mostnina plačana v pofovTHf
MisrmdT; fSBffeifgifei« m fsffiiana ^5 stav.
94
leto vn. fXlV.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
UrednlBtvo In uprava: Maribor* Gosposka ul« 11 / Telefon urednUtve 2440, uprave 2465 Izhaja razen nadalje in praznikov vsak dan ob 16. url / Velja mesečno preja man v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra- v Ljubljani t Poštni čekovni račun it. 11.400
99
JUTRA
99
Dve težki vladni krizi
K DEMISIJl KABINETOV PAUL BONCOUR IN VON SCHLEICHER.
Pretekla sobota je bila izredno važen rodila je dve vladni krizi, francosko nemško, ki sta velikega pomena tudi mednarodno politiko Evrope, saj sta
Danciia in Nemčija trenutno glavni vejili na kontinentu in obenem največji ri-valinji v vseh vprašanjih. Ne razlikujeta Se Pa samo po različnosti gledanj na zu-nanjep.olitične in mednarodne probleme, ?®pak tudi po notranjepolitični strukturi, '2Tažaioči se najvidnejše v režimu. Do-poi je francoska notranja politika abso-'*'bio demokratska in parlamentarna, je nemška več ali manj diktatorska in zakuho klikarska. Zato je tudi vlado Paula “oncourja vrgel parlament, vlado ge-nei“3la von Schleicherja pa držav-Predsednik maršal Paul von Hindenburg, odnosno- tajinstveni »H e r r e n-klub«, ki stoji za njim. V tem je podana tudi pot reševanja vladne krize v Franci in v Nemčiji. V Parizu bo odločala Parlamentarna situacija, v Berlinu pa faina volja zakullsarjev. O rešitvi prve je torej dosti lažje govoriti kakor o reditvi druge.
Izid lanskih parlamentarnih volitev v Franciji, ki je vrgel desničarsko Tar-i i e u j e v o vlado, je ustvaril državni xbor, ki je razbit na toliko stranskih skupin, da je vsaka homogena vlada, ki bi kila deležna vsaj neznatne večine, abso-iuino nemogoča. V večini so res levičarji elementi, a odšteti moramo prvič k o-5)1 u n i s t e, ki v kombinaciji ne pridejo v poštev, in čiste socialiste, ki se iz jktičnih vzrokov nočejo vezati z vsto-jk>m v vlado; ki ji ne bi stal na čelu njihov voditelj Leon B1 u m ali kateri drugi veljak. Niti Herriotu niti Paulu ^oncourju se ni posrečilo pregovori jih, da bi vstopili v kabinet, zato sta kila oba odvisna od njihove milosti ali ^milosti in sta padla takoj, čim sta bolela voditi politiko, ki Se socialisti niso Odobravali. In zanimivo je, da so vrgle pke vladi zmernih levičarjev, Herriotovo *n Paul-Boncourjevo, finančne zadeve, Prvo v zvezi s plačilom vojnih dolgov Ameriki, drugo v zvezi s sanacijo državnega proračuna, ki izkazuje težke milijarde deficita. Socialisti so se energično dvignili proti sanacijskemu načrtu finan-%ga ministra C h e r o n a, ki je hotel doseči ravnotežje z redukcijo izdatkov, uidi plač, in s povišanjem dohodkov, zlasti davkov.
Nemške parlamentarne volitve, ki so kile skoraj istočasno s francoskimi, so u-stvarile skoraj enako obupen položaj, sa-s to razliko, da so dale parlamentu
desničarski izraz. Takrat bi se bila dala ustvariti večina samo s sodelovanjem hitlerievcev in centruma. Toda do popolnega sporazuma ni prišlo, in tudi če bi bilo, maršal Hindenburg Hitlerju ne bi bil poveril mesta državnega kancelarja. Druge volitve, ki so sledile prvim, so pa položaj še poslabšale. Zaradi izgube narodnih socialistov niti kombinacija naci-jev in centrumovcev ni bila več mogoča. Ostala je zato takozvana »prezidialna vlada«, ki se je spremenila le perzonalno. Namesto kabineta von P a p e n a ie prišel kabinet generala von Schleicher-j a. Ta poslednji je imel sicer nalogo dobiti stike s parlamentom in uvesti delovno skupnost z njim, a akcija^ ni uspela: sodelovanje s von Schleicherjem so odklonili celo nemški uacionalci. ki so kompaktno stali za von Papenom. Istočasno se je pa snovala proti njemu in njegovi vladi na širši podlagi formirana obnovljena harburška fronta, obstoječa iz narodnih socialistov, nemških na-cionalcev, nekaterih manjših desničarskih skupin ter bivšega kancelarja von P a p e n a in akterjev za njim z dr. S c h a c h to m in drugimi na čelu. O tem smo pred dnevi pisali podrobno tudi na tem mestu, in dasi so se dogodki pozneje razvijali zelo kaotično, se je vendar zgodilo to, kar smo takrat napovedovali!
Toda najvažnjše je po obeh demisijah seveda vprašanje: Kaj sedaj? V Franciji bodo reševali krizo slej ko prej parlamentarno, in bo zato rešitev težavna. Nova grupacija brez socialistov bi lahko nastala samo s preorientacijo politike radikalnih socialistov, na kar pa ni mogoče misliti. Zato je verjetno, da bo najden izhod na stari bazi, a brez nade na trajnost. Ves razvoj kaže, da bo treba parlament prej ali slej razpustiti in izvesti nove volitve, ki bodo najbrže okrnile moč levičarjev, ki so volilce bridko razočarali. V Nemčiji se bo nasprotno rešila kriza neparlamentarno. Skoraj gotovo je, da bo osnovana nova »prezildialna vlada«, v kateri bodo po vsej verjetnosti zastopani tudi narodni socialisti, dasi morda ne s kancelarjem. Mogoče je tudi, da Hitler sam sploh ne bo stopil v vlado, ampak bo poslal vanjo le svoje zaupnike. Taka vlada bo seveda zopet odgodila ali razpustila parlament. Možne pa so seveda tudi še drugačne, radikalnejše rešitve. Ena skupnost pa obstoja med obema parlamentoma, francoskim im nemškim: oba sta nesposobna za osnovanje trdne in trajne vlade in silita k novim volitvam!
Mandat radikala Daladierja
DOSLEJ SE MU ŠE NI POSREČILO SESTAVITI NOVE- VLADE. VSA PRIZADEVANJA SE SUČEJO ZOPET OKKOLI SOCIALISTOV. MOŽNOSTI REŠITVE KRIZE.
PARIZ, 30. januarja. Predsednik republike Lebrun je poklical k sebi Daladierja in mu poveri! sestavo novega kabineta, kar je Daladier sprejel. Sestavil bo najbrže kabinet, ki bo v političnem pogledu enak Herriotovemu, če se bo pokazalo sodelovanje s socialisti nemogoče. V tem kabinetu bi prevzel finančno ministrstvo Bonnet.
PARIZ, 30. januarja. Mandat predsednika republike Daladier je vse današnje dopoldne nadaljeval pogajanja za sestavo novega kabineta. Kakor se govori, hoče Daladier najprej poskusiti ustvariti kabinet napredne koncentracije. Danes dopoldne e izročil socialistični frakciji celo vrsto konkretnih predlogov z željo, da socialisti sodelujejo v njegovi vladi. Kakor se zatr-uje, bodo socialisti odgovorili Daladierju še danes. V primeru, da bi socialisti od-1
klonili Daladierjevo ponudbo, bo sestavil čisti radikalno-socialistični manjšinski kabinet in bo nato poskušal doseči priložnostno potrebno podporo socialistov v zbornici. Po dosedanjih izgledih bi prevzel vi novem kabinetu Paul-Boncour zunanje ministrstvo, dočim bi dobil Herriot prosvetno ministrstvo. Listi pozdravljajo Daladierjevo poslanstvo in dostavljajo, da je eden najzmožnejših mož v vsej Franciji. Daladier, ki pripada najskrajnejšemu levemu krilu radikalno-soclalistične frakcl-ie, je baje najmočnejša in najvplivnejša o-sebnost v stranki. Ker stoji, kakor rečeno, na skrajni levici, mu ne bo težko dobiti zveze s socialisti. V primeru, da bi socialisti odklonili neposredno sodelovanje v vladi, bi imel Daladier še bolj proste roke in bi bila n?egovl vladi omogočena še večja svoboda akcije.
Baron von Papen ali Adolf Hiiler
DEMISITA VLADE GENERALA VON SCHLEICHERJA. - PAPENOVA ’ POSVETOVANJA. NARODNI SOCIALISTI POPUŠČAJO.
