_ GLASILO SLOVENSKE HAR0DNE PODPORNE JEDNOTE SSSZSfZ SrHSJSrtS Ckktg* IUn pondeljek, 9. marca (March 9), 1931 STE V.—NUMBElC 87 Rudarska konferenca $e izjalovila Stavbinska unija protestira fc , «( J '< IMavakl tajnik obveščen a mewi .Tllli redukcijah pri fadaralalAi »ogli sedUUUsa sponuum Chicago. — (FP~) — Pet zastopnikov Od »tare in pet od re-organizirane rudarsko unijo ze je setlo na tajni konferenci, ki ssjevišiia v Chicaguz namenom, da ss konča spor med organizacijama in ustvari podlaga za sporazum. Konferenca je bHa rezpuAčena in prepad med frakcijama je prav tako velik kot je bil poprej. Odlok, ki ga je Izrekel sodnik Ed-warda v prilog reorganizirani u-niji, je imel nekoliko opraviti s sklicanjem konference. . Nekateri menijo, da je bila konferenca sklicana v avrho, ds se izgladijo pota za povrnitev in-surgentov v okrilje Lewisove u-nije. Ampak to je nemogoča stvar, dokler bo Lewis ostal na krmilu stara unije. On je bil v Chicagu, ko se je vrtila konferenca, toda kot je razvidno is poročil, se ni udeležil diskuzij. Nobene rudarskih unij ni posebno zadovoljna z obstoječo situacijo, 'zato iščeta pota za sporazum. Največja zapreka je Le-wis, o katerem je znano, da ae ne bo prostovoljno umaknil iz zvojega urada. x Trgoviia z IjvMtaaii raz- Dejal Ja, da Je eovjetaka vlada storila več sa ruoki narod v e-nem deaetletju kot caraka vlada v dvesto letih WoahlagtonTirC*« publikanccv čeetitalo radi učinkovita odgovora vaem tistim, ki so aahtevaM, da vlada popova uvoa sovjetskih produktov. V tistem momentu Je bilo jasno, da ne bo nobene pretekavs glede obtožb. da Je sovjftsko*morištm trgovina bazirana na kasnihtlš-kemu ln prisilnemu daki. Bora« je rekel, da so sovJeU v enem deeatletju vaš napravili ga ruski narod kot proj osrsty das-potiaem v dvesto letih. Posvaril Js amsrliko ljudstvo, naj ns na* sede propagandi gotovih krogov, ki hujskajo proti sovjatom. Dejal j* da ae ruski kmetaki slo* JI, ki asdaj poaediijejo zemljo ln Jim Je vlada dala zlatem Javnih lol, ne bodo hoteli vrniti na ston-iijo tladanstva, maane mlzerlje ln ignorance, Ruska mladina na bo korakala nazaj. Uspeh revolucij Je fakt, kar kale etabilnoat vlade, ki Jo sedaj ne mora strmoglaviti nobena notranja ali zunanja sila. "Ako bi bilo po mojam", Ja dejal Borah, -bi,takoj upoatavtl Biči ja proti zakonu, ki zebra-^ omejitve družin, naralča 7. marca, V nemški j« v teku veliko giba-»revizijo zakona, ki zebra- ije umetno omejevanje družin fatei težko kazen za zplods. mpanja za revizijo je v svtci vema sodnijskima »lučajema, ktara se zanima vsa NemČi-V kratkem prideta pred sor . >Chynoweth, ki Je pred dvoma letoma največ nriivomoaeh da ie bil sllčSn načrt poralen, jt rez|K>selnoatl v Illlnolsu nasprotuje nsčrtu zs skrajšanje I delovnih ur. Vlctor Olender, tajnik državne delavske federacije, pa pravi, da že radi zdrav-stvenega stalllča bi ss moralo prepovedstl lenskam delati deset ali celo več ur, kot sedaj dovoljuje zadevni zakon. patfU revščine Nsw York. - (OP) - Mesto New Vork Ima okrog 100,000 brezposelnih, ki ao oškodovani za $80,000,000 mesečno na mas- brodelne orgsnlzscije pa Isdajo neltaj nad dva milijona dolarjev na mesec v obliki podpor. Tsko se glsal poročilo mestnegs bla-IHflIMpi sveta, ki repre-sentlra veš kot tisoč rasnih od-pomočnlh agentur. To (romani, da odpomoč na akcije, ki Ja vodijo te agenturo, ns mors omiliti položaja sli preprečiti pomanjkanja. Razlika je vellks. Z dvema milijonoma sa ne moro nabaviti potreblčin v vrodnoeti nsemdsutlh milijonov dolarjev, »kolikor ao brespoaelnl oškodovani mesečno na meadah. Blagostanjskl svat priporoča, da mesto takoj aproprllra deset mliljanov dolarjev, da se u-posli večje število ljudi pri Javnih delih. **TVMft nanoeM 18 palcev »nega in 20 čevljev visoke zameta. Trinajst mrtvih v Chl-csgu. 85.000 brezposelnih čisti ulics je 2491 političnih Isgredov vse kaže, da jih bo letos še Berlin. 7. marca. — Na teme- i policijsko statistike je bilo v wiji 2494 političnih izgredov etu \m. Te številke veljejo a Prosijo; Za vso Nemčijo eo iko večje, niso pa natančno ine. »gredi no bili uprlsorjenl skoro ljučno med fašisti in komuni-in sicer so bili fašisti vofti-napadalci. V 1258 alučsjih komunisti potrebovsll policij-»pomoč, v 955 slučajih so pa i faAisti napadeni od komuni-m-ialisti so bili napadeni kkrat Ijodiai od fsšistov sli BlUnifitov. Največ izgredov Je bilo V SV-|Ju in .septembru. Vseh politi-n shodov in demonstracij je ®wkaj manj kot 24,000, kai*-k atražilo skupaj 3M.OOO po-Vi'činoma so bOi fašiatl-• komunistični shodi. PROSVETA THE EN LI (m HTEN M RUT Glasovi iz naselbin I Zanimive beležke la resnih krajev To la on*f NIHraukee. Wia. —r Božja volj« zopet zahteva, da napišem par vrstic, vsled t* ga poslušaj ves krščanski Krtini svet. Pro-aperiteta je žš na konj«. Vrača se v, domovino, de rsM bedno in nevedno delavsko nmo in ds vse potrebno uredi, ker apeda v njen poklic. Teke vesti nam te dolgo časa servlra naše meščanski* klerikalno in kepitsllstlčno čaaopir-je. Med tem pe pritiska delav-*ka krha, bank« pokajo in zapi-rajo vrata, mali trgovci in obrtniki propadajo, tovarnarji pd-slavljajo delavce in od dne de dne krajšajo delovni čas ter od vseh strani žagajo in pilijo delavsko plačo. Ako človek veruje vestem kapitalističnega časopisja, potem kaže drugega nego to, da ei vsak starec zaviha brke, ae obrne na levo in desno In veselo poskoči kakor 181etnl mladen*. Tudi jaz sem bil dolgo časa vesel teh poročil ln se vesel« boljšega življenja. H Vsled tega sem ae nekega le- in potom Mm zapazil nad Michl-ganakhn jeaerom prve jutranje aolnčne žsrte, ki ao ljubeznjivo pozdravljali okolico, budili zaspance ln jih vrtjlli ven iz za-duhlih sob. V mislih sem sam sebe zago-tavljal: danes bo pa res lep in srečen dan. S takimi mislimi sem Kdo je zmagal v Indiji? Oandijeva indijska "revolucija" se je pred nekaj dnevi zrušila ln "svetnik" je podpisal pogoje premirja z lordom lrwinom, predstavnikom angleške vlade. Prva vest je bila, da je Gandl zmagal in MacDonald se je podal. V luči te vesti je bil mahatna res velik: a golo besedo ln lesenim vretenom v roki Je ugnal vse orožjs britanskega imperija! Ko pa so bili objavljeni podpisani pogoji, se je veličanstvo Gandlja precej skrčilo. Na podlagi pogojev, ki sta jih podpirala podkralj ln "svetnik", je Anglija dobila vse, kar je zahtevala na Indijski konferenci v Londonu. ■ .....-.--r-u............