KAKŠNA NAJ Bl BILA KOMUNALNA UREDITEV LJUBLJANE? Zaradi potreb po skladnem in hitrejšem urejanju in razvoju skupnih Ijubljanskih mestnih zadev in prepletanja raznih problemov ter skupnih interesov mesta kot celote občani stalno razmišljajo o tem, kakšna komunalna in upravna razdelitev mesta bi ustvarjala najugodnejše pogoje za hitrejšo organsko rast Ljubljane kot nacionalnega, kulturnega, gospodarskega in političnega središča NAJPOMEMBNEJŠE MOŽNOSTI ZA KOMUNALNO UREDITEV LJUBLJANE 1. varianta dosedanja ureditev 5 občinskih skupščin in mestni svet Vsaka od teh možnosti (va-riant) ima nedvomno svoje privlačne (pozitivne) in seveda tudi odbijajoče (negativne) ani ter zaradi tega v raznih •nih razpravah tudi svoje za-vornike in nasprotnike. Nujno je, da čimprej pre-idemo od samih razpravljanj k dokončni odločitvi in da se zavestno opredelimo za tako komunalno in upravno uredi-tev mesta Ljubljane, ki bo na današnji stopnji razvoja naše-ga samoupravnega in komu-nalnega sistema nudila največ možnosti in jamstev: — za bolj učinkovito in bolj skladno, hitrejše in cenejše urejanje skupnih mestnih za-dev, torej za krepitev mestne-ga predstavniškega organa kot družbeno politične skup-nosti, — za nadaljnjo krepitev do-sedanjih občinskih skupščin 2. varianta ena mestna občina s celotnim območjem dosedanjih 5 občin 3. varianta ena mestna občina z mestnim območjem brez širše okolice kot najvišjih organov družbe-nega upravljanja na posamez-nih posebnih delih (specifič-nih teritorijih) mesta, - za dejansko nadaljnje čimbolj množično vključevanje občanov v samoupravno od- ločanje o skupnih zadevah vseh petih Ijubljanskih občin in mesta kot celote, zlasti pa — za bolj načrtno in vse- stransko krepitev neposredne- ga samoupravnega odločanja občanov tam, kjer prebivajo, to je na območjih posamez- nih krajevnih skupnosti. DOSEDANJA KOMUNALNA UREDITEV ZAVIRA Nobenega dvoma ni, da je Ljubljana kot nacionalno, kul-turno, gospodarsko in politič-no središče Slovenije organska celota zlasti v zadevah skup-nega pomena. Zaradi tega je popolnoma nelogično in v praksi nemogoče, da bi tako organsko celoto samostojno in medsebojno neodvisno u-smerjalo in razvijalo le pet popolnoma samostojnih Ijub-Ijanskih občinskih skupščin (Bežigrad, Center, Moste, Ši-ško, Vič). Že v dosedanji takšni uprav-ni in komunalni ureditvi Ljub-Ijane so se pojavljale vedno močnejše potrebe po koordi-niranju raznih oblastvenih predpisov in sklepov, ki so jih sprejemale posamezne Ijubljanske občinske skupšči-ne. Nehote in ,,nevede" sta se tako sama od sebe (spontano) krepila vloga in pomen skup-nega mestnega sveta kot ko-ordinatorja za vse mesto. In prav tu, ob tej problematiki so se začele porajati ideje o enotni Ijubljanski mestni ob- ENA MESTNA OBČINA Bl ZAVIRALA SAMOUPRAVLJANJE Dosedanja upravna in ko-munalna razdelitev oblastve-nih pristojnosti na območju Ljubljane na pet občinskih skupščin je nedvomno zavira-la skladnejši in učinkovitejši razvoj našega mesta kot ce-lote. Kot skrajnost v nasprotni smeri pa bi bila nedvomno samo ena mestna občina v nasprotju z našim ustvarjal-nim samoupravnim sistemom. Samo ena mestna občina bi nedvomno pogojevala in kre-pila birokratsko etatistične od- 4. varianta mestna skupščina in 5 občinskih skupščin nose in hkrati oddaljevala ob-čane od njihovega samo-upravnega razpravljanja in odločanja o skupnih mestnih zadevah. Enostavna združitev doseda-njih petih Ijubljanskih občin v enotno mestno občino ni sa-mo v nasprotju z nadaljnjim razvojem našega ustavno dolo-čenega samoupravnega siste-ma, temveč je tudi v nasprot-ju s tradicionalnim bojem de-lovnih množic (v bivših držav-nih ureditvah) za njihovo čim-večjo samoupravno samostoj-nost v lastnih občinah. (Nadaljevanje na 2. strani) KAKSNA NAJ Bl BILA KOMUNALNA UREDITEV LJUBLJANE? (Nadaljevanje s 1. strani) ZALEDJE UUBUANE JE ORGANSKO