BERLIN, 30. januarja. V soboto ie podal državni kancelar general von Schleicher demisijo svoje vlade v roke predsednika republike maršala Hindenburga, ki ie ostavko sprejel. Hindenburg je obenem poveril vodstvo državnih poslov do sestave novega kabineta dosedanji Schlelcher-jevi vladi. Najprej ie poklical k sebi bivšega zveznega kancelarja von Pa-pena in ga pooblastil, da se prične razgovarjati in pogajati s strankami glede sestave nove vlade. Doslej mu von Papen še ni poda! nobenega pozitivnega odgovora o uspehu svoje akcije.
BERLIN. 30. januarja. V ospredju kombinacije za sestavo nove vlade
stojita von Papen in Hitler. Von Pa* pen nadaljuje svoja pogajanja z narodnimi socialisti in nemškimi nacio-nalci. ki jih na vsak način skuša pridobiti za sodelovanje v svojem kabinetu. Med tem pa še vedno niso končana pogajanja med Hugenbergom iti Hitlerjem in se bodo danes^ nadaljevala. Kakor se govori v poučenih kro gih, so postali narodni socialisti zelo popustljivi, tako da se von Papenu ne bo treba baviti s tako težavno in kočljivo situacijo, kakor pred njim generalu von Schleicherju. Domneva se, da bo padla odločitev o vladni krizi j še danes ali jutri, tern bolj. ker je to tudi želja predsednika republike.
1
Grozen atenfat prolifašis*ov
v PHILADELPHIII V AMERIKI SO PFOTIFAŠISTI S PEKLENSKIM STROJEM PORUŠILI HIŠO FAŠISTA.
Graške demonstracije
DUNAJ, 30. januarja. Narodno - socialistični dijaki so vprizorill v soboto pred jugoslovanskim konzulatom v Gradcu manifestacijo, med katero so prepevali tudi znano iredentistično pesem »Mar-buigerlied«. Med vzklikanjem so zahtevali povrnitev Maribora k Avstriji. Policija je demonstrante razgnala in jih troje tudi aretirala.
H le berško oro'j> se vrne?
RIM. 30. januarja. O priliki atenta-1®, ki je bil izvršen v Philadelphm na hišo voditelja italijanskih fašistov v Ameriki. Giovannlja de Sllvcstriia, trdijo italijanski listi, da je ta atentat de-J° italijanskih protifašistov iz Phtla-^®lphije. V pritličju poslooja ie bil pojavljen izredno močan in velik peklenski stroj. Eksolozija ie popolnoma oorušila vse strope in tla. močno pa ie poškodovala tudi glavne hišne zidove. V času eksnloziie so bili v hiši de Silvestriieva žena, njegovi štirje ®troei. osebni tajnik in 6 uslužbencev. £?d razvalinami sta našla smrt de Silvestrova ž°«a in niegov tajnik, do-£itn so bile tri hčere in vs"h 6 uslužbencev le lažle ranip««. Pri odkopavanju svodov ie bt| de Silvestri osebno navzoč i« n1" jn ob tp? nHiUrj padlo 03 glavo neko bruno, ki ga je nevar-
no ranilo in so ga morali prenehati v bolnišnico. ItalHanski poslanik v Wa-shinntonu ie o atentatu brzojavno obvestil svoio vlado. V tem poročilu se zatrjuje, da ie bil na de Silvestrlia kot voditelja fašistov in predsednika fašistične organizacije »Sinovi Italije« doslej že dvakrat noizkušen atentat. Ko se ie mudil v Ameriki bivši italijanski z>'nanii minister Grandi, ki ie bil v Philadelnhiii gost de Silvectrija, so protifašisti poskušali noložlti bombo pred niegovo hišo. Nedavno pa ie hlia naidena druga bomba izredne mo *1 v prostorih de Shv^striieve banke. Končno se še v poročilu naglaša. da je ameriška policija uvedla vsestransko preiskavo in se smatra kot gotovo. da bodo atentatorji v najbližjem času izsledeni in aretirani.
DUNAJ, 30. januarja. O priliki sobotne demarše francoskega in angleškega poslanika je obljubil zvezni kancelar dr. DolliuB nadaljne Informacije v najbližjem času. Kakor se je govorilo predvčerajšnjim v parlamentarnih krogih, se ho-če Avstrija z ozirom na viseča pogaja-nja o posojilu in na dejstvo, da se mora, lozansko posojilo naložiti in podpisati v J Parizu, izogniti vsakemu konfliktu. Zato ni izključeno, da bo v Hirtenberg poslani vojni material po isti poti vrnjen pošijatelju, po kateri je prispel v Avstrijo. S tem se potrjuje tudi vest Usta »Echo de Pariš«, ki pravi: V primeru, da bi se prizadete države Izjavile pripravljene zadevni vojni material uničiti alt pa ga vrniti pošiljatelju, bi države male antante te kočljive zadeve več ne nadaljevale. Hirtenberškl dogodek ima zato velik pomen v tem, da svari ob pričetku drugega zasedanja razorežitvene konference one, ( bi mogli postati žrtve prevare.
FUZIJA DVEH NEMŠKIH DNEVNIKOV.
NOVI SAD, 30. janaurja. V soboto je bila izvršena fuzija obeh novosadskih nemških dnevnikov »Deutsche Zeitung« in »Deutsches Volksblatt«. Ta fuzija je za kulturno življenje Nemcev v naši državi velikega pomena, ker je bila »D. Z.«, ki je last industrijca dr. Ertla iz Od-žakov, v opoziciji proti vodilnemu dnevniku »D. V.«. Oba dnevnika bosta imela odslej skupno redakcijo. »D. V.« bo izhajal, kakor doslej zjutraj, dočim bo izha-ala »D. Z.« kot popoldnevnik. »D. Z.« jn postala s tem last Nemške tiskarne d. d. v Novem Stadu, del njenega uredništva pa je prevzel »D. V.«.
PO ZMAGI DE VALERE.
DUBLIN, 30. ianuarja. Ministrski predsednik de Valera je Izjavil, da je z izidom volitev povsem zadovoljen. Novi parlament se bo sestal 8. februarja. V vladi ne bo nikakih bistvenih sprememb. Glede stališča do Anglije je de Valera izjavil, da se v vprašanju agrarnih anuitet stališče irske vla de nikakor ni izpremenilo. Želeti bi bilo le. da bi se zboljšali odnošaji do »države na sosednem otoku«... Iz te izjave je razvidno, da si tudi de Valera želi novih pogajanj in pa predvsem zaključitev nesmiselne gospodarske in carinske vojne med Irsko in Anglijo.
VELIK POŽAR V ROMBAYU.
BOMBAV, 30. januarja. V tukajšnjem predmestju Matung je izbruhnil požar, ki je upepelil nad 300 poslopij.
Dnevne vesti
Iz poštne službe. V višjo položajno skupino so napredovali pošti uradniki, oziroma uradnice: Jože Černovšekv Mariboru, Gizela Gumilarjeva v Rogaševcih, Franjo Bemot v Mariboru, Leopoldina Gselmanova v Ptuju in Miroslav Belina, Pavel Kandus, Ciril Kfckošar, Milan Reich ter Dušica Škerl jeva, vsi v Mariboru Proračunska seja mestnega občinskega
Ljudska univerza v Mariboru. Danes, v pondeljek 30. januarja ob 20.15 predava g. dr. Henrik Tuma iz Ljubljane o beneških Slovencih. Projekcije!
Akademija Pomladka Jadranske straže v Mariboru. Na praznik 2. februarja priredi Pomladek JS v Mariboru ob 15. uri popoldne v veliki dvorani »Uniona« svojo drugo redno akademijo. Pri izva-
„	  ~	.	»-..v.	X	XI
sveta bo jutri v torek ob 18. uri v mestni1 janju pestrega programa, ki obsega de-posvetovalnici z naslednjim dnevnim re- klamacije, orkestralne in pevske točke,
dom: poročilo predsedstva in proračun za letošnje leto.
Poroka. Poročila sta se danes v Ma-gdalenski cerkvi Karel Beden, godbenik iz Maribora in Olga Strajnerjeva, šivilja. Bilo srečno!
©
vokalne in instrumentalne solo-nastope, gimnastične vaje in rajalne nastope, sodelujejo pomladkarji vseh mariborskih srednjih in meščanskih šol. Pomladek JS
v Mariboru se lepo razvija in število članov je zrastlo že nad tisoč. Ljubezen do morja in zavest važnosti in pomena morja, ki se goji in krepi na rednih sestankih na posameznih zavodih, prešinja slehernega pomladkarja. Podpirajmo idealno, pa tudi gospodarsko in politično važna stremljenja naše mladine, da se vsaj deloma oddolžimo geslu Jadranske straže: Čuvajmo naše morje!