-i MacDonald je na konferenci Zahteval, da Indija preneha s kampanjo pasivnega odpora in bojkota In da nacionalisti sodelujejo na prihodnjih konferencah na temelju principa indijske federacije, centralna' odgovornosti in finančnega ter vojaškega varstva. Samo na . . rnn k , . podlagi teh pogojev sme Indija upati, da dobi dfspd v tovarno, domlnijon ln da Anglija ugodi njenim nujnim 16 *** Ko zahtevam glede splošne amfteatije in modifi-....... kacije solnega monopola. ■ Oandi ae je zavezal, da takoj konča kampanjo pasivnega odpora in bojkot angleška blaga — ki je Angleše najbolj bolel — in sprejel je sodelovanje nacionalistov pri pogajanjih na podlagi prej omenjenega principa. Jasno je torej, da je zmagal MacDonald. Potolaj v Indiji je danes Um. kjer je bil pred enim letom. Edino, kar je aaketični Oandi pridobil a svojo pasivno reslsteneo, je to, da smejo Indijci, ki šive ob morju, delati sol if morske vode na svoj primitivni način. Tega J dela ae pa bodo kmalu naveličali, ker ae ne izplača; primitivno pridobivana sol j« slabe in domačini ne morejo tekmovati s solnimi rafinerijami. Sicer pa je sol majhnega pomena pri Indijskem vprašanju. Gandi je moral Imeti nekak simbol svojega boja sa neodvisnost od Anglije in izbral si je sol In ročno vreteno. Vprašanje Je, če bi bila Anglija dala ob-ljubo domlnijona na zadnji konferenci v Londonu, ako bi ne bilo Oandijeve pasivne kampanje v preteklem letu. Ali Je ta koncesija Oandijeva zaaluga? Nešteti ljudje v Evropi in Ameriki smatrajo, da je. Pa ni verjetno. Delavska stranka, ki Je danes nominalno na krmilu Anglije, je postavila avtonomijo Indija v svoj program še prod leti, ko ni še nihče slišal o kakem Gandiju. MacDonald je celo nekoč zahteval popolno neodvlanost Indije. Danes potna dejstva in govori drugače. Laboritska vlada bi bila sporazumno z liberalci vaeeno Izvedla svojo programatlčno obveznost. Zdaj čaka Indijo naloga, da dokašo svojo sposobnost za samovlado. Izdelovanje soli in grobega platna na roko še ne pomeni te epo-tobnosti. Mir s Anglijo jo bilo lahko doseči, kaj pa notranji mir med fanntičnimi verskimi mnošicaml? Tega Gandi še ni doeegel — in ga tudi ne bo, ker je sam mistik In religiozni fanatik. 8posobnost Indije jo najboljše označil njen lastni pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki je pred nekaj meseci rekel: "Moja dešrla mora počasi spramejati to, kar zahteva. Indija mora najprej dobiti razumsko mentaliteto In mora inteligentno reformirati svojo socialno organizacijo. Verska nestrpnost j« prevelika ln Indija silno trpi na revščini, boletnijh. občinskih sporih ln Industrijski zaostalosti radi prevelik« ignoranco nalaga ljudstva." To j« glavna nesreča Indije, U ogromne detel? v srcu Asije. Evropska In ameriška civilizacija je dovolj slaba, ampak Indija je še pettisoč let sa našo "aajboljšo" civilizacijo. Anglija, ki le dveeto let gospodari v Indiji, bi bila lahko dvignila indijska ljudstva na višjo stopnjo, pa nI hotela. Pustila Jim je "kultur-no avobodo" sato, da jih je iatje izkoriščala ekonomsko. Odgovornost imperialistične Anglije ni majhna In sdaj plačuje u posledice. pega jutra veselo in pondsno opravil na ono pot, po kateri po- UplUltatSni M. Med M« pyUv. v k.- dela za socialističnega in komunističnega predsedniškega kandidata, ampak je tjavendan lepo kričala eno in isto pesen: Hoo-ver ali Smith, Smith ali tfoover. Vsled te svoje nevsdaoati in brezbrižnosti zdaj delavstvo tanje sadove klerikalske in kapi talistične setve. Vedeti je tudi treba, da po božji volji mora vsaka družina šteti po 10. U ali 12 članov in še več, če je to mogoče, in da taka družina živi v pomanjkanju ln bedi, kadar kapitalfcem s pomočjo klerikalizma unaičuje delavstvo s svojimi obljubami/ksr potem imenujejo pravo krščansko življenje. ^ Ura je pokazala številko 6 ; vzel je kldbuk, se poslovil in obljubil, da bo še prišel k maši v mojo cerkev. Ostal sem sam, in da si preženem dolg čas, sem vzel v roke "funny peper?—oh, oprostite: najstarejši list, Ame-rikanski Slovenec, ki letoe praznuje 40-letnlco svojega purgar-skega natolcevanja. Krmi svoje vestne Čitatelje a kapitalistično alamo in z odpadki krščanske morale. V tem listu sem prečital del se zadostno ošcmirn v pravo delavsko uniformo, som potrpežljivo čakal blaženega trenutka, kdaj bo ura naznanila aedem oožjih žalosti Prišel je zaželjeir čaa in takoj za njim tudi boss, ki ml boječe in sočutno naznani, da je vodotvo grutbe na zadnji joji sklenilo, da se vsem delavcem plača iprikrajša, in da je U postava Ao danes v veljavi; valed toga jo moja plača manjša za 60 centov na dan. Prav po prijateljsko sem nasmehnil in rekel: Nič zato, prijatelj; 18 let oo že poznava in se še nisva nikoli'prepirala in kregala, vsled tega se tudi sedaj ne bova, ker fom, da nisi ti kriv, ampak vršiš aamo svojo nalogo. Pričakoval sem že dolgo časa nekaj takega, kajti na sve-tu Je vso mogočo, alasti v sedanjem čaau, ko je padla vsa delavska moč ln njena veljava pod ničlo. Valed tega ne bom akočil skoai okno, ker vem, da bi tel4>-nil naravnost v smrt. Sočutno ml jo podal desnico In odšel da- društvik, sa katere se je v zanimal ln bil vzor člana. Udeleževal se je društvenih sej. ako le mogoče; redno plačeval ases-ment; ako je bilo treba kaj napraviti za društvo, George je bil zraven; ako je bilo treba pogrneš, se je on oglasil: "Mene zapiši;" ako je bilo treba društvene grobove popraviti na pokopališču, se je on priglasil. Na veselicah, naj bo na društvenih ali Slovenskega doma, je on vedno pobiral vstopnice. Bilo je njegovo veselje, ako je mogel kaj napraviti za društvo ali Slovenski dom, pri katerem je bil večkratni društveni zastopnik v odboru, kjer je deloval kakor mu je društvo naročilo. Kljub temu, da ni znal čitati, je razumel pravila bolje kot mar-hikateri člani, ki znajo dobro pisati in čitati. (Pravila in druge stvari mu je prečitala soproga in on si Je vse dobro zapomnil). Ako je prišel kak nesporazum na društvenih sejah, se Je on oglasil: "Po pravilih in nič drugače! Zakaj pa so pravila?!" Kot prileten mož je pred tremi leti pričel pohajati večerno šolo za nabavo državljanstva Naučil se je tako dobro, da je drugi papir dobil pri prvem izpitu. Bil je tudi naročnik na dnevnik Prosveta. Blag mu spo-Ht—Tomaž Cadež. Farmar ima beeedo Shešdon, Wie.—Dne 3. marca J je tukaj obesil« Fred Koval, star okrog 45 let in po narodnosti Rus, a jo govoril slovensk Jako dobro. Zapušča ženo in šes otrok v staroeti od enega do 13 let. Pokojni je prišel sem iz Wa-terloo, Iowa, pred par meseci Porabil jo vea denar, farma pa mu ni prinašala nikskih dohod-koh, ker še ni efiiščena in je večinoma šuma. 2a funt masla dobimo od 28 do 30 centov, ali 20 centov man kot pred enim letom. Torej nam ni treba tam v mestih zavidati misleč, da farmarji dobro ob-stojimo. Hoover se je končno izkazal dobrega inženirja, ker na-čeluje tako izborni prosperite-ti, ki jo objela tudi farmarje. VoHlcem svetujem, da še v bodoče glasujejo za republikance in demokrate, ker so se še vedno izkazali, da »o za kapitaliste in ne za ljudstvo. Obe stranki sta si je na odpor, ker de vsak da bi moral kaj pomagati, na veselico bi vsi radi šli. bi vsak oval kaj sličnega, si lahko sam naccpi in na vrta kolikor hoče in brez papeževe encikllke. de bolj nego papeževa encik lika me jo zanimal članek v številki 84, A. S., ko je kralj Aleksander podelil zagrebškemu nadškofu dr. Bauerju najvišje odli kovanje, KaradJordjevo zvetdo 1. razreda. Odlikovanje je izročil kralj nadškofu lastnoročnb o priliki, ko se je mudil v Zagre- ^ ______________ bu, kjer mu je h*yaško ljudstvo j ^^Tp^dobni, ker imata enake i prirejalo nsvdušene ovacUe. dejf Jn jih financirajo eni in isti Konferenca Proevetne Ekonomska drama MusrW Khoelse se ponovi v Routder Damu aa aapadu, ki so ge prekrstili v Hoover Dam. Tam bo tvezna vlada igradlla največji Jez ae svetu 4n veliko elektrarno. Ko pe bo ogvomn delo izvršeno, ge bo vlada skušala isrotttl prlvstnlm drušbem v izkoriščanje. Modra vlada je mnenja, da je zmotna zgraditi a IJudaklm denarjem vsako stvar. Bi pe zmožna upravljati ljudskega i r»i< 'ja * • r . - /iBnifo- ljo svojo pot, Izvrševati dano mu nalogo. Cez par ur sem zvedel de je obolel ln odšel domov. Končal Je svoje Romeljsko »Iv-IJenJe dne 17.