POVEZANO Z MESTOM Prav tako bi bilo v nasprot-ju z nadaljnjim perspektivnim razvojem glavnega mesta Slo-venije, če bi ob novem komu-nalnem in upravnem urejanju skupnih Iju bljanskih zadev enostavno izločili iz mestne samoupravne celote nemestna območja v dosedanjih štirih obrobnih Ijubljanskih občinah. Ze v dosedanjem razvoju se je nemestno (podeželsko) območje teh Ijubljanskih ob-čin organsko vezalo in sode-lovalo z mestnim območjem. Njegovo izdvajanje v neke nove občinske samoupravne enote bi nedvomno povzročilo določene zastoje v njihovem nadaljnjem razvoju in dolo-čene nevšečnosti zlasti v go-spodarsko pasivnejših obrob-nih predelih. Tudi v prihodnje bo Ljub-Ijana doživljala hiter razvoj. Njena normalna rast bi bila nedvomno manj učinkovita brez večje povezave in sklad-nega razvoja tudi njenega širšega zaledja (urbanizem, kmetijstvo, turizem, dnevna in tedenska rekreacija itd.). ČETRTA MOŽNOST JE EDINO STVARNA IN PRIPOROCLJIVA Ob takšnem razmišljanju o problemih komunalne ureditve Ljubljane in iskanju najučin-kovitejših možnosti in jamstev za skladnejši in uspešnejši razvoj mesta kot celote in vsa-kega njenega posebnega (specifičnega) območja pose-bej prihajamo vedno bolj do zaključka, da bi bila četrta od uvodoma prikazanih mož-nosti po vsej verjetnosti naj-boljša. Uspešnejši razvoj Ljubljane in njenega neposrednega za-ledja zahteva takšno družbeno politično ureditev, ki bi omo-gočila enotno mestno poli-tiko v obliki enotnih norma-tivnih predpisov za območje vsega mesta. Hkrati pa tnora-jo biti dani vsi pogoji, vse možnosti in vsa jamstva, da ne bodo v ničemer okrnjeni in zavirani samoupravni inte-resi občanov. Dosedanje občinske skup-ščine bi ostale še naprej, to-da bile bi razbremenjene vr-ste dosedanjih oblastvenih funkcij ter bi se tako mno-go laže posvečale nadaljnje-mu razvijanju svojih samo-upravnih funkcij in krepitvi samoupravljanja občanov ta-ko tam, kjer delajo, kakor tu-di tam, kjer prebivajo in sploh povsod, kjer se pojavljajo nji-hovi skupni interesi. Tu ne gre za to, da bi dobili razen obstoječih petih Ijub-Ijanskih občin še šesto - skup-no mestno občino, temveč gre za smotrno in funkcionalno delitev dela s tem, da bi mestna skupščina opravljala predvsem funkcije oblastvene-ga značaja, dosedanje ob-činske skupščine pa pretežno samoupravne funkcije in da bi bile razne upravne službe združene in s tem bolj racio-nalne in učinkovitejše. Ljubljana bi tako zaživela bolj celovito, lahko bi zago-tovila hitrejši razvoj gospo-darskih in družbenih dejav-nosti z enotno politiko ob polnem upoštevanju samo-upravnih pravic občanov. S tem bi bila dana možnost za večjo racionalizacijo upravnih nalog, kar bi nedvomno po-cenilo in omogočilo hitrejše in uspešnejše zagotavljanje pravic občanov. Nedvomno sta namen in cilj vseh teh razprav in pri-hodnje družbeno politične ure-ditve Ljubljane in njenega ož-jega zaledja — večja učinkovitost in ra-cionalnost dela raznih uprav-nih, komunainih in družbenih služb ter — skladnejši in hitrejši raz-voj Ljubljane in vsakega nje-nega posebnega (specifične-ga) dela kot sestavnega dela te celote. KRAJEVNE SKUPNOSTI - VEČ PRISTOJNOSTI IN VEČ SREDSTEV Zelo zgrešeno bi bilo, če bi v novi komunalni skupnosti in upravni ureditvi Ljubljane do-bili organi krajevnih skupno-sti določene upravne pristoj-nosti, torej če bi postali po-daljšana roka mestne uprave. Kjer je zaradi oddaljenosti to potrebno (Medvode, Vodice) že obstajajo krajevni uradi, ki naj tudi v prihodnje oprav-Ijajo svoje naloge. Nedvomno pa bi organi krajevnih skupnosti morali do-biti večje pristojnosti in po-membnost prav kot neposredni samoupravni organi občanov, da bi se tako uspešneje razvi-jali v učinkovitejšem reševanju raznih skupnih potreb in pro-blemov občanov. Seveda jim je za tako delovanje treba za-gotoviti reden vir potrebnih sredstev. Marcel SVETE Pavle ŠEGULA