Sokol I. bo gostoval na Pobrežju. Dne 19. febr. popoldne bo gostoval v Renčlje-
vi dvorani na Pobrežju Sokol Maribor I. Uprizoril bo znano Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Uprizoritev bo prva te vrste na Pobrežju in na gostovanje že danes opozarjamo!
©
PLANINSKI PLES
Sokol Maribor I. ponovi v soboto, 4. febr. ob 20. uri v kadetnici Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«.
Uprizoritev je že pri premieri dosegla uspeh, gotovo pa je, da bo Tepriza uspela še boljše. Na predstavo opozarjamo vse one, ki zadnjič niso imeli prilike priti v kadetnico. Kljub veliki režiji so cene pri sobotni predstavi nekoliko znižane.
Dve žrtvi zimskega športa. Pri sankanju se je včeraj ponesrečil 171etni stru-garski vajenec Andrej Svenšek iz Sokolske ulice v Studencih. Pri padcu si je po-
Konradu Iršiču v slovo. V torek 24.1 t. m. so položili v idilični gorski vasici Št. liju pod Turjakom k zadnjemu počitku v najlepši moški dobi 52 let umrlega posestnika, gostilničarja in trgovca gosp. Konrada Iršiča iz Mislinja. Z njim je legla v grob ena najmarkantnejših osebnosti Mislinjske doline, ki bo pač težko občutila izgubo tega značajnega in delav nega moža. Saj je vse življenje deloval v raznih funkcijah v mnogih nacionalnih, kulturnih, dobrodelnih in gospodarskih društvih in ustanovah. Bil je iskan in u-pcštevau svetovalec v vseh perečih vpra šanjih vsakdanjega življenja. Mož naprednega mišljenja, je bil tudi napreden v svojem delovanju, s katerim je ustvaril sebi in svojcem lepo urejeno domače ognjišče. Kako priljubljen je bil pokojnik, je pač najboljši dokaz njegov pogreb, katerega se je udeležilo veliko število njegovih prijateljev in znancev od blizu in daleč. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika najpreje domači župnik g. Roškar. Nato je v izbranih besedah g. dr. Železnikar v imenu Sokola in nacionalnih društev proslavil delo pokojnika v narodnem, gospodarskem, kulturnem in dobrodelnem oziru. V imenu delegacije Slovenskega planinskega društva v Mariboru in stavbne zadruge »Ribniška koča«^ ki je položila na grob tudi krasen venec, se je od pokojnika kot vnetega in požrtvovalnega pospeševatelja planinstva poslovil v prisrčnih besedah g. ing. Šlajmer. Po govoru delegata okrajnega cestnega odbora g. Ovčarja je zapel domači pevski zbor, nakar so se jeli pogrebci razhajati v tužni zavesti, da bo le težko najti pokojniku vrednega naslednika.
Občni zbor pogrebnega društva Radvanje. Včeraj dopoldne je bil v društvenem lokalu občni zbor radvanjskega pogrebnega društva. Občni zbor je vodil in o-tvoril predsednik Špindler, ki je uvodoma
UNIONSKA DVORANA
pozdravil navzoče, nato pa podal izčrpno predsednikovo poročilo. Društvo šteje
?OboSičrPrnO40r utŽnjU- ZdraVi Se	n	pogrebov.
smučanju ponesrečil laetnuSovskfva-lkr^to'S^OOO^Din^Sirdif °ceT1]eno, na jenec Vlado Podkubovšek. Zaletel se je S? k1 T r° v neko drevo in se poškodoval na glavi.1 nj;, : ’	:,rpH ,, opisov ter 6 red-
Oba se zdravita v tukajšnji bolnišnici. Ig ^o
Od doma je odšel. V soboto popoldne I Lorbelon S vilS lf n ! ?aga mka gos?‘ liciii ypnn iLorbeka, ki vkljub svoji starosti vestno in
1. FEBRUARJA 1933
Izročitev odlikovanja Štefi Dragutino-vičevi. V soboto zvečer je praznovalo naše Narodno gledališče pomembno, na odrskih deskah zelo redko slavnost. Po prvem dejanju ruske klasične drame »Nevihta« se je pojavila na odru sredi sodelujočega ansambla najstarejša aktivna čla nica gledališča ga. Štefa Dragutino-,y i č e v a, ki ji je intendant g. dr. B r e n-čič s primernim nagovorom pripel na prsi red sv. Save IV. stopnje, s katerim je bila odlikovana za svoje 38-letno u-spešno delovanje na slovenskih odrskih deskah. Mariborskemu gledališču je posvetila z malenkostnim presledkom svojo veliko umetniško silo v vseh letih povojnega življenja. Nato ji je čestital k zasluženemu odlikovanju v imenu njenih stanovskih tovarišic in tovarišev režiser g. Jože Kovič, ki je najprej v izbranih, pa sarkazma polnih besedah očrtal trnjevo življenjsko pot slovenskega gledališkega umetnika. Posebej ji je še sporočil čestitke tukajšnjega Dramatskega društva, ki je ustvarilo prve sezone našega odra. Jubilantka, ki je prejela razen iskrenih čestitk tudi mnogo cvetja in drugih daril, se je ginjena zahvalila in prosila intendanta g. dr. Brenčiča, da sporoči njeno najtoplejšo zahvalo na najvišjem mestu. Skoro polno gledališče se je navdušeno pridružilo splošnim čestitkam in je priredilo jubilahtki prisrčne ovacije, ki se kar niso hotele poleči.
Smrtna kosa. Včeraj dopoldne je umrla'	yv”*JuorocKa, Ki vKljub svoji starosti vestno ii
v Mariboru v starosti 76 let sa. AU* Fra^Sea tn SSla7a'rS ,toJn0	«*»««»	S	Pri	vi
Bertom B<*«6 b. v torek oopol-	‘	S'	*	i je bil ponovno izvoljene za predsed
dne ob 15. uri iz mrtvašnice na pobreškem pokopališču. N. v m. p.!
Nova grobova. Danes zjutraj je preminula na Koroški cesti v starosti 77 let zasebnica ga. Elizabeta Hojnikova. Pogreb blage pokojnice bo v sredo ob 15. turi iz mrtvašice na pobreškem pokopališču. — V Št. liju pa je umrl v starosti 74 let posestnik France Jarc. Pokopali ga bodo v sredo ob 8. uri na tamkajšnjem pokopališču. Blag jima spomin, preostalim naše sožalje!
Novf župani. V Selnici ob Dravi je bil razrešen županskih poslov Martin Her-nah in na njegovo mesto imenovan Ivan Verdonek^ v Cirknici pri Št. liju je bil »azrešen župan Ignac Simonič in namesto njega imenovan za župana Ivan Može; namesto jareninskega župana Franca Šparla je imenovan Janez črnko; v Vo-seku pa je prevzel županske posle Anton Suman namesto Franca Čepa.
Občni zbor Zadruge izvoščkov, avto-izvoščkov In prevoznikov je bil preteklo soboto zvečer pri Halbwidlu. Udeležilo se ga je precejšnje število članov, ki jih je pozdravil načelnik zadruge g. Sluga.
Iz tajniškega poročila, ki ga jc podal tajnik g. Krepek, je razvidno, da fijakerska obrt v Mariboru propada. V zadrugi je včlanjenih 19 avtoizvoščkov in 26 prevoznikov. Dohodki so znašali v preteklem poslovnem letu okrog 50.000 Din, izdatki pa okrog 49.000 Din. V smislu novih pravil pa se bo delokrog zadruge razširil na vse mariborsko področje in bo sklican ponovni izredni občni zbor.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je zlezlo živo srebro v termometru na 6.6 stopinj pod ničlo; minimalna temperatura pa je znašala davi 6.8 stopinj; barometer je kazal davi ob 7. uri pri 12.3 stopinjah 735.9, reduciran na nišlo pa 734.4; relativna
Narodno glodaflsfie
Repertoar.
Koroški klub. Radi udeležbe na seji centralnega odbora bo naš klubov večer na Svečnico, dne 2. februarja. Predsed-nik.
Ponedeljek, 30. januarja. Zaprto. ^ \ Torek, 31. januarja ob 20. uri »GronŽ® Marica«. Red C.
Sreda, 1. februarja: Zaprto, četrtek, 2. februarja ob 15. uri: »Pri bc-lem konjičku«. — Ob 20. uri: »Boccac-cio«. Gostovanje gospoda Josipa Pov* lieta.
_ Iz gledališča. Kalmanova opereta »Gr®* fica Marica«, ki je tudi letos prav tak® privlačna kot svojčas, se ponovi v torek. 31. t. m. za red. C. — »Beli konjiček« kot popoldanska predstava. Velezabavna re; vijska opereta »Pri belem konjičku«, ki je devetkrat napolnila gledališče ter splO' šno ugaja, se ponovi prvič popoldne M Svečnico v Četrtek, 2. t. m. ob 15. uri Preskrbite si vstopniec!
Znani slovenski komik in bivši režiser ljubljanske drame g. Josip Povhe, ki J’e mariborski publiki še v najboljšem spominu izza svojega delovanja na mariborskem odru, gostuje v četrtek, 2. t. m. ob 20. uri. Nastopil bo kot kramar Lamber-tuccio v Suppejevi klasični opereti »Boc-cacclo«.
Miran Viher, 11 letni virtuoz na gosli, k> je tudi v tujini že kljub svoji mladosti slaven ter ga vse kritike označujejo za glasbeni čudež, bo koncertiral v gledališču v petek, 3. t. m. ob 20. u:ri. Natančnejše še javimo. Veljajo znižane operne cene.
Pri boleznih žolca in jeter, žolčnih kamnih, zlatici uravna naravna »Franz Joso-fova« grenčica prebavo na naravnost po* polen način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje * »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešamo s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franc Josefov®1 grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. .
Samo 1» ponceliek m torek
še gostuje g.Povhe
v Veliki kavarni
njen mož že pretekli torek neznanokam od doma. Kranjc je srednje postave in oblečen v črno zimsko suknjo. Žena je v skrbeh in se boji, da se mu je pripetila nesreča. Kdor bi o njem kaj vedel, naj javi predstojništvu mestne policije.
Nezgoda pri lovu. V noči na preteklo nedeljo je šel na lov na divje race 331etni šofer Janko Pohlin iz Smolnika. Da bi si poiskal primernejše skrivališče, je stopil na zamrznjeno Dravo. Pri tem pa se mu je led udrl in je Pohlin padel v vodo. Po nesrečnem naključju se mu je pri padcu sprožila puška. Ker so mu svinčena zrna razmesarila obe dlani, je moral iskati pomoči v mariborski bolnišnici
nika Martin Špindler, za podpredsednika France Kranjc, za tajnika Jakob Ploj, za blagajnika pa Simon Lorbek.
Nesreča radi splašenega konja. Te dni
se je prtpetila posestniku im gostilničarju Francu Damšetu iz Pečice nad Poljčanami precej huda nezgoda, ki jo je povzročil pobesnel gospodarjev konj. Tistega dne je bil Damše s svojo ženo v Šmarju pri Jelšah. Srečno sta se pripeljala na saneh domov, ko se je pred hišo, takorekoč na domačem pragu konj naenkrat splašil in potegnil sani, s katerih je žena že izstopila, z gospodarjem naprej. Osupla im I nemalo prestrašena je žena obstala sama
Tatvine sank.	Mariborski uzmoviči	v s^rbeb za svojega moža,	ki ga je pO'
manjšega kalibra	so	se v zadnjem času	besneli konj tiral v nesrečo.	Tam namreč
vrgli na krajo malih	športnih sank, ki jih	se začenja hud in dolg klanec z ostrimi o-
- • ' i ___________________ < *	.	V in H in io htiAi nnt mroon i	n 5?..
lastniki puščajo običajno kar nezaklenjene na hišnih dvoriščih in v drvarnicah. V soboto zvečer so izginile 150 Din vredne sanke železniškemu mizarju Rudolfu Kocjanu v Kurilniški ulici, isto noč pa prav toliko vredne sanke z dvorišča trgovca Milka Jesiha v Gledališki ulici. Pred nakupom se javnost svari.
Lačen tat. Iz jedilne shrambe nekega poročnika v Frankopanovi ulici je ukradel neki neznanec v soboto zvečer posodo z 2 kg sira in lonec mesne juhe. Tega tatu je na pot tatvine prav gotovo priti-rala huda lakota.
Grajski kino. Od danes pa do vključno torka veliki športni in ljubavni film: »Alpski raj«. To je film krasnih naravnih posnetkov, sTčkane vsebine, nedosegljivih športnih senzacij. Vsakdo pride na svoj račun. Mnogo komike in smeha. Pripravlja se: »Johann Orth, rdeči nadvojvoda«. Velik ljubezenski roman iz tajnega arhiva habsburškega dvora. Film, ki nam pripoveduje o ljubezni nadvojvode Johanna Salvatorja in o škandalih na habsburškem dvoru za časa. ko je imel
vinki in je tudi pot precej ledena. Damše pobesnele živali ni mogel zadržati, tem-manj celo tedaj, ko mu je odpovedala še zavora. Konja so vsega penastega s poškodovanimi sanmi ustavili šele spodaj pri Florjanu. Gospodarja je vrglo raz sani. Pri padcu je dobil močne notranje poškodbe. Poklicani zdravnik dr. Hronov-sky iz Poljčan je ugotovil, da ima nalomljena rebra, ranjena pljuča in poškodovane ledvice. Bil je prvotno tako slab, da ni bil sposoben niti za prevoz v bolnišnico. Zdaj se mu je baje nevarno stanje že nekoliko zboljšalo. Želimo daleč naokrog poznanemu gostilničarju, da bi čim prej ozdravel! .
Kino Union. Do vključno četrtka prekrasni dunajski film »Straussov valček« z Gustavom Frohlichom. To je film izredno lepe vsebine in očarljive glasbe, na kar se ljubitelji dobrega filma posebno opozarjajo! Pripravlja se film novega presenečenja: »Iz dnevnika lepe žene«, z najlepšo igralko Lil Da go ver in Hansom Rehmannom.
vlao-a «o-	ii	.	v	 "|	7------7”	"	**	""<=1	Pri	influenci	skrbite,	da	bo	želodec in
1 'm	0	in	P^3	seve-1g no besedo nadvojvoda Albrecht, črevesje z uporabo naravne Franc- lože-
lovzhomiK.	I	zmagovalec	pri	Custozi.	Ifove	grenčice	večk^f	temeljito	očiščen.
Epileptičen napad. Včeraj popoldne se je na Koroški cesti zgirudil na tla zaradi hudega epileptičnega napada 751etni brusač Pavel Lonjbunger. Preden pa so dospeli poklicani reševalci, je nesrečnežu že odleglo in je nadaljeval svojo pot.
Aretacija. V Wilsonovi ulici stanujoč® 56-letma Ivanka Kocbekova je zelo nevarna tuji lastnini. Včeraj je bila aretirana po zahtevi neke Terezije K. iz Grajske ulice, ker ji je ob neki priliki ukradla skoro nov dežnik. Ivanka pa ima na vesti še druge grehe in jo bo policija izročila sodišču.
Dva moža s saharinom. Preteklo sobo-to popoldne je ustavil policijski stražnik v Koroščevi ulici 651etnega Jakoba Schwarza, ki je že znaii kot star tihotapec. Povabil ga je na stražnico, kjer s® našli pri preiskavi pri njem le škatljic® saharina. Večjo srečo pa so imeli šentiljski orožniki, ki so v noči na nedeljo zasačili nekega Ivana Ditingerja, pri katerem so našli okrog 10 kilogramov saharina. Obema možakarjema je bil saharin zaplenjen in sta bila oba izročena finančni oblasti.
Nezgodna kronika. V Krekovi ulici je nenadoma omedlel v soboto opoldne šofer Julij Pungeršek, ki ga je poklicani stražnik s pomočjo tamkajšnjih domačinov okrepčal, nato pa ga spremil v domačo oskrbo. — V Lekarniški ulici je padel v soboto ponoči tukajšnji trgovec Josip Kavčič tako nesrečno, da si je občutno poškodoval nosno kost in je zaradi teg® nastopilo tako močno krvavenje, da so ga morali na pomoč poklicani reševalci t avtomobilom spraviti domov in ga izročiti zdravniški negi. — V neki hiši v Vrazovi ulici je padla včeraj zjutraj n® spolzkih stopnjicah mlekarica Antonii® Eorstnaričeva iz Košakov, ki se je pri padcu nevarno poškodovala po vsej desu> strani telesa. — V bolnišnico so reševalci prepeljali 521etnega čevljarja Franc® Mikla iz Vrbanove ulice, ki je prejel močan udarec na glavo. — Na rešilni postaji ie bil včeraj dopoldne obvezan 24-!etni mesar Anton Serag iz Plinarniške ulice, ki si je med delom po nesrečnem naključju zasadil nož v desno roko.
Težnje Židov
SISTEMATIČNO IZVAJANJE DOLOČENEGA PROGRAMA.
Popolnoma pravilno je »Večernik« te dni opozoril na nevarnost židovstva v naši državi. O tej svojevrstni rasi imamo res še nejasne pojme in vidimo v njej le rojenega prebrisanega trgovca. Židje že izz.a rojstva Kristusa poosebljen kapitalistični duh in nekak tempe! materializma. Številčno majhna rasa (okrog 14 milijonov) nima svoje lastne države, pač Pa ima kljub svoji razkropljenosti po vseh mogočih deželah ogromno finančno, trgovsko in politično moč, monopol nad mnogimi življenjskimi potrebščinami in razpolaga z najpomembnejšim tiskom. ,2e stara je beseda, da šepeče Zid za rParsikaterim prestolom.
Značilno je, da se Žid dosledno izogiba telesnemu delu, zlasti pa kmečkemu. . poljedelstvo in Zid se popolnoma izključujeta, in to prav gotovo iz razloga, ker
sebičnost in abstraktnost duha. Na ta način se ni ta rasa le ohranila, ampak je tudi gospodarsko in kulturno ogromno napredovala. In prav danes kaže, da de- .......
bijejo po natančno opredeljenem progra- Muribor-matica smuske tekme na daljavo
. _	«.	1	4	I	Vi..	Y1__ ..	IM	no	O.A	I	P	_
Sokolsko
Sokolske smuške tekme za Tremi ribniki
98 tekmovalcev na startu.
Včeraj je priredilo sokolsko društvo
1° Premalo nese. Sicer se zarije tudi ažrarne dežele, a vedno le v svojstvu tr®ovca, ki ni v kupčiji prav nič izbirčen in mu je človeško »blago« prav tako dobrodošlo kakor cunje. Industrijski in dgovski centri so mu najljubši, ker se v Njih lahko povspe do mednarodne trgo vlne, ki je njegov končni smoter. Statistika pove, da krije Amerika nad svetovne produkcije svile, 62% kavčuka, 53% kave in bakra itd., a ta Amerika so pretežno 3% (trije milijoni) Zidov, ki so lastniki malone vse trgovi-ne« kapitalističnih gospodarskih organizacij in denarnih zavodov. Židovski finančniki, ki so pretežno soudeleženi v 4*Ueriški industriji filmov, gramofonov, radia itd., so že 1. 1919. imeli od 2‘/= mi-%rd dolarjev zlatega dobička največji delež. Znana borzna špekulacija iz leta }930, ki je pognala stotisoče na boben, bila igra Zidov.
Ce si hočemo Zida pravilno tolmačiti, ®e smemo preko resnice, da je v gospodarstvu nedosegljiv mojster in je bil Prav on začetnik narodnogospodarske vede. Menjalnice, banke, akcijske družbe, borze itd. so njegov izum in plod Njegovega edinega smotra:	popolnoma
'bvladati gospodarsko življenje! V ta Namen so med seboj tesno poverjeni in teko organizirani, da ima vsak svoje določeno področje. Vse se vrši tajno in Nam nevidno, ker smo v teh vprašanjih Neizkušeni, mladi in naivni. Že v samem dejstvu, da tako radi skrivajo svoje ži dovsko lice, jo dokaz, da zasledujejo Sv'oje posebne, nam ne prav koristne nadene. Ndj nosi Zid naše ali tuje ime, vedno ostane pri svojem trdnem svetovnem programu, ki zanika pravico ne-veirniku (drugoverniku) do življenja. Na jhvi hip se zdi ta trditev paradoksna; Kako naj sto in sto milijoni podležejo |eniu neznatnemu številu? Če pa se poleg tega vprašamo, kako to, da sta tr kovina in industrija pretežno na njih delnicah, izgleda takoj drugače. Tudi ne Vnemo omalovaževati osnovnih potez židovskega značaja, to so: volja, skrajna
vnu s podvojeno energijo. Odtod vedno večje število njihovih akademskih, literarnih in drugih umetniških poklicev. Kako naj si neki razlagamo, da je ameriško gledališče v rokah židovskega trusta, da so prav Židi gospodarji kina, filma in tudi šolstva. Ne vemo, koliko je resnice na raznih poročilih, da so v Rusiji vse cerkve (vere) v nevarnosti, le sinagoge stoje nepgrožene. Če je tako, se naše gornje trditve podkrepljajo in lahko zremo v ruski petletki posebne židovske namene. Da se malo zazremo v to smer, naj navedemo le 6. točko »Zapiskov modrih s Ciona«, ki dovolj jasno pove o njih načrtih in taktiki. Glasi se: »Zgradili bomo ogromna blagovna skladišča, ki bodo od njih deloma odvisna tudi veleposestva nevernikov. Aristokraciji moramo odvzeti zemljo. Najboljše sredstvo za to so povišani davki in hipotekarni dolgovi. Istočasno moramo pospeševati industrijo in trgovino na špekulativni podlagi kot protiutež samostojni industriji. Brez špekulacije bi padlo zadolženje zemlje pri hipotekarnih bankah. Industrija mora vzeti deželi delavce in kapital m denar vsega sveta naj pade v naše roke in pahne nevernike v vrste proletariata. Na ta način se nam bodo morali ukloniti. Mi hočemo izsiliti zvišanje plač, ki pa ne bodo delavstvu koristile, ker istočasno bomo povzročili zvišanje cen vsem življenjskim potrebščinam; češ, da je to posledica zastoja poljedelstva ixi živinoreje. Mi bomo dalje sko-j vali ovire pridobitnemu delu m to na na<
za člane, članice, naraščaj in deco, Tekem, ki so bile v okolici Maribora, so se udeležili tudi člani bratskih društev iz 'Studencev, Ruš, Kamnice, Pragerskega in Hoč in je bilo skupno na startu 98 tekmovalcev.
Rezultati v posameznih kategorijah: Člani (14 km); startalo 28, prišlo na cilj 21. 1. Privršek A. (Matica) 1:13:20;^ 2. Berlek A. (Studenci) 1:17:13; 3. Herič J. (Sokol III.) 1:19:14; 4. Dobovišek (Sokol III.) 1:19:22; 5. Fric (Ruše) 1:20:45; 6. Vilec (Studenci); 7. Govedič (Matica); 8. Sepeši (Sok. III.); 9. Pijavec (Ruše); 10. Purkeljc (Sok. III.).
Članice (6 km); startalo 6, na cilj prišle 4. 1. Vida Zemljičeva (Matica) 35:14; 2. Ljubica Smerdujeva (Matica) 37:05 ; 3, Concetta Grionijeva 40:15; 4. Milka Ku-merjeva 45:55.
Moški naraščaj (6 km); startalo 32, na cilj prišlo 25; 1. Kožuh M. (Matica) 22:52; 2. Pepevnik (Matica) 23:13; 3. Vesnaver (Matica) 23:15; 4. Podku-bovšek (Matica) 24:00 ; 5. Pavletič (Matica) 24:16; 6. Me jovšek (Hoče); 7. Lešnik (Matica); 8. Jerič (Matica); 9. Štucin (Matica); 10. Weg-soheider (Sokol III.)
Nižji naraščaj na 2 km (16). 1. Dolinšek (Ruše); 2. Škofič Milko (Matica); 3. Kni-fič (Ruše).
Deca na 400 m. (16) 1. Božo Gajšek in Egidij Lešnik 1:35; 2. Božo Ocinger, Fr. Stergar, Ivan Plevnik in Lado Furlan so vozili 2 minuti.
Sokolsko društvo Maribor-matica občin, da bomo v delavstvu ustvarili anar-1 vešča svoje članstvo, da bo ponovno h isti črne ideje. Da ne bodo neverniki spo- j članski sestanek jutri 31. t. m. ob 20. uri znali resničnega položaja, ga bomo mas-, v mali dvorani Narodnega doma *adi kirali z dozdevnim trudom delovnih raz-: razgovora o občnem zboru, ki bo 5. febr. redov in razvili velike gospodarske na- j udeležba je za vse članstvo obvezna. — čelne boje, za kar bodo skrbeli naši eko- j Zdravo!
nomski teoretiki.«	j---------------------—
Ali niso te njih napovedbe že realnost?
Zato naj bi naša širokogrudnost naptam. tej rasi, ki posebno nas Jugoslovane tako sovraži, prenehala. Od njihovega pro • • diranja na našo zemljo bomo imeli lej izgubo!
Soort
Mednarodne smuške tekme v Bohinju.
Včeraj dopoldne se je v Bohinju naida-j ijevalo tekmovanje za državno smuško prvenstvo, in sicer se je vršila na lian-senovi skakalnici tekma v skokih za kombinacijo. Tekmam je prisostvovalo do
Kubelikove gosli.
Znano je, da se je nedavno nevarno po-nesrečil svetovno znani violinski virtuoz' 2500 gledalcev. V kombiniranem tekrno-Tan Kubelik, ko je v Pragi zavozil s i vanju za prvenstvo Jugoslavije so btlido-svojiin avtomobilom v neki avtotaksi. i sežemi ti-le rezultati: 1. Šimunek (GSR) Umetnikov avtomobil se je prevrnil in je .441.4 točke; 2. Maruszarz St. (Poljska) dobil Kubelik ob tej priliki več nevarnih, 432.5; 3. Luszczek (Poljska) 410.3; 4. Ma-noškodb. Zlomil si je nekaj reber, zme-ruszarz Andrej (Poljska) 409.85 ; 5. Len-*kan pa je bil tudi prsni koš. Imel pa jepold (Nemčija 409.5 ; 6. Kadavy (CSR) še toliko duhaprisotnosti, da se je izvle-1 402.6; 7. Cifka (CSR) 388.15 ; 8. Barton kel izpod razvalin avtomobila. Prva skrb (CSR) 385.15 ; 9. Jakopjč (Srn. ki. Dovje
češkoslovaške smučarske zveze. Popoldne je bilo mednarodno tekmovanje v skokih. Rezultati so bili naslednji: 1. Maruszarz (Poljska) 42,44.5 in 45 m (331.4 točke); 2. Šimunek (ČSR) 39.43 in 41.5 m (313.9 točke); 3. Czech (Poljska) 39,40,39 m (307.8 točk); 4. Šramel (Jugoslavija) 39, 37, 38.5 m (295.6 točk); 5. Palme (Jugoslavija), 35, 35, 37 m (282.6 točk); 6. Luszczek (Poljska) 46, 47, 44.5 m (275.8 točk). Mariborčan Jurič (MSK) se je plasiral na 10. mesto. Skočil je 34, 34 in 35 m in dosegel 253.4 točke. Najdaljši skok v konkurenci je bil 47 m, izven konkurence 50 m, s padcem pa 52 m.
Mariborska zimskošportna podzveza poroča; Norveški mojstrski skakalec g. Arne Guttormsen dospe že danes zvečer v Maribor, da porabi dva dneva, ki nas ločita od mednarodnih skakalnih tekem, za trening naših skakalcev. Vsi skakalci Maribora in vse podzveze naj porabijo to priliko, da čimveč pridobe od odličnega Norvežana. Mariborski skakalci se zberejo drevi ob 21. uri v hotelu »Orel« v svrho sprejema instrukcij. Jutri v torek se trening že prične. Gospoda Leupolda, zastopnika Nemčije pričakujemo jutri. Imenovani namerava v sredo prevoziti vse Pohorje v brzem teku, da si ogleda naš smuški teren. Za mednarodno tekmovanje dne 2. II. so nadalje že zasigurami najboljši jugoslovanski skakalci: gg. Šramel, Jakopič, Palme in Pribovšek. Seveda pride tudi še mnogo drugih. Pokrovitelj prireditve g. ban dr. Marušič prispe v Maribor 2. februarja dopoldne in bo prisostvoval tekmi.
Dva lepa uspeha slovenskega športa.
V Ljubljani se je včeraj odigrala mednarodna tekma v hockeyu na ledu, in sicer med Ilirijo in Villacher SV. Zmagala ie Ilirija s 3:0 (0:0, 1:0, 2:0). Ilirijanski nogometaši pa so v prijateljski tekmi zmagali nad zagrebškim Haškom v razmerju 4:3 (3:1).
Posetite smuške dneve od 1. do 6. februarja v Celju! Glasom odloka ministra za promet G. D. štev. 112684-32 od 2. I. 1933 je dovoljena polovična vožnja od 1.
do 6. februarja t. 1. za vse vlake razen S. O. 'S. zagrebške in ljubljanske direkcije v Celju, V Celje se pripeljite brez vsake legitimacije s celim voznim listom', katerega pri izhodu obdržite za brezplac čno vrnitev in si priskrbite v pisarni Tpurist Office ali pri blagajni pri smuški skakalnici 5. II. potrdilo o udeležbi. Potrdilo in vstopnica za skakalne tekme veljata skupaj samo 10 Din.
Veslaško prvenstvo Evrope bo v letu 1933 priredila Madžarska, in sicer v mesecu avgustu v Budimpešti.
Nova dobrodelnost.
Mestna občina budimpeštanska je po* krenila dobrodelno akcijo. Dvignila je po vseh mestnih in privatnih zastavljalnicah zimska oblačila posameznih siromakov in votirak v to svrho okrog 3G.G00 Pengov. Zastavljena oblačila in zimske suk-
so mu bile njegove dragocene starinske Mojstrana) 368.7; 10. Šramel (Ljubljana).*,-..—-—-Stradivarijeve gosli, ki so ostale k sreči 350.2 točke. Prvenstvo Jugoslavije za leto | me je 'z.fcik TKJsamemkom^j>ogo-
uepoškodovane.
1933 si je osvojil Fraotišek Šimunek, član 1 jem, da jih to zimo ne smejo več zastaviti.
^ngton Clarke:
Tipkarica
»Železna vrata, ki drže v vežo?« je Namignil odvetnik.
»Niso bila dotaknjena,« se je tajni po-'cist odrezal na kratko.
Stopivši za korak nazaj in zakrivši si z dlanjo, je potem dolgo motril strop *2 hrastovih desk, predeljenih z očrneli-ki bruni. Tedaj se je hlastno okrenil broti g. Traceyu:
»Kdo ima gornje pisarne?«
_ »Gospod Ransome, tukajle,« je odgovo-r'l bankir zbegano.
»Ah,« je črhnil detektiv. »Čujte, go-8Pod, jaz sem nadzornik Brinks, kakor morda veste, in kot tak vas prosim, da hie povedete tja. O nečem se moram Prepričati.«
»Kajpada, prav rad,« se je žuril Rau-Some. »Kar za menoj, gospod.«
.Spotoma ms- je zamolklo šklepetanje Pisalnega stroja udarilo na uho in medtem, ko mu je blažen nasmehljaj obkroži ustnice, je pričel vnovič nalahno otipavati s prsti dragoceni predmet, ki ga Je nosil v žepu.
»Je li v vašem uradu poleg vas še kdo r^si?«
»Bogme ne!« je odvrnil zaljubljenood-Vehiik, vzbudivŠi se iz sladkih sanj. »Sa-stenotipistinja, ki mi služi za tajni-
»Jelite? Veste, jaz bi pa kaj stavil,da je hodil še nekdo ponoči semkaj,« se je odzval inšpektor.
Ko sta stopila v kabinet, je Aliča, zaposlena pri samopisnici dvignila glavo ter se prijazno nasmehnila. Ransome ji je prijateljsko pokimal v pozdrav. Detektiv jo je komaj opazil, tako se mu je mudilo v sosednjo sobo, ki je bila odvetniku zasebna pisarna.
Prišedši do drugega konca, se je sklonil in privzdigni! debelo preprogo, ki je pokrivala skoro ves pod, in jo zavihnil.
»Tako je, kakor sem si mislil,« je izpregovoril.
Pripognil se je drugič in snel nekoliko razrahljanih deščic iz tl3ka ter pokukal skozi odprtinico, ki jo je pravkar naredil.
Erik Ransome, ki se je nagnil nadenj, da bi ga opazoval, je videl, kako je iztegnil roko, prijel za bakren obroček in odprl loputnice, spretno skrite v hrastovih tleh. Jekleni pokrov blagajne je stal natanko pod samozaklopnimi durmi.
»Zde'o se mi je, da sem opazil sled od pile,« je hitel zmagovito detektiv. »Zdaj na vidim, kako je ravnal. S ponarejenimi ključi se je vtihotapljal semkaj ponoči. r , vsakokrat spustil doli po vrvi, prirezani za tale kaveli, odvil žarnico inna | menem mestu zvezal s tokom svoj električni vrtalnik in nemoteno vrtal. To
vam je prekanjenec, lahko mi verjame-te!«
»Potemtakem se lahko reče, da je imel veliko srečo, saj je bil vedno v nevarnosti, da ga kdo zaloti pri samem dejanju,« je pripomnil advokat. »Gospodična Vi-ckars, moja tipkarica, namreč ob večerih dolgo tukaj čuje, da opravlja svoje zasebne posle, za katere sem ji dovolil hoditi semkaj... Sveta nebesa, saj to je grozno! Lahko bi jo bili umorili, ubogo punčko!«
»Kako? Kaj pravite?« je tajni policist iznenada nastavil ušesa. »Dolgo bedi tu ponoči? Joj, potem moram na vsak način govoriti z njo. Gotovo mi bo vedela dati kako pojasnilo.«
Ransome ga je zgrabil za roko:
»Rotim vas, bodite obzirni z njo! Ona je...«
Na koncu jezika mu je bilo, da bi govoril o svoji zaročenki, a v poslednjem trenutku se je premagal.
«Ona je zelo boječa,« je zaključil
Inšpektor Brinks je živahno ošinil mladega moža z očmi in ni ga bilo treba dolgo motriti, da se je uveril, kako močno je bil zmeden.
»Dobro, dobro,« je rekel blagodušno. »Nikar si beliti glave. Ne bom je prestrašil.«
»Aliča,« je pojasni! odvetnik, stopivši v kabinet k tipkarici, »predstavim vam inšpektorja Brinksa, ki bi vas rad nekaj
vprašal.«
Devojka je vzdignila glavo in Ransome je opazil, da je mežiknila z levo veko na tisti značilen način. Okrenivši se v skrbeh proti detektivu, je na svoje veliko začudenje zapazil, kako mu je obraz zaripel, usta širom odprta in oči izbuljene. V naslednjem trenutku se je skrčil nalik človeku, ki se pripravlja za skok.
Zdajci se je iztegnila proti njemu šibka ročica iz ohlapnega rokava od bele svile; kratka jeklena cev se je zabliskala med petimi vretenastimi prsti. Zabliskalo se je, zagrmelo in med tem, ko je Erik Ransome z rokami prestregel tajnega policista, ki se je sesedal, je Aliča Vickar-sova brzo liki srna prhnila skozi duri, jih zaloputnila za seboj, zaklenila ter izginila.
Uničen in prepadel spričo nagle in nepričakovane drame, ki se je pravkar odigrala pred njim, je odvetnik ostrmel na mestu in podpiral detektiva. Nič ni razumel, zdelo se mu je, da se mu sanja.
»Naravnost v lopatico«, je medlo momljal detektiv. »Na srečo sem se še za časa pripognil, drugače bi me bil zadel v srce.«
Zadoneli so težki koraki po stopnjišču. pesti so udarjale po vratih, nekdo je večkrat brez uspeha vrtel gumb. Potem so se začuli krpki udarci po steni in odlo-
čen glas je ukazal:
(Konec jutrlž
Mariboru,
•> 11 frtntiBBnnrifr^MiiV. r -u
Radialaa Rudan
Rod na razpotju
(Povest)
Rušilo se je gnezdo Blažonovih, ki je stoletja grelo beraški rod kamenarjev, a dve mladi ptički sta vedeli kod in kam. Pripravljali sta se, da poletita v svet, v novo, drugačno življenje, kjer bo rastel in dorastel novi rod, rod borcev za svetlo bodočnost in poveličanje stoletnega trpljenja, pomanjkanja in bede pod krovom oglodane bajte pod orjaškim hrastom nad belo cesarsko cesto..,
XVI.
Pomlad, ki je bila spočetka plaho in tipaje prihajala v deželo, se je preko noči razbohotila v vsej svoji prelesti. Po dolini je cvetelo sadno drevje, zeleneli so travniki in tudi hrastove in gabrove meje po Rebrni-cah so se odevale v novo zelenje. Brenčale so čebele, plahutali so pisani metulji in v grmovje so se ob tihih večerih oglašali prvi slavci. Nebo je bilo jasno in čisto, nobenega oblačka ni bilo na njem in že se je čutila sopara pripekajočega solnca, ki je s sušo dušilo prebujeno naravo.
V kristalno svetel dopoldan so sopihali stroji v kamnolomu, nad njimi pa se je oglašala zelena rega in oznanjala bližajočo se prvo nevihto. In kakor da ga je njeno regljanje ustvarilo, se je prikazal na modrem nebu prvi oblaček. Ves bel in kakor iz puha sestavljen je bil in neznansko hitro se je večal. Okoli in okoli njega so se porajali novi, kakor da bi jih nevidna roka nizala na nebo, in tudi oni so se širili, rastli in spreminjali svojo čisto belino v temotno sivino. Polagoma so se nizali drug na drugega, sprijemali se in rastli v
ogromne kope, da so zasenčili solnce in zemljo.
V dolini je postajalo vedno bolj somračno, in vroča tišina, ki je legla na pokrajino, je postajala težka in omotna. Zelena žabica nad kamnolomom je utihnila; zadovoljno se je zleknila po nežnem listu in čakala hladilnega dežja. Le doli v globini so med ranjenimi skalnimi stenami sopihali, cvilili in ropotali stroji, kakor da jim nič ni mar tesnoba okolice, trepetajoče v pričakovanju nastajajočega. Nenadoma pa, kakor da bi kdo z roko zamahnil, je zavel preko rebrniških rebri hladen veter, zagnal se v hrastovo mejo, padel v globel kamnoloma, prekotalil se preko kolovoza na cesto ter se poigral s prahom in peskom, da je zameglil pogled v dolino.
»Nevihta bo,« je dejal France, ki je stal v kamnolomu poleg strojnika Petra in opazoval vrtenje koles-Strojnik se je ozrl proti nebu, in ko je opazil prvo debelo deževno kapljo, je glasno dejal:
»Pod streho moram; hudo bo!«
Odklopil je transmisijo, odvil ventil in poklical delavce, ki so potni in zaprašeni opustili delo in se zagnali za njim in za Francetom proti bajti. Za njimi so udarjale debele kaplje in zavijal je veter, ki je naraščal v silovito burjo, da so se pod njim krčevito majala drevesa in globoko do tal upogibala veje. Ko so dosegli bajto in zaprli vrata, je zabučal vihar v vsej svoji grozotni veličastnosti, da so se strahoma zganili in sklonili.
Vsa živa bitja so tedaj ždela v svojih zatišjih, še ptice in veverice so sc poskrile, samo Caharija ni iskal zaklonišča. Mirno in negibno, kakor kamenit kip, je ves dopoldan sedel na skali nad kamnolomom. Pogreznjen vase ni slišal rege, ki je poleg njega prosila dežja in tudi temnih oblakov ni videl, ki so se zbirali nad nje-
govo glavo. Šele prve deževne kaplje, ki so mu omočile razkuštrane sive lase, so ga predramile, da se is z izgubljenim pogledom ozrl okoli sebe, proti nebu in v zevajočo globino kamnoloma. Tedaj je opazil, da je izbruhnila nevihta, da so ljudje pobegnili, da so stroji sami in smehljaj blaznega zadovoljstva mu je razjasnil obraz. Čilo, kakor da ga ne bi pritiskala k tlom teža pet in sedemdesetih, neskončnih naporov in odrekanj polnil let, se je dvignil s svojega sedeža in se pričel skoz' dež in vihar prerivati proti podnožju.
V trenutku je bil do kože premočen; veter se ni" je zaganjal v mokra oblačila in jih trgal v cunje, vihra) mu po razimršenih laseh in ga sunkoma skušal vreči na tla, zabiti ga v rjavo, blatno zemljo. Starec se paza vse to ni zmenil in se ni dal zrušiti. Z naporom nadčloveških sil je kljuboval dežju in viharju ter se korak za korakom bližal svojemu cilju.
Naglo, kakor bi nihče ne bil pričakoval, je dosegel kolovoz, obstal in se ozrl proti bajti. Strašen, kakor duh z drugega sveta, je stal nekaj trenutkov na pl°* ščati skali, zamrmral potem nerazumljive besede ter dvignil desnico, kakor da bi hotel prekleti bajto, ljudi nevihto, svet in vse vesoljstvo ...
In tedaj, prav v tistem trenutku, ko je Caharija dvignil desnico, je preklal temino strašen zubelj bliska, gro"1 je pretresel zemljo, odjeknil v dolino in v sive čeri pod Grmado ter se pomešal z obupnim hreščanjem k* mečegia se in padajočega drevesa...
Stairec je spustil roko, da mu je nemočna padla ^ telesu in mirno, kakor da bi se nič ne bilo zgodilo, gl* dal zlom stoletnega hrasta, ki ga je bila strela preklal3 na dvoje in zrušila na tla poleg rodne njegove bajte' Potem se je prav tako mirno okrenil, stopil v kolovoz in brodil po vodi in blatu proti kamnolomu, proti strojem ...
Tajna klinika v Feldbachn razkrita
Pred nekaj meseci je bil ves evropski tisk poln poročil o razkritju mnogoštevilnih tajnih sterilizacijskih klinik v Avstriji. Pred dnevi pa so oblasti razkrile zopet novo tajno »kliniko«, na kateri je trgovec Josip P&lzl odpravljal plodove ženskam, ki niso hotele postati matere. Njegovo podjetje je sijajno uspevalo. Zanimivo pa je, kako je bila zadeva razkrita. Pri Pblzlu je bilo v eni preteklih noči vlomljeno. Sled za vlomilci je iskal policijski nadzornik tamkajšnje policije, ki je pri tej priliki našel v otroškem vozičku v Pblzlovem stanovanju skrito kompletno zbirko zdravniških instrumentov, ki so potrebni za abortacijo plodu. Takoj sta bila aretirana oba zakonca Polzlova, ki sta priznala svoj umazani obrt. K njima so prihajale v trgovino najrazličnejše ženske vseh stanov m starosti od blizu in daleč, ki so se hotele skrivaj iznebiti posledic prepovedane ljubezni. Takoj po-
leg trgovine je imel Polzi skrivno sobico, v kateri je izvrševal svoje operacije. Pričel je to svojo nedovoljeno prakso že leta 1927., ko mu je njegova trgovina skrajno slabo uspevala. V začetku je izvrševal odpravljanje plodu z nehigijeni-čnim, zarjavelim instrumentom in je zelo čudno, da niso žrtve umrle za zastrup-Ijenjem. Ko pa si je opomogel, si je nabavil poleg celotne tozadevne strokovne literature v Gradcu tudi najmodernejše instrumente. Zenske so po operaciji zapuščale hišo pri izhodu na nasprotni strani." Polzi si je skozi leta na ta način nagrabil precejšnje premoženje. Doslej sta Pčlzlova priznala le 24 nedovoljenih »operacij«, bilo pa jih je nedvomno še mnogo več.
Tragična želia po roparski slavi
Te dni se je odigral v praškem predmestju Vinohradyh strašen prizor. V neki pekarni je bil nameščen 17letni vajenec Vaclav Mazanek. Njegov gospodar
Mali o
Razno
RESTAVRACIJA »ZLATI KONJ«.
v torek, 31. januarja in sredo, 1. februarja pojedina izvrstnih jetarnih in krvavih klobas. (Domače koline.) Izborna vina. — Vljudno vabi Nekrep. _________________________347
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizar jev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. We!xl.
HRANILNE KNJIŽICE
za odstop vknjiženega dolga na posestvu išče Franc Pogorelčnik, posestnik. O. VI-žinga, pošta Marenbere. 323
KOLESA. GRAMOFONE,
šivalne stroje, otroške vozičke. popravila dobro in po nizki ceni znana meh. delavnica J. Gustinčič. Lasten zavod za emajliranje in ponik-lanje._________
POHIŠTVO.
vložki, stoli, žimnice, pernice, otomane, puh-perje, afrik, žima, volna, najceneje pri P. Novaku, Koroška cesta 8, Ve-ttinjska ul. 7.__________307
TROOVCI! OBRTNIKI!
ki želijo sanacijo svojih financ ali odlog plačila dolgov v smislu naredbe ministrstva pravde od 4. januarja 1933. dobijo diskretne in brezplačne informacije, ako pišejo na upravo pod »Informacija«. 328
NAGELJČKE.
šopke, vence. Kličite telefon 27-66 Jemec, vrtnarstvo. 179
Prodam
MALA ŽELEZNA PEC št 5, na prodaj. Studenci. Krpanova ulica 18, I.	351
NA PRODAJ
omara za obleko in perilo v zelo dobrem stanju. Vprašati v Dr. Karl Verstovškovl ulici št. 6, II. nadstr vrata 19 193
PRODAM
»Universal Schulz« automat-sko tehtnico za 15 kg. belo, skoraj novo, za polovično ceno, ter la. čajno maslo po zmerni ceni (reflektiram na večji odiem). Naslov v upravi »Veče rn ika«.________341
Soho odda
DVE BOLJŠI GOSPODIČNI
sprejmem v celo oskrbo, pohištvo novo in dobra postrežba. Vprašati: Pobrežka cesta 21, vrata 3.	 .___	345
SOBO IN KUHINJO
oddam. Magdalenska ulica 34.    304
LEPO OPREMLJENO SOBO
z dvema posteljama takoj od dam. — Glavni trg 3.	318
POCENIŠ dobre blago
larnlio,
lastnice, modeme vseh vrst, svetilke,
senčnik , krogle neb barv aparate,
le pr. m0lOri*
JOS. TICHY IN DRUG
MARIBOR, ilOVINiKM ULICA IS
1121
Dve veliki Lutzovi peči
uporabni za pisarne, dvorane ali bančne piostore
ceneno na prodal
Interesenti naj se zglasijo v upravi »Veternika* dnevno med 9. in 10. uro.
je vedel, da ima fant samokres in cel sveženj vetriliov, s katerimi je vlamljal, kjerkoli je le mogel. Spregledoval pa mu je te slabosti, ker je bil dečko sicer prav priden in sposoben delavec. Zato je tudi skuša! napraviti konec fantovi eksaltira-nosti na miren način. Preteklo soboto je naprosil nekega svojega prijatelja detektiva, naj pride v njegovo pekarno in odvzame Mazaineku samokres. Ko je detektiv vstopil v pekarijo, je Mazanek takoj vedel, za kaj gre. Skočil je naglo v kot, se skril za peč in od tam grozil detektivu, da ga bo ustrelil, če se mu približa. Na te besede je detektiv planil na cesto in poklical na pomoč dva stražnika. Vsi trije so se, skrivaje se za debelimi deskami, ponovno približali dečku, ki je pričel brezobzirno streljati in ranil enega izmed stražnikov. Ko pa je spoznal, da mu ves odpor ne bo koristil, si je pognal zadnjo kroglo v sence. Preiskava v samomorilčevi sobi je ugotovila, da je mladenič čital izključno le detektivske in podobne romane, zapustil pa je tudi svoj
dnevnik, iz katerega je razvidno, da i{ fant sklenil postati nevaren gangster '3 se kot tak proslaviti po vsem svetu. Predmete, ki jih je na svojih vlomilski" pohodih pokradel, je prodajal in izkup'" ček skrbno hranil z namenom, da bi se 6 prvi priložnosti izselil v Ameriko. Svoi3 bolno željo po gangsterski slavi je mla* demič plačal z lastno glavo.
Pražani se radi ženijo.
Vsako leto se sklene v Pragi okrni 12.000 zakonov. Značilno je, da ostaja M število že nekaj let po vrsti skoraj P* spremenjeno. V preteklih desetih letih sl je moglo zaznamovati le malenkostno Pa' danje. V preteklem' letu je bilo najv^ zakonov sklenjenih v mesecih april3 1.034, v juniju 1.105 in v juliju 1.273. Nai" manj zakonov pa se sklene vsako leto3 maju. V tem mesecu je bilo lansko leto sklenjenih v Pragi komaj 516 zakonskih zvez. To je posledica praznoverja, da s® v maju sklenjeni zakoni končujejo na* vadno nesrečno.
DVE SOBI
na novo renovirani, opremile ni z novim pohištvom z dvema posteljema. z enim vhodom oddam s celo oskrbo v najem. Cena po dogovoru. Prednost imajo drž. nameščen ci. Aleksandrova cesta 79. 276
VELIKO SOBO
s štedilnikom in električno razsvetljavo takoi oddam. — Splavarska ul. 7, mizarstvo.
321
OPREMLJENO SOBO
separirano, v Marmontovi 12. oddam, avtobus Kettejeva ulica.	296
GOSPODIČNO
sprejmem na stanovanje. — Slovenska ul. 16. — Kuhar.
317
Stanovanje
LEPO STANOVANJE
v vili oddam. Pisarna Rapid, Maribor, Gosposka ulica 28.
350
STANOVANJE
2 sobi in kuhinja z električno razsvetljavo oddam. Stritarjeva ulica 17.	288
TRISOBNO STANOVANJE
kopalnica, ves komfort. takoj poceni oddam. Betnavska 96.
287
KABINET
z uporabo kopalnice oddam. Palača Pokojninskega zavoda, Verstovškova ul. 4/1 desno.	326
NOfiHVICE
v veliki izbiri, kakor tudi vse ostale modne predmete, najcenejše v modni trgovini 24«
Mara Kirmie
Maribor, Stolna ul. 1
SSužho dobi
MLAJŠA OSEBA.
zmožna, s 500.— do 800.-* Din kavcije, dobi službo ra2* našalca za mesto Maribor. P9 nudbe na upravo Večerni!'2 pod »Takoj«.
Pouk
POMAGAJTE BREZPOSEL* NIM!
Uspešne instrukcije daje s? romašen brezposeln učitelj;
Cenjene ponudbe na pod »Din 8.—«.
upra
vo
190
Najboljša nalivna peresa
po konkurenčnih bite v papirnici
cenah do' k n j igarn*
Tiskovne zadrugi
Maribor. Aleksandrova
ladaja konzorcij »Jutra« x Ljubljani; predstavnik izdajatelja tn urednik: RADIVO.l rfhar
STANKO DETELA v Mariboru
Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik