Pbftnino plačemo v gotovini. Leto LXXn., št. 107 Ljubljana, četrtek 11. maja 1930 Cena Din 1. Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, do 100 vrst d Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. 1 ■«■■■■ a vi a v «fl-- r r* c telefon št. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št. 65; Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno LJUBLJANA, Micmteva ulica stav. 3 podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Po svečanem sprejemu Nj. Vis. kneza Pavla: Svečanosti in razgovori v Rimu Slavnostna večerja na dvoru — Prvi razgovori z M ussolinijem i kneza nemestnika Rim.. 11. maja. r. Po svečanem sprejemu na rimskem kolodvoru sta sc Xj. Vis. knez namestnik Pavle in knedinja Olga v spremstvu italijanskih suvere-nov odpeljala v kraljevi grad. Ob 11.45 je Nj. Yis. knez namestnik v spremstvu zunanjega ministra dr. Cincar-Markovića in ostalega spremstva pose-til Panteon, kjer je položil venec na £rob italijanskih vladarjev. Nato sc je podal pred spomenik Neznanega vojaka in tudi tu položil vence, nakar se je v liktorski palači poklonil na grobovih žrtev fašistične revolucije. Opoldne je bilo na dvoru intimno kosilo. Pred ko^ silom je Nj. Vis. knez namestnik sprejel v avdijenei Mussolinija, italijanski kralj pa zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviea. Popoldne sta se najprvo sestala dr. Cincar-Marković in Mussolini in imela 50 minut trajajoč razgovor, nakar je obiskal Mussolinija v Beneški palači tudi Nj. Vis. knez namestnik ter se razgovarjal z njim dobre pol ure. Zvečer je bil svečan sprejem pri rimskem guvernerju knezu Coloni, nato pa je bila v KvirinaJu svečana večerja, na kateri sta Nj. Vis. knez namestnik Pavle in italijanski kralj Viktor Ema-nuel izmenjala pomembni zdravici, v katerih sta podčrtala prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo. Italijanski listi pišejo zelo obširno o bivanju kneza namestnika v italijanski prestolnici in pripisujejo razgovorom, ki se vodijo ob tej priliki, velik pomen. Rim, 11. maja. AA. Štefani: Davi ob 7.30 sta odpotovala italijanski kralj in cesar ter Nj. Vis. knez Pavle s posebnim vlakom v Naoolj. V napoljskem zalivu bodo vaje italijanske vojne mornarice v čast visokega gosta. *Ja Je pristala na angleške predloge V Londonu so sprejeli rusko zahtevo glede vojaške zveze London, ll. maja. br. »Exange Tele-graph« javlja, da je bil med Londonom in Moskvo dosežen sporazum v tem smislu, da je sovjetska vlada sprejela poslednje angleške predloge, docim je londonska vlada pristala na sovjetsko zahtevo, da se takoj sestanejo zastopniki angleškega, francoskega in ruskejra generalnega štaba ter izdelajo podroben načrt za skupno vojaško akcijo za primer, da bi bilo treba priskočiti na pomoč katerikoli evropski državi, ki bi bila napadena, ali bi smatrala, da mora svoje interese braniti z orožjem. Razgovori se bodo po napoved-bah londonskih krogov zelo naglo razvijali. Snoči je ruski poslanik Majski ponovno obiska! zunanjega ministra Hali-fnxa in mu sporočil definitiven odgovor Moskve na zadnje angleške predloge in to v pozitivnem smislu. Edini pogoj, ki ga stavi Moskva, je takojšnja praktična izvedba sklenjenega dogovora potom sestanka vseh treh generalnih štabov. Moskovski demanti tendencioznih vesti Moskva, 11. maja. br. Uradno odločno zanikajo vesti, ki so razširjene v gotovem delu svetovnega tiska o tem, češ da so po-grajanja med Rusijo in Anglijo prekinjena ter da je sporazum o skupni obrambni fronti padel v vodo. Baš nasprotno ugotavljajo, da so vsa vprašanja razčiščena ter da bodo razgovori v najkrajšem času končani s sklenit\ ijo predlaganega dogovora o najtesnejšem političnem, gospodarskem in vojaškem sodelovanju pri obrambi miru in statusa quo v Evropi. Dogovor med Poljsko in Litvo Varšava. 11. maja. br. Vrhovni poveljnik litovske vojske general Rastikis, ki je imel dva dni trajajoče razgovore z zunanjim ministrom Bečkom in šefom poljskega generalnega štaba, je danes zapustil Varšavo in se odpeljal domov. O njegovih razgovorih ni bilo izdano nikako uradno poročilo. V dobro poučenih krogih pa zatrjujejo, da je bil med Poljsko in Litvo sklenjen važen dogovor, po katerem bosta obe državi postopali popolnoma solidarno. Dogovor se nanaša tudi na vojaško sodelovanje v primeru obrambe. Angleško-poljska pogajanja Varšava, 11. maja. br. Poljski listi poročajo, da bo posebna poljska delegacija odpotovala v London zaradi pogajanj z angleškimi gospodarstveniki, predvsem pa zaradi posojila, ki naj bi ga dala Anglija Poljski V nedeljo se sestaneta Bonnet in Halif ax London, 11. maja br. Agencija Press Association poroča, da bo francoski zunanji minister Georges Bonnet v soboto popoldne z letalom prispel v Southampton, kjer bo govoril kot gost na banketu angleške sekcije francosko-angleške alian-se. Takoj nato se bo s posebmm letalom vrnil v Pariz, kjer se bo sestal z lordom Halifaxom. ki bo naslednje jutro prispel iz Londona v Pariz. Imela bosta razgovor, nakar bosta skupno odpotovala v Ženevo na zasedanje Društva narodov Da-1165 dopoldne je imel Daladier daljši razgovor z zunanjim ministrom Bonnetom. Danes bo govoril Daladiei Pari*. 11. maja. br. Danes ob 15- se DO sestala francoska poslanska zbornica ter bo ob tej priliki ministrski predsednik Daladier podal izjavo o mednarodnem položaju. To izjavo bodo prenašale vse francoske brezžične postaje, tudi v kolonijah in sicer v 10 jezikih, med drugim v nemščini, angleščini, italijanščini, španščini, poljščini, rumunsčint češčini, hrvaščini, porjtugal " ■ * - — -.i Postaja v Strasbourgu bo oddajala Daladierov go- vor ob 21.15. zaradi česar bo redna nemška oddaja te postaje ob 19.20 odpadla. Sporazum s Turčijo Varšava, 11. maja. br. H a vas poroča: Angleško-francosko-turški sporazum bo objavljen še ta teden, verjetno že danes. Tako zvani turški sporazum je najpopolnejši izmed vseh dosedaj sklenjenih sporazumov. Ta dogovor se ne nanaša samo na modalitete običajne vzajemnosti, nego gre za dejansko zvezo, ki se nanaša tako na Crno in Sredozemsko morje, kakor tudi na Egipt, Sirijo in Palestino. Sestanek Bitima s Halif axom London, 10. maja. br. Bivši francoski ministrski predsednik Leon BI um, ki se mudi v Londonu, se je dopoldne sestal z voditeljem konservativne stranke Winsto-nom Churchillom, popoldne pa je imel daljši razgovor z zunanjim ministrom Halifaxom. M o loto v pride v ženevo Pariz, 11. maja. AA. »Matin« poroča, da se bo Molotov verjetno udeležil zasedanja sveta društva narodov. Njegova prisotnost v Ženevi bi omogočila lordu Halifaxu neposreden kontakt z novim ljudskim komisarjem za zunanje zadeve. Angleški zunanji minister lord Halifax, francoski zunanji minister Bonnet ter sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov bi razčistili ob tej priliki vsa vprašanja ter končno uredili odnošaje med Francijo. Anglijo in Rusijo. »Peuple« piše, da ne mor biti govora o kolektivni varnosti brez Rusije. Istotako ni mogoče ustvariti fronto odpora proti osvojeval-cem brez podpore Moskve Ta ugotovitev zadostuje, da bi se pospešila rešitev vseh vprašanj med Francijo. Anglijo in Rusijo, Utrditev Alandskih otokov Ženeva. 11. maja. br. Finska in švedska vlada sta naprosili tajništvo Društva narodov, naj stavi na dnevni red prihodnjega zasedanja sveta Društva narodov vprašanje remilitarizacije Alandskih otokov, da bi se izpremenila tozadevna konvencija, ki je bila svoj čas sklenjena o njihovi demilitarizaciji. Kakor znano, sta vladi v Rimu in Berlinu glede ponovne utrditve teh otokov odgovorili Švedski in finski vladi pritrdilno. Rusija bo z vsemi sredstvi podprla obrambo Poljske V vseh važnih vprašanjih sta dosegla sporazum Varšava, 11. maja. br. V vseh tukajšnjih diplomatskih krogih" pripisujejo izredno važnost včerajšnjemu razgovoru pomočnika sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Potemkina s poljskim zunanjim ministrom Bečkom. Razgovor je trajal poldrugo uro. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, sta Potemkin in Beck razmotrila celoten mednarodni položaj v zvezi z obrambno akcijo, ki jo vodi Anglija ter o angleško-ruskih razgovorih za poglobitev sodelovanja na tem polju. V poljskih krogih izražajo veliko zadovoljstvo nad tem, da se je Potemkin ustavil tudi v Varšavi, čeravno prvotno to ni bilo nameravano. V tem vidijo dokaz, da je Moskva voljna podpreti Poljsko, če bi bila napadena. To je bil tudi glavni predmet včerajšnjega razgovora. Potemkin sam je odklonil podrobnejša pojasnila o svojih razgovorih z Bečkom, izjavil pa je, da sta se zedinila v vseh zadevah, ki se tičejo Poljske in Rusije. Iz te izjave sklepajo, da so odstranjene poslednje ovire za sklenitev posebnega obrambnega dogovora, kakor ga je predlagala Anglija. Varšava, 11. maja. br. V diplomatskih pa, da je precej dolgo trajal, sklepajo, krogih potrjujejo, da se je namestnik ruskega komisarja za zunanje zadeve Potemkin včeraj sestal z ministrom Bečkom na pobudo moskovske vlade. Podrobnosti o tem razgovoru niso znane, glede na to da sta na široko razpravljala o mednarodnem položaju, kakor tudi o poljsko-ruskih odnosih glede na razmerje med Rusijo in baltiškimi državami na eni ter Rusijo in Rumunijo na drugi strani. Proučila sta tudi stališči obeh vlad glede na zadnje angleške predloge Rusiji. Kak poseben dogovor ni bil sklenjen. Po zanesljivih informacijah pa se bodo pogajanja med Rusijo, Anglijo in Francijo v tem pogledu nadaljevala. Italijanska intervencija v Varšavi