•februarja. Udeležil sem se pogrdba ln moram priznati, da sem ftaloval za njim, kajti vedel aem, da sem egubU več nego boesa. Ob tej priliki, ko to pišem, me jo obiskal prijatelj L. B. in mi naananil, da jo Mlheaukee Chair Co. znižala delavcem plačo, skrajšala delovni čas ln na počitnice poslala mnogo delavcev za toliko Časa, dokler ne prldrvl v tovarno znani kapitalistični— RuShl Ta novica nI mene prav nič tznenadiia; rekel sem prijatelju, da v ameriško zgodovino se po vsej pravici morata pripisati še Henry Ford, ki Je osvobodil konj« in mulce, ln mr. Hoover, ki Je na tako praktičen način osvobodil delavstvo, da mu nI treba več delati, ker sdaj ae delavstvo lahko preživlja od Rjegovih obljub, ki jih je med delavstvo se-j al ae čaaa svoje predsedalftke J seno je aačel potrgati svoj klobuk, ksštor doelužmi vojak stare dragonarako kapo. ia so srdito egrašal nad Hooverja. T»laill sem ga. de Hoover nI kriv delavske depresije, ampek krivo je dela vat vo samo, zato, kur vse preval rado veruje kapitalističnim kričečem, kadar gre sa dela veke pravice. Zagotav tel sem ga. da ae Caaa sedajo predeedniške kampanja nI vfce delavstva popolnoma nič ve- Nadškof je bil ob tej priliki tfo- ljudJe boko ginjen in je kralju razkazal n ml Škofijski dvor. *ralj se je posdbno dlvil krasni notranji ureditvi dvorca in se je prisrčno pogovarjal z nadškofom. Ob tej priliki je pa tudi mestna občina podelila nadškofu dr. Bauerju diplomo častnega meščanstva. No, sem si mislil kralj In nadškof že vesta kaj delata, ne vedo pa toga hrvatski Tomaži, kakor tudi ne štajerski Joieti in kranjski Janezi. Se bodo padale betlne po bednih in trudnih delavskih grbah. V takih mislih sem zašel na Trunkovo pisano polje. Ia radovednosti sem stikal po njegovft kolonah, da se prepričam, kaj Je siromak pridelal v tem zimskem času v mrzli Coloradl. 8reča ml Ne spadam v socialistično stranko, ali do sedaj sem še vedno glasoval za njene kandidate. Čemu se no bi enkrat izvolilo socialista Za predsednika USA? Slabše bi ne moglo biti kot je sedaj tudi če bi kako staro babu-ro izvolili za predsednika. J. Pugel. Je bile mile in naklonjena, da sem zapazil velikega medveda, ki ga Je po naročilu rev. Trunka neki Bosanec vleče v sovjetsko Rusijo na svoj račun. Trunk pa zadaj pihe, pritiska, rine ln poganja a avojim običajnim he-he-he, poje levite in raztresa svojo milost ln učenoet Sprevod Je zanimiv posebno valed tega, ker Trunk pravi, da potovenje bo končano do leta 4884, ko ne bo nrtben« katoliške eerkve veš v Rusiji.—Leele Ambroekh. Hmri agileega člana Kock Sprtega, Dne I febr. Je tukaj preminul dobro poznani rojak George Yak!e. član društva Trdnjava št. 10 SNPJ in AlojeUa št 18 JSKJ. v staroeti 88 let. Bil je blizu Trbovelj na Štajerskem. Tukaj sapošča žalujočo soprogo, sine Loutaa In štiri hčerke, ki oo pe še vse omošene. Članstvo e bok društev ae je udeleAUo p grebe v obilem številu. te kot mled deček Je delal v premogovnikih v Trbovljah to Leobno. sednjih ST let pe tukaj V Wjromlngu. Rasen svojih ških let je bn premogar vea šiv-M je Jake dole ven pri h BraziMje | fleo Peulo, Brazilija. — V dopisu, pod naslovom "Slika razmer v Braziliji,H priobčenem Prosveti dne 16. jen., ao Je vrinile neljiAa pomote glede cene kave. Zapisano je bilo, da Je vrača kave stala 86 mllreisov, pravilno bi pa moralo biti sapi no ed 36 do 60 mllreisov. Rs sumljivo je, da so v tej širn zemlji na kavinih naaedih različni delovni pogoji, enako tud oddaljenost od železnic, vsled česar nastane razlika v cenah koder je keve doetavljena v pri atanlšča. Politični položaj je jako pesimističen, enako gospodarski. Ne smeš povedati glasno, da si lačen. Nimeš izbire in zdi so, da Imeš pred seboj večno krizo. Seo Paulu se še ame kaj malega pirati, v drugih državah je je skfcše. Prihodnjič kaj več aa list okrožne I atoMov*--] Cklcego, Ui. — Dne 30. maja se bo vršilo spomladansko zborovanje konference Prosvetne matice JSZ za čikasško okrožje. Vršilo se bo v Masonic Templu S. MUlard ave. b West 28 st. Ohicago. Priprave so sedaj v teku, da bo ta dan nekak delavski praznik našega slovenakega de lavstva v tem okrožju. Zborovanje bo spojeno z veselico, ki bo sledila programu. Nastopilo bo več govornikov v slovenskem in angleškem jeziku, ki bodo refe-rirali o raznih za delavno ljudstvo važnih vprašanjih in pred vsem pa glede naših organizacij in prosvetnih aktivnosti. Sugeetira se društvom, soc. klubom in drugim organizaci jam, ki spadajo k Prosvetni matici, da razpravljajo na sejah ali pe Izven o tem ali onem vprašanju tikajoč se konference ali priključenih organizacij, ki se ičejo posredno ali neposredno nas vseh. Glavna funkcija konference je, da krepi delavski duh med našim narodom obeh generacij. In radi tega odbor priporoča, da zainteresirane organizacije in posamezniki delujejo, dg bo čimboljša reprezentacija na zborovanju. Program bo ob-avljen pozneje. Dolžnost vseh, ki se zavedamo, da smo delavci, ja, da napravimo is tega sborovanja nekakšno manifestacijo slovenskega in sploh jugoslovanskega delavstva v čika-škem okrožju, v katerem se Je zadnje Čase pričela smotreno šl riti propaganda beograjskega re2ima.-4)dber. ■t,. ,, 1___I- _ .-----M—1-. rm dopis v motenemu Breeay Hlll, Kane.—Malo plHuv prihaja iz naše naaelt Deai nisem Ae nikoli pisale dopise v slovenskem jeziku, čemur ae bom privadila, ee pe Jea ogl* Sam. Dele se tudi tukaj jako slabo, nekateri delajoči—S dni ns den, drugi še toliko ne. Ljudje ae komaj preživljajo la ve v den. Vreme oe tudi vedno obrača, včasih je mrzlo ln sopet toplo. Snega letos še nismo Članica sem društva št 66 IONPJ. Ne sadaji seji dne 16. febr. smo članice stavile I PONDEUEK. 9 Dr. Bojan Pire: Obolenje in umrljivost v • Taka je v Novi Zelandiji to razmerji nš 100, česar še ni dosegla nobena drugi t va, pač pa se mnoge napredne države M bližujejo temu lepemu številu. V mn žavah je umrljivost dojenčkov 6, 6, Se pred dvajsetimi leti niso mislili,] sploh kedaj mogoče doieči tako majhno To naj bo opomin in nauk onim, ki gledajo skeptično na ta števila nudijo tukaj ali na drugih mestih, kal. verjamejo, da je mogoče ta Števila doseči, bo mogoče preprečiti umrljivost onih I Čkov, kateri takorekoč po nepotrebnem jo, kajti glavni vzroki smrti so zunanji, je mogoče odstraniti potem je Čisto vi misel, da bo mogoče v teku Čaaa zmanjl mrljivbst živorojenih otrok na 2 procenta Umirali bodo samo oni dojenčki, ki k nesposobni za življenje, kar je posledical dednih lastnosti roditeljev ali zaradi sjS produktivnih lastnosti matere. S takol umrljivostjo dojenčkov_je-bo ohranila na množina narodove sile. Da bi sto živi nih otrok preživelo prvo leto svojega ii ne bo potrebno 130 ali Še več rojstev, samo 102. V Jugoslaviji znaša število^ letnox)koli 400,000. Vzemimo da so vsa ta stvals enim detetom. Od teh jih po pl enega^leta ostane pri življenju okoli 320, ako vzamemo povprečno umrljivost 20 p V bodoče pa bo potrebno za isto število otrok starih več kot eno leto samo okoli|| rojstev. Iz tega se da izračunati, da imamo -vsak porod, pri katerem otrok umrje, 4 samo 500 dinarjev — za 70,000 takih roji letno 35 milijonov nepotrebnih stroikov.ff tem še niso vračunane telesne neprij bolečine, izguba delovne sile itd. — Tako s šana umrljivost dojenčkov prinaiaH ogromen dobiček, katerega se navadno niMl zaveda. Boljši ekonomski položaj — obem drugimi činitelji — zmanjšuje umrljivoiG zopet vpliva recipročno in popravlja ek< sko stanje — circulus vitiosus — v korirt IJ skega zdravja in blagostanja^^^^l Akutne nalezljive bolezni, dalje tuberk za in umrljivost dojenčkov, o čemer smo do daj govorili, predvsem predstavljajo važerfj blem za higijeno in socijalno medicino in 1 v lepi sliki kažejo blagostanje človeške dri v bodočnosti. Če opazujemo nekatere druge bolezni, ne vidimo tako dobre prognoze. Četudi n clnska tehnika dlagnosticiranja in zdravlj« napreduje, vendar kažejo nekatere jako J skupine bolezni nezaieljeno smer gi navzgor in to v državah, kjer se nal lahko zanesemo. Naraščajo: smrt vsM lenja ledvic, živčne bolezni, sladkorna a pred vsem rak in bolezni srca ter ožilja, bolezni postajajo sedaj vedno bolj vaioej nekaterih državah ao gotove izmed teh bolj stopile že na prvo mesto, v mnogih državsh] zavzemajo že nekaj let sem mesto pr«d tuH «olaven pri log, da bi priredili veeoUoo. Na-^cege, IU. Reserviranl sedeži Mlhraulcee, Wis. — Dramsk in pevski zbor Slovenskega doma v Mihvaukee ima omejeno število rezerviranih sedežev na razpolago ca svojo prireditev 22 marca, a zanimivo burko "Skopuh." Kdor šeU, si lahko nabavi številko sa svoj sedež na 800 West National e^e., pri J. Matohu U W. Walker St., aH pa pokli čite po telefonu: Hanover 1648 ali Hanover 2607 W. Oerta za ra-zerviranl eedeft je 26c. Navadne vstopnfce so pa 40c v predproda-Ji in 60 pri vratih. Dobe ee pri vseh Članih zbora. 