Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Tnaerati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3, ve*ji inaarati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — > Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO Df UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knfljera attem Mor. S Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-26 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg št. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stsoasmaverjeva ulica 1. telefon št. 65; podružnica oprave: Kocenova uL 2, telefon št. 100 — JESENICE!: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani st_ 10.351 Povečana napetost na Daljnem vzhodu: Novi spopadi med Rusi in Japonci Sovražnosti na rusko-posegajo v borbe že nrski meji zavzemajo fim dalje večji obseg ter in letala SANGHAJ, 2. avgusta, d. Nevtralne vojaške in diplomatske opazovalce v tukajšnjih mednarodnih koncesijah so zelo vznemirile vesti, ki prihajajo s severa o spoli iih med japonskimi in ruskimi četami ob korejsko—mandžurski meji. Glavno most ne posvečajo več bojem na kitajskih frontah, ampak tem dogodkom, katerih nadaljnji razvoj mogel znatno izpre-menit: položaj na Daljnem vzhodu, v katerem 5e zdi Japonska vsaj za sedaj ne-omajen gospodar. Zato so mnogi tuji novinarji, zlasti pa zastopniki velikih novinskih agencij že odpotovali iz Sanghaja bodisi v Seul na Koreji bodisi v Vladivostok. Vesti o dogodkih na korejsko—mandžurski meji so dokaj skromne in si v marsičem nasprotujejo, dejstvo pa je, da ne gre več samo za spopade med posameznimi obmejnimi stražami, ker grme že topovi in uporabljajo v boju letala in tanke. Vsi znaki kažejo, da gre za organizirano vojaško akcijo in ne samo za malenkostna obmejna nesoglasja. Japonske vesti trdijo, da so japonsko-mandžurske čete pregnale Ruse z zasedenega ozemlja, kar pa na ruski strani zanikujejo. Protesti, ki jh z-ročata japonski poslanik v Moskvi in ruski v Tokiju, se zavračajo na obeh straneh kot neutemeljeni. Diplomatski »stiki« sicer obstojajo, kakor so ob pričetku sovražnosti med Japonsko in Kitajsko, na meji južno od Vladivostoka pa se bijejo japonske in ruske čete, in obstoja bojazen, da se bo vojna vihra na azijskem kontinentu še bolj razdivjala. Zato gledajo tukajšnji inozemski gospodarski krogi z veliko rkrbjo v bodočnost, tem bolj, ker so bili njihovi interesi že doslej močno oškodovani zaradi japonsko-kitaj^ke vojne. Včerajšnji boji TOKIO. 2. avgusta d. Napetost med Rusijo in Japonsko sta znatno povečala dva nova krvava spopada, ki sta se pripetila pri Cangkufengu in Saocoa pingu. Novi incident je nastal po japonskih uradnih trditvah včeraj zyjutraj, ko so posegla v boj tudi ruska letala, izmed katerih so jih Japonci pet sestrelili. Včeraj ob 5. zjutraj sta skušali ruska konjenica in pehota, močni 50 mož. napasti višine pri Saocoa-pingu. Napad se je pričel s streljanjem iz pušk, vendar pa so se morale ruske Čete umakniti. Uro kasneje je napadlo 1800 ruskih vojakov japonske postojanke pri Cangkufengu, kjer pa so bili prav tako odbiti. Kako resno presojajo položaj v japonskih političnih in vojaških krogih, dokazuje nepričakovan povratek šefa japonskega generalnega štab prinaca Kamina v Tokio, dasi je šele pred dnevi nastopil svoj nopust Včeraj je mikado sprejel min. predsednika Konoja, vojnega ministra Ita-gakija in princa Kamina, ki so mu poročali podrobno o položaju. V vladnih krogih so včeraj izjavljali, da je samo od vlade v Moskvi odvisno, ali se novi obmejni incidenti ne bodo razvili v večji spopad. Napad ruskih letal na čangkuf eng TOKIO, 2. avgusta, AA. Vojno ministrstvo je objavilo, da je včeraj med 12.30 in 14.30 bombardiralo Čangkufeng. 40 sovjetskih bombnikov. Japonski protiletalski topovi pa so sestrelili tri letala. Odbit japonski napad MOSKVA, 2. avgusta AA. Agencija Tass objavlja, da so Japonci zbrali celo divizijo okoli hribovja Zaozernaje, ki je na sovjetskem ozemlju. Dne 29. in 31. julija so japonske čete po topniškem obstreljevanju napadle naše postojanke pri Bijesomanoji. Zaradi hudega topniškega ognja se jim ruske čete niso mogle približati in so Japonci prodrli za nekaj km, ko pa so bile nase čete ojačene so jih zapodile nazaj. Število žrtev na obeh straneh je zelo veliko. Japonske izgube MOSKVA, 2. avgusta AA. Uradno objavljajo, da so Japonci v borbi na sovjetskem ozemlju v pretekli noči izgubili 400 vojakov, 5 topov, 13 strojnic in 157 pušk, na sovjetski strani pa je bilo 13 mrtvih in 55 ranjenih. Rusi so izgubili en top, en njihov letalec pa je bil ujet. Sovjetska vlada je naročila svojemu veleposlaniku v Tokiu, naj energično protestira in opozori japonsko vlado na vse morebitne posledice. Vzpostavitev statusa quo pri cangkufengu Tokio, 2. avg. d Zastopnik japonskega zunanjega, ministrstva je izjavil novinarjem, da je sedaj ponovno vzpostavljen status quo pri Cangfengu. Sovjetsfce oblasti ©o ocividno pogrešno razumele koncentracijo japonskih Čet, Id je bila Izvrstna pri tem mestu. Njen namen je bil samo v tem. da s« preprečijo manjši obmejni incindentl, M so se neprestano dogajali. Ker pa so bfle japonske čete napadene, je prtiHo na japonski strani do ▼ kaserih so bfle ponovno zavzete po Rusih osvojene postojanke. Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je poudaril, da je rusko topništvo brez vsake napovedi obstreljevalo korejsko mesto Kojo, ki je samo 4 km daleč od meje. Obstreljevanje je trajalo ve« ur ter se je nehalo šele v nedeljo zvečer. Nadalje je izjavil, da je japonski poslanik v Moskvi Sigemitu dobil nalog, naj ponovno prične pogajanja za vzpostavitev statusa quo, ki jih je rusk: komisar za zunanje zadeve Litvinov 20. julija odklonil. Glede na uspešno akcijo japonskih čet bi moral sedaj Litvinov po mnenja zastopnika japonskega zunanjega ministrstva izpre-meniti svoje dosedanje stališče. Kaj pravijo v Moskvi MOSKVA, 2. avg. AA. V Moskvi menijo, da so Japonci izzvali spopad pri Cangkufengu, ker so mislili, da bodo lahko dvignili svoj vojaški ugled na točki, ki bo z lahkoto padla v njihove roke, nenadni preobrat pa jim je hitro dokazal, kako so se zmotili. Sovjetski politični krogi poudarjajo, da je vlada v Moskvi mirna in da je japonske vojaške akcije ne bodo spravile iz ravnotežja. Bojevitost na ruski strani VARŠAVA, 2. avg. w. Veliko pozornost vzbuja stališče, ki ga je glede obmejnih incidentov na Vzhodu zavzel sovjetski tisk. Zelo obširno se bavi s tem »Krasnaja zvezda«, glasilo rdeče vojske, ki pravi med drugim, da bodo sovjetske čete udarile na vsa izzivanja s tako silo. da bodo sovražniki izginili z zemeljskega površja. Nič manj značilni nista izjavi v listih »Komsomolsk« in »Pravda«, ki objavljata poslanico ruskim žrtvam, češ, da bodo motali sovražniki Sovjetske unije za vsako prelito kapljo krvi plačati odkupnino v litrih. Francoski tisk priporoča PARIZ, 2. avg. Listi komentirajo incident na sov je tsk o _ mandž urstkj. meji in opozarjajo, da bi vojna na Dalnjnem vzhodu mogla roditi novo svetovno vojno. Vsi, ki jim je za mir, imajo dolžnost, da svetujejo Japonski in Rusiji zmernost in spravljivost, ker bi ta incident mogel ime- ti sicer usodne poshdice. Kitajski uradni krogi so vesti o tem sprejela z velikim zanimanjem, ker mislijo ,da bi mogla biti njegova prva posledica ta, da Japonska ne bo posalla novih čet na Kitajsko. Moč ruske vojske na Daljnem vzhodu Ženeva, 2. avgusta. »Tribune de Nation« razpravlja o ocinošajih med Japonsko in Sovjetsko unijo in o morebitnem izidu vojne, če bi izbruhnila med tema dvema državama. Ko na eni strani poudarja sedanje težkoče Japoncev na Kitajskem, navaja na drugi, da je ruska vojska na Daljnem vzhodu tako sestavljena, da bi mogla pričeti to vojno samo s svojimi sibirskimi rezervami. Ruska vojska šteje 250.000 mož, ki pa se morejo z lahkoto podvojiti ali po-trojiti s pomočjo sibirskih rezerv, ker živi danes v Sibiriji 15 do 20 milijonov ljudi, ne vštevši turkestanske republike. Letalstvo ruske vojske na Daljnem vzhodu je zelo močno ter more bombardirati japonska mesta, ki so oddaljena 800 km, kar pomeni tri ure poleta od Vladivostoka. Japonci v tem pogledu ne bi mogli odgovoriti z enaikimi ukrepi, ker v ruskem primorju ni večjih mest. Trdijo, da imajo Rusi v Petropavlovsku na Kamčatki 40 podmornic. Če je to res. bi Japonci zelo težko pošiljali preko morja ojačenja ter oskrbovali svoje čete na kontinentu, katerih položaj bi v tem primeru postal zelo težaven. Intervencija Sovjetske unije bi mogla popolnoma izpremeniti vojaški položaj na Daljnem vzhodu ter podaljšati vojno v brezkončnost, če bi ne izzvala kake druge intervencije v korist Japonske. Kakor hitro bi Rusija pričela vojno, bi za Japonsko obstojal samo en izhod, da zavzame odločno protikomunistično stališče ter skuša pritegniti tudi drage v borbo. Na Japonskem je samo en človek, general Ugaki, ki razume vse to, in ki želi. da bi se čim prej razčistili odnošaji s Kitajsko, preden bi nastal resen spor z Rusijo, vojni minister general Itagaki pa ni tega mnenja ter je pripravljen obračunati tako z Rusijo kakor s Kitajsko. Odmevi solunske pogodbe Podpis pogodbe o sodelovanju Balkanske zveze z Bolgarijo je izzval odobravanje v vseh prijateljskih državah SOFIJA, 2. avg. AA Min. predsednika Kjuseivanova, ki se je včeraj vrnil iz Soluna, so na železniški postaji pozdravili zastopnik kralja, vsi člani bolgarske vlade, poslaniki držav Balkanske zveze, sofijski župan in mnogi drugi odličniki. Mesto je bilo vse v zastavah, prebivalstvo pa je priredilo ministrskemu predsedniku navdušene ovacije. SOLUN, 2. avgusta. AA. Razen poslanikov držav Balkanske zveze sta dobila visoko bolgarsko odlikovanje tudi j u gosi o-venski generalni konzul v Solunu Dragan BožoviČ in podkonzul Milko AvakumoviČ. ATENE, 2. avg. AA. Tukajšnji listi posvečajo cele strani podpisu sporazuma v Solunu. Posebno povdarjajo, da postajajo narodi Balkanskega polotoka počasi prosti notranjih strasti, na zunaj pa si pridobivajo vedno večji ugled. Balkanski narodi delajo na to, da odstranijo vse vzroke, ki so ustvarjali v preteklosti nesoglasja, in da se čim bolj zbližajo. Listi izrekajo hvaležnost Kjuseivanovu, kot modremu državniku, ki je v svoji diplomatski karijeri spoznal prave potrebe balkanskih narodov. Grki in Bolgari morejo drug drugemu toplo in lojalno seči v roko. Vsi balkanski narodi bodo uživali bogate sadove dogodka, ki se popolnoma upravičeno sme imenovati zgodovinski. Solunski dopisniki atenskih listov opisujejo na dolgo tudi izredno prisrčen in topli sprejem, ki je bil prirejen predsedniku grške vlade Metaxasu ob priliki njegovega prihoda v Solun. Ogromna množica ljudstva ga je navdušeno pozdravljala, mestni župan, predsednik industrijske in trgovske zbornice, predsednik delavske zbornice in drugi pa so mu v svojih govorih čestitali, ker je tako hitro zadušil vstajo na Kreti, ter izražali globoko in neomajno zvestobo narodu m kralju. Prav tako so izrazili svojo veliko zadovoljstvo nad zgodovinskim dogodkom, ki se je odigral tga dne v Solunu. BUKAREŠTA, 2. avg- AA, Listi objavljajo obširne komentarje o sklenitvi solunskega sporazuma, v katerih manifestirajo svoje veliko zadovoljstvo. Tako piše Ust »Semnanul«, da je sklenitev sporazuma med državami Balkanske zveze in Bolgarijo tudi v interesu Rumunije. Pogajanja med državami Balkanske zveze in Bolgarijo so trajala že dalje Časa, potekala pa so v ozračju popotnega medsebojnega razumevanja. Bolgarija je ob tej prfmVi uvidela, da zum neomajno organizacijo v službi miru in je sprejela ponujeno roko. Na ta način je prišlo do sklenitve solunskega sporazuma, s katerim priznava Bolgarija balkanski sporazum in njegovo današnjo politiko ter gospodarsko strukturo. Časopis »Vitorul«, glasilo ministra Tata-resca, pravi med drugim: Bolgarija je v zadnjem času uvidela, da ni nobene zapreke več za aktivno sodelovanje v balkanski politiki, ter je zato prenehala z dosedanjo politiko osamljenosti. Sedaj je dobila nazaj vojaško enakopravnost in pristopa k bloku balkanskih držav kot njegov enakopraven član. Za Rumunijo je ta sporazum velikega pomena, ker je z njim likvidirana preteklost, v kateri je bilo vse polno nesoglasij. Zato želimo iz vsega srca, da ae romunsko-bolgajrski odnožaji v sfeorajSnji bodočnosti konsolidira jo, postanejo Srn tesnejši in da se preteklost izroči pozabljen ju. BERLIN, 2 .avg. AA. »Deutsche dtpio-matisehe Korespondenz« pozdravlja sotonski sporazum in pravi: Sele odstranitev vojaških omejitev je uvedla politiko mtm in dobrih odnosa jev med sosedi. Tudi droge balkanske države, s katerimi je Nemčija v dobrih odnošajih, se lahko vesele tega sporazuma. LONDON, 2. a»g—U. AA. Sporazum med Bolgarijo m državami Balkanske zveze je zbudil v londonskem tisku veRko pozornost. Komentarji tiska so sicer kratki, zato pa naslovi tem bolj poudarjajo veMk! pomen tega dogodka. Londonski diplomatski krogi so ugodno spre jen* vesti o podpisu sporazuma v Solunu, ter poudarjajo, da je to prava metoda za izvajanje čl. 19. pakta društva narodov. Ta zgled naj pouči druge države, kaj se lahko doseže na miroljuben način. De: LONDON, 2. avg. h. »Deirv Tefegnpb« poroča, da je r*>lrfussova vdova prispela z otrokoma v London. Dotfrussova je 11. marca, tik pred dnevom, ko so nemške čete prekoračile avsUljako mejo, pobegnila iz francoskega poslaništva na Dunaju v Bratislavo. V London je prifia z obema otrokoma, 101 etno Evo in Tletnim Rudijem, ' najbrže po posredovanja bi v Sega avstrijskega poslanika v Londonu. Franken-steina, ki je bO dober prUatetl Mursko polje v nevarnosti Strahovito pustošenje Mure v maju — Mura si utira novo strugo, kar utegne imeti nedogledne posledice Ljutomer, 1. avgusta Dne 23. maja je presenetila muropolj-ske posestnike grozeča vest, da se je okrog Graza utrgal oblak, da Mura narašča z veliko naglico, da se vali ogromna množina vode proti Murskemu polju, da uničuje in raznaša vse, kar se ji stavi v bran. Klici na pomoč so bili čedalje obupnejši, ljudje so hiteli reševat živino, hleve, hišo. nazadnje je bilo v nevarnosti tudi njihovo lastno življenje. Na pomoč jim je prihitela vojaška oblast, ki pa je bila preslaba proti takemu ogromnemu sovražniku. Kmetje iz ljutomerske okolice so si pomagali sami v kolikor se je pomagati dalo. Hiteli so na obrežje Mure z lopatami in motikami, tri dni in tn noči so gradili jez. ki ga je bilo treba stalno zametavati s plastmi zemlje in nadzirati, ker je Mura sproti odnašala in rušila vse, kar je dosegla. Niže Mote so zgradili poldrugi meter visok in sto metrov dolg jez, ki je branil, da se ni razlila voda v oni množini kakor bi se sicer. Pustošila in divjala je zato samo proti Prckmurju. Ljudstvo onstran Mure zre z obupom v bodočnost; ne moli, ne kolne več, samo beži, beži z doma v tujino. Novi transporti vlakov odvažajo delavce v Francijo in Nemčijo in to ne samo krepke fante in dekleta. Z doma odhajajo šoli odrasli otroci, mlade matere in očetje, ki puščajo doma le otroke in onemogle starce. In samo čudimo se vprašanju naivneža, ki toži za našo mladino, ko zapušča dom in gre prodajat zdravje tujcu. Prodajat gre moči, saj tujec rad kupuje — doma jih še prodati ne more. Kdo bi se čudil? Pomoči ni, vsi klici po njej so kakor glas vpijočega v puščavi. S tem pa, da je povodenj ponehala, ni nevarnost odstranjena. Mura si utira novo strugo in to ne samo ene, ponekod se razdeli v dva, celo v tri rokave, k: vsak /-ase ruši in uničuje Sredi struge sc kupici peščenim otokom podobna plast. Močnejši rokavi se ponekod globoko zajedajo v Mursko polje in trgajo debele plasti plodne, rodovitne prsti. V kratkem času so izginili travniki in njive s pridelki vred v vodo. In vedno znova se vale v besneče valove skladi dragocene prsti, kakršno ima malo-kateri del slovenske zemlje. Med Moto in Razkrižjcm bo v kratkem izpodjedla tudi banovinsko cesto. Kmetje prosijo pomoči pri oblasteh, župani zrmgujcjo z rameni in se izgovarjajo. Regulacija Mure je nujno potrebna. Skoda, ki jo napravlja t vsakoletnimi pomladnimi in jesenskimi poplavami. gTC v težke milijone. Ker si Mura po zadnji poplavi tako samovoljno utira novo strugo, je v nevarnosti na stotine ha najrodovitnejše zemlje. Kmetje niti zemljišča, ogroženega po Muri, zavarovati ne morejo, ker nobena zavarovalna ustanova ne bo hotela nuditi zavarovalnih pogojev. Zavarovani travnik ali pa njivo bo Mura prej odnesla, predno bo plačal kmet prvi obrok zavarovalnine. Ljudstvo od Gornje Radgone vzdolž ob Muri prosi in upa, da riu bo vlada priskočila na pomoč in to čim prei. Kaj pomaga še toliko strokovnjakov bs>i«ske uprave, ki pridejo na mesto ocenjevat škodo in ugo-tove nevarnost pustošenja, ko pa potem vse umolkne. Ljudje so naveličani obljub in upravičeno zahtevajo pomoči. K. L. Razbojnik Ivan crepiitko ustreljen Pripravljal se je na vlom v Mariborsko kočo, pa so ga davi orožniki zasačili in ustrelili, ker se jim je z orožjem v roki uprl Maribor, 2. avgusta Pri Sv. Bolfenku na Pohorju je bil davi okrog pol 3 zjutraj ustreljen znani, nevarni razbojnik Ivan Črepinko. ki so ga dolgo zasledovali in ki je pred tedni pobegnil z deka kot kaznenec tukajšnje moške kaznilnice, kjer je presedeval daljšo zaporno kazen. Cretpinko se je baš pripravljal na vlom v Mariborsko kočo. Že je prišel do ledenice, kjer se je najbrž hotel založiti z mesom m I *r m a ae m ______. Ocrvidno aaa ■adatfe nevarnost in izginila v temno nor. Nanmutu teta dweh so se pa m teme aaasaVaal pnianriK oraniki Id presenečenem« Čfeepankai je aadoneio na oho pwvelje mam Čreptoko se je pa hipoma znašel v nevarnem položaja in ie je potegml vojaško lejaaaMaji katibr* 7.35 mm ter zaoed streljati a« orožttSko pafcraljo od Sr. Boflfeuka. K Mfi so afcrell ajgW— efli Tudi onoamld so ateatjafi m kapiar Rečevtr Je zadal qb-hcajsa\a b prvvm strelom, dn se je Oeajadajj mrtev agrvdsl. Kaogia je prodrla jAdsm« rebra at levi strani in izstopila na desnri. Ko en mrtveca preiskali, so nafti pri njem vojaško izkaznico m delavsko knjižico na ime Peter Pisugarioer iz SSovenjgradca- Utoneš pride komisija, da ugotovi stan. Ivan Črepintao je bil eden ______ ših kriminemih tipov zadnjega časa, 2e v mlidm lesih |e vedno kradel in ter je »affciat prišel je br 1 iz Rati»ai* pri \ iat V ta* ae je stvo na Dra\'*ikeni in Ptujskem polju strahovala Pintarič—Kodrova tolpa, je Cr^pin-ko, ki je istočasno pok^vjnM z zloglasnim Babioem, omaniziral na Pohorju svojo vlomilsko tolpo, ki ie kra«ila in grahovaln prebivalstvo Frania. Slovensko Bistricu in bližnjega Pohorja. Poleg drugih vlomov je imel Crep'n'i vlom v Pohor-ki dom. kjer je shrambo f>onolnonia oploafl, da gostom ni prav nič ostalo in odmw| ie tudi sodček piva. Pohorsko prebivalstvo se'je zdaj £loV->ko odidatonrilo, saj je bil to res pravi strahvaleč Pohorja tako, da je bilo orožni^ko po-vdjs^.vo primorano ustanoviti na Pohor u kar oVe novi postaji in sicer pri JsnMrlm-m ter pri Sv. Bolfenku, kar se je izkazalo za pametno in nujno potrebno. Zanimivo je, da orožniki, ki so ČViiojor-cA, in so šele nedavno prišli v na^e kraje, ■vedeli, da imajo pred se boi Crepinka f» fcadi nieo spoznali. Sele neka Pliber-je spoznala v njem zloglasnega raz-ztasti zaradi te#a. ker mu dva zoba. Zločinska roka požiga Ljubljana, 2. avgusta ▼ eoboto okrog- 21. je začel v Tacnu goreti kozolec posestnika Bitenca, kakor 09 nefie podooTLa6e pri hiši. Kozolec je bil popoteoma napolnjen *, prav kar požeto pdenaco. ki jo je bilo 14 štantov. vps leto-SrjJI pridelek. Seveda je bil hipoma ve« tooaolec v plamenih, saj je začelo gor ti hkrati na obeh kraj-ih, ogenj >?e je pa tudi razširil na kozolec «<«eda Potokarja. ki je k sreči prejšnji dan kozolec izpraznil, da je bilo v njem le dva štanta rži. Gorelo je z velikim in mogoo-nim plamenom, da ae je videlo daleč naokrog in so mnogi rmsltrl, da gori ves Tacen. Ogenj je zanetila zločinska roka. Po tokar, kl je bil slučajno v bližini, je namreč takoj po izbruhu požara opazil nekega, moškega, ki je naglo tek ti od kozolca prozi Šmarni gori. PoŽigaJca je zasledoval, vendar je ta izginil v temnem gozdu. Vse JbaaB, da je zadnje čase na delu zlob n pofitgatec, saj neprestano gori v ljubljanski ofcaofici po šupah, kozolcih in skednjih, med mesecem dni so tudi v Trto jah d lav. ca opasali nekega požagalca, ko je bežal izpod gorečega, koaoftca. Borzna poročila Beograd 10. Park 21.46®, S** York 436\97.\ 7*76, Milam 22.96, AnwUr dve vrsti prednosti- Predvsem se je lahko premotrilo praktično izvajanja veljavnega voznega. seda v cefi poletni sezoni preko dobe pet do sest mesecev, na drugi strani pa %> se lahko po končani, tujsko prometni s< aoni zbrali vat potrebni podatki o nedostatkih, ki so jih ugotu-viia tujsko prometna društva in druge zainteresirane organizacije. Okolnost, da se vrši voznorediia konferenca sredi tujsko prometne sezone, nam onemogoča, da hd imeli pregled v tolikem obsegu, kakor bo to dosegljivo v poznejših mesecih. Zato nam je čast priporočiti železniški direkciji, da blagovoli prihodnja leta sklicati voznoredco konferenco šele v drugi polovici meseca septembra. H. Da bi mogli uspešno razpravljati o konkretnih predlogih za izpopolni te v voznega reda, je treba predhodno podati nekoliko splošnih ugotovitev in resiti nekoliko vprašanj, ki so predpogoj za uspešno izvedbo želj in predlogov za izpopolnitev voznega reda. Ta vprašanja bi bila v kratkem sledeča: I. Ali in v kakšnem obsegu bodo dela na izboljšanju gornjega ustroja prog, ki so trenutno v toku, omogočila, da Se trajanje vožnje potniškim in brzovlakom bistveno skrajša? 2. Kakšne investicije se nameravajo izvršiti, da se kapaciteta preobremenjenih prog- predvsem gorenjske in zasavske poveča in s tem eliminirajo zakasnitve, ki jih povzroča sedanji razpored križanj na enotirnih progah? 3. Kaj namerava železniška uprava ukreniti v dogovoru s sosednimi in inozemskimi direkcijami, da se bodočemu voznemu redu proži sigurnost, da se ne bodo dnevno pojavljale pol- in celourne 2akasnitve prilUjučnih vlakov, ki spravljajo cel vozni red v nesigurnost? 