Poljska naj bi enostavno sprejela nemike zahteve Varšava, 11. maja. br. Italijanski poslanik v Varšavi baron Valentino je včeraj popoldne obiskal zunanjega ministra Bečka in imel z njim daljši razgovor. O tem sestanku ni bilo izdano nikako uradno poročilo; v italijanskih krogih pa zatrjujejo, da je bila to prva oficielna intervencija Rima glede rešitve poljsko-nemškega spora. Poljska naj bi glede Gdanska pristala na načelo samoodločbe in tako omogočila mirno likvidacijo tega problema. Italija zastopa mnenje, da je Gdansk po razpoloženju svojega prebivalstva nemško mesto. Rešitev tega vprašanja smatra Ita- lija za nujno, ker si drugače ni mogoče zamisliti pomirjen j a Evrope. S tem, da je Poljska zgradila svojo lastno luko v Gdi-nji, je po mnenju Rima že sama priznala nemški značaj Gdanska. Poljska Gdansk sistematično bojkotira in je usmerila ves svoj promet na Gdinjo, tako da je sedaj razmerje 8:5 na škodo Gdanska. Spričo tega Poljska ne more imeti več nobenega interesa na Gdansku in naj ga zato prepusti Nemčiji V poljskih krogih izjavljajo, da je zunanji minister Beck tako stališče odločno zavrnSL Poljska si bo nemudoma zgradila lastno močno vojno mornarico ker vidi v ton najzanesljivejšo obrambo svojih interesov na morju Varšava, 11. maja. br. Na velikem zborovanju pomorske lige, ene največjih nacionalnih organizacij na Poljskem, ki si je nadela skrb za poljsko morje, je predsednik organizacije general Kocko vsky sporočil, da je poljska vlada sklenila nemudoma zgraditi svojo posebno vojno mornarico, ker se zaveda, da je v sedanjih časih močna vojna mornarica najboljše jamstvo za očuvanje poljskega izhoda na morje. Gradbeni program je že sestavljen in se bo začel takoj izvajati. Prva naročila so bila že oddana v francoske in angleške ladjedelnice. Nekaj ladij bo zrn Poljsko zgradila tudi Rusija. General Kočkovskv je naglasi 1. da bi danes ne bilo več ne vprašanja koridorja, ne vprašanja vzhodne Pruaje, če bi si bila Poti- ska od vsega začetka zgradila svojo vojno mornarico. Toda kar se je prej zamudilo, bo sedaj z največjo naglico nadoknađeno Poljski letalski promet mimo Nemčije Varšava 11. maja br. Zaradi nnpeto-sti med Nemčijo in Poljsko ie Poljska vlada sklenila preusmerit; svoj letalski promet tako. da se bo izognila Nemčije. V to svrho ie že začela pogajanja z vsemi sosednimi državami. S severnimi državami je že sklenila doeovor tako. da bo od 15. maja dalje šla letalska proga Varšava — Pariz — London preko Gdinje. Kodania in Bruslja Drime proge bodo preusmerjene preko Madžarske ali Rumuniie. tako da bo letalska zveza z zapadom za vsak primer zagotovljena Letalske zveze z Madžarsko Budimpešta. 11. maja. AA MTI. Po pogajanjih, ki so traiala teden dni. je bil dosežen sporazum o letalskem prometu med Jugoslavijo in Madžarsko. Obe državi sta sklenili uvesti nove letalske proge in sicer Budimpešta — Zagreb — Benetke — Rim in Budimpešta — Beograd — Atene. Kitajski prestol se je izgubil Newyork, 11. maja. A A DNB: Kitajski cesarski prestol, ki je bil ob začetku ja-ponsko-kitajske vojne odpeljan iz Pejpin-ga ter bi se moral na osnovi sporazuma med Cangkajškom in ameriškimi oblastvi prodati v Ameriki v korist žrtev kitajske vojne, se je izgubil na poti med Amsterdamom in Newyorkom Ga. Rooseveltova je dobila obvestilo, da je prestol, ki je bil zavarovan za vsoto 2 milijonov dolarjev, bil poslan s parnikom ^Zaandam« iz Amsterdama v New York Ko so izkrcevali blago s parnika v ne\vyorški luki, niso mogli najti prestola. Nastalo ie veliko razburjenje ter se je začela takoj preiskava. Po večdnevnem iskanju so snoči našli prestol v velikem zaboju, ki je že od ponedeljka ležal ob obali in ki ga ni nihče čuval. Na zaboju je bil naslov nekega profesorja v Kaliforniji. Najden zaklad v Hcsigkongu Hongkong, 9. maja o. Pri podiranju neke stare hiše v središču mesta so izkopali izpod zemlje 50.000 srebrnih dolarjev iz 1. 1850. Hiša je bila nekdaj last nekega sodnika, ki je bil znan kot korup-cionist General Brauchitsch se je vrnil v Nemčijo Rim, 11. maja. br. Poveljnik nemške vojske general Brauchitsch je prispel na čelu nemške vojaške misije iz Spezzije v Genovo ter je zvečer odpotoval nazaj v Nemčijo. Odhod tujih čet iz Španije London, 11. maja. br. Državni tajnik v zunanjem ministrstvu Buttler je izjavil v spodnji zbornici, da je španska vlada zagotovila, da bo odposlala tuje čete iz Španije takoj po veliki paradi, ki bo v kratkem v Madridu. Spopadi v Mehiki Mexico. 8. maja. br. V Juarezu je pri- slo včeraj do hudih spopadov med pristaši generala Camaja. ki veljajo za fašiste in pripadniki tako zvane ustavne fronte. Neki oficir in neki civihst sta bila ubita. Nek general je bil težko ranjen. V Geji je DUo v shčnem spopadu ubitih 9 ljudi, ranjenih pa okrog 100. Francosko-angleški protest v Toki j u Tokio, 10. maja. br. Kakor poroča agencija Domej, je francoski poslanik Henry obiskal namestnika zunanjega ministra ter energično protestiral proti japonskemu letalskemu bombardiranju francoskega konzulata v Cunkingu. Enak korak je napravila tudi Anglija. Nemčija in Argentina Berlin, 9- maja. AA. DNB objavlja tole poročilo: neka francoska časnikarska agencija je objavila vest, da so se nem-Ško-argentinski odnosa ji tako zaostrili, da je pričakovati odpoklica argentinskega veleposlanika iz Berlina in s tem prekinitve diplomatskih odnošaje.- med obema državama. V argentinskih krogih izjavljajo, da je ta vest popolnoma neutemeljena. Zaradi neutemeljenih obtožb je mio v Argentini aretOTmih nekaj Nemcev, lri so bili v preiskovalnem zapora, a so bul med tem nekateri med njimi že izpuščeni na svobodo, ker se je dognalo, da so nedolžni. Vesti, ki so jih objavili" nekateri tuji časopisi, češ da preti prekinitev diplomatskih odnosajev med Buenos Airesom m Berlinom imajo po nemškem mnenju samo ta cilj, da se s*kali prijateljsko razmerje med tema dvema država- ! po£itieni oC$ornH „Dohler bodo sijale celjsUe zvezde . • r Celju so priredili svoj kulturni teden. Bila je to idealno lepa prireditev, ki ie uspela v vsakem pogledu. Prireditelji zaslutijo polno priznanje in polivalo. V. tem kulturnem tednu je imel znani naš knji/.evnik dr. Maksa snuderl izredno zanimivo in aktualno predavanje o naši kulturi. Izvajal ie med drugiryi: "Kakšna mora biti zemlja m Čigava, i/ katere ?e sto let. odkar ie pro-s\etljenost zajela široke mase in /orala t!* naroda, tako bohotno raste slovenska kultura? Vprašanje, ki bi se zdelo morda povsod drugod na svetu odvisno. /. . ; fer t.r-ko bohoin') uspeva flovenska f, J vr tako živo žubori vedno in vedno iznova Izvirek no\'ih tokov, kjer je Iti ..: •■■r.:eJi-tev že v slednji vasi post r i a življenjska potreba, tam je pač i/oi remija in tam živi slovenski človek s svojo pr.i-\~ico in \k>1)o do samostojnega življenja* Bili so časi, ko ie še vse bat j gnezdila po naših mestih tuja zalega, br*'/ potujčena kot tuja, katere klaverni ostanki sc d..»es manifestirajo le se v oblikah upravna političnih prestopkov. Bili so časi, ko ;e ta pri\'i!c<*i-rona peščica uprav!jala VCS oblastni in Prosvetni aparat na tem r>7cmlju in ra\-v<> ' t ko pogodovala tujo kulturo in tuj jezik, kakor je zatirala našo kulturo in naš ie/ik, rogajoč se nam s prosiulo culo Anastazija Orunna. ki je z dvema slo^nskima knj;^i ma v njej. vzkliknil: To je vsa slovenska književnosti S strahom bi človek obnrčal liste v zgodovini, ko bi ne bilo one globoke zakonitosti, ki duje edinole narodu, ki živi na tem ozemlju, da se manifestira le njegova duša v njegovi besedi. In tako nam stoletja nasilij niso vlila v naše duše tujega duha ... Bolj kakor dnevna politika, bolj kakor nacionalna propaganda, zbori in agitacija, boli ko ljudska štetja, statistike in rasne teorije razodVvv? v obliki umetnosti zajeti živi duh naroda slovenstvo Spodnje Štajerske. I'se drugo se da umetno potvori-ti, popačiti in posiliti. Iz tuje duše\mosti, iz tujih tal ni mogel zrasti ne Aškerc, ne Meško, ne Xovačan, ne Levstik, ne Ros, ne Kač. ne Schvab. ne Risto Savin. ne plejada narodnih pre porodi tel jev in knjiže\'nikov v zadnjih sto letih. In nimajo niti od daleč nobenega stika s tujo kulturo ti umetniki ne po značaju, ne po duhu-.. Zahaj je morala prenehati „Mlada Hrvatska"? Pred dnevi smo pisali o »Mladi Hrvatski*, katere odgovorni urednik je bil dr. Vladimir Cicak, ki je lani prenehala izhajati, in o njeni sedanji naslednici »Novi Hrvatski«-. Glede na to beležko nam pise prijatelj našega lista iz Zagreba: »Zdi se; da niste dobro informirani o »Mladi Hr\'atski«. Ta časopis je predlanskim ustano\'il dr. Vladimir Cicak, ki pa ni bil nikdar duhovnik. On je bil advokat, bavit se je z raznimi posli, zlasti \*eliko besedo je imet pri zavarovalni zadrugi »Providnost«, ki je propadla. Imel je neprilike s sodiščem. Advokature sedaj ne izvršuje. Začel se je baviti z novinarstvom. Vrgel se je na pisanje člankov v klerikalnem duhu in osnoval kot antisemitsko glasilo »Mlado Hrvatsko«, ker je bila konjunktura ugodna za tak organ. Spr\'B je list gmotno podpiral neki privatnik, ki pa se je kmalu mn'eličal plačevati tuje račune. Cicuk je računal z izdatno subvencijo od zunaj, ki pa je izostala. Tako je list lezel v đoigove, Ko je dolg v tiskarni narastel na 30.000 din. je tiskarna ustavila nadaljnje tiskanje lista, ker dolga ni mogel plačati izdajatelj, gmotno podpreti pa ga tudi nista hotela ne prvi mecen, ne zunanji faktor. Cicak torej ni moral ustaviti sx*oj lisi. ker je bil »močno pro-tižidovski«, man*eč zato, ker ni imel denarja, a gotoxi faktorji ga niso hoteli podpirati, ker ni bil dos>olj slovanožrskV F\fy. dragi urednik, tako stoji stvar: zato bi bilo v interesu objektivnega informiranja javnosti, ako bi objavili dejansko stanje. Izvolite sprejeti slovanske pozdra\fe. Vdani N. N. — Zagreb. 9. V. 1939.« Država 70 milijonov Novosadski »Dan« razpravlja o potrebi, da bi se sporazumeti vsi balkanski narodi in ve združili v močno državnopravno celoto, in izvaja: »Pri vseh balkanskih narodih obstoja zavesi o potrebi skupne obrambe življenjskih interesov, svobode in neodvisnosti. Iz tega sledi, da je treba izvršiti še tisti zadnji napor: organizirati vse balkanske narode v eno celoto, jih povezati med seboj in osnovah Balkansko zvezo, novo -velesilo, ki bi štela preko 70 milijonov prebivalcev. A ta nova velesila bi bila dovolj močna, da bi se lahko uspešno uprta vsakemu poskusu ogražati svobodo in ne odvi snosi balkanskih narodov.« — Lepa ideja, ki ima mnogo pristašev zlasti v Turčiji, pa tudi v Bolgariji. Ako bi .te uresničila ki bila sreča za vm balkanske narode, ki bi potem lahko brezskrbno zrli v bodočnost. Sorzna poročila. Curih, 11. maja. Beograd 10, Pariz 11.785, London 20.8275, New York 444.875, Bruselj 75.70, Milan 23.41, Amsterdam 238.70, Berlin 178.55, Praga, devize: 15.20, Varšava 83,75, Bukarešta 3.25. i T Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 11. mala 1930. Sfev. 107 Milijonski promet železni-carske nabavi jalne zadruge Ob koncu lanskega leta je Štela zadruga 7896 zadružnikov Ljubljana. 11. maja N'aba vi jalna zadruga uslužbencev državnih žc eznic v Ljubljani bo imela v nedeljo svoj redni letni občni zbor in za to priliko jc njeno plašilo »Zadrugar« objavilo zaključne račune o poslovanju zadruge lani. Poslovanje te zadruge zasluži zanimanje šrrše javnosti, saj gre za milijonske zneske, te številke nam pa tud: odkrivajo marsikaj zanimivega o socialnih razmerah železničarjev. Da je zadruga precej močna, spre vidimo že po tem. da jc štela ob koncu Innflkftgn leta 795.5 zadružnikov z enakim številom deležev, medtem ko je bilo v zućelku leta 7896 zadružnikov. (Vrednost deležev je vpisana v bilanci 2.409.477 din.) Ob koncu leta 1937 je znašala gotovina v zadružnih blagajnih 143.934 dvn, oh koncu lanskega Teta pa 216.094 din. Denarni promet je bil v resnioi velik, saj so zadružne blagajne lani prejele 48 283.937 din. izdale pa 4o.067.842 din. Da so zadružne prodajalne dobro založene z blagom, sprevidimo že po tem. da je vrednost manufakturnoga blaga znašala 3.589.076 din, vrednost specerije in drugega b'n"a pa 4.101 097 din. Velik jc bi: rudi denarni promet s poštno hranilnico in je lani narastel v dotoku za 793.431 din, v izplačilih pa 767.949 din; vloge 90 dosegle vsoto 23.884 900. izplačila pa 23.826.757 din. Promet s čekovnim zavodom izkazuje v glavnem vplačila članov za nakupe in vplačila zadruge za fakture svojih dobaviteljev. Posebno zanimivo je poglavje o dolžnikih zadrugarjih. ki ta\mihz£Tadbah je 8.000 kv. m. prostora. Ljubljanski velesejem vas vabi! Pridite in poglejte! Izbirajte, kupujte, naročajte! Hitrostna feka ŠU VM — Medno Glede na vaš včerajšnji čl?nek pod gornjim naslovom vas prosimo, go-pod urednik, da blagovolite objaviti sledeče; Vnetemu prijatelju in opazovalcu sport nih prireditev«, kar pravi, da je. predvsem priporočamo, da se odslej z našimi načrti še predno jih začne kritizirati, podrobno seznani. O vsem, kar nam on sedaj poln ga na srce v svojem včerajšnjem članku, nismo pričeli razmišljati šele dane?, po njegovih nasvetih, temveč smo vse to temeljito prereštavati že skozi dve leti, odkar smo se bavili z idejo izvedbe te dirke. Gospoda skrbi, kaj bo na ovinkih, ki so zavarovani z močno železno ograjo, a še bolj, kaj bo tu, če bo cesta mokra? Ce že ni vedel, da bodo na dan dirke železne ograje zavarovane z vrečami, napolnjenimi s slamo, .bi vedel lahko vsaj to. da fifl dirka v primeru slabega vremena na ta dan sploh ne bo vršila, temveč bo v tem primeru preložena na praznik 18. t. m. In če bo tudi tedaj deževalo, bo dirka šele prihodnjo nedeljo, 21. t. m. ob istem Času. Slednje stoji z debelimi črkami n: pisano na vseh plakatih, ki so razneseni in nalepljeni križem Slovenije, v vseh razpisih, ki smo jih razposlali, a že ponovno je bilo objavljeno v časopisih! Pisec članka sam priznava, da spričo naglo se razvijajočega motorizma in velikega zanimanja javnosti kliče te prireditve k uresničenju potreba časa in športni ideali. In Če smo ie že odločili, da izvedemo cestno dirko, ali smo mogli za to izbrati primernejšo cesto kot je nova. vsem zahtevam in predpisom moderne avtomobilske ceste ustrezajoča državna cesta v navedenem odseku? Dejstvo, da je tekmovalna proga kratka, gre tudi v prid večje varnosti tekmovalcev, ker pri 2 km vožnje se vozač še ne more utruditi, a ravno utrujenost vozača je često vzrok nesreče. Ali je morda dirka na podutiški krožni cesti, ki je sposobna komaj za kolesarsko dirko, s 100 km predpisane poti manj nevarna? Ali je mogoče primernejša za dirko cesta na Rašico? Ali je mogoče primernejša za dirko pot na Grad, ki je široka 2 metra? A proti tem progam gospod >opazovalec športnih prireditev« ni imel pomislekov! Mogoče mu še ni znano, da je ravno naš klub, MK Ilirija, že pred 17 leti organiziral prve hitrostne mo-todirke na Grad in kljub lepim uspehom jih je — zaradi prevelike nevarnosti za vozače — s pojavom modernih, močnih in hitrejših motorjev opustil! Taka je naša skrb aa varnost vozačev! Ne bomo trdili, da je na dirki vsaka nesreča izključena, saj smo ravno v minuli zači niti na gladki ravni cesti ne obvladajo svojih motorjev, lahko pa rečemo, da bi bilo težko najti v bližnji okolici progo, ki bi bila za vozača manj nevarna kot je ta naš.. Gospoda »vnetega prijatelja in cp.izoval ca spoi t nih prireditev« pa za bodoče prosimo, da nam opazke, ki so posledica neinformirano.'ti. najprej pove v cbraz, da mu stvar pojasnimo in šele potem, če ne do dobil asadosnega pojasnila, naj se posluži javne kritike ,ki sportu ni koristna., a v danem prime m bi vse skupaj Utegnilo izgledati kot reklama za našo dirko, kar, čeprav ne po naži volji, že tudi je. MK i lilija. Š&q$ q\nlea KOLEDAR Danes: Četrtek. 11. maja katoličani: Frančišek. Ljerka Đ A NAS NJE PRIREDITVE Kino Matica: Noč v maju Kino Sloga: Poročno potovanje ob 16. in 19. Premiera Džim iz džungle I. del ob 21. Kino Union: Kdo je srečnejši od mene Kino Moste Konflikt in Nezaželjeni sin Muzejsko društvo občni zbor ob 17. v čitalnici Narodnega doma Predavanje prof. inž. Stanka, Oinuiika ^Kako uredimo naše domove in kleti proti letalskim napadom« ob 20. v dvorani Združenja jugoslov. inženjerjev in arhitektov, Kongresni trg l/II. Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu je odjprta dnevno od S. do 19. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 73. Kaj pra\'ite? V debati fe ljubljansko zelenje. Ne zelenjava ah sočivie. tudi kislo zelje in zeljnate gla\-e ne. da ne bo neljube zamenjave ali celo namigovanj. Zeljnatih gla\> imamo še preveč v vseh letnih časih in na vseh koncih mesta, nc samo v Trnovem. Zastran zelenja se bomo morali pa še pomeniti. Zelena barva ni kakor rdeča, da bi bodla vsakega bika in purana v oči. Nasprotno, na oči vpliva blagodejno in zdravniki jo celo priporočajo ljudem, ki jim vid peša. Tako, zdaj smo si menda na jasnem, kako je z zelenjem in zceno barvo. Nimajo pa vsi ljudje tako zdravih oči, da bi videli zeleno barvo enako. Človek bi mislil, kar je zeleno je zeleno, pa naj bo na tem ali onem vrtu, v tem ali onem gozdu. Nekateri ljudje pa menijo, da temu ni tako. Na enem vrtu je zelenje tako. na drugem pa drugačno. Če uničiš en vrt z. zelenjem, je to v redu, če pa uničiš zelenje na drugem vrtu. si storil greh. Nobenih protestov nf-smo slišati, ko je bita oni dan zapečatena usoda velikega, lepo zelenega vrta sredi Ljubljane. Zelenje na tem vrtu menda ni bilo zeleno. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url četrtek, 11. maja: zaprto. (Gostovanje drame v Celju: Othello) Petek, 12. maja: ob 15. uri: Upniki, na plan! Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota, 13. maja: Utopljenca. Red A Nedelja, 14. maja: ob 20. uri. žene na Ni-skavuoriju. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol OPERA Začetek ob 20. url Vsled gostovanja v Dalmaciji (Splitu in Šibeniku) ostane opera v tekočem tednu zaprta Iz škofje Loke — Vojščakj sv. Flori jana so v nedeljo slovesno praznovali god svojega patrona. Na Godešiču se je darovala služba božja, ki so se je udeležili gasilci iz vsega loškega območja. Navzoče je bilo članstvo še-sterih čet z godbo, ki jo je dala škof ja Lo. k a — Zaključek gledališke sezone. Škofjeloški gledališki oder je zaključil svojo sezono z Jalenovo dramo, v štirih dejanjih >Dom<, ki je bila uprizorjena v nedeljo zvečer. Igra je bila podana nepretirano, doživljajoče, zaradi česar zaslužijo vsi sodelujoči najlepšo pohvalo! Predvsem je zaigral odlično br. šole, katerega napre *ek je zelo velik, a tudi ostali so podali o ske like, ki nam dajejo ujpanje, da bomo imeli na jesen naravnost odlične predelave. Igralo se je brez zadržkov, gledali smo nekaj novih obrazov, med njimi s. Anico Kalan ovo, ki se je dobro odrezala. Dvorana je bila lepo zasedena, pa bi bila lahko še bolje. Z »Domom« je predstav sedaj na pomlad konec, gledališka družina pa se bo potrudila, da pripravi naši javnosti na jesen zopet kaj lepega in novega. Z letošnjimi uspehi smo zadovoljni. Bratje in sestre: Vsi tako naprej! Zdravo! Iz Krškega _ Mladinska ak^emij a v Krškem. Agilno sokolsko društvo v Krškem nam pripravlja za soboto 13. t. m. lep večer. To pot nastopi naša mladina, da nam pokaže, kaj se je naučila preko zime v sokolski telc^adnicL Vaditelji naraščaja in dece so pripravili svoje najmlajše brate in sestre tako odlično, da bodo ti mali Sokolići vsem pripadnikom Sokola le v ponos- Sestre in bratje ter vsi pripadniki sokolske ideje, posetite to našo mladinsko akademijo, saj je njen čisti dobičefe namenjen le naši sokolski mladini, da si nabavi nove, tako potrebne tokolske kroje. Poleg- tega pa jih boste s svojim številnim posetom moralno podprli v njihm-em nadaljnjem delu v Sokolu. PrngTam, ki bo zelo zanimiv in pester, kakor je to že pri vseh mladinskih prireditvah, pa bo izpopolnil tudi orkester. Prijatelji sokolske mladine, dokažite v soboto, da ste res njeni prijatelji ter pridite polnoštevilno v sokolsko dvorano. Zdravo! VRNILA JI JE — Hvala bogu, zdaj bomo pa imeli prijetnejše sosedstvo, gospa soseda. — Mi tudi. — Kaj se tudi vi preselite? — Ne, mi ostanemo tu. NAROBE — Ce me pustiš letos v letovišče, ti obljubim, da bom vse dni mislila nate. Storiva raje narobe. Os»tani doma in Štev. 107 »SLOVENSKI NAROD«, fetrUk, 11 maje losft. Stran 3 DNEVNE VESTI — Definitivna ureditev radiofonije v naši državi. Poštni minister Jovan Altipar-maković je dal sotrudniku beograjske >Politike« izjavo o definitivni ureditvi radiofonije v naSi državi. Dejal je, da stoje nase radijske postaje po svoji moči na predzadnjem mestu v Evropi. Slišijo se samo v najbližji okolici. Te dni pride pred ministrski svet definitivni načrt o radiofoniji. Odlok o zgraditvi radijske postaje v Skoplju je minister že podpisal. Ta postaja bo imela 20 ICSV, pozneje se bo pa razširila in pojačala na 100 KW. Razen tega ima minister v novem finančnem zakonu pooblastilo za zgraditev relejnih radijskih postaj v Splitu. Sarajevu in Mariboru. — Kongres enperantistov. Za binkoštne praznike se zbere v Karlovcu okrog 600 naših esperantistov na kongresu. Doslej se jih je prijavilo 200. Prijavili so se tudi esperantisti iz Bolgarije in nekaterih drugih držav. — Ljubljanska opera na gostovanj« v Splitu. Snoči se je pričelo gostovanje naše opere. Gledališče je bilo razprodano in opera je dosegla popoln uspeh. Naša opera uorizori v Splitu še opere Falstaff. Ma-non, Lohengrin. VVerther, Gioconda, Evge-nij Onjegin in Trubadur. Iz Splita odpotuje v Šibenik, kjer nastopi trikrat. Iz Dalmacije se vrne v soboto 20. t. m. mm — Odhod naše trgovinske delegacije v Španijo. Te dni odpotuje v Španijo naša trgovinska delegacija na pogajanja o novi trgovinski pc-godbi in likvidaciji prejšnjih trgovinskih stikov med obema državama. Eno glavnih vprašanj se bo nanašalo na plačilo dolgov iz prejšnjih trgovinskih pogodb. Govorilo se bo tudi o izmenjavi blaga med obema državama. Jugoslavija je prej izvažala v Španijo v prvi vrsti gradbeni les, in tako bo najbrž tudi v bodoče. — Licitacija za modernizacijo ceste Maribor—Ljubljana. Te dni bo razpisana licitacija za modernizacijo državne ceste Maribor—Ljubljana, kakor poročajo iz Beograda. Dela seveda ne bodo oddana hkrati za celotno dolžino ceste, temveč le za odsek med mariborsko mestno mejo in Frarnotm, v dolžini okrog 17 km. Tudi ta državna cesta bo betonirana, le vzpe tine bodo tlakovane s kockami. Stroški razpisanih del bodo znašali okrog 13 milijonov din. Projektirana je tudi delna preložitev ceste, ne le rekonstrukcija starega cestišča. — Iz Legije koroških borcev. Dne 21. maja bo Legija koroških borcev s sodelovanjem Zveze Maistrovih borcev in drugih narodnih društev priredila v Guštanju spominsko svečanost na 20. obletnico, od kar je umrl junaške smrti nepozabni junaški nadpoTočnik Franjo Malgaj. S to proslavo je združeno tudi odkritje spominske plošče umrlemu srbskemu borcu Jovu Za-pundžiču, ki je padel v borbi za naše severne meje dne 6. maja v Guštanju ter počastitev spomina tovariša Rmenca, ki je položil domovini na oltar svoje življenje skupno z junakom Malgajem. Na proslavo pojde tudi zastopstvo glavnega odbora in krajevne organizacije ljubljanske. Delegacija potuje v Guštanj z avtobusom. Pozivamo vse, ki se žele priključiti delegaciji, da se prijavijo najkasneje do 15. t. m. v društveni pisarni. Vožnja z avtobusom stane tja in nazaj din 60.—. Pri prijavi je plačati gornji znesek. Istočasno srmročamo vsemu članstvu, da se naše društvo ter Zveza Maistrovih borcev poklonita v mesecu septembru spominu pokojnega Velikega kralja Aleksandra I. na Oplencu. Na grob pokojnega kralja bo ob tej priliki položena krasna marmornata žara s prstjo iz krajev tedanjih bojev. Poki onitvi žare po članstvu koroških in Maistrovih borcev naj prisostvuje čim več bivših borcev, za katere bo oskrbljen posebni vlak. Prijave sprejemajo vse krajevne organizacije obeh Zvez. Tovariši! Prijavite se za Guštanj. kot tudi za septembersko potovanje na Oplenac. — Nagradni natečaj za osnutke lepaka Ljubljanskega velesejma. Uprava velesej-ma razpisuje natečaj za osnutke lepakov jesenske vele sejemske prireditve v letu 1939. Osnutki morajo biti izvedeni umetniško za litografični ti.sk, največ v treh barvah. Format osnutka mora obsegati 70X100 cm. Besedilo: Velesejem 2. do 11. septembra 1939 Ljubi j ar. a v jeseni. Nate-čajniki naj se ozirajo pri kompoziciji na spored jesenske vcleseirmske prireditve, kjer bo prevladovalo zlasti kmetijstvo in živinoreja (goveja živina, koze, ovce, male živali itd.), črke besedila morajo biti dobro čitinve. Avtor prvona grajenega osnutka je zavezan sestaviti v litografičnem zavodu tudi besedila v treh drugih jezikih. Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene osnutke do 12. junija t. L opoldne ravnateljstvu Ljubljanskega velesej-ma. Istočasno morajo poslati svoj točen naslov v zapečateni kuverti, na kateri je označeno geslo osnutka. Nenagrajene in neodkupljene osnutke lahko dvignejo natečajniki med 15. in 30. julijem 1939 v uradu velesejma. Predvidene so sledeče nagrade: Ena za din 2.000.—, ena za din 500.—, dve po din 250.—. Avtor prvona-srrajenega osnutka dobi polovico nagrade takoj, drugo polovico pa čim pregleda prvi poizkusni odtis litografičnega zavoda. _ Meštrovič izdela tudi spomenik Pll- sudsk'emu. V Varšavo je prispel naš davni kipar Ivan Meštrovič. V pegovoru z nekim poljskim novinarjem je izjavil, da una. da bo mogel uresničiti tudi načrt o monumentalnem kipu velikega poljskega narodnega junaka maršala Pilsudskega. Z varšavskim županom si je že ogledal trg. kjer naj bi stal spomenik Pilsudskega. — Selitev zagrebškega Pokojninskega ^voda iz Ljubljane, s 15. t. m. mera prenesti zagrebški Pokojninski zavod vse svoje poslovanje iz Ljubljane v Zagreb. Dokler ne bo zgrajena palača PZ v Zagrebu, bodo njegovi poslovni prostori v fcisi na Vinogradski cesti št. 25. Poverjenik Pokojninskega zavoda dr. Lujo Novak, ravnatelj dr. Baron in njegov namestili!« dr. Pavlovič odpotujejo v ponedeljek v Ljubljano, kjer bodo organizirali prenos vsega poslovanja v ZagTeb, kjer prične poslovati Pokojninski zavod 20. tm. — Z avtobusom iz Londona v Dalmacijo V torek popoldne je prispel v Split avtobus angleške družbe Motorways iz Londona s skupino angleških turistov. Na avtobusu je napis »London—Dalmacija«. Ta avtobus bo v poletnih mesecih redno vozp angleške letovišcajje v Bajmacijo, — Učitelj**! pevski zfaOr Eml A«W v Splitu. V torek 16. t. m. priredi učiteljski pevski zbor Emil Adamič iz Ljubljane na Bačvican pri Splitu koncert, ki bo obsegal dela domačih skladateljev. — V Gorico, Trst, ali v Padovo, Benetke za 4 dni z avtom po Vipavski dolini. Odhod 21. maja ob 8. Najlepši majnifiki izlet po našem priljubljenem sporedu v tehnični izvedbi Tujskoprometne zveze. Do Gorice—Trsta 150 din, do Padove—Benetk 280 din. Vpisujemo Se danes in jutri. Prijave in pojasnila pri upravi >Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — 256-n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, toda tu in tam se padavine. Temperatura se bo nekoliko zvišala. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Beogradu, na Visu, v Splitu in Kumboru. Naj. višja temperatura je znašala v Beogradu 22, v Sarajevu 20, v Zagrebu, Dubrovniku in Kumboru 19, v Mariboru 17.1, na Rabu 17, v Ljubljani 16.1, v Splitu 16, na Vlsu 13. Davi je kazal barometer v Ljubljani »62.6, temperatura je znašala 8.0. — Dva vloma v Kamniku. Oni dan je bilo vlomljenv ponoči skozi okno v gostilno Dragotina Ridla na Šutni v Kamniku. Vlomilec je odnesel natakarici Milki Pi-bernikovi 150 din in nekaj salam ter drugih jostvin. V Zapričah pa je bilo vlomljeno v skladišče Jožefa Do mika. Tat je odnesel hlapcu Janezu Vertniku več obleke, gospodarju pa precej orodja, — Nič niso izbirali. Vevški orožniki zasledujejo drzne vlomilce, ki so te dni ponoči obiskali znano Debevčevo gostilno v I Elisabetn*Bergner^ Hrastju. Vlomilci so ubili šipo v oknu, nato pa odrinili zapah ter zlezli v gostilniško sobo, kjer so najprej priredili domačo gostijo. Ko so se najedli in napili, so pretaknili tudi kuhinjo in odnesli harmoniko, moški jopič, dva aparata za britje — eden je pozlačen drugi pa pokrc— man — britev z belimi platnicami, 7 nožev, 6 vilic, 6 žlic, steklenico kolinske vode, 2 dozi za puder in nekaj škatel cigaret, škoda znaša nad 2000 din. — Porod v odvetniški pisarni. V pisarno advokata dr. Laze Kovačeviea v Bjelovaru je prišla v torek Marija Cmopak iz Medjurače s svojim očetom in sosedom v zadevi poravnave. Dekle je bilo noseče. Imelo je ljubavno razmerje s sosedovim sinom in pri advokatu so hoteli to zadevo urediti. V odvetniški pisarni so jo pa naenkrat popadli porodni krči, odšla je v predsobo in porodila. — Samomor dveh obrtnikov. V Donjem Daruvaru se je obesil brivec Gojko Pokra-jac. Bil je pijanec in živčno bolan. V vasi Doljani blizu Daruvara se je pa obesil mizar Franjo Herout. Tudi on je bil pijanec. — Priležnika ustrelila in razsekala. De. lavec Stjepan Vrabac in služkinja Anka Novak iz Daruvara sta živela v Pakracu v divjem zakonu. Zaslužila sta slabo in tako sta živela v pomanjkanju. Poleg tega je pa Stjepan rad pil in s priležnico sta se večkrat prepirala. Tudi v torek sta se sprla. Stjepan je prišel pijan domov. Med ruvanjem je žena pograbila ostro sekiro in udarila priležnika tako močno po glavi, da se je zgrudil, potem mu je odsekala glavo, trup pa razsekala na kose. Končno je položila glavo v umivalnik in jo dolgo ogledovala. — Zopet smrtna nesreča na cesti. Uslužbenec nekega trgovca v Zagorju Dra-gotin Herceg je vozil v torek s tovornim avtomobilom moko svojemu gospodarju. Na ostrem ovinku pri Mariji Bistrici se je avto naenkrat prevrnil in pokopal Herco-ga pod seboj. Prihiteli so kmetje, ki so po_ tegnili onesveščenega ponesrečenca izpod avtomobila. Prepeljan je bil na zagrebško kliniko, kjer je pa ponoči umrl. — Samomor upokojenega majorja. V Sisku je skočil včeraj pod vlak upokojeni major Dušan Bobek iz Zagreba. Pri njem so našli poslovilno pismo, naslovljeno na ženo. Bobek se poslavlja od žene in dveh otrok. Vse kaže, da je šel v smrt zaradi težkih gmotnih razmer. — Za hotelom še K opal išče. V torek ponoči je zadela Plitvice še nova nesreča. Po požaru, ki je uničil banovinski hotel ^Plitvice«, je pogoielo še banovinsko kopa lišče na jezeru Kozjak. Kopališče je imelo 40 kabin in 10 čolnov. Zavarovano je bilo samo za 120.000 din. Zdaj je ostalo banski upravi samo še gospodarsko poslopje, kjer je 25 praznih sob. — Nemec utonil v Dalmaciji. V ponedeljek je utonil na Lcpudu v zalivu šunj nemški turist Joachim Ernest iz Leipziga. Najbrž ga je med kopanjem prijel krč, pa ni bilo nikogar blizu, da bi mu priskočil na pomoč. — Po povratku iz Amerike je ubil sina, v Batinjah pri Daruvaru se je odigrala kivava družinska tragedija v hiši premožnega kmeta Blagoja Zebe. Zeba je bil dolga leta v Južni Ameriki, kjer je prihranil precej denarja. Vrnil se je domov, da bi v miru preživel jesen svojega življenja pri treh že odraslih sinovih. Hitro po povratku mu je umrla žena in potem se je drugič oženil. Z drugo ženo je pa prišla v hišo nesreča, ker se sinovi z mačeho niso razumeli. V torek se je Zeba vrnil iz Daruvara in doma je našel sina Milana v prepiru z mačeho. Stari ju je hotel pomiriti, sin je pa navalil nanj z nožem. Med i-uvanjem je oče pograbil sekiro in ubil sina. — Nesreča ne počiva. Delavčev sinček Anton Javo rn i k iz Ljubljane je doma padel s klopi in si zlomil levo roko. Posestnikov sin Jože Dolinar iz Moravč je doma sekal drva. Pri sekanju pa mu je spodletela sekira in se je občutno ranil na levi roki. ISketni posestnikov sin France Rigler iz Prapreč je doma padel s ueči in si zlomil levo roko. V bolnico so včeraj popoldne prepeljali tudi 211etno Francko Grad iz Beričevega, ki jo je na Marijinem trgu podrl tovorni avto in jo precej poškodoval po životu in na glavi. Iz Ljubljane —lj Volitve cerkveno-občinskega sveta Srbske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani, bodo kakor je bilo že objavljeno, 21. t. m. ob 10. v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani. Cer-kvenoobčinski upravni odbor v Ljubljani je sprejel in potrdil dve kandidatni listi. Na prvi je nosilec liste g. prof. Jurković D. Ljubomir, na drugi g. Majcen Franjo, [ tajnik mestne hranilnice ljubljanske. Listi j sta javno razgrnjeni v pisarni cerkvene ojjčine JLKssmsa XI za časa uradnih ur Stavni svetovnozntmi tenorist TITO SCHIPA DANES VEIJRA PREMIERA ! Kdo je srečnejši od mene Ta filmska mojstrovina italijanske produkcije bo občinstvu izredno ugajala! čigar fenomenalni glas poznate iz nepozabnega filma »Vivere« nastopi v svojem najnovejšem krasnem filmu divnih melodij in arij. Sodelujejo še: Caterina Boratto in Marta Jacoblnl. Predstave ob 16., 19. in 21. uri. KINO UNION — TEL. 22-21. KINO SLOGA, tcL 37-30. Samo se danes ob 16. in 19. uri zabavna ženitbena komedija POROČNO POTOVANJE Ob 21. uri premiera epohalnega eksotičnega filmskega dela po strip romanu Aleksa Rcvmonda. — Filmska drama silne ^^^BrVfLfV divjine, prirodnih elementov in številnih pragozdnih bitij. Režija: Ford Beebe in Cliford MM* IfllUnUl tlt Smith. V gl. vi.: Grant Withers, Bettv Jane Rhodes. Produk.: Univ. Pictures, Ix>s Angeles do vključno 17. t. m. Oglas o potrditvi kandidatnih list je na oglasni deski pri vhodu v pravoslavno cerkev sv. bratov Cirila in Metoda, kjer so tudi imena vseh kandidatov obeh list. —lj Prelepi mesec maj. April in maj sta letos zamenjala svoji vlogi; kolikor je bil april prelep, toliko je zdaj gršd maj. Posebno sla-bo vreme imamo v Ljubljani in ob j utrih tako hladno, da v nekaterih uradih še kurijo. Sncci smo pa imeli že prvo nevihto, ki je besnela najbolj nad Barjem in podkrimskimi vasmi. Ob soln-čnem zahodu se je nebo naglo pooblačilo s težkimi črnimi oblaki, ki so jih barvali žarki zahajajočega solnca z nenaravnimi, težkimi, pastelnimi barvami. Ko se je zmračilo se je začelo blL&kati in grmeti kakor julija. Grmelo je več ur, nakar se je zlila precej močna ploha. Deževje je močno ohladilo ozračje, da je bilo davi precej hladno. Nad. Ljubljano se je vlačila neprijazna, jesenska megla, v dopoldanskih urah je pa začelo zopet nositi. Prelepi mesec maj ... —lj Predavanje Geografskega društva o gospodarski strukturi Slovenije v luči poklicne statistike bo v petek 12. t. m. ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi Predaval bo g. dr. Sv. Ilešič. Podal nam bo rezultate študij, ki jih je izvršil Geografski institut na univerzi na osnovi še neobjavljene statistike po občinah iz 1. 1931. Predavanje bo opremljeno s serijo podrobnih kart, iz katerih bo razvidna socialna in gospodarska struktura nase zemlje ter vloga posameznih gospodarskih panog pri preživljanju našega ljud. stva. Po predavanju bo razgovor o ekskurzijah Geografskega društva Vstop vsakomur prost. 255-n —lj Banovinsko društvo državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani bo imelo v nedeljo 14. t. m. ob 9. redni občni zbor v dvorani De-lavske zbornice, Miklošičeva cesta 22. —lj Javno cepljenje proti kozam v vsej mestni občini ljubljanski se prične v ponedeljek 15. t. m. Cepljenje bo v posameznih odsekih mesta po programu, kakor je razvidno iz lepakov, nabitih na vseh javnih razglasnih deskah, prav tako pa tudi na cerkvah, šolah itd. Starše ponovno opo. zar jamo, da je cepljenje obvezno in da je vsak neopravičen izostanek po zakonu strogo kazniv. —lj Okraden toča j. Toča j in kletar Josip Tisovec, zaposlen v hotelu Koop v Gozdu Martuljku, se je pripeljal te dni po opravkih v Ljubljano, kjer se je med drugim zglasil tudi v neki odvetniški pisarni na Aleksandrovi cesti, Tisovec je v predsobi obesil svršnik na kljuko in je v njem pozabil listnico z 800 din. Kasneje je sicer suknjič našel na kljuki, iz njega pa je zmanjkala listnica z denarjem. Fant je tatvino takoj prijavil. —lj Vlom v gostilno. V gostilno Josipa Babaroviča v StrelLški ulici je v torek ponoči vlomil tat, ki so mu morale biti domače razmere dobro znane. Tat je odnesel iz gostilne bele rjuhe, usnjato aktovko, nekaj namiznih prtov, moške hlače, aparat za britje in več škatel cigaret. Vlomilec si je privoščil tudi dobršno količino žganja, v nemar pa tudi ni pustil jestvin. Gospodar ima blizu 1000 din škode. PREDSTAVE ob IG 19 21 K Temperamentna M A R I K A K O K K v zabavni opereti NOČ V MAJU Rež. Georg Jakobv. Raz\edrilo za vsakega. —lj Tatvine, Pekovski mojster Ivan Vouk iz Lukovice pri Domžalah se je oni dan ustavil s kolesom pred Šventnerjevo gostilno na šmartinski cesti in je na kolesu, prislonjenem pred vrati, pustil tudi 600 din vreden svetel plašč, ki mu ga je ukradel na ugodno priliko prežeči tat. — Suliju Bašiču je nekdo ukradel iz barake poleg nove stavbe v Trnovskem pristanu iz žepa telovnika srebrno uro z verižico, v vrednosti 300 din. — Dijaku Josipu Vidru pa je tat odvil s kolesa, ki ga je pustil brez nadzorstva v veži na Tvrševi cesti 17, dinamo svetilko, vredno 200 din. —lj Ukradena koleSa. Silvestru Perku je nekdo odpeljal iz frančiškanske pasaže 2000 din vredno, črno pleskano kolo znamke »Puch«. Perkovo kolo Ima na ogrodju srebrne okraske. Z dvorišča hiše št. 8 v Streliški ulici je bilo ukradeno 800 din vredno kolo znamke >Horizon« Antonu Slaku. Narednik Ivan Zirlič je prijavil, aa mu je tat odpeljal 900 din vredno kolo izpred neke gostilne na Dolenjski cesti. Izpred Ljudske kuhinje v Streliški ulici je bilo odpeljano 800 din vredno kolo znamke »Panos« delavcu Ivanu Bobnarju. Železniškemu uslužbencu Alojziju Riglerju je bi- I Elžsabeth Bergner | lo ukradeno 1400 din vredno kolo znamke »Miele« izpred vhoda v stolnico. Železniškemu delavcu Antonu Skubicu je tat odpeljal 600 din vredno kolo znamke »Tajfun« izpred kurilnice na gorenjskem kolodvoru. Dalje je bilo ukradeno 1000 din vredno kolo znamke »Dtirkopp« tudi iz pasaže v Frančiškanski ulici Julijani Kalin-gerjevi. —lj Osrednji odbor društva »Branibor« bo imel svoj redni osrednji občni zbor v Ljubljan v nedeljo 11. junija ob 10. dopoldne v dvorani Kmetijske družbe. Novi trg št. 3, I. nadstropje. V primeru nesklepčnosti bo pol ure pozneje nov občni zbor ne glede na število prisotnih. Vabljeni so zastopniki naroduoobrambnih društev in tiska. —lj Na binkoštno nedeljo popoldne se bo vršil v Postojnski jami velik koncert pevskega zbora Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja M. Poliča. Iz Ljubljane bo vozil poseben vlak. Vsi stroški s potnim listom vred znašajo 75 din. Prijave sprejema Putnik. —lj Ravnateljstvo drž. KonserVatorija priredi v ponedeljek dne 15. t. m. ob 18.15 v Hubadovi dvorani produkcijo gojencev dramatskega oddelka iz šole prof. šesta. Spored bo na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. —lj Društvo »T°borc v Ljubljani priredi dne 11. maja 1939. ob 8. uri zvečer v tajništvu. Nunska ulica 3, I. nadstr. zanimivo predavanje K) življenjepisu pesnika Dragotina Ketteja«. Predaval bo g. prof. Kolar Ivan. Vabljeni člani in prijatelji društva. 253-n. —lj Džim iz džungle, legendama figura slavnega risarja Aleksa Revmonda, ki je ustvaril s svojo čudovito fantazijo enega najbolj senzacionalnih risanih stiip-roma- i nov, se pojavlja tokrat na filmskem platnu tudi v Ljubljani. Mladina, kakor tudi odrasti so ga neštetokrat z zanimanjem in velikim pričakovanjem gled^U v vseh mogočih svetovnih časnikih ter je nedvomno, da bo vzbudil tudi pri nas vsestransko zanimanje. Režiserja Ford Beebe in Cliford Smith sta napravila iz tega romana enega najmoniimentalnejsih pustolovnih filmov v dveh ogromnih epohah. Glavni akterji tega filma Grant Wither» in Bettv Jane Rhodes. ljudje iz krvi in mesa, pričarajo s svojimi neustrašnimi podvigi in avanturami v domeni divjih zveri, ljudožrcev, strah in grozo slehernemu gledalcu, življenje v džungli je prikazano v tem filmu tako verno kot še nikdar, tajnosti in opasnosti pa so pravi doživljaj. FIlm, ki ima poudarjen značnj eksotičnosti, je veličastna drama divjine, prirodnih elementov in številnih pragozdnih bitij v srcu črne Afrike. Napravljen je bil za ceno velikih ljudskih žrtev, kar mu daje radi tega pravo vrednost in je v stanju, da navduši najširše kroge. Na sporedu ima kino Sloga od petka dalje I. dtl tega filma do vključno ponedeljka 15. t. ni., drugI do! pa prihodnji teden od torka 16. t. m. do vključno petka 10. t. m. Ogled fiima prav toplo priporočamo. 1543 —lj Ukradeno Itvtjenje je originalni naslov resnično poslednjega filma z veliko umetnico Elizabet« Bergner. Pred kratkim so naši dnevniki pisal', da se je . ploš. no že mislilo, da bo Elizabeta Bergner da- I Ukradeno življenje la slovo filmskemu platnu. Zato p:i ho vsa kino publika tembolj presenečena in vzra-doščena, ker bo imela priliko ogledati si res njen zadnji film »Ukradeno Življenje«. V tem filmu igra dvojno vlogo, sesiri-dvoj. čici. ki sta si na las podobni, a sta po značaju docela različni in nasprotni. Vsem bo še dobro v spominu njena vloga tako v filmu »Zasanjane ustne.< kakor »Ariane«, katera fiima sta bila njena najboljša m poslednja še v nemški produkciji. In zopet bomo videli to veliko umetnico v svoji naj-dovršenejši vlogi, katera zatemni celo zgornja dva filma. ^Ukradeno življenje« je po nagrajenem romanu K. J. Beneša, to je nečaka dr. Edvarda Beneša, bivšega predsednika češkoslovaške republike. Angleški časopisi so pisali, da je podala Elizabeta Bergner v filmu »Ukradeno življenje« najsijajnejšo kreacijo, tako se je tudi pri nas v Beogradu in Zagrebu z največjim navdušenjem pisalo o tem filmu. Tudi ljubljanska publika bo gotovo vzra-doščena pri posetu filma, za katerega pre-miero vlada že veliko zanimanje. 1539 —lj Stenice, molje In drug mrčes uničuje z edino učinkovitim sredstvom le mestni desinsekcijski zavod. Informacije daje mestni fizikat. 254-n ŠAH — ftah°vska t<*Kma, Na zadnji 5eji poslovnega odbora Jugoslovenske šahovske zveze so bile določene medklubske tekme za letošnje prvenstvo. Tekma Ljubljana-Celje bo v nedeljo 14. t. m. v Ljubljani. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. ■ OIOICDICDICDI RAzno Beseda 60 par, davek posebei Najmanjši znesek 8 Din Male oglase »Slov. Narod« sprejema uprava do 9. are dopoldne. TURISTI! Planinski cvetlični med iz Me-darne, Ljubljana, Židovska ul, 6, vas osveži in okrepča Pridite ponj! 30 T. Okasa tablete Pri spolni slabosti poskusite OKASA tablete za m o i k e 100 tablet Din 220.— proti povzetju. Dobijo se v vseh lekarnah. Zastopnik: Lekarna Mr. Sniman Miroslav, Beograd — Terazi je 5 Ogl. reg. S. Br. tt*ty39 ■ CD I CD ■ CD ■ CD ■ CD B CD 8 C" KLIŠEJE ENO m VEC8A8VNE JIldOGRAHKA gostilna triglav na Celovški cesti se odda z inventarjem takoj. 1546 slike za legitimaciji: in vsa fotografska dela Vam strokovno izvrši — foto-atelje a. mancini, Ljubljana-Vič. 1545 STAnOVATUA Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo in pritiklinami, čisto, iščem za takoj ali s 1. junijem, najraje v Rožni dolini. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod > Cisto in mirno«. 1530 SLUŽBE CISTO DEKLE mlajša, pošteno, iščem za sobarico, ki bi opravljala tudi vse hišne posle, ni treba kuhati. — Ponudbe na naslov: Dr. Neu-mann, Pakrac. 1537 FRIZERKO sprejme frizerski salon »Rakar« Prešernova ul. 7. 1544 FRIZERKO IN BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejme takoj ali po dogovoru J. Kofler, Železniki nad škofjo Loko. 1535 LES SUH vsakovrsten, ladijska tla, parkete, furnir in žagine odpadke prodaja Lavrenčič & Co., Ljubljana, Vošnjakova 16. 1533 IZREDNA PRILIKA Lepi suhi bukovi parketni odpadki se poceni dobijo pri F. Vertaćniku, Jenkova 7. 1520 lepa orehova jedrca in cvetlični med Vam najceneje dobavi Medarna, Ljubljana, Židovska ul. 6. 29. T. cepljeno TRSJE na raznih podlagah nudi Žlher Franjo, Zamušani. Sv. Marjeta, Vloškanjci. — Zahtevajte cenik! 1549 pohištvo vsakovrstne stole in vsa spadajoča popravila sprejmem najceneje. Josip Zorman, Breg 14. 1547 50 por, davek posebej Natmanl« znesek 8 Din VAJENCA ZAČETNIKA sprejme Norb. Zanier & sin — trgovina % mešanim blagom v §*. Petru v Sav. dolini. 1536 POZOR! POZOR! TOVARNA GLASOVIRJEV IN HARMONIJEV Ivan Kacin, Domžale dobavlja prvovrstne planine z garancijo od 9.000 naprej. Harmonije od 2000.—. Prodaja tudi na obroke. Sprejemajo se popravila in uglaševanje po najnižjih cenah. — Zahtevajte cenik! Naročila se sprejemajo: Ljubljana, Komenskega ulica 28/11. NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA |» NAS VAL SPOREDI evropskih radljskm postaj m novelo, modni pregled, novice Is radijskega Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 11. maja 1999. 107 Uspehi borbe proti jetiki v Ljubljani Lani je ljubljanski dispanzer ugotovil 133* obolenj, med temi 413 z odprto tuberkulozo Ustanovitev gozdne iole Ljubljana, 11. majn Takoj po vojni je mlajša slovenska zdrav-niailca generacija s sodelovanjem pristojnih oblasti začela načrtno borbo proti jetiki, ki je najnevarnejša ';udc>ka bolezen. Danes je že vsa Slovenija prepletena z mrežo dispanzerjev, ki p.ad/'-rajo zdravje ljudstva, zdravijo ter zatirajo že v kali j etiko. Pro-tijetična borba je imelu že do^icj v Sloveniji odličen uspeh. Ti*di naša javnost je pomagala oblastem in na>:m požrtvovalnim zdravnikom v tej borbi. V vseh večjih krajih Slovenije &<•> žc ustanovljene protituber-kulozne lige, ki v resnem sodelovanju z zdravniki in sestrami ter oblastmi opozarjajo ljudstvo na nevarnost jetike za narodno zdravje m zbirajo sredstva za uspešno pobijanje te bolezni. I/redne uspehe je dosegla borba proti jetiki tudi v Ljubljani. Na vćerajšnicm občnem zboru Kraje\-ne proti tuberkulozne l ii*e v Ljubljani so odborniki poročali o dedovanju lige v preteklem poslovnem letu. Zborovanje jc otvoril pred- sednik dr. Vladimir Ravnih ar. Tajrrik; g Kresnik je prečrtal zapisnik lanskega občnega zbora in v svojem poročilu za preteklo leto ugotovil, da je liga dedovala v raznih odsekih. Akcija protiturxn*kuk>znega tedna ni tako uspela, kakor bi bdo želeti. IVbiranje prispevkov po uiieah je vrglo okoli 5000 din, več pa bi lahko prispevala naša velika gospodarska podjetja. Od dela vstra v naših industrijskih podjetjih ni mogoče zahtevati prostovoljnih dajatev za borbo proti jetiki. ker je delav&tvo že tako in taiko ebrernenjeno s prispevki za socialno zavarovanje. Skratka, liga je imela pre-mao fredstev. da bi lahko ustrogla vsem pn;š.:ii.'.m za podpore. V bodoče bo skušala liga razširiti svoje delovanje v najtrših slojih, spopolniti bo treba tudi osebje ter dobiti primernejše prostore Rlacajnik g. Roga Z- ic poročal o stanju blaga;nc. nakar je dr Josip Prodan r*>ročal o delovanju dispanzerja, ki se nahaja v poslopju OLJ Z D. Lani jc ljubljanski dispanzer r-.bi^kalo 4282 ljudi, zdr.ivnik jc opravi 9225 pregledov. Od 4282 p-etkanih ljudi je bi!a pri 1331 ugotovljena tuberku-loza. .Med temi je imelo 413 ljudi odprto pliučno tuberkulozo. Pri 64 bolnikih, ki so bili prvič preiskani, je zdravnik ugotovil odprto tuberkulozo. Vsi ti bolniki so torej prišli v dispanzer prepozno. Znamo je, da je jetrka ozdravljiva bolezen, če pride bolnik ob pravem času v ordinacijo. Sicer vodijo naši zdravniki borbo proti jetiki tako. da jo zatirajo že v ka4i. slasti med mladino, a vendar se še najdejo brezvestni ljudje, ki nočejo biti ob pravem čapw deležni brezplačne zdravniške pomoči. Rentgenskih pregledov je bilo 4843. raznih laboratorijskih preiskav pa več sto. Zaščitne sestre so obibkale 572 bolnikov na domu ter so v 277 primerih intervenirale osebno za socialno pomoč. Dispanzer je najtesneje sodeloval z vsemi mestnimi zdrav st veni mri rn socialnimi ustanovami. Posebno razumevanje za delo dispanzerja je pokazal mestni socialno-politični urad. Brez pomoči tega urada bi ne bilo mogoče v mnogih primerih nuditi takoj-šnjo in i-zdatno pomoč. Posebno pozornost je dispanzer posvetil bolnikom, ki bi utegnili okužiti svojo okolico. Mnoge ogrožene otroke je spravil na varno. Pri tem delu je bilo treba premagati velike težkoče. Starši dostikrat ne razumejo pomena in potrebe zaščitnih odredb, s katerimi je mogoče rešiti pred obolenjem mladino in otroke Zgodilo se je. da je jetična mati zatajila svojega no%x>rojenčka, katerega je hotela zaščitna sestra rešiti pred okuži t vi jo. V takih primerih ne vodi do uspe- ha pomoč zaščitne sestre in zdravnika in tudi ne propaganda, v takih primerih bi bilo treba poklicati na pomoč paragraf. Težave in skrbi so delali jetičnn brezdomci z našim in tujim državljanstvom. Te ljudi bi bilo treba po načrtu spraviti pod zdravniško nadvorstvo. kajti to so nesrečniki, ki lahko okužijo mnoge druge in jih napravijo nesrečne. Dispanzer iona ▼ evidenci vse ljubljanske šolske otroke in rudi vse akademske kolegije ter nudi pomoč akademikom. Nimamo še bolnišnice za zdravljenje tuberkuloznih. Pred leti že smo ugotovili da je taka bolnišnica nujno potrebna kt nujen činitelj v borbi proti jetiki. Boljšal se je položaj za je tako obolelih zavarovancev pri O UZD, toda potrebno je še zboljšanje pogojev za zdravljenje, da bo uspeh še boljši. Umrljivost zaradi tuberkuloze je v Ljubljani v zadnjih letih zelo padla, a usodna zmota bi bila, če bi mielni. da se stanje ne more poslabšati. Se bolj intenzivna borba proti jetiki je potrebna rudi v Ljubljani Vsa naša javnost mora akcijo dispanzerja podpirati. Prostori v OLTZD so premajhni, mnoga druga manjša mesta v Sloveniji imajo primernejše prostore z* dispanzerje. Zborj-sa-ti bo treba tudi službeno razmerje osebja v drispanzerju. Mestni zdravnik dr. Frarata Mi« je poročati o načrtu za ustanovitev gozdne šole v Ljubljani. Načrt bo kmahi uresničen. Liga ima že 100.000 din za ustanovitev take šole. Ta denar je votirala mestna občina, V posebnem fondu za ustanovitev gozdne šole se pa zbirajo vsi prispevki za to potrebno ustanovo. Glede prostora, kjer naj bi bila gozdna šola. je mestni fizik predlagal Regali-jev gaj na Gradu kot najprimernejši prostor. Iz higienskih razic-gov se je opustil načrt za ustanovitev šole na Rožniku, v po-štev bi prišel morebiti tudi Kolmanov gradič v Rožni dolini. Šolska oblastva so pokazala za ustanovitev gozdne šole v Ljubljani veliko razumevanje. Potrebne šolske moči bi bile šoli takoj na razpolago. Po poročim g. Kocjana za nadzorni odbor so bile volitve. Izvoljen je bil ponovno ves dosedanji odbor lige s pooblastilom, da sme pritegniti v odbor nove člane. Odbor bo prosil nekatera dobrodelna, zaščitna in gospodarska društva ter organizacije, naj pošljejo v odbor svoje zastopnike, s čimer se bo delovanje lige razširilo med vse sloje Ljubljane. Podmornice so že zelo stare Njihova zgodovina sega daleč nazaj v začetek 17. stoletja Podmornice imajo za seboj že zelo dolgo zgodovino. Začenja se na pragu 17. stoletja Holandski fizik in doktor medicine Corneliua van Drebbel — pred njim se pa omenja ime Viljema Bourna — je leta 1624 sporočil z lepaki, da se bo s svojim čolnom peljal pod vodo v Temza. Smatrali so ga za čarovnika. Toda poskus se je posrečil. Van Drebbel se je •po-greznil v reko in se zopet prikazal na površju. Kralj Jakob I. je bil tako navdušen, da se je tudi sam posrreznil s čolnom v reko. čeprav so gra dvorjani svarili, naj tega ne stori. Vsi poznejši poskusi s podmornicami so hoteli vojakom in mornarjem pokazati, kakšno učinkovito orožje bi bilo to proti tujim ladjam. Izumitelji so dobili tu pa tam neznatno podporo in to je bilo vse. Njihove podmornice, zgrajene pogosto iz lesa, okorne in počasi vozeče, niso vzbu- jale mnogo zaupanja. Tudi David Bushnell ni imel v 18. stoletju sreče s svojo podmornico >Tortue«. Isto velja za nemškega izunrdtelja Viljema Bauerja v preteklem stoletju. On je izdelal podmornico v Kielu. Nekaj več sreče je imel v Rusiji, toda trajno se njegov izum tudi tam ni mogel uveljaviti. V razvoju podmornic naletimo tudi na ime izumitelja parnika Roberta Fultona. Fulton je hotel prodati svoj izum Franciji proti Angliji. Ponudil je svojo idejo Napoleonu. Le ta je imenoval komisijo, ki je izrekla o izumu sodbo. Fulton je dobil podporo 10.000 frankov. V maju 1S01 je delal poskuse na Se in i s podmornico, ki se je imenovala kakor Verneeva r>Nauti-lis«. Pozneje je nadaljeval poskuse v pristanišču Bresta. Toda tudi on ni imel sreče in zato je moral zapu3titi Evropo. Napotil se je v Ameriko, kjer je uresničil svojo Pridobivanje radija Kmalu po odkritju radija je bila ustanovljena v Nogentu v Franciji tovarna za izdelovanje radija. Tovarna je izdelala od 1.1904 do 1914 samo 60 gramov radija. Po vojni so ustanovili Belgijci tovarno za predelovanje uranove rude, ki jo uvažajo iz Konga. Tovarna v Belgiji je pridobila mesečno 4 grame radija, kar je tako vplivalo na padec cen te dragocene prvine, da se tovarni v Jachvmovu v bivši CSR ni več izplačalo pridobivanje radija. Gram belgijskega radija je veljal leta 1925 samo še 700 dolarjev. Tedaj so pa odkrili za polarnim krogom pri Velikem Medvedjem jezeru mnogo radija vsebujočo rudo. Jeli so jjo prsni« ti ▼ &000 km oddaljeni Port Hope ob jezeru Ontario, kjer je bila zgrajena tovarna za pridobivanje radija. Za predelovanje uranove rude in pridobivanje radija so potrebne druge kemikalije v tolikšni količini, da tehtajo petkrat več nego radij vsebujoča ruda, ki jo je treba predelati. Zato je boljše ustanoviti tovarno tam, kjer je cenejši dovoz petkrat težjega drugega materijala, potrebnega za pridobivanje radija. Tovarna v Port Hope pridobi letno 100 gramov radija. S tem je pa cena radija na svetovnem trgu še bolj padla. Toda niti pridobivanje radija v tej tovarni ne zadostuje za kritje vseh potreb, kajti radij se vedno bolj rabi v medicini. Ljubljana se oddolži spominu dr. šlajmerja Na vnebohod bo v parira pred Leonisčem odkrit njegov idejo, ki jo je tudi zaman ponujal Napoleonu, namreč parnik. šele ob koncu preteklega stoletja so spoznali, kako važno vlogo utegne igrati podmornica. Napoleona so baje hoteli skrivaj odpeljati 3 podmornico z njegovega izgnanstva na otoku Sv. Helena Na to misel je prišel tihotapec Thomas Johnson, ki je bila na njegovo glavo razpisana visoka nagTada. Johnson se je zavezal, da bo za 50.000 funtov prepeljal Napoleona v Ameriko. Njegova podmornica ae je pri poskusih na Temzi obnesla. Toda Napoleon je umrl preden je bila podmornica dograjena in preden ga je mogla odpeljati v Ameriko. Najbrž o tem niti obveščen ni bil. Hlajenje betona Pri gradnji betonskih poslopij nastane v betonu kemični proces, čigar spremljevalni pojav je, da se beton segreva. Na ta pojav se je treba zlasti ozirati, če gre za velika železobetonska dela. To velja zlasti za gradnje velikih jezov, čijih stene so debele po več metrov. Doslej so temu pojavu kljubovali tako. da so betonske stene gradili po delih. Toplota, ki nastane v betonu med betoniranjem, ima lahko neugodne posledice, ker učinkuje z notrajo na pet os t jo. ki bi utegnila pozneje povzročiti razpoke. Ko so gradili veliki jez Grand Coulee v Združenih državah, niso hoteli graditelji čakati na naravno ohladitev betona, temveč so si pomagali z umetnim ohlajen jem. Pri gradnji jezu so položili v beton mrežo jeklenih cevk, po katerih je tekla voda iz reke. Da ni bilo tega hlajenja, bi se dvignila toplota v betonu na 46" C. Inženirji so izračunali, da odgovarja toplota, ki n3 stane v masi 10 milijonov ku- j bičnih metrov betona, toploti, ki bi na- • stala, če bi sežgali 30.000 ton premoga. ; Na jezu v Grand Coulee so porabili nad 3000 km jeklenih cevi. Te cevi so ostale v betonu. Ko bo gradnja končana, jih napolnijo s cementom in vodo. tako da bodo 3lužile kot jekleno ogrodje za utrditev vsega jeza. Zdenko Kalin: dr. Edo šlajmer Ljubljana, 11. maja Takoj po smrti univ. prof. iT. Eda šlajmer ja pred božičem 1935 so prijatelji tega velikega učenjaka in človekoljuba skleniki postaviti v njegov spomin vsaj i-kromen spomenik. Strnili so se v ta namen v odbor pod predsedstvom župana dr. Jura Adlešiča, mesto I. podpredsednika je prevzel šef pri mari j v p. dr. Ivan Jenko, a vse posle je vodil II. podpredsednik čl. mest. sveta podpolkovnik v p. Viktor Andrejka. Pokojnikove kolege in Zdravniško zbornico so v odboru zastopali še šef primaiij dr. Božidar Lavrič in šef zdravnik :>šlajmarjevega doma« dr. Lojze Kra-marič. mestno občino pa še načelnik mestnega kulturnega odbora inspektor prof. 8Qvo Kranjec, univ. prof. dr. France Stola ter načelnik mestnega kulturnega odseka dr. Rudolf Mole. že L 1936 je podpolkovnik Viktor Aandrejka tudi v me-t-nem svetu predlagal postavitev spomenika in je bil njegov predlog seveda sprejet ter je mestna občina ljubljanska votirala večjo vsoto ter prevzela postavljenje spomenika ter vso ureditev njegove okolice. Odbor je s sodelovanjem Zdravniške zbornice prav naglo zbral potrebna sredstva, ki so jih darovali pro!\sem slavn**-mu zdravniku hvaležni srednji sloji, zlasti pa tudi ljubljanski gospodarski krogi in zdravniki. Novembra L 1937 jo odbor že lahko povabil tri ljulbljanske kiparje k ožji konkurenci za napravo dr. šlajrnerjevega oprsja. Razsodišče, ki so bili v njem poleg zastopnikov odbora polkovnika Andrejko. insp. Silva Kranjca in dr. Rudolfa Mole-ta ter univ. prof. dr. Steleta tudi že dr. Karel Dobida, inž. arh. France Tomažič. Ivan Zorman in mestni višji svetnik in». arh. Vladimir Mušič, je določilo prvo nagrado akad. kiparju Zdenku Kalinu in mu naročilo kip, ki ga je vlil v bron ljubi jn-ski livar Fran Mostar na Ga ljevici. Nacrt za podstavek in ureditev okolice je napravil mestni arhitekt Ivo Spinčič. granit z* podstavek je pa prispeval lastnik kamnolomov v Ribnici na Pohorju inž. Milan Lenarčič in priskrbel tudi izdelavo, da mu je naša javnost dolžna še posebno hvalo. Na vnebohod 18. t. m. ob 10, bo spomenik dr. Edu Slajmerju v parku med Zaloško cesto in Staro potjo pred Leonl-ščem slovesno odkrit s petjem in govoroma poslevodečega podpredsednika odbora čl, m s. polkovnika v p. Viktorja An-drejke in šefa primarija v p. dr. Ivana Jenka, nato bo na župan dr. Juro Adlešič prevzel spomenik v varstvo mesta Ljubljane. Slovesnost bo zaključena s polaganjem vencev in petjem. že danes opozarjamo občinstvo na odkritje spomenika tega velikega moža. ki je bil hkrati učenjak in dobrotnik ter mu je zato hvaležna ne samo Ljubljana, temveč tudi vsa Slovenija Iz škofje Loke — Slovo vrlih godbenikm'. Te dni se poslavljajo od na>e£a mesta nekateri godbeniki iz vrst I. planinskega polka, ki jih bomo ohranili spričo splošnih simpatij, ki so jih uživali, v lepem spominu. Predvsem imamo v mislih tambour majorja £. Tecdraga Pitzmausa. ki jc prispel k nam iz Sombora in se v času štiriletnega bivanja med nami docela vživel v naše razmere. Njegovo naklonjenost in odločne pripadnost k vsemu, kar je narodnega, smo imeli priložnost videti neštetokrat. G. Pitzmaus je žel vselej, kadar je vodil godbo I. planinskega polka, toplo priznanje poslušalcev. Bil je odkrit, odločen pripadntk sokolske misli in kot tak se je točno zavedal, kje mu je mesto. Redno je prihajal k sokolskim prireditvam, pogumno se je štel za sokolskoga brata, še posebno in dejansko pa smo občutili njegovo sokolsiko srce, kadar je šlo za glasbeno pomoč. Ni silil v ospredje! Kljub termi pa smo ceniiH v njem moža v polnem pomenu besede, saj je Slovan (rodom Ceh!) od nog do glave. Vsa škofjeloška narodna javnost želi gospodu Pitznmu-su. ki odhaja v Bjelovar, obilo sreče! V trdni povezanosti s tamošnjim kapelnikom g. Grgičem, bivšim vodjo vojne muzike v škof j i Loki, mu bo gotovo delovanje se uspešnejše nego pri nas. Zlasti pa kličejo svojemu dobremu bratu iskreni sokolski »Zdravo!« v slovo Sokoli in Sokoliće, ki vzornega brata ne bodo pozabili! Od nas odhaja tudi prvi violinist g. Ljubomir MoisL, ki provzema mesto glasbenega učitelja na sodri v Vršeu- Tudi njemu bo ohranjen lep spornim. Prijazen in vljuden nam je sel na roko, kjer je le mogel. Vse najboljše želimo našemu dobremu prijatelju! — Če se ljudje ne razumejo. Od sile divji ples je zagodel te dni neki moški v Ko tečah. France in Katarina se nič kaj nc zurneta. Nesrečno naključje ah kaj pa jc naneslo, da sta se zagledala. Hitro sta bila skupaj. Prav za prav ne skupaj, saj jc Katarina zbežala v prvo hišo, ki jo je dosegla in zaklenila vrata za seboj, da bi bila varna, Franceta taka ovire ni mogla ustaviti. Vlomil je vrata, potem pa je preizkušal svoje moči nad Katro ter jo pretepel. Gospodinja je skozi vrata opazovala mett/. pa si ni upala poseči vmes, da ne bi bModra vila« je bila široko, iz belega kamna, v čisto maurskem slogu zgrajeno poslopje s krasnimi stebriči. okrašenimi s tenkimi modrimi črtami, od katerih je dobila svoje ime. Fenella je takoj spoznala, da mora biti Sidi Arudi ben Gamma premožen mož. Vstopila je v vilo in odvedli so jo v sobo, ki je bila čudna mešanica vzhoda in zapada. Parketna tla so bila pokrita s starimi perzijskimi preprogami pravljičnih barv. Na vratih so visele krasno vezane zavese in ozračje je bilo polno težkega vonja rož, stoječih v velikih modrih kitajskih vazah. Arudi ben Gamma, njegova žena in arabsko dekle Zora so vstali, da bi pozdravili svojega gosta. Vanda ji je stopila naproti. Na sebi je imela lahko obleko iz modrega sifona in dolgo ogrlico iz safi-rov, vdelanih v platino. Modra ptica v »Modri vili« je pomislila Fen-nla. In danes je ta ptica še bolj pariška kakor sicer. Vanda se je po svoji obleki povsem razlikovala od svojega moža in Zore. Arudi je nosil arabsko obleko, kajti čeprav se je v Franciji oblačil kot Evropec, je vedno odločno odklanjal prošnjo svoje žene, naj nosi evropsko obleko tudi doma v severni Afriki. Zora je bila pa zares razkošna v svojem kratkem vezanem telovniku, okrašenem v pasu z dragulji in v širokih svilenih hlačah, segajočih i' do golih slokih gležnjev. Vanda je pozdravila Fenello Gravevo skoraj z navdušenjem. Predstavila jo je svojemu možu in kmalu so vsi štirje srebali duhteč kitajski čaj iz modrih skodelic, tenkih tako kakor jajčna lupina. — Naša vila se imenuje > Modra« prav za prav je pa čisto bela, je dejala Vanda, — in zato si prizadevamo, da bi dobila to pobarvanost vsaj v podrobnostih Moj mož je praznoveren kakor vsi Arabci. A ena izmed vraž njegovega plemena je. da se izogne hudič vsemu, ker je modrega. — Razumem, je odgovorila Fenella. — modro barvo sem imela vedno rada, vedno 'se mi je zdelo, da ima modra barva svojo lastno dušo To je barva vsega, kar je čisto in mikavno. — nebc-sklona, morja, oči novorojenčkov m Madonine obleke. Opazila je. da se je Arudi ben Gamma resno nasmehnil in zadovoljno prikimal. Njegove črne, tajinstvene oči so se neprestano upirale v njo in Fenella je imela vtis, d. "*> na svetu samo malo stvari, ki bi jih te črne oči ne mogle prodreti. V njih je bila tista posebna orijentalska prodornost, — ničesar niso povedale — zato so pa znale prodreti v tujo tajno. Fenella ni spadala med tiste mlade ženske, ki jih lahko omami temna polt. Za to je bila preveč zdrava, r»reveč angleška in ostala je povsem hladna, tudi Vw p spoznala, da je ta Arabec s svojimi krasno zarezanimi potezami in očmi, v katerih ie žarel temen ogenj, gotovo najlepši mož. kar jih je kdaj videla. — Imam kniigo, je dejala Zora, ki je v nji opi- sana sila in moč raznih barv. V nji je rečeno, da noben morilec ne more ubiti ženske, ki ima na sebi roza obleko. — To bi bil dober nasvet za uled-nailska dekleta, je pripomnila Vanda. Mnoge med njimi bi to obvarovalo neprijetnega konca. — Kaj se to kdaj zgodi? je vprašala Fenella radovedno. Vanda je prikimala. — Da, toda samo po njihovi krivdi. Zakaj spravljajo vse cwoje prihranke v nakit, ki ga stalno nosijo? To je seveda prevelika skušnjava za siromašnejše domačine. Vsako leto imamo tu več umorov, in francoska policija ima potem polne roke dela. Će hoče v takem mestu, kjer je polno skrivnih brlogov, izslediti zločinca. Iz njenih besed in iz prizvoka njenega glasu je odmeval odpor, dokazujoč Fenelli, da Vanda ne ljubi Afrike. Arudi ben Gamma dotlej skoraj sploh še ni bil spregovoril. Zdaj je pa dejal: — Kako vam ugaja moja dežela, miss Graveva? — Očarala me je, je odgovorila počasi. Imam pa vtis, da ima ta dežela svojo posebno dušo in da te duše nikoli ne bom mogla razumeti. Resno je prikimal. Ta duša je že zelo stara. Nikoli se ne izpremeni. Arabcu naših dni je pa to samo prav neznaten uelec tistega, kar je v preteklosti in v večnosti, ki je pred njim. — Vsi Arabci zro neprestano v bodočnost, v ta zaželena nebesa, miss Graveva. To je nebo samo zanje, ne za nas, ženskam je tja dostop strogo prepovedan. Ne bodo pa tam sami, tam se bodo zabavali z dražestnimi nebeškimi huriskami. Ne, nas tja ne vzemo, pač pa vzemo tja svoje velblode. V njenem glasu skrito posmehovanje je neprijetno dimilo Fenello. Čutila je, da je Vanda kraj tega mirnega dostojanstvenega moža pri vsej svoji mikavnosti vsakdanja in površna. Nekje zunaj se je naenkrat začni Čuden, tarnajoč krik. Arudi je dvignil glavo in Zora se je za-smejala. — To bo že zopet ta stari berač, je kriknila Vanda srdito. — Zapodite ga takoj Zora, kaj res nikoli ne smem sprejeti gostov, ne da bi nas tu nadlegoval. Zora se je zopet zasmejala — Najbrž je prišel za miss Gravevo. Morda bi ga pa rada miss Graveva videla. Vanda se je obrnila k Fenelli, da bi ji to pojasnila. — To je odvraten star vsiljivec, ki prorokuje bodočnost. Zora in moj mož ga v tem še podpirata in zdaj se ga ne moremo odkrižati. Sedi vsako popoldne pred vrati našega vrta in preži, dali pride kdo k nam na obisk, potem pa izvablja od njega denar. — To je čuden mož miss Graveva, je prirx>mnila Zora. Ali bi hoteli, da dvigne zastor vaše bodočnosti? — Da, mislim, da bi utegnilo biti to dokaj zabavno, se je zasmejala Fenella. Rada si dajem čitati bodočnost z roke, toda doslej mi še noben vedeževalec ni prorokoval ničesar, kar bi bilo vsaj deloma resnično. — Stari Jusuf bo vam znal prorokovati resnico, je vzkliknila Zora vsa v ognju. — Oh, prosim, Vanda dovolite mi privesti ga sem. Vanda je slednjič privolila, čeprav nerada, in nejevoljna. Zora je odhitela iz sobe in zlati obročki na njeni vezani čepici so zacingljali na vsakem koraku. Arudi je vstal iz naslanjača, se vljudno opravičil, potem se je pa resno poslovil od Fenelle in tudi odšel. Urejuje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskarno" Fran Jeran II Za upravo in inseratni cM lista Oton Christof U Vsi v Ljubljani