1'ripr. edhor. , ii —— Popravek PiUeburgk, Pa.—V prejšnjem dopiflu sem poročal, da ae bo tvoritev Slovenakega narodnega doma na Coverdale pri Ubrarjr vrftUa 1. maje. glasiti bi se moralo dne 80. saaja. BU sem pačno informiran, kar je s tem popravljeno.—Anten Tidaešsk. "ArbeHer Zelteag" spet izhaja Ckirage Chteago. —Nemški aodeiieU-tel Hat ^kegoer Aibeiter Zei-tung", ki je bil ob zečeUu vojne z Nemčijo ustavljen, je wM sdaj izhajati kot moaečruk. Iz, dejeteU ao kulturne ia športna društva v Chicatni in letna ročnimi je aamo ?6c. List se sdaj tiska v latinici. Naslov je Pau MU BeUmont ave., Ch kulozo in postajajo socijalne bolezni splottl značaja ravno tedaj ,ko je ponekod tuberlj za začelo izginevati. Po podatkih, ki ao j na razpolago iz Združenih severnoam«fi držav, je rak v prošlih 25 letih nsrsstd al procentov; enako tudi srčne bolezni. Njih I vilo še vedno narašča in ne vemo kdaj tal bo višek, oziroma zaželjeno padanje. Kot problem prihodnjostl pridejo v pj pred vsem srčne bolezni in rak. Radi tm stanavljajo v nekaterih ameriških drfal kjer je tuberkuloza po važnosti že na 16 mestu, poleg tuberkuloznih dispanzerjev I poliklinike in dispanzerje za srčne bolezni ■ vodi velik boj proti raku. V Jugoslaviji to| treba še ni tako velika; verjetno pa je, d« mo prišli tudi mi na isti položaj in to ni| zneje v par desetletjih. Socljalna medic« ne pozna ustaljenega in zanesljivega nH borbe proti tem boleznim; njena naloga« jih išče in da bo mogla nastopiti, kadar, potrebe, z vso silb kakor je to sedsj ^ Združenih ameriških državah. Kaj J« J naraščanju srfnih bolezni ln raka, še m zj Dočlm so mislili — ponekod še sedaj-J rak bolezen civilizacije in istočssno bws degeneracije človeka, vlada za srčne m mnenje, de so posledica zunanjih vplivaj katerimi živi človek v tej civilizaciji; m«i igrajo alkohol, nikotin in kofein vaino n mogoče seksualna vzdržnost, pod katera vom živi zepadni svet zaradi hotnegs om* nje otrok. Kdo ve? Ni še čas, ds se to »1 ta poj*r šenje definitivno reši. Mi smo mnenje, da se more mačiti do gotove meje s samimi *,v,'e8*7j tiatičnimi podatki. gmo' f* jfj J zmanjšalo število umrljivosti dojenč^- ■ nih nalezljivih bolezni ln J vseh bolezni, katere pobirajo svoje trt« J vsem med otroki in mladino. Ako ^ niso umrli mladi, so sedaj v prehodni *r polnjenili sUreJše letnike. SUrejn ( nad 40 let, so bili poznani tudi že Tajo na boleznih srca, ledvic, živčevja Ker je v teh letih več Uudi, mo« ns» sti tudi število bolezni zastopanih , klh. Ali drugače povedano: doj^J; ^ umrli v prvem letu, ali otroci. prvih letih umrM vsled mladina, ki ni podlegla tSW8k*os| toliko čaaa. dokler Jih ne bodo s srednje starostne dobe aU bol««: stsr^^ Je bila torej podarjena prscej*«J4 rt , nja. niao se pe mogli Isognitl nars^ ^ konu. d. mora vse kar Je šivo vprašanje je» kdaj. ,/ar" ziM MVDELJEK, 9. MARCA Vesti iz Jugoslavija (Po««^UU biro Pr—nu v J«z»elaviJl.) P R 0 S V E T A 1>P4BSKI irMOR ŽUPNIKA V 01 MENGŠU u-uec umoril z nožem župnik« Ti Kuharja in izropal žup-^ — Koliko je odnesel ne ved0,_ Sledovi za morilcem (kkasnelo iwroČilo.—Ured.) Ljubljana, 16. Ubr. 1931. Via javnost mnogo govori o «>r*kem umoru mengškega Lka Kušarja in časopisi ao polni poročil o umoru in dedovanju morilca, ki ga pa , u#> prijeli, daai ima policija tjeie sled m njim. tupnik France Kuiar je bil že [. leto župnik v Mengšu, atar je f70 let. Rojen je bil v Rc točah rrfje vodijo stopnice, ki niso kjer zaprte z vrati. Župnik je navadi zvečer delal v ipiaerni ►leg spalnice, zjutraj pa je vata-l da je šel maše vat, že krog »tih. Umor se je zgodil po sklepanju »iskovalne komi*}je tako-le: upnik Kušar je kot ponavadi, >1*1 v petek zvečer v pisarni, krilec se je bržkone že 6ee dan »lazil v župnišče ter ee skril v Nfetrečju. Zvečer pa se je epla-I Joli ter stopil s hodnika sko-vrata v arhiv, ki je bil obe-wn župnikova spalnica. Tu je tel preiskovati in etiketi za narjem, pri tem pa je bržko-i kaj zaropotal, da ga je zaaU-tl iupnik v sosedni pisarni, i iupnik stopil v arhiv, se le tomilec bržkone nekoliko pre-niil, zbežal je v pisarno, žup-Ik bržkone tudi zbežal za njim, v piaarni je vlomilec potegnil tfer nož ter dvakrat sunil od »daj navzgor župnika v vrat ir mu prerezal sapnik in grlo, i ni župnik niti zakričal. Ko > je iupnik zgrudil na tla, je »drl kup drv ob peči. Sestre, ki >bile nasproti v kuhinji, so Ču-ropr»t drv, a niso šle gledat, tr nikdar zvečer niso motile lita v delu. Ko no zjutraj sestre vstale in l bik) župnika iz spalnice, kot »navadi, ga je šla ena od sester kHt. Stopila je skozi pisarno v rtiiv-spalnico ter dejala: "Ne * vstal?" Tedaj pa je opazila, J k Postelja nedotaknjena, da i j<1 blagajna v kotu odprta in i Irfi na tleh nekaj papdrnate-1 denarju in nekaj kovanega J postelji. Ko je stopila v jo zagledala iupnika v k*1 krvi, a prerezanim grlom,' katvljib, znak, diKI kovo oporoko, dočim se ostal ih vrednostnih lietin in raanih hranilnih knjižic ni dotaknit. Ključ od blagajpne je potem vrgel morilec v umivalnik, kjer si je poprej umival roke. S plenom je potem ropar pobegnil brea ovir. Glavna vrata eo bila od znotraj zaklenjena, v ključavnici je tičal ključ, odklenil je in odie) na prosto na vrt Nihče ga ni opazil. Skočil je čez ograjo, ter mahnil čez polje k potoku Pšata. Tamkaj je hodil nekaj kratov gori in doli, prestopil potek ter se spet vrnil na to stran. Potem se sled aa njim izgubi. Storilec je bi) bržkone v fa-roviu precej znan, da je vedeL vse oikoinosti in da je tako hlad-< ndkrvno opravil svoj umor, se lepo umival, prebrskal spalnico, blagajno, vedoč, da ao v hiši tri sestre ž upnikove, ki ao mogoče slttali ropot drv in bi ga lahko presenetile. AH pa je bil vlomilec pripravljen tudi, da napade sestre v 'potrebi? Vsekakor "je bil umor izvršen hladno. Suknjič kaže aled Medtem, ko je storilec brskal po pisarni in spalnici, se je odpravila mlajša sestra Katra epat v prvo nadstropje. Kmalu pa se je vrnila in dejala starejšima sestrama: "Spet sem okradena. Tri SNEŽNI VIHARJI IN ZAMETI r,— Zapadel je visok sneg. — Prometne ovire. — .Zameti v plani* r Krivčevi hiši) pri Škofji Lo-in je brat našega univerzitetna profesorja dr. Valentina užarja. Župnišče v Mengšu le-tlk ob cerkvi ter je z zidom «ano s hlevom, tako da je žup-j»ko dvorišče nekako zaprto, rf župniku »o živele njegove tri »tre Franca, Ivana in Katra, pritličju sta na eni strani dve bi: župnikova pisarna in arhiv, katerem je župnik tudi apel. uproti, na drugi strani hodni-l pa sta imeli sobo sestriFran-> in Ivana, v prvtfn nadstropju i je spala sestra Katra, ostale bi pa so bile na razpolago za Vpr^ rm^tPopjein pod- "ukradel"iz do- t »loči S zmotil sredi dala. Del J* bil okrvavljen, znak, da je zavlekel truplo h kraju, 1 »U m i,iio na poti. Kup drv 9*1 je bil podrt. p«> umoru Hi je zločinec umil * ; * upnikovem umivalniku, v iH-iaačo,, ki Jo je po-''krvavljeno vrgel župnU 'u vrat. Potem je iz umival-ff drugo brisačo in je tu-■u *lo ok^avljsiML Poiskal £tr*t>0 hrii^>f<» i me! nikakih koristi od taklh-le papeževih besed, kakršne so pr.: "Podlošnike opominjamo, naj bodO pokorni oblastnikom ne oblašfanesm od boga, sekaj kdor se upira sakonKI oblasti, ee upira božjemu redu stvari ln s tem aememu sebi piše obsodbo." — Ali nI to brlhtns? Bogve. aH Je papeš mislil tu tudi boljševi*ke oblastnike. In ker vladajo v Rusiji boljše vik i In je vsaka oblast dene od boga. naj nikar "Slovenec" ne jemra, da so od boga daai ' . -k m oblastniki motOl rimskega pepela! — Tekih besed, kakršne je govoril pepel, le red kokdo lahko n-kritični Plačanje dohodnine do 15. marci Ntziaao pismo Dostojevskega Med oetalino pred vojno umrlega Alekaijn Suvorina ao odkri-i doslej še neobjavljeno pismo >osUijeveke«a is 1. 1878. Pismo "Veliko eem premišljal o najinem zadnjem razgovoru in rad lanea spregovoril o mislih, ki sva jih tedaj raaplela. Govorila sva o najbolj Čudnem in najbolj presunljivem pojavu ruskega Življenja, o revolucionarnem gibanju, ki ogreša carja. Moje atali-šče do tega gibanja je razdvojeno. Nikakor ne aenikujom veličine prepričanja, ki ga imajo revolucionarji, a po drugi strani brezpogojno odklanjam teroristična dejanja. Ce el pa predstavljam, da bi na oeeti prisluškoval pogovoru dveh moš in da bl eden dejal drugemu: "pravkar t poiodil peklenski stroj v carjevi pafcči", tedaj moram odkrito priznati, da ne bi pohitel v carjevo palačo in javil bllšnjo eksplozijo. Obeh moš ne bl niti ovadil najbližjemu policistu, čeprav bl vedel, da pripravljata zločin. V bistvu bi bil raalog, da ne ovadim obeh moš, morda samo bojazen, da me ne bi smatra-za denuncianta. Predstavljam si, kako bi me zasliševali, me is-pra&evall in ml zagotovili morda celo nagrado. Po drugi strani bl me lahko smatrali sa lsdajalske-ga tovariša sločincev. Usti bi pi šali, da je Doatojevakij izdal a-tentatorje. Tega ml naši liberalno misleči krogi ne bi odpustili Policija mora Skrbeti sa prepre-Čenje zločinov. Mnogo bi lahko rekel proti vkdi, a ne smem, kaj* ti pri nas je konšno najvažnejše, da čimveč obdrtM zase. Zato tu-di nihče ne ve, kako bi ravnal najtežjih poloftajih. Psihologija revolucionarjev me izredno zanima. Namenil aem se napisali nov roman, nadaljevanje Bratov Ka-ramazovih, v katerem ae bom bavil s vprašanjem revolucionarnega gibanja. Junak tega romana bo AljoAr Karamaaov. Odšel bo v samostan, ker iŠča resnice. A tudi revolucionarji iščejo resnice ne svoj način. V tem iskanju resnice se tedaj dotikajo re-voluclonarjl ln menihi. Nali revolucionarji imajo na sebi v resnici nekaj od krščanskih muče-nikov v zgodovini. So fanatični in prijavljeni umreti sa svojo idejo. Ideja osrečitve človeštva s novim družbenim redom Jim je najvažnejše. Aljoša, iskalec resnice, ne bo v novem romanu našel resnlee niti v samostanu. I-skal jo bo dalje ln našel nove poti In te nove poti ga bodo končno privedle do fanatikov resnlee, do revolucionarjev. Zaradi ideje bo Aljoša, pristen Karamasov. prišel tako daleč, da bo izvršil politični zločin. Polidšnl zločin se mu bo zdel sa oerečltav #|ov «*t v a jH>trebno dejanje. 8 takšnim ara-1 Iščem bo menil opravKIti zločin pred avojo notranjostjo. Ali si nI dejsl Isto Raskolnikov, preden je umoril ekopuhinjo? Zanj je bila ideja isto Uko gonilna sita sa zlo-čin. Ns ta način bo poetal tudi Aljoša, navidezno abotni in v re-enkl pobožni človek, zločinec očeh drulbe. Aljošo bo umrl ml* ran in #ečen kakor mučenik. O tem sem selo mnogo premišljeval In moja najbolj goreča želja je, da bl napisal roman ? tej obliki/* ANEKDOTE O pisateljih Neko noč je Sbudil Baizsca ne-naden šum Is spanja. PfeetelJ je ostal miren ter je videl vlomilca ki ee Je opravljal nad njegovo pisalno mizo. Pisatelj Je prlšgal svečo la se sačel glasno smejati Tujec se je prestrašen zdrsnil "VI ee čudite, da ae tako m jem r Je rekel pisatelj, "emp je »a ras komično. VI iščete v mi denar. Id gaj« fte lete In leta ne najdem niti pri eetočni eve- VUtmUrn Je Isgloil bres beeede ■ Prijave dohodka Prijave o dohodku (Income Taz Roturns) treba vročiti ali vposlati davčnemu uradu (Col-leetor of Interna) Revenue) do-tičnega okraja najkaeneje do 16. marca. Tlakovlne v to avrho so bile razposlane vsem onim, ki so Isni prijavili svoj dohodek. Kdor pa ni dobtl take tiskovine, si jo mora sam preskrbeti. Tiskovine ee lahko dobi pri davčnem uradu, pri bankah in drugje. Za ljudi, katerih dohodek obstoja v glavnem lz plače ali mesd od manj kot $5000. se rabi tiskovina Form 1040A. Form 1040 pa Velja sa ljudi, katerih dohodek Isvlra is trgovine, poljedelstvs in drugih poslov. Kdo mora prijaviti avoj v dohodek? . Vsak državljan Združenih držav ln vMkdo, ki tu stanuje, mora prijaviti svoj dohodek sa leto ItKiO. ako je njegov skupni dohodek (groes Income) snašal čas $5000 ln ako je njegov šlaU do-hodek (net Income) znašal: a) $1500, ako Je samec oslro-ma poročen, pa ne stanuje s leno, aH b) $3500, ako Je poročen in stanuje s eno (osiroma s mo* šem). Vsi ti morajo prijaviti svoj dohodsk, tudi čs vsled rasnih odbitkov nimsjo plačati nikakega davka. Kaj je dohodek? Ko ss prijavi dohodek, treba navesti znesek plač ln mesd sa vae leto, kakor tudi obresti na vlogah v banki. gadoHtnieab. hipoteka*. dlvidende Itd. Nekateri »nsakl so pa oproščeni od davka. Obresti od Llberty Bondov (v »kupnem snesku od manj kot $500), prihodi od War Riak In »uranoe, pokojnine, savarovalnl* ne ln poemrtnlne niso podvrlene dsvku. Od tega »urovsgs dohodka »s smejo odbiti: oedbnl ln lastnin »ki davki, prispevki v dobrodelne, prosvetne In verske »vrhe. Smeje se tudi odbiti obreetl plačane na lastnem dolgu. Kar pre-oataje »ove se čisti dohodek. Za povprečnega človeka, ki IU vt od plsče aU meide, Je navad no surovi In čiatl dohodek ens in ista stvar. Ott j* oproetltve In odbitki Kdor je samec (poročena osebe, ki ne llvl skupaj t leno osi roma možem velja kot samec) ima pravico odbiti od svojega čl-atega dohodka $1500. Ta odbl tek ss sovs osebna oprostitev (personal ezcmptlon). Priseljenec. katerega žena M vi v staram kraju, »me torsj odbiti le $1500. 