4. Ali se končno že namerava izvesti motorizaMja prometa na področju ljubljanske direkcije, ki je že davno, četudi dimo ruvedena na področju drugih direkcij v kraljevini? Le ako se glede gornjih vprašanj kani storiti kak korak napredka, bo mogoče uspešno uveljaviti želje potujočega občinstva in poslovnega sveta, ki se pojavljajo — sicer vidimo le malo izgledov, da bi se v izdatnejšem obsegu moglo spremeniti sedanje stanje prometa, ki že da-leč ni na višini moderne prometne tehnike in samoumevno tudi ne zadovoljuje občinstva. Zbornica mora pri tem izrecno poudariti, da na tej ugotovitvi ni nikakor krivo železniško osobje, ki pod izredno težkimi prilikami in slabo materijalno honorirano vrši svojo službo vzorno, vestno in požrtvovalno, ludi moramo podčrtati, da zahteve, ki so izražene v zgoraj stavljenih vprašanji, niso nove, marveč se ponavljajo že celo vrsto let in so gospodarski krogi z opravičenostjo lanko pričakovali, da. se bo v okviru miHjardnih investicij, ki so v toku, našlo tudi razmeroma stoMnne kredite za neodložljive potrebe železniškega omrežja na področju ljubljanske direkcije, ki je v svojem razvoju zaostalo in se v marsičem ne da več primerjati s stanjem in tehnično ureditvijo sosednih inozemskih železniških prog". Vsako odlašanje izvedbe te prilagoditve pomeni za dravsko banovino stvarno škodo in nazadovanje in se zato zbornica ne more zadovoljiti z delnim krpanjem, polovičarskimi krediti, v okviru katerih napredek ni mogoč. Te zadnje činjenice ne morejo dovolj močno poudariti kakor tudi ne preboleti dejstva, da ljubljanska železniška direkcija in njene potrebe pri razdelitvi investicijskih kreditov niso bile primerno vpostevane ln zadovoljene. Smatramo, da je nujno potrebno, da se železniška uprava z vsem poudarkom m z enotnim nastopom zavzame za to, da se na progi Ljubljana—Jesenice in Zidani most—Zagreb pristopi brez odlašanja iz-gradbi drugega voznega tira, ker le taka rešitev more nuditi trajno odpomoč vsem neprilikam in oviram, s katerimi se mora danes železniška uprava boriti. Zato mislimo, da nam ni potrebno še posebej in ponovno utemeljevati in dokazovati, da na teh progah, ki imajo poleg zelo intenzivnega lokalnega prometa in velikega števila tovornih vlakov še gost direktni mednarodni promet, ni mogoče drugače vzdržati reda in je od leta de leta poležaj vse težji. Tudi Maribor, ki je postal tekom zadnjih osem let veliko središče tekstilne industrije, z upravičenostjo poudarja svojo zapostavljenost, ker je pri brzovlakovih zvezah odvisen od tržaške in dunajske železniške direkcij , nima poleg; tega. niti enega pospešenega potniškega vlaka, marveč samo običajne z zastarelimi garniturami, pri katerih traja vožnja na raa-daljo 160 km nad 4 ure. Troog^lne kombinacije zvez mod Ljubljano, Zagrebom in Mariborom, ki jih tru transigentno zastopa pri sestavi voznega reda železniška uprava, se ne dajo tehnično izpeljati, ne da bd ena ali druga stran zie morala čakati po pol ure đo ceie ure na zvezo. To je tudi pojmljivo, če pomislimo, da znaša razdalja Ljubljana-—Zidani most 64 km, Maribor—Zidanj most 92 km, Zagreb—Zidani most 78 km in je tako vskladenje koincidenc vlakovih zvez v Zidanem mostu tehnično neizvedljivo. Tudi je nemogoče, da se vsi potniški vlaki med Ljubljano in Mariborom zadržujejo na 26 vmesnih postajah, ker to že samoposebi pomen ja pri enominutnem postanku vštevši zmanjšanje brzin dobrih 78 minut izgube pri trajanju vožnje. Vidi se torej, da je problem struktualnih iz-prememb in inln iljasaiij t voznem redu na področju ljubljanatea žešssoalke direkcije mnogo gtobdi kakor izgleda m je v sedanjem sestavn treba jemati pri Oufcjflitil trase vsakega ^au i iaa a. lego vlakov med LJobljaBO m kjer vem jutranji laak te ob 2-50 iz Maribora proti Ljubljani, kamor prispe ob &8t kar Je laakaamr prezgodaj. Drugi pa odhaja ob 13.43 in prispe v Ljubljano ob 16.45, ko v poslovnem oziru ni mogoče T uradnih zavodili ničesar veo opraviti. Izraža se želja, naj bi med 6. tu 7. uro zjutraj vozil proti Ljubljani pospešeni vlak aH braoviak, ki bi prispel okrog 9. ure v Ljubljano. Marihna**«! opozarjajo upravičeno tudi na neugodnost brzovlakov za povratek in smatrajo, da bi bilo podaljšanje beograjskega brzovtaka, ki odhaja ob 20. uri tz Ljubljane, do Maribora v interesu tujskega prometa, ker ponaenf sedanja vožnja s potniškimi vlaki, ki traja skupno ■ povratkom 9 ur, preveliko tagu-bo gnan Opozarjajo isto tako na neugodnosti železniške zveze med Mariborom in Rogaško Slatino, ki je zjutraj in ave&er zelo slaba. Zjutraj je treba čakati v Gro-betnem na vlak v Rog. Slatino od 6.27 do 8.03 (pripomnimo, da je ta vlak za celodnevni poset imenovanega kopališča najugodnejši); pri povratku pa traja zopet čakanje od 19.04 do 21. ure na Grobelnem Zjutraj in zvečer je torej čakanja skirpno skoro 4 ure in to na tej mali postaji, kjer so kolodvorske naprave še zelo nezadostne. Splošno velja pripomba, da se je a pri-klopitvijo avstrijske republike Nemčiji priključni promet zaradi pretiranih stro gih pregledov na obmejnih postajah zelo poslabšal. Vsled tega izgubljajo vlaki preko Zagreba nadaljnje zveze, kar vzbuja zopet mnogo kritike in nevolje. Bik) bi potrebno, da se to vprašanje temeljito raz pravi in v primeri da vztrajajo Nemci na nadaljevanju teh preiskav in pregledov, določi odhod teh brzovlakov z Dunaja in Mtinchena primerno pop reje, da bi pravočasno lahko prispevali na nase obmejne postaje. Glede priključnega prometa moramo opozoriti, da bi kazalo pri prihodnji mednarodni brzovlakovi konferenci delovati na to, da se priključki preko Trsta v smeri proti Veneciji, Milanu, Parizu, Rimu in Venti-migli izboljšajo. Sedaj je potnik primoran izgubljati pri večini vlakov v Trstu po eno do več ur ali pa nadaljevati vožnjo z navadnim potniškim vlakom, ki se ustavlja na vseh postajah. Ostali lokalni predlogi se tičejo postankov brzovlakov v postajah Laško, Krško in škof ja Loka. Interesenti iz Krškega ugotavljajo, da ima po sedaj veljavnem voznem redu postanek na železniški postaji Videm-Krško v smeri proti LJubljana—Maribor osem vlakov in v smeri proti Zagrebu devet vlakov dnevno. Izmed teh ima postanek v smeri Ljubljana—Maribor samo brzovlak št. 2 in v smeri Zagreb št. 1 In brzovlak št. 3, kar v nobenem oziru ne ustreza gospodarskim, tujskoprom etnim in inozemsko prometnim zahtevam okraja. 2e več let se ponavlja prošnja, da bi imeli vsaj trije brzovlaki na železniški postaji Videm-Krško in to v obeh gori navedenih smereh enorninutni postanek, kakor je to bilo predviđeno v voznem redu za leto 1936/37. kar bi ustrezalo navedenim zahtevam našega okraja, ker je Krško proglašeno za letoviški kraj. Konkretno predlagajo, da bi imeli na postaji Videm-Krško poleg sedanjih brzovlakov enorninutni postanek v smeri Ljubljana—Maribor še brzovlak št. 6 in brzovlak it. 4. Interesenti iz škofje Loke in okolice izražajo željo, da bi se brzi vlak št. 5, kateri* prispe v Ljubljano ob 19.42, ustavljal tudi v fikof Ji Loki. Potnikom bi bila na ta način omogočena direktna zveza flkof ja Loka— Ljubljana—Zagreb—Beograd. Oreanizaciie iz Laškega opozarjajo, da brzovlak št. 502, ki vozi ob 1.32 uri mimo postaje Laško in nima postanka v Laškem, dočim ima postanek v sosednih Rimskih toplicah. V Rimskih toplicah traja tujako-promet-na sezija samo v poletju skozi tri mesece, dočim je Radio-thermalno kopališče Laško odprto skozi celo leto in tudi od tujcev obiskano. Zaradi tega bi bilo potrebno, da bi imel brzovlak It. 502 tudi v Laškem skozi celo leto vsaj Vi minutni postanek. Tudi interesenti i z Radovljice izražajo željo, naj bi Imel poleg sezonskega tudi redni celoletni brzovlak st. 5 in 6 v Radovljici enorninutni postanek. Smatramo, da je ta predlog utemeljen, ker se je novovpeljani postanek sezonskem brzovlaka izkazal kot umesten in prepotreben, ker ima Radovljica preko celega lata dokaj intenziven turistični promet. Končno se ponavlja želja, da bi se priključek na brzovlak Wlen—Graz It. B 242 in 241, ki je vzpostavljen sedaj samo za dobo poletne sezone, uveliavil za celoletno dobo. Sezonska trasa zelo konvenira za potovanje ne aamo v Zagreb in na Primorje, marveč tudi proti Beogradu. V primeru, da se ne bi mogle izpeljati v celoti dve br-zovlakove trase, se pa predlaga, naj bi se vzpostavila zveza med omenjenim brzovlakom do Oraza preko Maribora vsat do Zidanega mosta na normalen brzovlak Ljubljana—Beograd. POTNIŠKI VLAKI Gospodarski krogi lz Celja izražajo željo, da bi sedanji sezijski vlak, Id odhaja iz Celja ob 7.25, vozu ne samo v poletnem času. marveč tudi ▼ zimski dobi. torej celo leto: istotako vlak, ki odhaja iz Celja ob 12.45. ker predstavljata ugodno zvezo proti Roratcu. Nadaljna želja je, da bi sedanji potniški vlak. ki odhaja ob 4.53 proti Zidanemu mostu in LJubljani, ostal tudi v zimskem Času v veljavi to pa radi tega, da bi ljudje, ki imajo v raznih uradih m radi nakupa nujnih stvari v Ljubllani opravka, isvriili pravočasno tvoja posle. Končno ženio, da bi vlak. ki vozi iz Celja proti Ljubljani ob 6.46, v Zidanem mostu ne imel tako dolgega postanka kakor sedaj, bo tam stoji skoro cele uro, take da potniki dospejo v Ljubljano običajno šele poseban, če as ima opraviti v raznih uradih. mrrrrisati iz Masttnjabe am Mežiške doline predlagajo naslednja: _ Dosedanja mešana vlaka at. 9133 m 9135 aaj izostaneta ter naj mesto njih vozi potniški viak ob 1230 uri bi Dravograda teko, da ima v Velenju zvezo na vlak št. 9117 in v Celju zvezo na potniški vlak proti Ljubljani ter bral vlak proti Zagrebu. Dosedanji mešani vlak št. 9133 naj v bodoče rosi kot čisti tovorni vlak, ker s svojo prepočasno vožnjo nikabor ne ustreza željam tujskega prometa. Večkrat se dogode slučaji, da ta mešani viak št 9133 vsled prevelikega tovora hrta veliko zamudo, tako, da v Velenju nima zveze na vlak št 0117. Nujno želijo popoldansko zvezo iz Celja, kakor tudi prebivalci Mlslinjske doline popoldansko zvezo s Slovenjgradcem in Slo-venjgradčani popoldansko zvezo z Mariborom odnosno Preval jami. Radi tega naj vozi dosedanji direktni vlak št. 618 Zagreb—Velenje naprej proti Dravogradu tako, da dobi v Dravogradu potniški vlak proti Mariboru odnosno Preval jam. Omenjeni vlak bi selo dobro služil letoviačarjem in zimskim športnikom iz Zagreba, kakor tudi drugim radi prtljage, ker bi ta vlak bil potem direktni vlak Zagreb—Dravograd—Me ža. Zelo priporočljivo bi bilo, da bi vlak št. 9014 odhajal iz Maribora vsaj pol ure kasneje tako, da bi tudi vlak št. 9119 odhajal iz Dravograda šele ob 16.15 uri. S tem bi bHo omogočeno potnikom, kateri bi prihajali po opravkih z vlakom St. 618 v Slovenj Gradec, da se takoj zopet vrnejo z vlakom št. 9119 nazaj. Vsa Mislinjska, Dravska in Mežiška dolina je vsled preostrih deviznih odredb Nem čaje navezana odslej le na letoviščarje oziroma zimske športnike iz Zagreba odnosno južnih krajev nase države, vsled tega si bodo tujce-letoviščarje in zimske športnike lahko pridobili le z dobrimi železniškimi zvezami Kranj predlaga, naj bi turistični vlak št. 928 z odhodom iz Ljubljane ob 5.08 vozil 1 uro preje in imel zvezo na prvi jutranji vlak, ki odhaja z Jesenic proti Bohinju ob 5.40 in tako omogočil turistom enodnevni poset visokih planin v Bohinjskem kotu. izletniki, ki pa hočejo na krajše ture, imajo itak še turistični vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.56 odnosno redni vlak, ki vozi iz Ljubljane ob 7.12. Po sedanjem voznem redu pa je izletnikom ob nedeljah otežkočen obisk daljših in višje ležečih tur, odnosno so prisiljeni iste podvzeti v največji vročini. Na Jesenicah se pojavlja vprašanje delavskih vlakov, ki je bilo letos za poletno sezono zadovoljivo rešeno v smeri proti Pod nartu, tudi na ostalih progah. Od delavstva, ki je zaposleno pri železarnah in katerega število dosega 300, stanuje velik del izven občin Jesenice in Koroška Bela. število onih, ki se vozijo na delo iz drugih občin, cenimo na okrog 1000. Za ta del našega delavstva je podan močan interes, da se vozni red uredi tako, da bi ustrezal njmovim praktičnim potrebam. Posade se menjavajo v naših obratih ob Koristna in potrebna ustanova Maribor, 2. avgusta. Na sestanku rasnih kmetijskih organizacij so sklenili ustanoviti v Mariboru sadjarsko in informacijsko pisarno Kmetijske zbornice v M ara boni. Pisarna bo zbirala potoni okrajnih odborov v vseh sadjarskih okoliših podatke: Koliiko sad|ja in kakšne vrste je natrgalo v kakšnem okraju, ter po ksMni ceni je to sadje na razpolago sadnim trgovcem. Pisama v Mariboru bo na podlaci teh ponudb poiskala najboljše sadne kunce. Dalje bo sadjarska in informacijska, pisarna Kmetijske zbornice v Mariboru obveščala dnevno vse okrajne odbore o povprečnih cenah za sadje v vseh sadnih okoliših. Obenem pa bo sporočala vsem okrajnim odborom tendenco na sadnem tr-tfu. Tako to pisarna pomagala najti za posestnike solidne in najboljše kupce za sadje in tako pomagala izključiti nesolidno sadno trgovino, posestnike pa vedno sproti obveščala o trenutnem položaju sadne kupčije. Okrajni odbori, ki so v rokah dobrih in izkušenih sadjarjev, pa bodo dajali informacije vedno le o sadju, ki odgovarja strogim predpisom kontrole sadja za izvoz. Taiko se bo vsa sadna trgovina postavila na solidne noge in ne bodo se več ponavljale razne reklamacije pri našem sadju na inozemskem trgu. Tako si bo naše sadje zopet priborik> sloves Ln svoje dobro ime. Sadni izvozniki! Obračate se v interesu sadne trgovine in vseh sadjarev na sadno in informacijsko pisarno Kmetijske zbornice v Mariboru, Vrbanova ulica 33, tel 24—65. Brzojavni skrajšani naslov >Sadje-pisar — Maribor«. Vse delovanje pisarne v Mariboru temelji le na tem, kako Srn borj dvigniti sloves našega sadja, obenem pa Ščititi sadjarje pred nesolidno sadno trgovino. Prav tako pa naj se obračajo potom okrajnih zaupnikov posestniki — sadjarji sami, ker bo sadjarska informacijska pisarna v Mariboru poiskala vedno le najboljše sadne kupce. Še eno mezdno gibanje Ljubljana, ž. a Največja kamnolomniška podjetja v Sloveniji obratujejo na Pohorju Pri dveh podjetjih, ing. Lenarčiču in A. Besu je zaposlenih v pohorskih kamnolomih 280 delavcev. Kakor večina stavbnih delavcev so se tudi karnr»lomniški delavci začeli lani oglašati z zahtevo po zvišanja plač, posebno, ko je draginja neprestano naraščala. Stavbno delavstvo v Sloveniji ima enotno kolektivno pogodbo, Id pa ne obsega kamnolomniSke*a delavstva. Karano-lomninko delavstvo je zato zahtevalo že lani jaseni sklenitev posebne kolektivne pogodbe. Delavska organizacija je poslala podjetjema delavske predloge po ureditvi delovnih pogojev. Podjetji sta pe delavske predloge zavrnili, Ugovarjali sta se, da ne moreta ostreči delavskim zahtevam, ker C. ob 14. in ob 22. ari; vozni red za vlake, ki prihajajo v postev za dovoz in odvoz prizadetih delavcev na postaji Jesenice in Slov. Javornik, bi ustrezal najbolje tedaj, če bi ^4f»—« vlaki prihajali na Imenovani postaji kakih ls minus pred S, 14. ta tz. aro in če bi oanmjnB kakih 15 minut po save-Zato predlagamo sledeče spremembe: 1) Vlak it 640 na progi Jesenice—Bistrica—Bob. jezero naj bi odhajal z Jesenic kakih 16 znašat po 6. vrl. Zdaj odhaja ob 5.40; kar je prezgoden, ja sedaj redno prazen tal nima praktične vrednosti. Oa bi odhajal, kakor predlagamo, bi ga inogtt uporabljati oni delavci, ki končajo delo ob 6. url zjutraj in stanujejo ob bohinjski progi; sedaj nimajo nobene zveze za povratek z denu 2) Na progi Jesenice Bistrica Bob. jezero naj bi vorfl tudi zvečer po 22. uri primeren viak. Delavci, stanujbčl ob bohtejski progi, nimajo sedaj nobenega večernega vlaka za povratek z dela. Pred par dnevi je bila vložena na direkcijo državnih železnic s strani vseh občin bohinjskega kota prošnja za uvedbo takega vlaka. Prošnjo je podpisalo nad 150 interesentov. Ta smer je tembolj navezana na železniške zveze, ker tu ni potov za avtobusne zveze, s katerimi si prizadeti vsaj deloma lahko pomagajo v drugih smereh. 3) Vlak št 915 naj bi pri vozil na Jesenice ob 13.45; sedaj prihaja ob 13.50. torej le 10 minut pred nastopom posade z delovnim časom od 14. do 22. ure in delavci, ki prihajajo s tem vlakom, tečejo s kolodvora v tovarno, da ne bi prišli prepozno. Tem dirkam se tujci smejejo. Z dolenjskih prog se nam dostavljajo lz Novega mesta sledeče želje: Vlak St. 9214, ki odhaja sedaj iz Novega mesta ob 6.41, naj bi po možnosti odhajal Že ob pol 6. do 6., tako, da bi dospel v Ljubljano okrog 8. ure .Vlak št. 9213, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.48, pa naj bi, v kolikor to dopuščajo zveze z Gorenjske in Notranjske ter štajerske odhajal nekoliko preje. Istotako želijo Novomeščani, naj bd ae vlak št. 9215 pomaknil z odhodom bolj proti 13. uri, da bi lahko stranke opravile vse svoje posle v Ljubljani. Glede vlaka št 9217 želijo, da se izpremeni v pospešeni vlak, ki bi imel postanek samo na f rekven tiranih postajah in odhajal iz Ljubljane šele med 16. in 17. uro. Zato naj bi se pa tudi odhod vlaka št. 9219 preložil na okrog 20. ure. Proti Karlovcu naj bi iz Novega mesta ob 13. uri vozil mešani vlak do Črnomlja kot nov vlak, ki bi prihajal v nasprotni Smeri Zjutraj ob pol 8. uri v Novo mesto. K tem konkretnim predlogom podčrtava zbornica, da so splošne pritožbe nad stanjem našega voznega parka, posebno pri potniških garniturah, kjer »o vagoni v prometu, ki bi m°rall že pred desetimi leti biti š^artiraiu. Tudi se opaža, da železniška uprava pri večjih manifestacijah in prireditvah ne stavi dovolj vozov na razpolago in ne deh vlakov, vsled česar se pojavljajo velike zakasnitve, prenatrpano sta vozov in pritožbe potnikov. Tudi v tem oziru prosimo, da se v bodoče skuša odpoir.oci. Prednje so pripombe in predlogi, ki smo jih mogli dosedaj sredi sezone zbrati, ki pa nikakor niso dovolj izčrpni in si zato zbornica pridržuje pravico, da bo še na icnad.no predložila dopolnilne predloge železniški upravi. gih pokrajinah, kjer slabše plačujejo delavce. Delavstvo kljub temu ni popustilo. Delavska organizacija je ugotovila, da pohorskima kamnolorrmisslrna podjetjema ne konkurirajo podjetja iz drugih pokrajin, češ da imata 90% dobav v Sloveniji v svojih rokah, 10% pa odpade na druga kamnolomniška podjetja v Sloveniji. V Ribnici na Pohorju sta bili že dve uradni razpravi, da bi se dosegel sporazum med delavstvom in podjetjem Vendar do sporazuma ni prišlo in delavstvo je pripravljeno poslužiti se zadnjega sredstva, če podjetji ne bosta hoteli pristati na njihove zahteve. Delavstvo trdi, da ne more več prenašati bede ter da si mora izvojevati boljši košček kruha. Dan avtomobilskih Ljubljana, 2. avgusta Snoči okrog 19. je vozil skozi mesto po Selenburgovi ulici in dalje na Tvrsevo velik, nov, zeleno Hčan ceski avtobus, ki je bil pa spredaj popolnoma deformiran. Na levi strani je imel iztrgan blatnik in velik del karoserije, tako da je zijala v njem široka odprtina kakor da bi treščila granata v avtomobil. Odtrgani del karoserije je imel avtobus na strehi. Seveda je zbujal avtobus veliko pozornost Ljubljnčanov, saj je bilo vsem jasno, da je moral voz nekje doživeti hud karambol. Kakor so pozneje ugotovili, je imel avtobus karambol nekje blizu Viča, vendar je vožnjo lahko nadaljeval. Ustavil se tudi ni v Ljubljani, temveč je vozil naprej. Huda prometna nesreča, ki pa k »reci ni zahtevala človeških žrtev, ae je včeraj popoldne pripetila tudi v Mednem. Po gladki betonski cesti je s precejšnjo naglico drvel Resmanov tovorni avtomobil z Jesenic, a nenadno je šoferju odpovedal volan in že se je avtomobil prevrnil. Odletcl je s tako silo s ceste, da se je prevrnil in mu je odbilo obe kolesi ter popolnoma zmečkalo motor. Šofer je ostal po čudnem naključju nepoškodovan. O nezgodi so bili obveščeni orožniki v Št, Vidu, ki so uvedli preiskavo. Razbiti avtomobil leži še danes ob ce-s ti. _ Včeraj so zapeljali v garažo Dese ob Tyreevi cesti lep osebni avtomobil znamke Mercedes rx savske banovine st 3-1464, m ga je doleteU nesreča blizu Grosuplje. Na spoCkih tleh je na strmem klancu avtomobil zdrknil s ceste in P^,<* da mu je tudi odtrgalo obe kolesi. Potnikom se ni nič zgodilo, peč pa je gmotna škoda precejšnja. _ Iz Zagorja K O L £ D A B Torek, 2. Mjpsji katotto&ni: Alfonz, Bojan DANAŠNJE PRIREDITVE Mattrn: Vsaka sena ima tajnost Union: Svbil* Scfamitz Sloga: Kreiizerjeva sonata Ssska: Jetnik otoka Zende DIIDBNE LEK AKNE Dr. Piccoli, Tvrseva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta. Mnogo lažje in prijetne je bi se Uvelo na svrfu. Če bi ljudje ne bili razdeljeni v dva tabora ali v dve kate&ociji — v producente in konzumente. Će bi vw* samo proizvajali in vsi samo porabljali, bi bilo človeštvo rešeno mnogih kriiev in težav. Ker pa to ne gre, morajo eni proizvajati, drugi pa porabljati. Dala bi se ta zadeva urediti pametno in človeško tudi tako, da bi bili producenti istočasno tudi konzumenti in narobe. To se pravi, da bi tistU ki zdaj to ali ono robo samo proizvajajo in prodajajo, prepustili del tega svojega večinoma dobičkonosnega posJu onim. ki morajo razne, za življenje potrebne dobrine samo kupovati. A kaj hočemo, ko je pa svet že od pamth^eka tako krivično in nespametno urejen! Producenti ali proizvajalci so z redkimi izjemami mnogo na boljšem kakor konzumenti ali porabniki, če pride oblitst in naprti ljudem na to in ono robo novo davščino, nosi vse posledice konzument. Zganejo se delavci in zahtevajo nekaj pribolj-ška k svojemu prepičlo odmerjenemu koščku kruha. Delodajalec se ukloni in primakne nekaj d i narekov. Hitro pa prime za žep ubogega konzumenta češ, naj le on plača, čemu bi plačeval jaz sam, ko je pa konzument ov toliko in toliko tisoč in se enemu ne bo mnogo poznalo. Toda takih delodajalcev je vedno več in ubogi konzument vedno bolj ječi pod težo draginje. Oni dan so primaknili krojači svojim pomočnikom nekaj kovačev pri zaslužku. In mislite, da so sami nosili stroške svoje velikodušnosti? Kaj Šel Zopet je bit konzument tisti, ki je moral plačati račun, zopet je bil na glavo postavljen pregovor: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Tu se prepirata dva, tretji ima pa škodo. Krojači so kratkomalo prevalili novo breme na konzumente in zdaj plačaš za delo. Če hočeš imeti novo obleko, 25 din več, kakor si plačal prej. Konzumenti se po pravici vprašujejo, kako dolgo bodo še tisti nesrečni tretji, ki bo imel izgubo tam, kjer se prepirata dva. SOKOL bo stal nad 100.000 din. Pek> je prevasi domaći podjetnik g. Drufceta, _ _ HaiisHm<|i ena najkrltifinejnn postavk v obCinakem prormounu v ianosu uo tisoč din, se ho pm&dšmm nadaljevani ob koncu poaetja, Lani Je bOo ob glavni otorog 80 matror cevi, a> PROSLAVA 20-LETN1CE JUGOSLAVIJE V MARIBORU Članstvo ljubljanskih sokolskih društev se poziva, da jutri v sredo 3. t m. najkasneje do 18. ure prijavi svojo udeležbo nm tej proslavi v pisarni svojega. dru£.rv»-Hkrati s pri>svo naj vsakdo vplača 4 din za izkaznico in znak. Vožnja je četrtmska. Vsakdo mora imeti Že na domači postaji izkaznico in znak. Na postaji kupi polovično vozovnico in obrazec K 14; ta vozovnica bo veljavna tudi za povratek, mora pa si vanovinske ceste II. reda £t 307 St. Jernej—Maršeča vas—Raka od km i.280 do km 8115 v skupni dolžini 5655 km. Prošnje ge treba vložiti najkasneje do 31. U m. pri okrajnem cestnem odboru v Krškom, — 2,000-000 mark nens^m leto^Sear-jem v JugosiavijL Zanimanje Nemčije za nas Jadran je letos zeVo živahno. 29. julija je bil otvor jen v Berlinu kredit nemškim letovisčarjem, ki hočejo preživeti avgust v Jugoslaviji. Namestu 1,400.000 mark, določenih prvotno za letoviscarje iz bivše Avstrije in Nemčije, so dobah na razpolago 2.000.000. Ta znesek je bil ves izčrpan m zahtevalo se je celo 2,300.000 mark. Nemški letc^nscarji bodo v avgustu potrošili -v nasi državi okrog 29.000-000 din. Se večje je pa zsjiimanje nemških le. toviSčarjev za počitnice v naši državi v septembru. — Zastopniki bolgarskih mest in občin posetijo Jugoslavijo. Sredi avgusta prispe v Split večja skupina zastopnikov Zveze bolgarskih mest in združenja bolgarskih občinskih uradnikov. Bolgarski izletniki posetijo Beograd, Zagreb in Ljubljano, potem pa še Split, Dubrovnik in Sarajevo. Povsod bodo seveda prisrčno sprejeti. KINO SLOGA — Tel. 27-80. vireuzerjeva sonata Danes ob 16., 19.15 in 21.15. Pri vseh p:v : ivah predvajamo po tri žurnale — Naša kri žarka od plula v Afriko. Križa rka »Dalmacija«, ki je stala nekaj časa pred Šibenikom, kjer je pozdravila angleško in italijansko vojno brodovje, odpotuje v kratkem v Bizerto, da poseti francosko afriško brodovje. — Cehi prihajajo v večjem številu V nedeljo ponoči se je peljalo skozi Koprivnico v Dalmacijo 1.400 češkoslovaških letovi-sčarjev. Po isti poti se je vrnilo z Jadrana 1615 let o više ar jev. — Poljski skavti v BanjaluM. V nedeljo zvečer je prispelo v Banjaluko 100 poljskih skavtov, ki so se odpeljali proti Bosanski Gradiški, kjer si bodo ogrledali poljsko kolonijo in ostali tam 14 dni. — 100 letnica zagrebškega Maksimira. Znani park pri Zaprebu Maksimir je star že 100 lei in njegovo stoletnico bodo Zagrebčani svečano proslavili. Proslava bo 4. septembra. Maksimir je izročil leta 1838. javnemu prometu kardinal G juro Hlavlik. On je tudi dal ta perk urodnti. Ime je dobil po znanem za^ebškem Škofu dr. Maksimilijanu Vrbovcu. — Dunajska vremenska napoved jo je polomila. Navadno se pri nas zanašamo na. dunajsko vremensko napoved in sicer po pravici, ker večinoma za naše kraje drži Za danes po dunajski vremenoslovci napovedali pretežno jasno in toplo, s krajevnimi nevihtami, v resnici imama pa pravo jesensko deževno vreme, kakor v oktobru ali novembru. DR. CEPUDER JOSIP preseli s 1. avgustom svojo ODVETNIŠKO PISARNO na Mikloftičevo cesto 18/11. — Ugotovitev. V sobotni številki smo priobčili na drugi strani članek »K vprašanju mrtvaške veže na pokopališču«. Ugotavljamo, da taga članka ni napisal član inženjerske zbornice v Ljubljani inž. Franc Zupančič. — Vožnja z motornimi vlaki na progi Beograd—Dubrovnik. Z današnjim dnem se zniža dok Lada za motorni vlak na progi Beograd—Dubrovnik, tako da bodo v bodoče plačevali potniki poleg redne vozne cene tele dok Lade: za vse relacije med Beogradom in Sarajevom in za relacije med Dubrovnikom dan 20. aa vse druge rekcije pa din 40. Ročne prtljage sme potnik vzeti s sebo jtoliiko. kolikor je lahko pravil v navadnem potniškem vagonu ozkotirne železnic pod svoj sedež. — Kričeč nered v postnem prometu. Že drugi mesec se ponavljajo skJoraj dan za dnem primeri, da naše uredništvo ne dobi pravočasno pisemske poste iz Maribora, čeprav je ista tam v redu in pravočasno oddana. Pismo, ki bi moralo biti v Ljubljani recimo davi; priroma šele proti večeru ali pa celo naslednjega dne. To se ponavlja tako pogosto in skoraj bi re-kh že sistematično, da smo primorani opo. zoriti tem potom postno upravo in jo prositi, naj nemudoma napravi red. če gre na drugih, pa tudi na isti progi poštni promet v najlepšem redu, bi moral biti tudi med Mariborom in Ljubljano. — Vreme. Vremenska napoved pravi, de bo večinoma oblačno vreme z manjšimi* padavinami kasneje se bo oblačnost zmanjšala. Včeraj je deževalo v Ljtrhljeni in Mariboru. Najvišje temperatura je anejsas v Splitu 36, v Beogradu 35, v Dubrovniku 38, na Visu 29, na Rabu 28, v Zagrebu 26, v Ljubljani in Mariboru 22. Davi je kazal tarometer v Ljubljani 764.7, temperatura je znašala 18. — Vlom v Solo. Oni dan je bilo vlomljeno v osnovno sok> v Zdolah pri Rajhenburgu. Tat je vdrl v poslopje skozi okno ter ukradel nekaj marelic, za 70 din kolekov ter 540 din. Vloma je osumljen neki postopač, ki se je izdajal po okoliških vaseh za instalaterja vodovoda, govoril zelo slabo slovensko in najraje lomil nemščino. — Velika tatvina rnsnntaktgrnega Haga. Oni dan so odnesli vlomilci iz trgovine Fr. Krem zarja v Slanci v celjskem okraju za 21.000 din rasnega manufak turnega blaga. Poteg manufakture so odnesti zlikovci tata precej epecerije in pa tobačnih tako da znaša škoda nad 22.000 din. Orožniki, ki vodijo preiskavo, domnevajo, da imajo na vesti vlom cigani, ki so taborili v tamošnji okolici _ Tatvina v vlaka as progi Zagreb—Zidani most. Zagrebški policiji je bila včeraj prijavljena tatvina v vlaku. Okraden je bil neki splavar iz Slovenije. Tat mu je ukradel listnico, v kateri je imel 13j000 dan. To je bil ves prihranek, odnosno zaslužek okra-denega splavarja in njegovih tovarišev. Zagrebška policija uncu da bo tatu kmalu izsledila. _ Krava s 4 telički. V vasi Štapar blizu So m bora se je nekemu kmetu otelila krava in lahko si mislimo kmetovo presenečenje, seveda pa tudi veselje, ko mu je povrgla štiri teličke. Kmet se pa ni dolgo veselil štirih teličkov, ker so kmalu poginili. — Gozdar ustrelil kmeta. V vasi Pesce-nici blizu Siska so imeli v nedeljo legnan-je z gasilsko veselico, na kateri sta se sprla gozdar Ivam Stuparič in premožni kmet Franjo Bušič. Kmet je udaril gozdarja s steklenico po glavi. Gozdar je odšel po svojo lovsko puško, s katero je počakal Bueioa v zasedi in ga ustrelil. — Zaglavil je, ko ie krsdel sadje. V Varaždinu in okolici so zelo pogoste tatvine sadja. Lastniki sadnih vrtov morajo pO cele noči straži ti vrtove. Oni dan so lantje zopet kradli sadje na vrtu Stjepana Humeka. Gospodar jih je sssHial in jel streljati a samokresom. Zadel je Franje Obejdiča, ki je v bolnici podlegel zastrupljen ra. Iz Ljubljane —lj Tako ne boste povečali kontoma plina. Ljubljana ni edinstveno mesto na svetu samo po svoji uMtnlni, ki je nobeno drugo mesto ne pozna, temveč tudi po svoji plinarni in njenih metodah. Ta naša slavna plinarna ima se slavnejšo postavo, po kateri mora pOačatA vsak odjemalec plina ob preselitvi nekakšno garancijo v znesku 100 din, menda zato, da si ne bo plina >nat»čLU v vse kovčege in lonce ter pobegnil z njim v drugo mesto. Lahko imas plin v stanovanju ze odkar stoji ta naša edinstvena plinarna, pa se preseliš v istem nadstropju iz enega stanovanja v drugo in moraš plačati garancijo, sicer ti plina ne priključijo. Taka je postava in te postave se naša plinarna drži tako krčevito kakor klop. Nam se pa zdi, da bi nobena postava ne smela biti nedotakljiva, če je tako nesmiselna, kakor je odredba glede plačevanja garancije za plin, ki si ga že leta in leta v redu, pošteno in drago plačeval. Te vrstice smo napisali v interesu vseh prizadetih strank v Ljubljani in odnehali ne bomo, dokler mestna plinarna svoje nesmiselne odredbe ne umakne. Ogledali si bomo to zadevo še od drugih strani in videli bomo, da ie stališče mestne pržnjnroe odnosno gpospodov, ki so to naredbo izdali, milo rečeno nevzdržno. —lj Škropljenje al»c. Tudi o tem vprašanju se da se debatirati, i naš namen samo kritizirati, amen škropi jem|r tudi ni samo ta. da so ulice mokre, temveč da bi se odstranil prah. Torej naj se poskusi vsaj pri ulicah, ki so asfaltirane posebno na Aleksandrovi in Miklošičevi cesti. Ulice treba dobro zmočiti takoj po škrobljenim pa* na j pometači s posebnimi metlami pometejo ulice. Le tako se odstrani prah, ki se nabira po asfaltu. V vročih dneh voda hitro izhlapi, prah pa ostane in tiakoj prvi avto ea zopet dvigne. Če gospodje na magistratu tega ne verjamejo, naj vprašajo, kako delajo drugod, da kljub intenzivnemu prometu na ulicah ni prahu. Kot rečeno samo škropljenje ne zadostuje, pa če bi se tudi desetrterat na dan škropilo. —lj Vsem našim 1 jabijanekfm nsjočni-kom, ki so z naročnino v zaostanka ki ki nam dolžnih zneskov ne bodo poravnali do 5. avgusta, bomo morali tega dne list ustaviti. —lj Sprejme se še 15 gojenk v strokovno šolo za otroške negovalke pri zavodu za zaščito dere. Prošnje je treba vložiti na/ike-sneje do 10. avgusta. Pogoji za sprejem so objavljeni v >Sluztenem hstu štev. 54 s dne 6. julija 1938<. —lj Tatinski prsti povsod. V Koapoščevi uli ci 18 je nekdo vlomil v mizarsko delavnico Ivama Osen jaka, kjer je bilo ukradenega več mizarskega orodja. — Na Vodnikovem trgu je neka žeparka rznvaknSa Helena Šuštar Je vi denarnico s ,170 din. — V stanovanje Marije Balantičeve na Mišičevi cesti je vlomil v odsotnosti domačih v nedeljo [popoldne tat, ki je odnesel zlato domsko uro in rjavo denarnico z drobižem. — V Đokzarski ulici 'je nekdo ukradel Francu Soka (košaro jajc, z vrta pa 2 kg paradižnikov. — iz stanovanja Urha Rfcfoevska no Masarykovi cesti je po videza znan tat odnesel par hlač in 700 (fin v bankovcih m drobižu. — Neži Videtičevi pa je bila iz stanovanja v Kotodvorska ulici ukmdena 600 din vredna srebrna zapastna ara z verižico. • —lj Tatvine koles. !*a gorenjskem kolodvoru je nekdo ukradel 800 dan vredno kolo znamke >Br9ant< AVonza Marca — Izpred nekega lokala aa Poljanski cesti je bilo odpeljano 500 din vredno kolo, znamke >Agec Ivanu Rozmanu. — V Daimstanovi uhei je nekdo ukradel Franceta Penasta 600 din vredno kolo, znamke >A«e<. — Na Gosposvetski cesti pa Je t*4o ukradeno 800 din vredno kolo, znamke >Styria Chmnpšon-t Josipu Zupančiču. Iz Celja —c Iz celjske itetlsUze. V preteklem mesecu Je umrlo v Carja 96 oseb ki sicer tO v mestu in 26 v jasni bolnici. V jejjja je obiskalo Celje 1341 hjjcev m faw 1006 Ju. tfoasovenji in 396 inozomcev. Poslovno je obisksso Celje 1206 oseb. adetnAov pa je bilo 136. V letošnjem Janija je obiskalo Celje 1088, v lanskem jutrjn pa 14*7 tujcev, ujalri promet v letošnjem jedi ju je torej nasproti lanskemu juliju nazsdovaL —c sd »vijanjem j» ebapal 26-totai sobni slikar Fnsnc Z. in si v nedeljo doma s nožem prereza! žTle na desni roki. Obupan, ea so tako i prepeljali v eezjsloo bolnico, kjer mu je nje, —C Članstvo eeijakih društev, ki se na-uerev« udeležiti proslave 20-letnice Jugoslavije 13. in 14. t m. v Mariboru, naj pragsvi svojo udeležbo do srede 8. t m. svojemu društvu. Kdor ni član nobenega društva, naj zri javi svojo udeležbo v obi Štev. 2 na mestnem poglavarstvu. —c Zro*£TsK CeUa v Merski Ssboti. Moštvo SK Celja je gostovalo v nedeljo v Murski Soboti in igralo prijateljsko tekmo z SK Muro. Celjani so nastopili v okrepljeni postavi in so nudili dobro tehnično m komhinatorno igro, *o zasluženo zmagan s 4:3, Tekma je bila zelo živahna in napeta. Domačini so že vodili a 3:1, Celjanom pa je uspelo zabiti se tri gole m si zagotoviti zmago. —c Tri nesreče.. V soboto se je peljal 35-letni pekovski mojster Anton Dotovičnik z Dobrne z motornim kolesom proti J>obrni. Ko je hotel prehiteti celjski mestni avtobus, Je aavozil z motornim kolesom v kup gramoza, Dobovičnik je dobil pri padcu bude poškodbe na glavi, desni roki in desni nogi. V petek je'delal OOdotoi dninar Mihael Vrenko sc Piištanj« na strehi nekega poslopja v Krasni pri Pojjcanah. Vrenko je nenadno izgubil ravnotežje in.padel s strehe več metrov globoko na tla. Pri padcu se je močno poškodoval po glavi, rokah in nogah. Na Cestah pri Rogaški Slatini je v nedeljo lamoreznica zgrabila 13-letnegja posestnikov e*:a 6ina Jurija Kovačiča za levo roko in mu odtrgala palec. Vrenko in Kovači? se zdravita v celjski bolnici, Dobo-vičnik je pa v domači oskrbi. —e V celjski bolnici so umrla: v soboto 63-letna dnmarica Marija Lesjakova iz Rogatca, v nedeljo pa 50-letna posestnikova žena Barbara Podkrajžkova iz Sržovice pri Ponikvi, v ponedeljek pa 49 letna vdova po feleordčarju Marija Rojnikova iz Celja. Iz Maribora — Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. se bodo pričele v soboto 6. t. m. velike mariborske proslave dvajsetletnice osvobojenja s slavnostno otvoritvijo letošnjega VII. Mariborskega tedna. V okviru Mariborskega tedna bodo otvorjene obenem tudi {jubilejne razstave in prirejene razne kulturne, športna, družabne m druge prireditve. Ves čas proslav, od 6. do 15. t m. bo Maribor srediSče vsega zanimanja vse Slovenije m velikega dela ostale Jugoslavije. Napovedani so že mnogi skupinski obisKi, višek pa bo dosežen zadnje dni v zvezi z velikim narodnim taborom. — Agilno društvo >Nanos<, ki je opravilo zj2sti v zadnjih letih v Mariboru in ob vsej severni meji ogromno mnogo nerodnega dela. se udeleži tudi VIL Mariborskega tedna s posebno razstavo, ki bo gotovo vzbudila mnogo zanimanja. — Sezona izvoza Jabolk se je pričela. Včeraj na dan c^vorrtve letošnje sadne izvozne sezone je šlo a pesniške postaje v Nemčijo več vagonov zgodnuih jabolk. — Pobreške novice. NLi aadnoi seji po> breškega občinskega odbora je bil Mariji G«rb dovoljen sprojom v birakndeo. Radi prevelikega prispevka občine meščanskim šolam se bo napravil na pristojno instanco prifciv. Sprejela se je na novo pomožna pisarniška moč (g. Moser). — Is mariborske družbe. V zadnjem času krožijo v inaribanski družba najrazličnejše govorice o treh afericah. Prvi dve se ti-Četa posilstva, tretja ps nekih penezov. — Nova akcija sa nase ceste., v svezi z z letošnjim VII. Meraa»rakam tednom bo v soboto 6. t m. db 17. wt v mestni posve- toro&reei na magistratu ustanovni občni zbor mariborske sekcije Društva za ceste v Ljubljani. Ustanovitev te važne organizacije pripravijajor zadruga Mariborski teden, Tajakamaaaeaaa zveza v Mariboru, Avto-'kiub kra^evine Jo^osJavfje, sekcija Maribor, Jo^oskjrvujffiki toiffing klub. podružm-cai Maribor in BMsJ*S> za ceste v Ljubljani. Naloga nove organizacije bo, skrbeti predvsem za to, da se bodo pri preurejevanju in moderniziranju naših cest upoštevali čim-preje in v zadostni meri tudi Interesi našega severnega obnjejnege. ozemeja. Obenem bo istega dne otvorjena tudi velika cestna razstava. — Mariborske speeialitete. V Mariboru imamo na primer peka, ki se lahko ponaša z doktoratom. Pred leti je bilo znano, da Je postal učiteljski maturant dimnikar," neki novinar pa natakar. Sedaj, ko so zdrknili (izobraženci z visokošolsko izobrazbo na življenjski in funkcijska standard nižje stopnje, sbsorveati srednjih šol pa zopet do se nižje stopnje in ko je toliko izobražencev vseh strok brez zaslužka, pa imamo v Mariboru novo specialiteto, da opravlja poklicni krojač posle dobro plačanega uradnika ... — Zveza Maistrovih borcev bo imela dre-vi ob 20. v mah dvorani Narodnega doma širšo odborovo sejo, h kateri so vabljeni tudi člani Na dnevnem redu je razgovor o proslavi 20-letnice in drugo. — Veselični park na nrastavSču letošnjega VII. Mariborskega tedne se že pripravlja in bo letos doloma preurejen in povečan. Vodstvo prireditve je poskrbelo za prvovrstne atrakcije, ki bodo ustrezale tudi bolj razvajenemu občinstvu. V enaki meri je poskrbljeno tudi za prvovrstno prehrano, za dobre pijače ter v*e ostalo. Od 6. do 15. t. m bo spremenjen Maribor v velakomestno središče vsesa našega lepega Podravja. — Filatelija ima po vsem svetu svoje pristaše, katerih Število 5e stalno narašča, Tudi pri nas je deležna vedno večjega zanimanja. To bo poka-zada naasomo tudi velika filatelist ion a nanstava na letošnjem VII. Mariborskem tednu od 6. do 16. t m.. Med drugim bodo razstavljene rud" zelo sanimi-ve in dragocene serije ter posamezne znamke veMke vrednosti. Razstava to tako poučna kakor tudi vzgojna. — Afera glede 700.000 din. Po Mariboru se mnogo govori o aferi glede 700.000 din, ki so bih ponoverjeni v nekem tukajšnjem denarnem zavodu. Sorodniki so sicer znesek krili, da ni bilo drugih posledic, pač pa je nepošteni uradnik odpuščen. Iz Ptuja — Palmire Semerekar ni Tel, v soboto ajutraj je po dolgi težki bolezni za večno zatisnila svoje trudne oči v cvetu mladosti 19-letna maturantka Palmira Semerekar. Iskala je zdravja v zdraviliščih, kljub svoji mladosti in odpornosti pa je podlegla z&-vratni bolezni. V sokolskih vrstah je nastala globoka vrzel. Kako priljubljena je bila pokojna Palmira, je dokazad veličasten pogreb, iko so jo položili v ponedeljek k več-HiMSisi počitku na mestnem pokopališču. Raoven Sokola, članov, članic in naraščaja ter skautov in njenih sošolk se je zbralo še veliko drugega občinstva, ki jo je Spremilo k zadrtemu počitku. Ob odprtem grobu se Zdravo«. Sokolski prapor se je poslednjič nagnil nad odprtim grobom, ko so se ljudje s tugo v srcu poslavljali od mlade Palmire. Prizadetim staršem, bratom in sestram nase iskreno sožalje! — Muhasto vreme. Dočim se čez teden parimo na solneu ter od vročine ne vemo kam, smo imali v julijo Še vsako nedeljo hud naliv. Tudi zadnja nedelja ni ostala brez dežja.* Okoliški gostilničar^ niso s tem nič kaj zadovoljni. Čez teden vedno pri-pravljfejo razne dobrote, ker se nadejajo obilnega obiska meščanov; ko pa pride ne- delja so ob m i mesti s/ Drava ja narasla aa je postala sek> katoa. — Prestave BHetnice Jugoslavije v Mj*. ribom se udeleže skoraj vsa društva iz Ptuja, med njimi tudi veliko Števito Sokolov. Vse kale. da se bo pnoslsve sasso i* Ptuja udeležilo okoli 300 oseb __ Proslava ID letni** Jagaeftevije ** Kamnika. Nacionalni nspredmi Kamnitem so ekleniH sami po svojih najboljših močeh proslavili 20 letnico nagega osvobojerota in u jedrn jenja. V ta namen so sklicali včeraj sestanek, ki je bilo na nJem skleinjeno, da prevzame organizacijo proslave Narodna čitalnica. Dve sestrici utonili Preserje, 2. avgusta V soboto je bil lep vroč sončen dan in zato ni čuda, da so bili bregovi ob rekah in potokih polni kopalcev. Tudi ob sicer plitvi Kamnišci, ki pa ima mestoma skrivne vrtince m globoke tolmune, se je kopalo precej otrok iz Preserje in bližnje okolice. Med njimi sta bili tndi 12letna Štefka Lenarčičeva, po domače Rutarjeva. in njena lOletna sestrica Francka, Deklici sta brodili po nizki vodi, nenadoma sta pa izgubili tla pod seboj in omahnili vznak. Se p red no jima je kdo mogel na pomoč, sta že izginili v vodi. Tretja 81erna sestrica jima je hotela na pomoč, ker pa tudi ni znala plavati, je sama začela gagari ki le s težavo so jo rešili. Otroci ob bregu so takoj pobite H po pomoč. Prihiteli so bližnji kosci in neki učitelj, ki je na počitnicah m čez kskth 20 minut so obe dekhci potegnili U potoka. Začeli so takoj z umetnim dihanjem, k*jub napornemu prizadevanju pa je bil ves trud zaman, kajti nesrečni deklici sta bili ie mrtvi. Ker »ta bili Štefka » Francka precej slabotni, domnevajo, da ju jc najbrž od strahu zadela kap, sicer bi jo morali rešiti. Trupli nesrečnih ddkHe so prenesli na dom Leriarčičevih, kjer sta zavladala nepopisna žalost ki obup. Zlasti mati je aeoro-lažljiva, saj sta bili deklici izredno pridrri in delavni. Se predno sta se ari kopat, se& doma vse pospravili. Poleg staršev žak»je za nesrečnima deklicama še sedem bearov in sestric. Rcu pa položili na pokopališču v skupni grob, drugo poleg druge. Svežo gomilo je prebivalstvo zasulo s cvetjem m zeiecijem. Jurček Je bil pri zcjboznravnlku. Zob ga je tako boied, da mu ga Je moral zobozdravnik izdreti. Bridko je plakal in nihče ga ni mogel potolažiti. — Saj je bil to prvi zob, mlečni, — ga je tolažil zdravnik. _ Drugi ti bo zraseL — Vem, gospod doktor, toda do obeda mi ne zraste, — Je tarnal Jurček. Naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da Je umrla nada dobra soproga, mati, stara mati in taaca, gospa Frančiška Barle, rafena KaS soproga učitelja v pokoja in posestnika dne 31. julija Ob pol 17. v 68. letu starosti, previđena ■ svetimi zakramenti. Nepozabno pokojnioo spremimo na njeni zadnji poti v sredo, dne 3. avgusta 1938 ob 10. dopoldne iz hiše žalosti na župno pokopališče v amartnem in od tam na domače rjokopatisce, kjsr bo poiammi v rodbinsko grobnico. ŠMARTNO pri SLOVENJ GRADCU, dne 2. avgusta 1938. KABEL BAKLE, soprog ANGELA ftTOB, hči; MILOŠ 6TOB, zet; STANKA, vnukinja. MALI OGLASI Beseda 90 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Dtn Za pawi»uc odgovore glede malih znamko* — Popustov zj priložiti »PIRIO RAzno Posoda 00 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuban — se dota na malo* in vehko v lekarni dr. G. PICCOLi, Ljubi jena, >NebottčTdka€. Lf S t J E JUGOCifcAflKA ; i '»lli* NA iP73 KUPIM 60 Najmanj« znesek 9 Da* OTROČKI voziei globok, lepo ohranjen, kupim. Herberšteinova 10, pritL 1040 ea 10.000 kg zdrave, suhe in ueprelane pšenične saune. Mestna pristava — Izubijana, ;iiMiiiiewniHni iMHMiisaisj« KDOR NAMERAVA KUPITI ALI PRODATI hišo, vilo, posestvo ali stavbisce v Ljubljani ali drugod, naj sporoči svoj naslov Društvu hišnih posestnikov, Ljubljana, Salen-drova 6. 1942 POUK Beseda 80 par, davek Najmanj« znesek 8 Din STROJEPISNI POUK (za časa počitnic). Večerni tečaji od 6. do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvezbance. Posebni tečaji aa starejše dame m gospode. Pouk traja 1 do 4 mesece. Na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. Priče tek pouka 2. avgusta, šolnina zelo nizka. Chrlsto-fov učni zavod, Dornobranska 1900 VIL MARIBORSKI TEDEN od 6. do 15. avgusta 1988. Polovična vožnja na železnicah od 4» đx> J0L avgusta t. L Veliki navodni tabor 14. avgusta 1938. Jubilejna kulturna razstava ob priliki proslave 20-letniee Jugoslavije v Mariboru VeJfluz gospodarska in kulturna revija Industrija — Teksta — Trgovina — Oba* — Kmetijska razstava — Razstava cest — Tnjnteo-prometna razstava -t- Potno ms tnmkn razstava — FflatelUtična razstava — Gostinstvo — Vinska poskusnja — Ženska ročna dela — Razstava narodnih noš Is vseh krajev države — Razstava »Nanos« —- Čebelarska rasstava — malih fttvall — Koncertne in gledališke — Športne prireditve — VeaeJHni auuHzmi fctd. Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugosiavrji Zeleno, romantično Pohorje Vinorodne Slovenske gorice Gostoljubni, lepi Maribor VAS VABIJO! STAfKMMA Najmanju ENOSOBNO STANOVANJE S kabinetom in z vsemi nrttUctt-nami išče mirna stranka brez otrok. Vselitev L septembra. Ponudbe na upravo Usta pod m točen plačnike. »SLOVBNSK1 NAROD«, torek, S. avgusta 1938. Stev. 17! Delavske mezde v Sloveniji Med gospodarsko krizo wo bile realne mezde celo višje kakor pred njo Ljubljana, 2. avgusta Vprašanje delavskih, mead je v resnici vsak dan na dnevnem redu, ne le zaradi tega, ker sproža pogosta mezdna gibanja, temveč, ker pač najgloblje posega v vse gospodarsko in socialno življenje. Zato je prav, da mu Socialno ekonomski institut v Ljubljani tudi posveča potrebno pozornost. Potrebno je, da opozorimo na zanimive ter povsem stvarne statistične podatke o delavskih mezdah v članku I. Laha, objavljenem v glasilu Socialno ekonomskega instituta >Tehniki in gospodarstvu«. Po članku posnemamo naslednje podatke, da se bo tudi širša javnost seznanila z zanimivo statistiko. V avstrijskih statistikah o bolniškem in nezgodnem zavarovanju ni nobenih številk o mezdah. Mezdno statistiko je v Sloveniji uvedla šele Okrajna bolniška blagajna za Slovenijo 1.1921. Sčasom se je ta statistika zelo izpopolnila (pri OUZD), da je zdaj neobhodno potreben pripomoček vsakomur, kdor hoče proučevati naše socialne razmere. Do 1. 1923 je povprečna dnevna zavarovana mezda naglo naraščala, kar je treba pripisovati inflacijski politiki, deflacijska kriza od srede 1.1923 do konca 1.1925 je pa porast povprečne zavarovane mezde sicer nekoliko zavrla, vendar ne povsem zaustavila. Od začetka 1.1926 je dnevna zavarovana mezda naraščala zopet hitreje. L. 1930 se že pozna vpliv svetovne gospodarske krize: povprečna dnevna zavarovana mezda je začela upadati in je upadala tudi se po 1. 1932 ko je zaposlenost že začela v splošnem naraščati. Porast mezd se je začel kazati v statistiki sele 1.1936. vendar je btl še neznaten. Lani je bila zelo ugodna konjunktura in mezde so precej porasle. I. Lah pa misli, da je na mezde ugodno vplivala tud' ministrska uredba o minimalnih mezdah. Presoja mezd po sami mezdni statistiki OUZD je težka zaradi neprestanega spreminjanja cen življenjskih potrebščin, zato je pisec spremenil nominalno zavarovano mezdo OTJZD-a v realno mezdo, ki nam pove koliko življenjskih potrebščin si lahko delavec kupi za svoj zaslužek. Poslužil se ie oo-iatkov revije »Indeks«, ki jo izdaja A Penko-Grado v Zagrebu. Po teh podatkih 4-članska delavska družina porabi natančno trikrat toliko, kakor samski delavec. Povprečni stroški za življenjske potrebščine so znašali na dan leta za samskega 4-člansko delavca dela v. družino: 1929 33.70 din 86.40 din 1930 30.96 > 78.59 > 1931 28.71 > 72.74 > 1932 25.91 > 65.28 > 1933 22.36 > 56.48 > • 1934 20.91 > 52.88 > 1936 20.75 > 52.68 > 1937 21.94 > 55.98 > Povprečna dnevna zavarovana mezda moških delavcev je znašala 1.1929 28.20 din, 1930 29.40 din, 1931 29.38 din, 1932 27.62 din. 1933 26.27 din, 1934 25.40 din, 1935 25.11 din. 1936 25.24 in lani 26.17 din. Da dobimo realno mezdo, moramo razdeliti dnevno zavarovano mezdo s stroški za življenjske potrebščine. Ce realna mezda presega stroške življenjskih potrebščin (to se pravi 100% znaša, če natančno krije stroške življenjskih potrebščin), si delavec lahko kupuje tudi kulturne dobrine. Samo po sebi se pa razume, da si mora delavec pri-trgovati celo pri najpotrebnejši hrani, obleki itd., ako mezda ne krije stroškov življenjskih potrebščin. Najbolj zanimive so naslednje številke, ki nam kažejo, koliko je znašala realna mezda samskih delavcev in rednikov družin. Realna mezda v odstotkih je znašala 4-članske družine: 33% 37 40 42 47 4S 48 48 47 leta sam. delavca 1929 84% 1930 95 1931 102 1932 107 1933 11" 1934 122 1935 122 1936 122 1937 119 Te številke nam kažejo, da so bile realne mezde med krizo celo višje kakor pred njo, kar je pač najbolj zanimivo. Med krizo so se namreč življenjske potrebščine »"nt™* pocenile, bolj kakor so se znižale mezde. Delavstvo pa je med krizo najbolj trpelo zaradi nezaposlenosti, česar ta statistika seveda ne more pokazati. Na prvi pogled pa je očitno, da so mezde družinskih rednikov mnogo prenizke; če bi se podvojile, bi niti še ne bile dovolj visoke za eksistenčni minimum. Zanimivo je tudi, da se je realna mezda lani zopet znižala med tem ko Je naraščala celo med krizo: podražile so se življenjske potrebščine, in sicer tako znatno, da se to kaže v realnih mezdah kljub naraščanju povprečne dnevne zavarovane mezde. Ee Gangl na oddihu v svojem rojstnem mesta Prisrčen sprejem in topla dobrodošlica MetUčamrv zasfiriEnetma rojaku I 31. juHja. V torek opoldne je prišel v svoj rojstni kraj v tako drago mu Metliko Gangl En-gelbert, I. podstarosta SKJ. Po dolgih tednih velikega napora in dela si je mogel slednjič vendarle privoščiti nekaj dni pre-potrebnega oddiha in miru. Jasno je, da je mesto Metlika in domače sokolsko društvo prisrčno sprejelo moža. svojega zaslužnega rojaka. Oddolžiti se je hotelo vsaj nekoliko vzor-možu, v katerem gleda ne samo jugoslovensko sokolstvo temveč ves slovanski svet poosebi jen je sokolske misli in ideje. Velezaslužnega in drgega rojaka je pričakala na kolodvoru v Metliki deputacija sokolskega društva in mestnega zastopstva. Vidno utrujenega od velikih naporov zadnjih mesecev, z levico še vedno v obvezi je dobrotnika društva pozdravil V imenu Sokola starosta br. Hočevar, želeč mu prisrčno dobrodošlico, zadovoljstvo to dober od počitek v rojstnem kraju, katerim željam so se pridružili tudi ostali člani deputacije. Presrečen in vidno ganjen se je br. Gangl zahvalil za nenadejano pozornost. Zvečer pa je sokolsko društvo in meščanstvo priredilo svojemu dragemu rojaku skromno, a prisrčno podoknico. Točno ob 9. uri so odkorakali pred slavljenčev dom vsi oddelki sokolskega društva, z njimi pa malodane vse meščanstvo. Mestna godba je zaigrala sokolsko himno: Le naprej brez miru. Ko je sokolski oktet dovršeno zapel tri pesmi, so navzoči z navdušenimi »Zdravo« klici pozdravili slavljenca. 2upan mesta g. MalešiČ je v daljšem govoru pozdravil uglednega rojaka, moža, po katerem je mesto Metlika postalo znano tudi izven meje naše države. Pozdravi! ga je kot voditelja Sokolstva, ki je v tako častnem številu sodelovalo na jubilejnem vsesokol-skem zletu v Pragi. Vsi nastopi jugoslovanskega sokolstva so upravičeno želi sal- ve odobravanja, naši tekmovalci, posebno naš naraščaj, so zasedli zelo častna mesta, za kar gre pač največja zasluga voditelju SKJ br. Ganglu. Nedvomno je, rodno mesto ljubilo in spoštovalo br. Gangla že od nekdaj — toda pravilno ceniti svojega rojaka, presoditi, kaj pomeni on za naše mesto, sokolstvo in narod naš, to se je moglo spoznati in videti šele po ugledu in ljubezni, s katero so ga obdajali v tujini, v bratski Češkoslovaški. Z željo, da bi našel v dneh odmora prijetno zadovoljstvo ter se dodobrega odpo- čil od velikih telesnih in duševnih naporov, tako da bi s svojega položaja še mnogo let tako uspešno deloval za popolno zbli-žanje in duševno zedinjenje jugoslovanskega naroda in v smislu vzvišenih sokolskih idej krepko nadaljeval započeto delo h končnemu cilju — k vseslovanstvu, je zaključil svojo dobrodošlico. Hčerka staroste, Hočevar jeva Danica mu je v imenu društva poklonila šopek domačih rož z željo, da bi se dobro počutil v tako dragi mu Metliki. Br. Gangl se je navzočim prisrčno zahvalil za nenadejano pozornost in poudaril svoj ponos na rodno Metliko, ki se je tako častno odrezala tudi na zletu, saj je poleg številnih telovadcev metliški sin, na-raščajnik Kremesec Milan dosegel v tekmah nad vse častno mesto, kip pokojnega kralja Aleksandra Zedinitelja. ki ga je SKJ poklonil češki obec sokolski, pa je delo Alojzija Gangla. tudi Metličana. Z besedami, prežetimi sokolskega duha, je bodril prisotne članstvo, da z neuklonljivim duhom vztraja v časih težke preizkušnje, kajti tudi za sokolstvo napoči dan priznanja. Globok dojem so napravile izklesane besede govornika-pesnika na prisotne, lepota izražanja misli, še bolj pa čar vzvišenih idej, prihajajočih iz globin duše preizkušenega Sokola, so se neizbrisno, kot ognjen žar vsadile v srca navzočih. Po koncertnem programu mestne godbe, ki nas je tokrat pod vodstvom kapelnika g. Drobnica presenetila z docela novimi izborno naštudiranimi komadi, so se navzoči s sokolsko himno in navdušenimi klici slavi j en cu, sokolstvu, kralju in domovini razšli s prijetno zavestjo, da so se veleza-služnemu rojaku vsaj nekoliko oddolžili ter mu izkazali svojo ljubezen in spoštovanje ' »Normandie" stot^ cez Ocean svečanostmi in Stota vožnja je bila orozaoinini peiretta*v aiwwi Danes teden zvečer je priplul največji parnik sveta, francoska »Normandiec svečano razsvetljen in z modrim trakom na glavnem jamboru v pristanišče v Havru, kjer je bila zbrana velika množica gledalcev, ki so .navdušeno mahali s klobuki in robci prihajajočemu pa miku v pozdrav. To je bila njegova jubilejna, stota vožnja čez Atlantski ocean, ki jo je parnik tega dne srečno dovršil. Stokrat Čez Atlantski ocean v dveh letih in pol, to je pač pomemben rekord, Bilo je 29. maja 1935, ko je krenila Nor-mandie prvič iz Havra v New York ne samo na svojo prvo prekomorsko pot, temveč tudi v boj za modri trak Atlantika. In priborila si ga je. To je bil važen rekord francoskega trgovskega brodovja in ne sme mo se čuditi, da je vzbudil mnogo zavisti. Od takrat je prevozila >Normandie« na svojih rednih vožnjah 330.000 morskih milj, kar pomeni praktično, da je prevozila pot okrog sveta petnajstkrat s povprečno hitrostjo 28 vozlov na uro. Statistično je prebila ta najlepša ladja sveta dejansko 554 dni na širnem morju brez vsake večje nezgode. Celo izguba enega vijaka ni prisilila tega kolosa, da bi opustil svojo vožnjo. Orjaški parnik je prepeljal doslej iz Evrope v Ameriko in nazaj 100.000 potnikov, med njimi najslavnejše može: državnike, ministre in ministrske predsednike, učenjake, pisatelje, umetnike vseh panog umetnosti, novinarje, aristokrate po krvi in žepu, skratka vse, kar je kaj pomenilo in se pomeni v velikem svetu, se je že vozilo Čez Atlantski ocean na tem najkrasnejšem pomorskem orjaku. 111,000.000 ljudi si je ogledalo na obeh morskih obalah plavajoče čudo od premogovnih skladišč do poveljniškega mostička. Potniki so plačali na vseh vožnjah 425,000.000 frankov prevoznine, od tega 180,000.000 samo lani, ko je prepeljala Normandie na svetovno razstavo v Parizu družabni cvet Amerike in ko so bile razkošne kajute in apartementi na nji rezervirani Že tri mesece vnaprej. Ce je že na vsaki vožnji v polni meri poskrbljeno v ladijskem gledališču, ogromnem kinu in družabnih lokalih za dobro zabavo, je bila jubilejna vožnja iz New Torka v Ha vre v znamenju posebno sijajnih svečanosti. že v New Torku je bila na par-niku pred odhodom velika recepcija, 14. ju- lija, na dan francoskega narodnega praznika, je bil prirejen venk ptes, razen tega so pa proslavili na tej vožnji 300 letnico očeta šampanjca Doma Perrignona. še nikoh ni tekel šampanjec dobesedno v potokih v jedilnicah »Normandie«, kakor to pot in še na nobeni vožnji se niso potniki tako imenitno zabavali med neprestanimi svečanostmi, banketi m plesi, kakor na jubilejni, ki bo gotovo ostala vsem v najprijetnejšem spominu. Jejte počasi! V našem času, ko vidimo povsod prizadevanje prihraniti čim več na času. greše ljudje zelo pogosto tudi pri jedi, ker se jim preveč mudi in jedo prehitro. To pa ne velja samo za odrasle, temveč pogosto žal tudi za otroke, ki jih silijo odrasli jesti hitro. Otroški organizem se mora s pravilno prehrano šele razvijati in tega bi odrasli nikoli ne smeli pozabiti. Ce je človek v miru in počasi, lahko hrano bolje razgrrze in pomeša s slino, obenem pa razvijajo vsi prebavni organi večjo delavnost, tako da se živila temeljiteje prebavijo. Neki angleški zdravnik, ki se poča s proučevanjem otroške prehrane, je izjavil: V Veliki Britaniji so milijoni otrok, ki v svojem razvoju zaostajajo, ker se slabo ali napačno hranijo in ker hrano kar požirajo. Pravilnost svoje trditve dokazuje s poskusom, ki ga je napravil v neki londonski šoli. Izbral je 25 otrok v starosti od 5 do 6 let in skozi sest mesecev vsak dan so jim dali obed v šoli. Otroci so dobivali ribe, jajca, ovseno kašo in sadne soke. Glavno pa je bilo. da so morali sedeti pri obe-; du dobre pol ure. Potem so jih stehtali, I izmerili in primerjali z drugimi 25 enako starimi otroki, ki so bili ta čas na hrani doma. Izkazalo se je, da so bili otroci, ki so dobivali obed v šoli povprečno za 10° o bolje razviti od onih, ki so jedli doma in sicer ne samo telesno, temveč rudi duševno. Angleški zdravnik je s tem dokazal, kako važna je pravilna prehrana in kako je treba paziti zlasti na to, da človek prehitro ne je. Zal marsikomu ni mogoče upoštevati njegovega nasveta, vendar naj bi { se pa vsaj pri otrokth gledalo na to, da bi ^ne jedli prehitro. Najstarejši divji lovec Višji gozdar velike rezervacije divjadi v Vimi na Poljskem je- bil obupan, ko ni mogel ugotoviti, kdo hodi v rezervacijo skrivaj na lov. Nekoč je zagledal v gozdu drobno postavo, ki se mu je spretno umikala v goščavo. Sklenil je prihodnji večer prežati nanjo. Čakal je več dni, končno se mu je pa le posrečilo zasačiti divjega lovca. Tiho se je približal postavi, ki se je baš sklanjala nad ognjem, na katerem se je pekel zajec. Gozdar je bil zelo presenečen, ko je zagledal pred seboj sivolasega starca. Izrazil je svoje začudenje, da mora biti tako star človek še divji lovec. Dejal je starcu, da bi bil že čas, da se neha akvarjati s takimi posli, saj je star že . najmanj 70 let. — Sedemdeset! Sej mi je skoraj dva-ksat toliko — je odgovoril starec. — Kmalu bom star 140 let. In med preiskavo je prišlo na dan, da je govoril starec resnico. Rojen je bH pred 134 leti. Spominja se vladanja petih carjev in videl je na lastne oči Napoleona med pohodom v Rusijo. Ko je zatrdno obljubil, da se bo poboljšal in ko je položil tudi kavcijo, so ga; izpustili. Toda v vilenski rezervaciji zopet izginjajo zajci. Višji gozdar se pa za to ne zmeni češ, da se mu ni še nikoli pripetilo, da bi v njegovem revirju kradel divjačino najstarejši človek na svetu, poleg tega pa še mož, ki je na lastne oči vide! Napoleona. ' TeHowstonski gefzirji oživeli Da je letos izredno leto, kaže tudi in-aensEftnejše delovanje novih podtalnih voda, topim vrelcev in gejzirjev po vsej zem-O gejzirih v- Yellow«torrskem narodnem parka v Skalnatih gorah prihaja vest, ds tsdi niso izjema. Iz njih brizgajo curki vode vedno višje in pogosteje. Eden največjih med njrmi je dosegel oni dan višino 74 m, torej 24 m višje, nego doseže navadno in Aoraj 11 m višje, nego je bil zadnji rekord, ki je znašal 64 m. Vefikd gejzir izbruhne zdaj vsakih 48 ur, do&m je iafcruhml prej vsakih 60 ur in brogne vodo 65 m visoko. Največji med vsemi gepziri. kar jih je doslej izbruhnilo enkrat v štirih aH petih mesecih, je pa iz-biuhnM letos že štirikrat. Zanimiva bi bila pOtoBte o gorskih m drugih zdravilnih vrekrfh drugod po svetu. Morda se rudi drugim pozna, da je letošnje leto nekam čudno. -- Morje največji farmar rx Scrippeovega oceanskega zavoda v La Jotla v Kaliforniji prihaja vest, da so po dolgem prizadevanju določili letno količino rastlinske hrane, ki yo pripravlja morje živalim, zlasti ribam na 2.5 kg na en kvadratni meter morske površine. Pod beserfo plankton ne razumemo samo rastlinske hra ne. Beseda plankton sploh ne pomeni hrane, temčev skup zelo drobnih živih bitij, ki plavajo prosto ali pa s pomočjo raznih naprav brez lastnega gibanja po vodi. Glavni sestavni del so rastline in sicer mikro-skopične trave, zelene, žolte in sive. Te služijo živalskim delom planktona za hrano. Povzročitelji višje prehrane v planktonu so planktonske rastline. Z njihovimi mrtvimi telesi ali živalskimi izločki se hranijo planktonski mikrobi. Planktonske ži-valice požirajo bodisi neposredno mikrobe in planktonske rastline ali pa druge živali, ki zopet požirajo rastline. Temeljni vir hrane je v morskem planktonu samo eden: mikroskopična rastlini. Iz poljedelskega vidika je torej živalski del planktona rastlinska hrana bodisi neposredno ali posredno preko drugega 2 skega konzumenta. S planktonom se pa hrani potem cela vrsta večjih živali. A te zopet jedo ribe, tako da lahko smatramo plankton za posredno hrano rib. Morske ribe imajo torej na razpolago 2.5 kg hrane na en kvadratni meter morske površine v obliki planktona letno. Ce odračunamo okrog 20*/o, kolikor se porabi za vmesne posredovalce, za večje živali, nam ostane ta približno 2 kg hrane na kvadratni mc ter letno. Ce pomislimo, kako ogromna je površina morja, ki zavzema štirikrat toliko površine naše zemlje kakor suha zemlja in če še pomislimo, da so morja povsod skoraj enako bogata na življenju, da je tudi v polarnih krajih dovolj planktona, lah ko mirno rečemo, da je morje največji farmar. GEORGES OHNET: 15 s ergej pnnin j -innmatii- ■ Mimo njegovih ne videčih oči so hitele enolične hiše. Da bi pregnal ta privid, je skušal šteti plinske svetilke: ena, dve, tri, štiri - . . toda neprestano, moteč njegovo štetje, se mu je vsiljevala misel: Ti si mrtev, ker se bo tvoja nevesta omožila. Bal se je, da bo zblaznel. V čelu v višini obrvi je začutil ske-lečo bolečino. Nekoč je čutil enako bolečino, ko se je na tehniki pripravljal k izpitu. Trpko nasmejan se je vprašal v duhu, da-li mu ne bo katera izmed razbolenih žil počila. Kočija, ki se je bila naglo ustavila, ga je zdramila iz teh mučnih prividov. Hotelski sluga je odprl vratca. Peter je mehanično izstopu. Molče je sledil slugi, ki ga je odvedel v sobo v drugem nadstropju. Ko je ostal v sobi sam, je sedel. Ta hotelska soba, vsakdanja po svoji dvomljivi udobnosti, se mu je takoj pristudila. V nji je videl podobo svojega bodočega življenja, osamljenega, zapuščenega. Drugače, kadar je prihajal v Pariz, je stanoval pri gospe DesvarennesovL V trgovskem domu v ulici Saint-Dominique je nadel vedno ono vzpodbujajoče rodbinsko ozračje. Tam so se prijazno zalesketale vse oči, kadar so ga zagledale. Tu je pa našel samo naročeno usluž- nost in vsakdanjo vljudnost. Mar bo odslej vedno tako? Ta mučni vtis je kakor s čarobno palico pregnal njegovo slabost. Bilo mu je tako žal izgubljene nege, da je sklenil priboriti si jo za bodočnost. Hitro se je oblekel, obrisal z obraza sledove naglega potovanja, potem je pa sedel v kočijo in se dal odpeljati h gospe Desvarennesovi. Vsa neodločnost je bila izginila iz njegovega duha. Nedavno oklevanje se mu je zdelo zdaj zoperno. Mora se braniti. Za srečo gre. Na Trgu sloge je srečal njegov izvošček kočijo. Spoznal je barve livreje gospe Desvarennesove in brž se je sklonil iz kočije. Gospa, zleknjena na mehkih blazinicah kočije, ga ni opazila. 2e je hotel zaklicati izvoščku, naj ustavi, da bi se obrnil za njo, pa je po nenadni odločitvi zavrnil to misel. Z Mihelino je moral govoriti. Od nje je bila odvisna njegova usoda, Gospa Desvarennesova mu je dala to razumeti, ko ga je poklicala na pomoč z onim usodnim pismom. Nadaljeval je torej svojo pot in kmalu je izstopil pred hišo v ulici Saint-Dominique. Mihelina in Ivanka sta ie vedno sedeli na vrtu, na istem mestu, na robu zelenega travnika. Cavrol je prišel za Sergejem. Oba sta bila izrabila krasno jutro, da sta se pomudila v prijetni ženski družbi. Nagli koraki, pod katerimi je škripal pesek drevoreda, so vzbudili pozornost obeh parčkov. V polni svetlobi je prihajal mlad mož, ki ga niti Ivanka, niti Mihelina nista spoznali. Ko je bil prišlec še tri korake od njih, se je počasi odkril- Videč zadrego in začudenje mladih deklet se je otožno nasmehnil, rekoč: — Kaj sem se tako zelo izpremenil, da vam moram povedati svoje ime? Po teh besedah je Mihelina naglo vstala, preble-dela in zadrhtela po vsem telesu. Komaj je zadrževala solze, ko je vsa iz sebe obstala pred Petrom. Govoriti ni mogla, toda njene oči so bile željno uprte v mladega moža. Bil je on, tovariš iz njenih otroških let in tako izpremenjen, da ga ni spoznala, izčrpan po utrujenosti, morda tudi po nemiru. Zagorelo in s Črno brado obrobljeno obličje je kazalo na prekaljenega moža. Bil je resnično on, s tenkim, rdečim trakom v gumbnici, ki ga ni imel, ko je odhajal in ki je potrjeval važnost storjenega dela, velike nevarnosti, katerim je moral tam kljubovati. Drhteč po vsem telesu je Peter nepremično obstal. Ustrašil se je bil lastnega drhtečega glasu. Pričakoval je sicer hladen sprejem, toda ta strah, podoben skoraj grozi, je presegal vse njegovo pričakovanje. Sergej je začudeno čakal, kaj bo. Sele Ivanka je prekinila ledeni molk. Stopila je k Petru in mu nastavila čelo v poljub. — No, kaj ti ne boš več poljubil svojih prijateljic? — je vprašala in se mu prijateljsko nasmehnila. Solze hvaležnosti so se zalesketale v očeh mladega moža in kanile na lase gospodične de Cernav. A Mihelina se je znašla pod vplivom tega ganlji- vega trenutka v Petrovem naročju, ne da bi se zavedala, kaj počenja. Sergeju je postajal položai kočljiv. Cavrol, ki je bil ohranil hladno kri, je to razumel in zato se je obrnil k princu, rekoč: — Gospod Peter Delarue, tovariš gospodične Desvarennesove izza otroških let, skoraj brat, — je pojasnil kratko vse, kar bi se moglo zdeti na tem ganljivem prizoru tujemu človeku neobičajno. Potem se je pa obrnil k Petru in pripomnil: — Princ Panin. Mlada moža sta se spogledala. Sergej s povečano radovednostjo, Peter z neizrekljivo mržnjo Hipoma je spoznal v tem visokem in lepem mladeniču, stoječem kraj njegove neveste, svojega tekmeca. Če bi mogli pogledi ubijati, bi se bil princ zgrudil mrtev. Panin pa ni mogel niti opaziti mržnje, odsevajoče iz prišlcčovih oči. Z vso družabno uglajenostjo se je obrnil k Mihelrni, rekoč: — Gospodična, če se ne motim, bo vaša gospa mati drevi sprejemala. Štel si bom torej v Čast pokloniti se ji. Ivanki se je prijazno nasmehnil, Petra je vljudno pozdravil, potem je pa s Cavrolom odšel. Sergejev odhod je prinesel Mihelini olajšanje. Dokler je stala med obema mladerričema, ki je enemu pripadala po obi juhi, drugemu pa po priznanju, je silno trpela. ĐDo jo je sram. Ko je pa ostala sama s Petrom, se Ji je vrnila hladnokr vnost m v dno srca se ji je zasrnirll ta ubogi fant, kateremu je grozilo tako bridko razočaranje. Stopila je k njemu, ga pogledala v Ljubljani