dajo po sledečih
zates tav.kilt coiuili, da hi urno izprazni orjaško skladišče. Prejeto bla^n, ka ero posebne dobro no ugaja, radi i/.uionjaiuo, in na zalitevanju, ako so vrnitev plača, pošiljamo polog računa po nakaznicah
tudi denar nazaj.
HI« mcato «lvcli le eden |r<»lclliiar! CT ZH
1	n.i!    r.a i>u"| milu			I.IMI a«ll».|		Iv kr. 7lt
1 J  'i'nl, rohi'i'T 1/,   liuliulu, se linrvtiiiiiu rolirin, uhrul>ljioii ,,			Ki-	a.	l,	„ Ki- 1
1	.mi.: i   trikut-jopicu ali hlučo, 1 >• ■ In in liurvanu	_»	ttl	a.	II	mkI i -
0 i-li'K.iiil n i li li.itiM. ■ \ ili riilicv i liurvu iiim rolium, zurolilji		■■o ,,	Ki	9»	ll	,. vi-1 —
U	11 oj i oh v.uvrutnikf iv, nujno vnjii kroj	n	fl.	•j.	n	II «1.1.—
l	l/.lilVUUU   dniJCU /..«  llllllll1,   1 /,  ii.»j                1 nllllllUil	„	Ki	•i	ll	uKl.l.-
1	i '1.■pilili 11 ■' lil." r x,a il.<.....      <ili krnju ukiiiiiiiui		fl.	a,	II_	„ Vi« i
1	lin   liutnlkor.nl  l/Si rlin^u, nI irnliljcn, uujlioljit		Ki		it	u Vi 1
11	linili |iliiliii'iiili ■ (iliurv, jmiiut'iiu |iruvu |ilutiio	M	Ki.		It	i.Vl- 1—
1	liliktiioiu i,'.it i- za HimiHiilu	11	Ki	a,	_1»	i. vil -
1	lini. Iinivuiiit. krotnn-uriijuii, Jiiincniiu |>ruvik liarviv	II	Ki	si.	It	,, Kl. i.-"»h
1	liulu »rn.h i za ^. n.|...< 1 ■■ t ^luilaoiiii triijiiimi {irat	|J	Ki	t	„	,, Ki- l-oO
1	juko iikiiHiiuii ariijuu  M »luinu, nuj IkiIjhh	II	Ki	a.	,,	„ Ki- i-au
1	iiujllnnJHii Um iti' liliuii /.ii »liuiii-, i'li »(.ml no iavuiluiio	„	Ki-	a,	li	„ ki. i.ne
1	h|imliijn krilo »a il.in.   U turluigit,  n.ijli-|i:.i kruj	ii	Ki	1,	It	„ Ki- i.ao
1	K»tu /.» i " |..nii..  |iriivii toiiiliurnliii platno	„	Ki	a,	tt	„ KllrtO
1	liliji. iixliiril-Hriijuu, najinivrjiii  laglcil, juintuiiii (iruvii		Ki	4,	„	m vi- a—
1	iii.iji .i /.ia gO.pOll. i/   |<u .-((.i i im. 11 in i.k i      ]il.iln.i. Iu LapO imlirununi  | i i	_l|_	Ki	4.	_II_	u vi. a—
li	luno v tlinli uii||l.  imiai.nl,  iiujiKivi'jui kruj	M	Ki	1.	II	u vi-'.
1	Udu liHitu uniji.i   zii il.i....., l.i'_-.iw ukiiicuiui	ll	" Ki	1,	_II_	n vi- a—
1	i'li'K- Iiioii'. kiirH.it/.  liiijiilu v ii/mi i mi	II	Ki	1.	• t	Ki-
1	lino h|ii>i1iiJii  krilo m  iliiiiiu, Ini^utij nkiiK.ino	II	Ki	4.	tt	„ ki. a—
1	sifon-, ..l. .im .I  uli kri'luiiHriiJuu			al 1-,		i a«, i.nu
1	niUiiiHi.ijiii mm KoHfmlo mi  jima li Iii>kuU> iiiiliriimi			Ki   i »o.		•J.—, ii no
1	HllonnliijiM M k""l""l<' II.   [inill I. lilunl kiki  1 llil.r llllll				Ki '-J	-, a no, :i
1	HiluiiHrujcii M ki> n juni i- n j ilulu •miiiii i l.ui tuzi-iimi		iii is.no,		a, a.fio, i, i ..o	
l	duo.nt uogo.Ig wt iliavtiia, balili uli liitrvnnili			m	a, i.	i ..o. n, e
1	.riijcii /.u ki>h|iihI*<, mi. ]iluttu Iu .ona-iij«, Unu, s rukntiil	Vt'/.<	mi		Ki	i, a no, :i
1	illucnl iki^iivh: iCH ; . •  |...i .', 1.i hl   uli liurviiiiili			Ki	»i 4,	i no, n, n
1	.riijcii /.a K""l""l«', m inlmi 'li.i, liriivu, nlmlkll uli niilir.tiiii, n.i jlim )-			a Ki	il.OU,	a, a.no, i
1	»rnjcii »u kiih|iiiiIi', pran riiinliurnku, l.nil.i/ijii iu vc/niii, iiiijliiirj^.i - 1				n.ao,	•i, » no. n
1	h raj c n mm ilioiii',  jiravo plmtllo,  hIiuIIih in In 11 tii/iju, mi j Onaji.			Ki	l.OO,	a, a no, a
1	mnji-u /.a il.inii', jiruv«> |iln.tnu,   yii/.i'Iiii, iiiijlhu-jtu			m	11.50,	a, 5I.BO, t
II	knsov H iclrtink Air. rjuli  hriiK .ivo					Kl. »i i o
U	kuaov H ČKtrtink   .ir,  rjuh  liri-ai ilvi<, n»t.i platnu,  niijliiujno      fgi. ia.(U>, 1 1  iO   II. oo					
1	iiii/.iiu poknviiin ma 0 <ii.li, iviiii m iiniiiiiHt		Ki •	t, a.no, i,		t no, .i .m
1	in i/- ii" pokrivalo bii Ili »tuli, cvilli in iluuuiHt		Ki	. S .111, io,		ii, lil, ii
1	kim  BO viilliiv 1 iclrl l liki'  lir,  doUUafiOg. |ilatiin		Ki	u ..o. it.no, ; .o n		
1	i..'. -tu vulluv i. iiiiii nI, Mir. Icromakuga platna			Ki    IO, 17,		is, is no
1	kiirt  hll vulluv fi iTlilink t*ir. l rl.iin 11 ,i nli liiilnnilrti	vi	im,           -j-j, isi, U7, ae			
1	kim f.l vulluv i. .iliiiiil, ur, rniiiliiir»ki>Kii |>lutiiii       nI. !*«, 'iS,				»a, ae, 10, »o	
1	i kuHiiv lirimii', cvilli in iluiiiiint		ki a,		II.5U,	i. n, 4i, 7
T?oltQT * 1 dninassjiio iiily.no |ioloi«iil«t /ia a ONob ali 'Z\ ±Ycl Mcll . robiev pri nakupili za f>0 (roki.
1'isiiii'nc naročho jiroti gotovemu dennrju ali pov/etju ko voHtno in unio i/, v Ilir. —   < '»-nli nlUl in 1114 m ti / i ui a njsli«* opnoc
ho /aatonj ilojniailjajo. ^J7a—fy
VVascIie-Brautausstaltungs-Fabrik
von Aa   St-raMi**.«*,   "Wicn L, KotlionUiurmstrasBO Nr. 21.
Izdatelj in uradnik Josip J ur čir.
Lastnina in tittk .Naroduu tidkarne".
392322