0s4>na oprostitev sa poročeno osebo, Živečo skupej s leno osi-roma iftotem, znaša $M00. Kdor Je sieer samskega stanu, ali ivojem »tanovamju podpira in vzdržuje eno aH VCČ oseb, ki SO njegovi sorodniki po krvi. prejšnji iH.rokl ali adopcljl, ee smatra kot "poglavar drušlne" (head of a famlljr) In ima tudi pravico do osebne oprostitve $:i5(M). Tak poglavar drušlns je na pr. vdovec s otroki, sin z ma* ter jo, brat s sestrami—v skupni domsfclji. Ako mož In lene zaslužita, smeta vlolitl skupno prijavo dohodka la odbiti $8500. Ako pa vlollta vsak avojo prijavo, sme le eden odbiti $3500 oziroma oba polovico te $*ote Dodatno k tem oproetltvam sme davkoplačevalec odbiti ta-kozvani k«, d It $400 sa vsako o eebo (ne pa sa lene osiroma mo-U), ki Je v glevnem odvisna od podpora j|gvkoplačevHi< a, ako ta vzdrževsna oseba nima še lt let aH Je drugače nezmožna, da b vzdrževala samo sebe. Take odvisne oeebc so predvsem laetn otroki pod 'h letom, poštami starši, mlajši bratje ali »astre Itd. Je popolnoma vseeno, dal U odvisne osebe (dependente) stanujejo s davkoplačevalcem aH drugje, priseljen« ime seto pravico odbiti po $400 sa vaškega otroka, ki ga vzdržuje v »teratn kraju; | Overovljen podpis r prijavi pred n« ee prijava (return) pošlje kolektorju. treba jo podpisati pred javnim notarjem aH sttCnta javnim uradnikom. Ko ee od čistega dohodka odbijejo zgoraj omenjene oprostitve tn krediti, preostaja sneaek, ki je podvržen davku (tazable amount). Davek »naša eden in pol odeto od tega obdavčljivega preostanka. Ko ate izračunali ta |K)ldruKl odstotek, odbljte še 25 odatotkov (ali četrtino), kar je takosvapl kredit aa "saalulene" dohodke (earned Income). Davčni odatotek je večji, začenši od dohodkov čez $4000 in »a velike dohodke je mnogo višji. Za te velja tudi dodatni davek (surtax), ako čisti dohodek sna-ša čas $10,000. Primeri, kako ae Izračuna dohodninski davek Samec, ki ne vsdrftuje nikogar, je aaslužll čistih $1600. Po odbitku $1500 oatane $100 obdavč- l.nvegH dohmlkrf. Poldrug udato _____ vnaša $1.50. Manj 85% ostane $l.t& To je davek, ki ga mora plačati. - V- Samec, ki vsdržuje postarno nmter v starem kraju, je 1, 1980 zaalušll $8000. Osebna oproetltev »naša $1500 in odbitek »a mater $400. PreosUje $100. Davek snaša ravno toliko kakor zgoraj. inozemse, ki vadrluje leno in otroko v staram kraju, je aa»lu* žil $8800. Odbil bo najprej $1500 sa aebe ln $1800 sa^Mlte (nič ia leno). Skupni odbitki snalajo torej $8700, več kot je saslulll. On nima plačati nikakega davka, vendarle mora vlolitl davčno prijavo, ker je saslulll vsč kot $1500. Mo«, ki llvl »kupaj s leno In enim otrokom, Je saslulll $3000, Njegovi (Nlbttkt znašajo $3000. On nima plačati davka, niti mu nt treba prijaviti dohodka, ksr ni laslušll $8500. Moš v istem položaju Je »*-»lužll $4300. Odbivll $8000, t. J. $3500 sa sebe In leno in $400 sa . otroka, prsostaje $400 (fcdavč* ljlvega zneska. Eden in pol odsto od $400 Js $6. Ako se od teh $6 odbije 25% sli $1.50, proostane $4 50 k<* dolini dohodninski da-vek.—FLMI. JJ&fl; RAZNI VMTI Brezposelnost med železničarji ' HdMfti — Železničarji, or-ganlsirsnl v bratovščini Islesnl-Ikih apremnlkov, ki so uposlenl H Esstem Illinois Rallroad Co.. se ns svoji konferenci ras* previjali o načrtih sa omiljenje breiposelnostl med svojimi člani. Ta leleanlca Je uvodla veli-lte redukcije delavcev In breme podpiranja brasposelnlh Jo padlo na rame bratovtčlne. Konferenca se je Isrekla za skrajlanje delovnih ur sa zaposlene želez-ničsrje, da se de priliko brospo* selnim do dela. V tem so videli edin praktični ishpd is situacije, iti Je mogoč v obstoječih razmerah. Ljudstvo WyomIaga bo glasova lo o profclbleljl Cheyenne, Wyt>. — Državna legislatura je si>rejela ln gover* ner je podpisal rasolucljo, ki določa, da se pri pradsednUkih volitvah v novembru 1900 vrši re» ferandum o osemnajstem smen-dmentu. Na glasovnici bo vprašanje, če ee 18. smendment odpravi aH ostane v veljavi, V obrambe delevake radlopeetaje New Vork. — Veš kot šesto delsvskih orgsnlsseij Je sprejelo resolucije proti uklnjenju delavske radlopostaje WKVD. Te orgenizeelje repreesntlrajo »konj milijon členov. Resolucije so bile imsiane »vezni radlokomlsljl. Predloga glede skrajšanja delov* nlka ; Col um bi a, 0. C. — Pred dr-šavno legi sla t uro je »akonskl o-snutek, ki ga Je sestavile drlav« na delavska fedrrs< ija In omejuje delovne ura v tekstilni industriji ns 56 v tednu. Predloga aa uetanovltev državne tiekarne Minneapolis. Mlnn. — V zbor-nlci je bil predložen zakonski načrt za ustanovitev državne tiskarne in senatni komitej sa civilno administracijo je o njem ngodnn f"""čaL Tiskarske unije pndplrsjo predlogo In bo najbli tudi sprejeta v obeli zbornicah in Jo bo ■ Pravljica o idealistu I gg i (Za Prosveto spissl Zvonimir Ko—m.) I (Za Prosveto spissl Zvonimir Kotim.) * kakor pr* društvi* , ako Šalite i»eti * Prosimo vas, da t* kor hitro kateri teh članov preneha biti člaa I druiine in bo sshtevsf^aam svoj lUrt tednik, • druiine, ki j« Uko »kupno naročena m d« PONDEUEK SVETA vegs člo-nsjinega verujem "In če me vsi sspustite — ja* ostai*m, kar sem, s svojo častjo is slavo. Tfcbe, filozof in revolucionar/ps vprašam: Kdaj je 4« prevrnile muha slona? Zalstuj se vame. koli-kor se hočeš — prevrnil me ne boš ... Kaj je resna umetnost? To je umetnoet, ki Jo proizva-jsm jaz. A kaj si naredil ti in vi drutf T Prekucnili ste umetnost na glavo in hočete, aa bi hodila po rokah namesto po nogah, kakor zahtevajo to estetlčni predpisi. Glavna stvar pa »o predpisi . . . pravila, pravila in zopet pravila — vse drugo ni nič — tako so nas učili v ioli profesorji. Te umetnosti, katere zastopnik ni ti, revolucsionarni študent, ss ps Jas prav nič ne bojim. Moja čast in slava se bo dvigala pod oblake ln če ss vi s svojo umet-nostjo vred prekucujete in hodite po roksh do kones življenja!" _ Prej veselo krohoUnje v gostilni se je poleglo—iz komedije so z«rttitt strupene osti satire ln krftike, ds je rsvizor Nacilja nejevoljno pomsjsl s glsvo. "Bahavost ti tsks!M In pod svstllmi nsočnlki rsvlzorjs so ss-jKiredoms trenile trepalnice, nsvsjene mirne-gs, s ne rssburksnsgs ozračja. Kopun ss je vzravnal na stolu. - \ -To ni bahavost, Nacilja, prijateljček moj. Dobro blago se samo hvali hi tako se hvalim sam tudi jss. To js ponos, ponos, v katsrem so bila spočeta in rojene ves moja dels od prvega do ssdnjegs in katerih teta je sres, stric s kučmo glpvs. Jss dslsm, ssto ponos, vi drugi spits, zsto skrušsnost, nobsns ssmo-zavesti, U skrušsnost ps zsbsljcna s zabavljanjem, Zsbsdnlkovimi ocvirki. Ksj ss mi sms-jsš. Konrsd, Absslon? Povsbll sem te v trg, da bi videl in sposnal moje veličanstvo ter me občudovsl, s ne ds bi ss mi smsjsl. To veljs tudi zs vss druge, tudi ss tfbs, Nsclljs, kl mežikaš samo izpod očal, tako-le naskrivaj, rekši: saj me ne vidi stari noreo. Le molči, Nacilja, le mirno sedi, jas ti vidim v dušo. Jas delam ln ne romam kritem sveta kakor Konrad. Vsak dan si Savfham rokave do komolcev ln še čes ter črfem domovini raimršene lass, da je nI sram, ako pogleda nanjo Isnad plota tujec —" "Živel literat Kopun, glavnik In domovina r je dvignil fllospf Zsbsdnik čašo. "Ze vdrugič ti moram napijatl, od samega prisrčnega veselja. Pa da ne posabim še tega, kar je glsvno: Živeli počesani lasje!" "Dobro zabadaš, Zabadnik ..." se je stresala sdravniku na telovniku počivajoča, s slato verižico poigravajoča se roka. "Rojen satirik. , . daj mi roko, da ti gra-tuliram, filozof f" so pobllskals proti Zabadni-ku revizorjeve bleščeče oči. Učitelj je prijel sa svojo debelo gorjačo. "Mir, otroci, mirt Koliko je enkrat ena? Enkrat ena je ena In ta nas uči, da Je dobro stati pokonci kakor stoji ona. Stojmo pokonci še ml in ne padajmo v mlako prepira ln medsebojnega sovraštva, savidanja, natolcevanja, obrekovanja in drugih nečistih dejanj s nečistim jezikom In nečistimi očmi, da ne onečistl-mo navadno čistegs ozračja te sobe, v kateri smo se zbrali danes samo sato, da vidimo Kopu na v pravi, to je čisti luči. Ker — naj reče kdo, kar hoče — Kopun je le saslušen mol In domovina ga je lahko vesela." "Naj te objsmem, Evstahij, moje naj-svestejše sroe," se Je nagnil do njega Kopun globoko gin Jen. "lapregovoril si beeedo, po kateri Je mojo dušo te šeljalo kakor šsjs na Peter Volkač: MATIČEK : Hej Matiček! —- Hej Matiček! so kričali otroci za čudnim človekom. ki je gazil v visokem snegu uredi zapuščene predmestne ulice. Njegovs posta vs je hiln ukrivljena, zavita v stare cape. Velika glsvs se Je stlsks-lu k ramenom tn nad podolgovatimi ušesi je sedel povaljan in preluknjan klobuk. Na okrog, lem obrazu so se smejala široka usta; otroški usmev je lešal na njih, kakor na ustnicah dojen-' čks. Hej Matiček! Kam. kam? so ga apraševsll ljudje« ko Je hitel mimo oken j nizkih koč. Matiček se ni zmenil sa vprašanj s. (J leda I Je široko v svet s svojimi vetiklm! očmi, podobnimi dvema .hlebčkoma. Smeh-bal ar je. Ksj bi ljudje? Vedno kriče eno in istA stvar. Kdo jim Im» vedno odgovarjal. Hitel je po ulicah, kakor da bi ga lovile sle misli. Kam Matiček? Kam? — Znani gtasovi so ae oglašali sa njegovim hrbtom. Slišal Jih Je. ks-ko tiete sa njim. kako mu tulijo v Ukeaa, kakor da bi ga skadalo tisoč igel: Matiček, — Matiček! Sov rs ti I je te glasovs, — bel se je ljudi. Sinoči so gs poklicali v gostil-no. ko j« hotel na šupo počlvst. Gostilničarjev hlepeč gs Js pri->1 ia roko ln ga vlekel v j eno pivnico. "Zdaj pa boš gospodi ono za- kopno vršeno ribo po vodi. Ali se nič ne sramujete. vi revolucionarji in mračnjaki? Is-podbiti hočete domovini noge, da bi telebila v mlako in si pomazaln svoje lepo počesane lasfe, da bi satemnelo moje delo — pa se bo zgodilo revno nespretno. Ne počesani lasje, ampak vi boste lešal 1 navsezadnje v mlaki, stoksjoči in tdihujoči. vi in vsšs prekucujoča umetnost. — Zdsj ps, alavni mračnjaki, se poslavljam od vas s težkim, bolje rečeno s lahkim srcem ln, ker mi nihče noče napiti, si zs slovo nspljem ssm: nsj ss sveti čast in slsvs gospoda lltera-ta Kopuna is vekov v veke! Amen." In vstsl Js s omshujočo glavo. A namesto proti vratom so ga zanesle težke noge proti pači v kotu. Tam se Je svrnil podali po klopi in raskavo sopenje in grgranje sta kmalu oznanjala trdno spanje literata Kopuna. "Omahnil je v boju--ni mislil, da se bo komedija, ki Jo Je vprisoril sam, končala zanj Uko tragično ... pa tudi vina je bilo preveč . . .' 'je dognal sdravnik Pehajnar. V gostilno je stopil visok mol s črnimi brki in košsto brsdo. z "Pozdravljen, Jsnsz Smuk, krslj kritikov!" gs js pozdrsvil filozof Zabadnik. "In sem pojdi, Smuk, pil boš in povedal, kod in kam!" Mož pa ni odsdravll fllosofu in ga še pogledal ni. del js k peči, kjer Je spal koncipist, dvignil glavo in vohal po sraku. "Ksj vohaš, Janes?" ga je vprašal revizor Nacilja. $ Mož pa sa je .skrivnostno smehljal, šel k mizi in vohal še nad n1**** "Bojevali ste ss . . se je prijel med vohanjem ss brsdo. • "Kralj kritikov, Janes Smuk. pij vendar!" mu je nalll filozof Zabadnik vina v kozarec. "Nekoliko prepozno si sicer prišel, da nisi mogel braniti svojega ljubljenca — toda nič aa ne huduj na nas, tudi ml se ne na tvoje kritike." Mož Je molčal ln vohal nad mlso dalje. Naenkrat pa se mu Je nos umiril, oči so se mu ustavile na Konrsdoy*m obrazu in usta, v smehljaj zaokrožena, so se bolestno rastegnila. "Konrad, Antikrist, upornik — ti tukaj? Kdaj si se povrnil v domovino? Gorje nam!" Krik je napolnil vso sobo, skosi vrata je savršalo — in moša a Črnimi brki ln košato brado ni bilo nikjer več. "Kaj naj to pomeni r' ae Je čudil Konrad. "Ne posnam človeka ..." Učitelj ga je potfepsl po rami. "Toliko bolj on tebe, Konrsd ... A ne as-mo tebe — vae ljudi pozna Janes Smuk. On dršl takorakoč vsa literste, kolikor jih Je v nsši domovini, na vajetih; kdor mu je pokoren, dobi ovaa v jaall; kdor ae mu upira, tega švrka s bičem . . r Ali si že posabil? Komaj si pomočil pero v tinto, so te odpeljali v ječo . . . Prsti Janesa Smuka so bili tukaj vmes, kajti on je napovedal boj vsem Idealom . . . Nihče, kdor Janesa Smuka ne posna, ne ve, kako skrivnostna so njegova pota. Neprestano roma kritem domovine in voha po zraku, če bi sa vohal mogoče kaj takega, kar ni v sorodu s njegovim duhom. Pa je sapasil tebe In slaba vest ga je pognala čez prag. Mi pa bodimo veseli, dvlgnimo čaše In pijmo! Na sdravje, Konrad!" Ponoči, ko se Ja družba v amehu dvigala, ae Je osrl revisor Nacilja proti peči. , (Dafr SI^medTam^ jam. Zvečer, ko eo prihajali ljudje Tudi drugi ljudje so govorflil Mar o Matičku. Nek stari delavec Je njal prve pripovedoval, da ga je poznal la. Gradil is tovarne, ko sta skupaj de- veka in si i. Bil je čvrrf fant, dobrega prijateljstva poln veselja in ljubezni, allneje, kakor kdaj prej. — Za Mlad je bil ko je moral v sve- teboj pridem, Marko, moj dobri t&VnO v^jno. Milo-slovo. So- Marko! , drugi v tovarni so imeli solzne S skupno borbo si bovs utira-oči, ko je odhajal in mati je pla- la pot skozi življenj^ j, kala za njim. M*1*0 ^ Tudi on je Prve časa Je pisal domov dol- čutil z Marijo, tudi njega ga in obupna pisma, pozneje je vzpodbudile lepk besede. Pritis-utihnil. Vsi so še mislili, da gs hil jo je k sebi in v tesnem obje-ne bo več nazaj. ' •f^' mu sta pila ljubezen krvi. Zvezde so zatarele na nebu, Ko so se umirili topovi, so ga I veter Je pihljal čez polje, ko sta pripeljali — bolnega, — blazne- Marija in Marko jemala posted-ga. SodrugavMatije nI bilo več s nje slovo. PoSno zvečer %ta fronte — prišel je Matiček, beb- vračala v razsvetljeno mesto, ček in revček, rvečnim nasmeškom na ustih. Ljudje, ki niso posnali njegovega trpkega življenje, so se mu amejsli, drugi ao ga puatili v miru in trpeli s njim. Tsko je Matiček životaril prosil ljubszni po hišah ter po šupsh in hlevih. — Smehljsl|Je. se je še tcfcfat, ko ao ga našli ob reki K meni prideš, Marija, k me- nil K tebi moj Marko! Basšla sta ae. Svetla svesda se je vtrgala s temnega svoda in padla na zemljo. Drugi dan je Marko odrinil z mnogimi sodrugi v severne kra- Marc II.—Vuleanla aa Trst » 12.—New Yerk na Marc 13.—Pariš na Havrs vrši skupno potovsaje Msrc 14.—Cente Graade—Geneva 20.—Aqafttaala as Cherboorg 2!.—Aegastes na Neapelj 26.—Majeotic na Cherboarg na H« vre Apr. na Trst 2S_-Lsvls«hsa as 31—lile ds Fraaee na Havre S.—Otyaipk ns CheAoarg lO^-PSUs m Hsvre > i " IS.—Velssaia na Trst " 16.—Aenltaala aa Cherboorg /V 17.—Majeetie ns Cherbeorg Apz. 24*—-lile de France as vrši skupno potovanja IJH& Apr. 26.—MaareUnla na CheTboerg Kaj h—8atamia aa Trst 1.—Pariš na Hsvre 8.—Aanitaaia aa Chsrhoarg 16.—Ile ds Fraaee na Havrs Vuleanla na Trat — NAZNANILO Usta! Imi KoMar S. UP C rez nekoliko tednov js pisal Msriji iz Francije. Dobil Ja de-y P . I lo v rudniku. Pismo je končsl z besedami: "Upam, da najdem kmaJu tudi sate j>rimeran kotiček v tukajšnjih tirnicah. Mračllo se je še. Ns nsbrež- pošti Ti pošljem nekaj denarjs, ju umazane reke, pod plinovo da boš lažje poča|tnla na najino svetilko, Je stala mlada ženska, "videnje. ^ ' Nemirno ee je ozirala okrog ssbe. Tvoj Marko. ' Dolgo je stala ob šumeči vodi in Marija se je vesslils. Ssnjala nestrpno čakala, - čakala. J« o npvem življenju. V duhh Po strmi In oskl uljci je prišel Ui je šivo predstavljala veHke človek. S trdimi koraki Je sto- tovarne, kjer bo spet lahko de-pll proti lanski in ona mu je hi- lala ln služila kruh. -r- Marija tela naproti. J« nervozno pripravljala na ■pozdravil jo je: "Dober ve- dolgo pot. torl" Mesec nato je $tala v časopi I "Dober večer!" je tiho odgo-|"i: Grozna rudniška nesreča! vorila. "Dolgo te že čakam. Kod si hodili?! 1 Ni ji odgovoril. Prijel jo Je sa roko, kakor da bi jo hotel prositi odpuščanja. Pogledal ji je oči: bile so žalostne in lepe, Med imeni žrtev je bilo zapi io' tudi: Marko Vojščak. POSESTVA NA PRODAJ Maj 20, sme tudi letss lepo v črno plstno vesasl f knjižica obaces strani, nekaj salo pt Maj „ roksh Jih Isuuno šs psr ročlte tih hitro, ker {spni kolniar stane 22^—Paria na Havre 2T.—Afakaaia aa Cherbeorg Juri. 5—lis de Prance na flavre i' " £1.—Berengsrie ns C Skupni tslet KSKJ. Za pojasnila o ksbinSh, eenah, potnih listih, permitih Itd. se obrnite 61» v l^rijstetju rH tmnhM LEO ZAKRAJSEK domovino? To Je edini i MiA§wa Bilk of ltw Ytrk Al it nnrofiH 630 — 9th Avenue, New York, N. Y. trajne vrodnogti, U g»j ■al denar lahko •foiMi w domovine. ■ i — Vsled atsrosti prodam moja pose i ., . . . llx , Stvs, eno' v Floridi, SO akrov, lepo dva svetla biseri na belem obllč- Loije, vse ogrsjsno, voda na dvori. Ju. — Sla sta'za mestom, na po- 66a, 6 sobna bnngalow hlia. kopal-|je 1 ntca, moderno vnajena. Štirje ko- petal glas. Dalsč, daleč greš, K ln ob fUvn, ct>tl ££ je Mmo a jaz ostanem sama. Jgroo. Drugo poaesteo. b)tso Pensa- Zajokala je in vroče solze so jI cole. Ata., |8 akrov, pripravno sa ls-talue obraz. toviUe. nahaja se ob Perdt Etverju Mačko, moj Marko! je lh-| j" T** °f *£k a^ife a srt že poznava. Tri leta eva si teši- Ua lahka odplačila. Zs pojasnila pila najino tež)to Življenje. Ko SOUtte na nsslov: Mr. G. P.. Esit Pout-prjili trpki trenutki, sva jih try Fsrm, De Ptmtak 8prings, Fla. preživljala v skupni bolesti. —_~(Adv) In sdaj ti oddajaš! SLOVENSKA NABODNA POD* — Ko sem prihajala izmuče- I »ORNA JEDNOTA na od dela k tebi, si mi dajal sve- fedaja svoje publikacija In la žih moči. Govoril si mi o na- j peaebao list Prosvsta za koristi, šem boju, o nsdl velikildejl, vH-u, potrebno agltadjo val si mi v dušo nove nade. Po- društev In lisast va la sa slušala sem te. Tvoje besede solgaado avojih Idej. Nikakor po bile kakor ogjmj. Živela aem s as sa prossgnnds drngik pod-njimi in jih nosils s ssboj. Ipernlh organizacij. Vsaka or-■Kadar sem stala pri električ-jgaidsaclja ima običajno svoj* gl^aiHCrhle!^ psi," mu js pr ko ga Je tlščsl akoai vešna vrata. — Da lepo moraš sapesti! Matiček aa Je amejal. Toplo in vesslo Je bilo v gostilni. Prinesli so mu kossrec vina In velik kos kruhs ter ga posadili v kot sa staro mlso. Nato js morsl zspetl. Rasširil je usta, obrnil oči proti stropu in is grla so mu privreli trdi glasovi: OJ sdsj gremo, o sdsj gremo, nazaj nas več ne bo. Razigrana družba pri pogrnjenih mizah se mu je smejsls. l*po oblečeni gospodje tn gospe so se zibali na stolicah In ss krohotsll od srca. — Napajali so Matiča s vinom ln njegovo grlo Je' pelo — pelo, dokler ga ntao obli le sol se. Zajokal je. Trpka boieat mu je kanila v dušo, ko je videl pred seboj vesele ljudi, kl ao fe smejali njegovi peaml. Cutll je, kako ponižan je pred njimi. Skrtnil je s zobmi. Njegovs srčns pesem se je prelita v stud la so. vraštvo. Zbežal je Is gostilne — nihče več ga ni videl to noč. Matiček! - Matiček! so kri-čsll sa njim in ubošec je bežal pred ljudmi. — Sovražil ja U »vet ln življenje, kl mu Je bilo velike t r njena pot. bres konca In kraja. In zgodilo ee Je, da Matička nI bilo veš v predmestne ullee. Dolgo eo ugibali ljudje) Kje je? Kam ss je sgul.il Matiček? Nsaadnjs ao IsvedeU. tli njegovo truplo ob bregu re- s dsla domov, jim je atopll ved no pred oči Matiček. Veliko ao govorili on jem, največ pa neka etara ženica, kateri Je Matiček marsikaj saupal, ko ae Je hodil |*tt v njeno lsbo. Pripovedovala je: Na stari vrvici Je imel obešeno Sliko svoje matere. Nosil jo js vsdoo ssboj. privesano okoli Vratu. Nekega večera je bil selo dobre volje. Smejal ss Je neprestano in ml pokasal tudi materino sli-ko. Bila je suha ženica, podobna Mstičku. Obrnila sem sliko In sadaj je bila sapiaana čudna sgodbn Pisano Je bilo približno H Kam so me pahnili, ko aem Jio-tel ti vet I? Zakaj vaa to, sskaj? Mati. moja matll Ko bi vlds-la to. groso ln trpljenje, ko bi vedele, ksko Js ranjeno moje srce, bi me ne mo^la tolažiti. Ne vidim človeka okrog sebe. Samo anflrt ae psae ns teh raadejanlh poljane h Orosa me je. meti kadar briagns v srak kup človeških teles. Krvava prst ml lep oči, v obraz ml padajo kakor mrzle aaežinke človeški možgani Okoli mene buči in bliaka. hrib. kjer ležim, zakopan v kameno, trese. Drobi ss pod silnimi udarci granat Mati greaa. groza t — Blaznim, mati! — Tvo->ega Mstije ne bo več nazaj! — Mati. zakaj si ms rodits? Fronta na KrtflO — Pajtjl krik — 2. junija ltH. nem stroju, se mi je zdelo, da te vidim pred seboj. V brnenju sem slišala tvoje velike besede, ki so mi dajale pogum. Ko so me odpustili, ko aem morala tovarne, sem začela obupava-tl. Prišla sem k tebi In pregnal al malodušje Is moje krvi, da je a«Mrt vsvatovllo po mojih žilah. Novo Življenja aem začutila v sebi. — Veliko vero si sadil v moje srce — vero v našo moč. — Nasadnje si moral tudi ti iz tovarne, tvoja uaoda se je strnila mojo. Marko, jutri ffraš v tuje ds-šsle, •— nsšsl boš delo in kruh, s jss bom umirsls v teh u-masanih ulicah. Bres tebe in tvojih Ibesed, — bres mojega aolnca. — Ne joči, Marija! jo je to-lažil Marko. Tudi tebi preakr-blm dela. kmalu prideš za mano. Živela bova, delala bova. Svet Je naš. kl imamo čvrate pesti in veliko vero v življenje na se* moljakl obli. K meni prideš Marija, potrpi! počakaj! ~ , ' Naslonila je glavo na njegove širok* grudi. Zaprla je oči in slišala Je utrip Markovega vročega area. — Odleglo Jt Je. Hvaležna mu je bila sa to tolažbo. V sebi Je začutila pomlad, skoro vstajanje ftivljanja. ki sa Js prelivalo po njensm mlsdsm telesu. Marko! Moj Msrkot Zsdrh-t«4l ao ji udje, pritisnila le je k njemu In mu govorile: — vek mors živeti! Razumem tvoje besede. Ce aem sama. mi Je lo življenje nesaosno. Ko ps vidim. ds nss je mnogo la čutim veliko morje nOših sit, ml Je lažje. - V našem boj« Je kruh la življenje. CeaJeal brst (seetrs) 8. N. P. J.! x Pe sklepa t. redas konvencije ss sedaj lahko naroči m Het prišteje edea. dva sli tri Haee is ene šrailae In Is enega nutm k< toaročahri. Ust Prosvsta etane sa vee enako, sa člane «U m sas letno aareCnlas. Ker se šlsai žs plačajo pri ssssaisnta |l.t» as se |isa to prišteje k asroCalnL Mi prištejemo enega, dva ali tri ene družine k eni naročnini. Torej aedaj nI vzroka, re*l, d« k lis drag n liane 8. N. P. J. Ust Preeveta je vsšs laataiaa la skero v vssld drsiinl nekdo, Id M rad iMal Hst vssk dsa. Torej • priliko, ds se tudi VI naročite aa dnevnik Ptasveto. Cena Heta Pri Za Zdrai. države in Kanado $6.66 Za Clesro la Ckteas* Js. I tedalk la................4J6 1 tednik la...........| S tednika In...... ........ 846 t tednika la.............. t teŠalka la............... 2.16 S tednika In.............■ Izpolnite spodnji kspsa, priložite potrebne vsoU dsasrjs »I ** Order v pismu la si nsredU Preeveta. list, kl jt vela Isstnlaa. PoJaanUo:—-Vselej sli Is^se preseli proč moral tisti član is dotlčne Prosveto, to takoj naananltl upravntttvta lista, tn obenem doplača« aa vsoto listu proevsts. Ako tegs ns store, tedaj mora upravnlštvo M sa to vsoto naročniku. ___J PROSVETA, 8NPJ, 4657 80. Lavndale Ave^ Ckfeago. I«. Priloženo pošiljam naročnino sa list Prosveta vsote S..... L Cl. draštvs št • .—J mm trn y SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBIT SPIMUM KU Tiska vabila sa veselice in thodo, vizitnice, ^n^ knjige, koledarje, letake itd. ? slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemikem, angleškem jeziku in drugih 1 VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ DA TISKOVINI NAROČA V SVOJI TISKARNI unljsko dsla frvs vrsU Vsa pojasnila dajs vodstvo S. N. P. J. PRINTERV M67-M Sa. Lamsflala A ancAoaiui TAM SS tX)BE NA ZRI JO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA