63. številka.
Maribor, dne 9 avvitata 1915.
Letnik VII.
naročnina listu: —
'Celo leto . . K10*— -Pol leta ... „ 5 — Četrt leta . .	* 2’50
Mesečno. . . » 1’—
•Sitna} Avstrije:-----
'Celo leto . .	„ 15'—
iPssatneute Številke — fO vinarjev. —
Inserati ali oznanila
se računajo po 12 vin. od Čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust —
„Straža“ izhaja v pon. deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračaj».
«toreika	Telefon št. 113. J^godviscn.političen list za slovensko
ljudstvo. I
Z urednfitvom se more Qovorltf vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Brezuspešni Italijanski napadi.
Italijanske izgube na morju in v zraku. — Italijani bi morali pred Dardanele. — Rusi se med Vislo in Bugom neredno umikajo. — Rusi izpraznjujejo trdnjavo Kowno. — Riga pred
padcem. — Naši letalci nad Belgradom.
Za resnico.
Zastopnik našega lista je izvedel ne merodajnem dunajskiem mestu:
Da je papež pooblastil veronskega nadškofa, da se začasno briga za dušno pastirstvo zasedenih krajev ob tirolski meji, in videmskega nadšlkofaj, da se briga za dušno pastirstvo zasedenih krajev ob primorski meji, ni v tej svetovni vojski nič novega. Tar ko je tudi strasburški škof piapežev delegat za francoske kraje, zaseldene od Nemcev, in krakovski nadškof za rusko-poljske kraje, zasedene od Avstrijcev in Nemcev. Za Belgijo ni bilo treba nobenih tozadevnih ukrepov, ker so nadškofje in škofje lahko ostali na svojih sedežih.
Ti ukrepi so, kakor je „Straža“ zadnji petek popolnoma pravilno poročala;, le začasni, dokler se zopet razmere ne spremenijo in nimajo nobenega drugega pomena, nego da se dušlno pastirstvo izvršuje tudi v krajih, kjer so duhovniki internirani ali zbežali.
ivstpijsho-italiianslio bojišče.
Položaj.
Zanimivo in značilno je, kaj se pripoveduje v političnih krogih. Vojnega poročevalca nekega švedskega lista je uredništvo poklicalo nazaj, da sodeluje doma pri izdaji važne objave. Vojni poročevalec je sporočil / domov, da pride pod pogojem, ako se mu dovoli, da se sme čez dva mesca vrniti, kajti rad bi se udeležil vhoda avstrijskih čet v Milan.
Italijani sicer tudi sedaj po drugem (velikem porazu ne mirujejo, toda. vsi napadi so napadi onemoglega. Naši jih odbijajo z lahkoto, večkrat opravi že artilerija sama, da niti infanteriji ni treba poseči Vmes. Ko bomo imeli dovolj moči, en sunek, in laške čete se bodo valile v nasprotno stran. Sedaj si Italijani1 izbirajo le majhne kose naše soške fronte, jo obstreljujejo in napadajo, kajpada zaman,
Boroevic častmi občan Ljubljane«
Ljubljanski občinski svet je v svoji seji v četrtek, dne 5, avgusta soglasno imenoval slovitega vojskovodjo generala Svetozar«, pl. Boroeviča za častnega občana ljubljanskega mesta ter je tako slavnim imenom feldmairšala Radeckqga, admirala Tegetthoffa, generala Filipoviča pridružil sloveče ime generala Boroeviča. Ljubljanski župan je ob tej priliki tudi imel govor, v katerem je med drugim povdarjal sledeče :
Na jugu se ponavljajo časi očeta Radeckega. Nezvesti nam zaveznik je hotel vdreti v slovenske naše pokrajine ter razsuti in razdjati, kar je naš rod pod blagoslovljenim žezlom habsburške dinastije v teku stoletij zgradil in obdelal. Ali že pri prvih svojih korakih je zadel s svojo glavo ne samo ob trdi kraški kamen, temveč tudi ob jekleno našo armado, ki laškega sovražnika j ovsod zavrača in ga uničuje. fTa južna armada nas brani, da se veselimo svojega življenja in da se radujemo zelenih naših pokrajin, kakor bi živeli v naj globoke j šem miru. Nepopisljive so zasluge, ki si jih je priborila viteška ta armada za celo očetnjavo, pred vsem za našo ljubljeno kranjsko deželo in tudi za njeno glavno mesto. Z občudo-
vanjem pa je združena največja hvaležnost, ki preve- j va naša srca in naše duše Ido vsakega moža, ki stoji ; v bojnih črtah ob naši slovenski Soči. Na dan sili občutek, da smo zavezani dati izraza ti hvaležnosti junakom, ki so pravi rešitelji naše skupne in pred vsem tuldi naše ožje domovine !
Kako naj častimo to'hrabro armado? Mislim, da je to najbolje mogoče, če se klanjamo pred vzornim zapovednikom, ki je z uma svitlim mečem v nič razbil vse poizkuse laškega orožja ob zeleni Soči — kakor na Doberdobski planoti. Se nikdar, ko sem stavil enake predloge v ti zbornici, me ni navdajal tak ponos, kakor me navdaja danes1, ko Vam stavljam predlog, da sklenite z navdušenjem in hvaležnostjo, da se imenuj častnim meščanom mesta ljubljanskega voditelj naše južne armade, general pehote, prevzvi-šeni gospod Svetozar Boroevič de Bojna. (Splošno o-dobravanje. Živijo- in slava-klici. Ploskanje.) V znak Vašega soglasja zakličem novemu Častnemu občanu, in prehrabri njegovi armadi: Slava! Slava! Slava!; Občinski svetniki vstanejo in ^Učejo: Slava! Živijo!
Najnovejše italijanske izgube v zraku in na morju.
Italijanski zrakoplov sestreljen.
V	noči ofd 5. na 6. avgusta je bil italijanski zrakoplov „Citta di Jesi“, ki je n am emulai pinti nad , našim pristaniščem v Pulju, sestreljen od naših šra- j pnelov, še predno je mogel napraviti kakšno škodo, j Posadka, broječa tri mornariške častnike, .1 strojnika in dva moža, je bila ujeta. Zrakoplov so spravili
v Pulj.
Italijanski opazovalni zrakoplov sestreljen.
V	, četrtek, dne Si. avgusta, je bil nek italijanski zrakoplov, ki je opazoval naše artilerijske postojanke, pri Tržiču sestreljen.
Italijanski podmorski čoln potopljen.
Eden naših podmorskih čolnov je dne 5. avgusta zjutraj pri otoku Pelagruž s torpednim strelom zadel italijanski podmorski čoln tipa .„Nautilus“ in ga potopil.
• *
•
Udanee za udarcem zadeva italijansko zračno in morsko brodovje. Dne 1. junija je bil pri otoku Mali Lušin sestreljen najVeČji in najmodernejše zgrajeni italijanski zrakoplov „;Gitta di Ferrara“, ponos i-talijanskega zračnega brodovja. Komaj po preteku 2 mescev je zadela ista usoda drugo italijansko zračno ladjo „Citta di Jesi“, ki je bila za „Citta di Ferrara“ najjveöja in najboljša italijanska zračna ladja. „Citta di Jesi“ je imenovana po italijanskem mestu Jesi, zahodno od Jakina, ki je najvažnejše italijansko opira-lišče in skladišče italijanskega zračnega brodovja. I-me sestreljene ladje fc,Citta di Jesi“ se ne najde v. nobenem seznamu italijanskega zračnega brodovja, je tedaj brezdvomno v najnovejšem času zgrajena, torej ena najboljših italijanskih zračnih križark. Zgrajena je po načrtih t„Citta di Ferrare.“ Bržčas je šrapnel zadel najvažnejše dele sovražne zra\Čne ladje tako dobro, Irta ni mogla uiti in se je morala polagoma s-pustiti na zemljo. In ker nesreča navadno ne pride sama, se je „Citta di Jesi“ pridružil njen manjši tovariš, ki je moral svojo radovednost, s ka,tero je hotel opazovati našo artilerijo, pri Tržiču plačati s poginom.
* »
•
Potopljeni italijanski podmorski čoln tipa „Nautilus“ je bil istotako, kakor dne 26. junija v severni
Adriji potopljeni italijanski podmorski čoln „Medusa“ zgrajen šele leta 1913 v Benetkah. Vozil je z brzino 16 milj v eni uri nad vodo, pod vodo pa z brzino 9 milj. Dolg je bil 42 m, širok pa 4.3 m. Njegova posadka je štela 17 mož.
Kako se je potopila „Giuseppe Garibaldi.“
O potopitvi italijanske križarke „Giuseppe Garibaldi“ se poroča iz vojnega časnikarskega stana sledeče podrobnosti:
V ranih jutranjih urah dne 17. julija je zagledal naš podmorski čoln oddelek italijanskih križark in torpedovk, ki je plul od Dubrovnika proti jugu. Podmorski čoln je napravil lov na sovražni oddelek vojnega brodovja ter dognal, da je štel tri križarke tipa „Garibaldi“ in eno križarko tipa „Vettron Pita^ ni.“ Križarka „Giuseppe Garibaldi“ je bila vodilna ladja, druge ladje so ji sledile. Križarke so bile obdane od torpedovk. Naš podmorski čoln se je skril pod vodo in se mu je na ta način posrečilo se spretno približati sovražniku.
Proti pol 5. uri zjutraj je sovražno brodovje o-pazilo naš podmorski čoln in otvorilo ogenj iz brzostrelnih topov proti čolnovemu periskopu, ki je molel iz vode. Toda bilo je že prepozno, kajti naš’ podmorski čoln je že priplul do ugodne razdalje in do pravega mesta. Naglo je nameril strel iz torpeda na vodilno laško ladjo in se je nato skril popolnoma pod vodo. Preteklo je nekaj sekund težjega čakanja. Nar to so se močno stresle sprednje strani, takoj, zatem se je slišal drug zamolkel sunek. Iz vseh grl je zadonel vsklik radosti. Na križarki „Giuseppe Garibaldi“ je torpednt strel bržčas zadel Shrambo za smodnik, ki je zletela v zrak. To je pospešilo naše uničevalno delo. Ostale tri sovražne križarke so odplule s polnim parom, da pravočasno utečejo usodi, katera je zadelo njihovo vodilno ladjo. Zadeta križarka „Giuseppe Garibaldi“ se je začela potapljati. Iz notranjih ladjinih prostorov so prihiteli mornarji na krov in so poskakali z rešilnimi pasovi v morske valove. A križarka je vse eno hitreje tonila. S prednjim delom naprej je izginila v petih minutah.
Mornarje, ki so se borili z valovi, so reševali italijanski torpedni rušilci, toda spomnili so se, da tudi omi niso varni pred torpednimi streli. Komaj so začeli z rešilnim delom, že je naš poveljnik opazil v svoje veliko začudenje, da je vsak rušilec razvil zastavo Rudečega križa“ ter se je hotel postaviti na ta način pod varstvo mednarodnega prava, ki mu nikakor ne gre. Podmorski čoln je poskušal pripluti nekoliko bližje; toda komaj so ga zagledali sovražni rušilci, že so začele te Čudne „bolniške ladje“ streljati nanj. Sicer niso dosegle nobenega uspeha, tqda način nasprotnikovega bojevanja je vsled te očividne zlorabe zastave Rudečega križa postavljen v pravo luč.
Vobče je naglo spreminjanje zastav v italijanski mornarici menda prišlo v navado. Po preteku ene ure rešilnega dela so zapustili sotvražni torpedni rušilci pozorišče svojega najnovejšega neuspeha in so prepustili mesto potopljene križarke našemu podmorskemu Čolnu, ki se je nepoškodovan vzdignil na morsko površje. Številni ostanki razbite ladje in gosta plast olja so plavali po vodi. Naš podmorski čoln je izvlekel razne na površini morja plavajoče predmete, kot rešilne pase, eden čoln in zastavo italijanskega podadmirala, kar je dokaz, da je bila potopljena križarka. italijanska admiralska ladja, brodolvja, ki je križarilo pred Dubrovnikom.
Potopljena križarka „Giuseppe Garibaldi“ je torej že četrta admiralska ladja, ki je bila žrtev naših podmorskih čolnov in sicer „Jean Bart“ (podađmiral Boue de Lapeyere), „Leon Gambetta“ (kontreadmiraJ Senes), „iAmal’fi“ (.admiralska, ladja; tretje italijanske divizije) 4n „Giuseppe Garibaldi“ (admiralska ladja pete divizije).
Strašna vročina na soški fronti. ....
■ t,iAi ’Ršt4 iporofta iz vojnoga stana:. 2 a časa pr* ' ve in drligo goriške bitke sé ni Gadoma brez vzroka pritoževal na slabo vreme. V novzdržljivi vročini se boj nadaljuje. Najbolj vroče je bilo od 27.' maja do 2. junija, kajti takrat je kazal toplomer 44 stopinj vročine. Koncem julija 35 stopinj. Med krjvavo in najtežjo bitko pri Podgori, dne 27. julija, je kazal toplomer 38 stopinj vročine. Zigoče solnce je strašno delovalo na mrliče, ki so ležali pred našimi ovirami. Cela okolica je še sedaj okužena vsled tega nevzdržnega smradu.
Italija bo napovedala Turčiji
vojsko.
Iz Carigrada se poroča: Vsi it ali j ansili podaniki jv Turčiji so že zapustili Turčijo, Poslaniki Združenih držav Severno Amerike so že prevzeli varstvo italijanskih podanikov, ki se nahajajo še v Turčiji, Izbruh vojske med Italijo in Turčijo je neizogiben.
Sultanova sodba o italijanskem kralju.
Berolinski profesor Israel, ki [je operiral turškega sultana, je poročevalcu lista „Berliner Tageblatt“ sporočil sledeče zanimive sultanove besede:
Ko se je starejši sin sultana Mohameda V. čudil nad tem, da ima njegov oče v tako visoki starosti toliko poguma, da se Še da operirati, je sultan odgovoril: „Na bojim se umreti, kajti tak, kakoršen sem sedaj, svoji domovini ne morem prav nič koristiti.“ Sultan je nadalje citiral izrek perzijskega pesnika: „Star konj žlahtnega plemena prenese vedno več kakor mladi konj nežlahtnega plemena.“ Napram profesorju Israelu je rekel sultan:	„jKo pridete nazaj v
Berolin, povejte svojemu cesarju, da jaz nisem prijatelj take vrste, kakor je italijanski kralj. Dano besedo hočem in tudi bom vedno zvesto držal.“
Italijani opominjajo Anglijo.
List .„Tägliche Rundschau“ poroča iz Lugana: Značilen za razpoloženje v Italiji je članek časnika: „Secolo“, ki obsega celih šest razpredelkov in nosi naslov: „Kaj pa dela Anglija?“ V članku se najprej naštevajo očitki Italije proti Angliji. Končno pa opravičuje list postopanje Anglije s tem, da baje Anglija zalaga svoje zaveznike z denarjem, in sicer toliko, kolikor ga rabijo.
Poljaki in odgovarja spoznanju, da je bila habsburška monarhija za Poljake vselej branik pred nevarnostjo uničenja. In tak branik bo naša monarhija tudi v bodoče še v večji meri. Rusijaj je prekoračila zgodovinsko, zemljepisno in kultürelno ji predpisane meje, ko se je polastila zemlje ob Visli, in zgodila se bo le pravioa, če bo morala sedaj odstopiti to, kar ji po bistvu ne more pripadati. Odkar je zabredla Rusija v vedno večja nasprotstva z Avstrijo in Nemčijo, «je napravila iz Poljske mogočno trdnjavo, ki bi naj bila izhodišče za napad na nas in opiradšče v boju zoper nas. V zaupanju na svojo premoč po številu in na svoje zaveznike, katere je znala pridobiti za se, se je čutila dovolj močno, da udejstvi svoj končni načrt ter zavlada nad celim slovanskim svetom in nad izhodom. Hotela je preveč in na tem so se razbili njeni načrti. Hotela je našo državo razkosati, Nemčijo zmanjšati, oslabiti in strmoglaviti v nesrečo. Kdor pa visoko leti, nizko pade. Toda ta velikanska prevzetnost Rusije ima za posledico, da je Poljska o-svobodena, nenasitljivost Rusije, jetničarja Poljske, je prinesla srečo ujetnici. Naši vojaki so odprli duri jetnišnice, in Poljska je zazrla luč boljše bodočnosti. Zavzetje Varšave je zaključek in začetek, dan usode v življenju celega poljskega naroda in zgodovinski dogodek za Evropo.
Vhod v Varšavo.
„Loka'lanzeiger“ poroča iz Varšave: Vhod nemških čet v Varšavo se je vršil dne 5. avgusta na vse zgodaj. Utrdbe so bile z žičnatimi ograjami,, minami in jarki, če tudi ne proti topovom, pa vendar proti infanterai močno utrjene.; Največji utis je pri vhodu naprav.1 viharno-prijazni sprejem in velikansko navdušenje zmagovalcev, katere se je povsod sprejelo kot osvoboditelje. Vse dlice sa bife okrašene z zfasta-vami in so bile polne pozdravljajočega in radujočega se občinstva..
Rusi razstrelili mostove čez Vislo.
Nemci prj zavzetju Varšave niso imeli kakih posebno velikih izgub, vendar se o prostovoljni predaji Varšave ne more govoriti. Bavarsko čete so Ruse pognale iz mesta. Rusi so aa seboj razstrelili vse mostove čez Vislo, Pozneje so se razvili ob obrežju Visle srditi boji z ruskimi zadnjimi stražami. Ko je ob Visli divjal krvavi boj, pa so velikanske množice ljudstva pevajoč in vriskajoč se valile po ulicah.
Tudi Brest-Litowsk izpraznju-
. j'"	'sl sài& asm! '
Kodanjski list „iTidende“ poroča, da je bojnim poročevalcem nepristranskih držav zaukazano,, da morajo zapustiti rusko trdnjavo Brest-Litowsk. Glede trdnjave Brest-Litowsk je odredilo rusko armadno poveljstvo vse potrebno, da se izprazni tudi ta trdnjava, kakor hitro bo nastala potreba ter da se bo glavna ruska bojna .črta vnovič pomaknila nazaj,
Rusi izpraznjujejo Kowno.
Iz Petrograda se poroča, da so Rusi začeli iz-praznjevati trdnjavo Kowno in okolico. Tamkajšnji ruski vladni upravitelj je premestil svoj sedež v No-wo-Alek^androwsjk, Tudi podružnica državne banke se je že preselila v Wilno. Vse ruske ranjence, ki so se nahajali v Kownu in okolici, so spravili v sredino Rusije. Polovica nevojaškega prebivalstva je že zapustila Kowno.
Rusi izpraznjujejo zahodne pokrajine.
Nizozemski list „Morgenbladet“11 poroča iz Petrograda, da je ruski finančni minister nakazal iz državne blagajne 100 milijonov rubljev za splošno iz-praznjenje zahodno-ruskih pokrajin.
fpliga pred padcem.
Švedski listi pišejo, da je vsled zavzetja Miter ve postal položaj Rige nevzdržljiv. Padec Rige je pričakovati v kratkem Času.
Novi hudi boji ob besarabski meji.
Na besarabski bojni Črti se vrše novi, hudi boji. Gromenje topov se sliši v Oernovice. Zlasti živahno je artilerijsko obstreljevanje na imenovani bojni črti. Naši artileriji se je posrečilo uničiti eno rusko baterijo. Naš artilerijski ogenj je tudi uničil več ruskih vozov, ki so dovažali municijo za ruske čete. V zaanjih dneh so uporabljale ruske čete večinoma Že strelivo, ki so ga dobile iz Amerike,
Novi vpoklici v Rusiji.
Iz K odan j a se poroča: Ruski list v Kiewu ;,,Kiewskaja Mysl“ piše: Poveljnik ruske južno-zahodne bojne Črte je odredil, da morajo vsi ruski častniki, vse moštvo in vsi zdravniki, ki so bili ite dopustu od 1, julija 1914, takoj pod orožje.
flysfpijsbo-pustto bojišče.
1	Položaj.
Ves svet stoji pod silnim utisom, ki sta ga naredila nanj zavzetje Iwangorocla 'in Varšave. Soglasno je mnenje, da je ruska ofenzivna moč za več mescev, če ne za vselej sitata, kaijti z ljudmi brez častnikov, topov in streliva se ne dajo ustvariti nove armade. Ako pa se posreči Avstriji, obkoliti rusko armado, potem pa sploh stojimo pred čisto novim položajem in začetek mirovnih pogajanj ni več daleč, Naše in nemške armade pritiskajo in napredujejo od vseh strani, Klešče okoli ruske armade se vedno trdneje sklepajo.
Z najvefijo pozornostjo opazujeta sevjeda dogodke na Rusko-1 ’oljskem Italija in Francija, kajti obe sta si v svesti, da pq Rusiji prideta oni na vrsto. Sedaj bi še rad četverosporazum vsaj pri Dardanelah rešil položaj, da M imeli pokazati vsaj na en uspeh, Volja je res tukaj, toda moči ni, Balkanci se u-stavljajo, iti za druge v žerjavico po kostanj.
Padec Varšave — vstajenje Poljske.
Dunajski list „Fremdenblatt“, ki ima tesne zveze z našim zunanjim ministrstvom, piše o zavzetju Varšave sledeče:
Zavzetje Varšave je največji politični dogodek v tej vojski. Z zavzetjem glavnega mesta Poljske je odločena tudi usoda celega poljskega naroda. Ukora-kanje zavezniških čet v Varšavo je zaključilo eno poglavje zgodovine ter je pričelo novo poglavje. Za Poljsko je napočila nova doba. Prvikrat more zopet prosto dihati in upati. Prvikrat vidi pred seboj možnost obstoja, ki mu omogočujp razvoj narodnih in družabnih sil. Avstro-ogrske in. nemške armade, ki go zdrobile rusko moč na Poljskem, ji odpirajo novo, boljšo bodočnost in ji krepijo pogum. Mi Avstrijci pozdravljamo ta velikanski preobrat ne le samo z ar ajdi tega, ker je posledica sijajnih zmag naših in nemških čet, ampak tudi zaradi tega, ker naša monarhija sočustvuje z usodo poljskega naroda, là je našel y naši monarhiji svojo drugo domovino. Priklopffiv ay-strljslđH Péljakov državni misli odgovarja starim oä$-aoSađem med tytfjrfuufk» Radarsko redovbao tu med
Rusi obstreljujejo Varšavo.
Ko so Rusi razstrelili mostove čez Vislo, so se umaknili v predmestje Praga na izhodnem bregu Visle, Mesto samo je le maio trpelo. Od dne 5. avgusta naprej pa Rusi obstreljujejo iz Prage, kjer so se u-: trdili, notranji del Varšave s topovi in puškami. Zdi se, da bi Rusi radi porušili stari grad poljskih kraljev.;
Zakaj je padlo mesto Varšava.
Listi opozarjajo na Varnost padca mesta Varšave osobito kot središče trgovine, obrti in industrije, kot najvažnejše križališče zahodno-ruskih železnic in kot prehojd čez široko reko Vislo. Major Morath izvaja v „Berliner Tageblattu“ : Kaj je prisililo Rusijo, da je zapustite svojo trdnjavo ob Visli? Ne pomanjkanje streliva, ne pomanjkanje vojakov, marveč razbita strategija velikefga kneza Nikolaja; Nikolajeviča, in drugih ruskih vojskovodij in vsled mnogih porazov razdrapana pokorščina ruskè armade, vsled kartere se tudi razlagajo) dosedanje izgube strašnega bojnega materijala.
Zavzetje Ivan gor od a.
Zanimjvo je, da se je glavni boj za Ivangorod vršil na poljskih utrdbah pred trdnjavo. Ker je trdnjava starega kova in so,utrdbe zelo blizu mesta, so Rusi polagali glavno pozornost na brambo zunanjih utrdb. To utrdbe so bile modelno napravljene in dobro zavarovane. Ko so Avstrijci te utrdbe predrli, so Rusi uvideli, da je vsaka resna bramba trdnjave nemogoča in so se umaknili. Naši so pa ukorakali jv mesto, kjer jih je prebivalstvo sprejelo z velikem veseljem,'
Rusi zapustili v Iwangorodu velike množine moke.
„Köln. 2?tg.“ poroča iz voj bega časnikarskega stana: V Iwangorodu so Rusk zapustili velike množine moke, Radom je popolnoma nepoškodovan. Tvornice so pričele takoj po odhodu zajveznikotv zopet delati, Po požarih je pa jato) trpela Nowo Aleksandrija.
Rusi izpraznjujejo Novo-Geor-giewsk.
Ruski list „Rje5‘ poroča, da se je že odredila izpraznitev trdnjave Nowo-Georgiev*gk. list pravi, naj prebivalstvo ne pričakuje okrog trdnjave nikakih večjih bojev, kerjb roska težka artilerija že odstran-jena Ui mesta-
Japonska pomaga le v skrajni
sili.
Iz Geneve se poroča: Dopisnik pariškega lista „Matin“ je v nekem pogovoru vprašal japonskega poslanika v Rimu, baronia) Hayashija, 1 je-li bo posegla Japonska v evropsko vojsko. Poslanik se je izjavil, da mu uradno še ni nič znanega o tem, da bi se ja’ ponsfca armada preko Wladiwostok^ poslala v Evropo, toda tozadevna pogajanja se vrš'e. Japonska bi mogla poslati v Evropo okrog 500.000 mož, toda le-ta pomoč je le za skrajno silo, katere še pa ni dosedaj. Med tem pa pošilja Japonska neprestano veliko množino municije v Rusijo.
Japonska zasigurala Rusiji dobavo municije.
Italijanski list „Corriere della Sera“ poroča: Japonski častniki, là so prideljeni italijanski armadi, so se izjavili, da se je sklenila med Rusijo in Japonsko pogodba^, M določa, da prepušča poslednja Rusiji vse svoje močne rezerve streliva in drugih vojaških potrebščin. Vsled te pogodbe je dobava municije za Rusijo zasigurana.
MjslHbsio bojišče.
Naši letalci nad Belgradom.
„Az Est“ poroča, da je metal nedavno nadporočnik Lossonezy iz letala bombe na Belgrad. Zadel je kolodvor in tvornico ladij, ki sta se vnela. Neko sovražno (francosko) letalo je streljalo nia drznega nadporočnika, ki je bil trikrat ranjen, la se je vendar vrnil v Zemun. Tudi nadporočnik Tjarabochia, 3d je spremljal nadporočnika Lossonczyjaj, je bil ranjen. Srbi so s svojimi topovi žrelo srdito streljali na naša zrakoplovoa.
Izmenjava nevojaških ujetnikov med Avstrijo in
Srbijo.
Iz Braševa na Sedmograškem se poroča: V-slßd sklenjenega dogovora med Avstrijo in Srbijo glede medsebojne izmenjave nevojaških ujetnikov so pripeljali prejšnji teden v BraŠevo čez 200 nevojak kih oseb iz Srbije, večinoma ženske in otroke. V bližnjem Času bodo zopet prepeljeyali čez 500 oseb* Vse nepjs$ke .ceefoe, ki so se nahaiM® v srbskemu* jetništvu, ostanejo nekaj dni v
3'
vib bolezni.
Izvoz žita In po
:-ttb *%$ W3S#' jj‘Člšl.,
Iz Kmmmlje.
»Jkjt&j) .
Kakor poroöajo iz Bukarešte, se je bavil preti kratkim romunski ministrski svet z vprašanjem Izvoza žita iz Rumunije, ne da bi prišel do sklepa.
Kakor poroöajo „[Times“, je gospodarski položaj v Rumuniji jako nezadovoljiv. Dežela je natrpana žita, toda izvoz je malenkosten. Pogajanja z Nemčijo niso imela dosedaj nikakega uspeha. Rumunskai vlada je sicer pripravljena, dovoliti izvoz žita, zahteva pa, da pošlje Nemčija lastne vagone. Ta zopet stavi pogoj, da pripusti Rumunija prevoz streliva za Turčijo.
Romunske vojaške vaje ob besarabski meji.
Berolinski „'Lokalanzeiger“1 poroča:	Z nevtral-
ne strani izvira vest, da namerava Rumunija svoje letošnje vojaške vaje prirediti ob besarabski meji.
Sklicanje grškega drž. zbora.
Grški parlament se snide, kakor poročajo iz Alten, v prvem tednu mesca septembra. Vlada je sporočila predsedniku državnega zbora, da bo isti sklican najbrž dne 1. septembra.
Francozi nočejo nič slišati o
miru.
Z ozirom na papeževo okrožnico glede miru piše irancoski list „Temps“ : „Zavezniki niso nikdar še prenehali po v dirjati, da 'nočejo ostati na sredi pota. Vsakdo, ki ima pravico, da na kaki način govori, je vedno zagotavljal, da, je neomajni sklep zaveznikov, (Anglije, Francije, Rusije in Italije), da si od Nemčije ne dajo vsiliti nikakega miru, temveč hočejo sar mi pravični mir diktirati brez ozira na to, koliko u-tegne stati. 'Mi še svojega mnenja nismo spremenili in tega tudi ne moremo storiti. Ako na tla pobiti sovražnik prosi za mir, ga bodemo poslušali; toda vsi posredovalci in mešetar ji naj ostanejo doma."
Amerikanski odgovor Angliji.
Reuterjev urad poroča iz Vašingtona: Državni urad se peča z načrtom odgovora na angleško noto. Menijo, da je načrt že gotov. Amerikanska nota priznava na eni strani, da faktično obstojajo nove okoliščine, ki so dovedle Anglijo do posebnega postopač n j a. Na drugi strani pa trdi, da ni zakonito, Če se na odprtem morju zasegajo ladje, ki plovejo v nevtralna pristanišča. Nadalje se zavrača trditev, da bi trgovina Združenih držav Severne Amerike ne trpela. — Zdi se, da hočejo končno rešitev prepustiti kakemu razsodišču.
Izjava generala Botha o nekdanji nemški koloniji.
General Botha, poveljnik južnoafriških angleških čet, je v nekem govoru izjavil, da se mu, v_ kolikor on sam pride v poštev, zdi nemogoče, da bi se ozemlje v južno-zahodni Afriki dalo Nemcem nazaj. iVse resnejše težave v Afriki se porajajo iz nemških spIetEarij. Poleg tega pa je tudi politika Nemcev proti afrikansikim domačinom vir nevarnosti za južnoaf-rikansko unijo.
I H—.m—..	' |»—| li ■ni'iniinwiwin 11—M—B— ■ "r ' "Minil———CTW—B———M—”—————W*—W
Raznoterosti.
Narodno romanje K Mariji Pomagaj na Brezje.
Romanje k Mariji Pomagaj se vrši na vsak način dne 16« in 17, avgusta. Posebnega vlaka s Štajerskega ne bo. Iz Ljubljane vozi gorenjski vlak ob 6. uri zjutraj in ob pol 7. uri zvečer. Dne 16, in 17« avgusta bo na Brezjah tabor katoliških Slovencev in Slovenk, združenih v goreči molitvi za Avstrijo in za slovensko domovino L
*	Nov Škot v Linču. Cesar Je imenoval dr. 'Ja*, neza GföRnerja, profesorja pastime na bogoslovnem zavodu v Linou za linškega Škofa, Novi Škof, naslednik Škofa Hiittmaierja, je rojen I. 1867.
*	Štirikrat odlikovani vojaški duhovnik. Vojni kurat Frano Polak, župnjik v Stražnici pri Litomeri, cah na Češkem, je bil m časa sedanjse vojske že Štirikrat odlikovan. Pobil je sledeča odlikovanja: bro_ našlo častno kolajno za zasdugje pri Rudeoetm (kjriža, duhovniški zaslužni križec II, vrste na belo-rudečem Iraku fn poleg tega jte 'dvojno pismeno pohvalno priznanje, in sicer od armadnega poveljstva in črnovoj-nišfcega. infanterijškega brigadnoga poveljstva.
irfrolaTr^di	If KoiSJöfte I
Proosnova železniškega ministrstva v proštu» ministrstvo. Mažarski list :„‘Az Est“ izve iz fhniaja, da pripravljajo V afštri|sfcem železniškem hihilšIHšIVu nekatere ižpremembo, M se ne tičejo vodstva tega ministrstva, marveč merijo na to, da «e strnijo resorti. Železniška ministrstvi se 1* s tem, da se mu priklopi poštna uprava, izpremenilo v prometno ministrstvo.
Bog daj, da bi bilo tako! Pod naslovom ^Italijanske aspiracije na Dalmacijo“ je priobčil Anton vitez Vukovič, član gosposke zbornice, v dunajski „N. Freie Presse“ članek, v katerem povdarja na podlagi zgodovinskih in narodopisnih razlogov, da je pohlep Italije po Dalmaciji — norost. Pisec naglaša na koncu svoje uverjenje, da ta vojna ne le Dalmaciji, marveč vsem našim primorskim krajem zagotovi lepo in trajno bodočnost v tej monarhiji, „V kateri da hočemo živeti in umreti in v kateri se v interesu države nadejamo tudi velikega narodnega razvoja,“
To sl bo treba zapomniti. Neki član gosposke zbornice povdarja v dunajski „Information“, da na posledicah sedanje vojne trpe direktno najbolj trije avstrijski slovanski narodi : Poljaki, Malorusi in Jugoslovani, Med drugim piše: Našim južno-izhodnim kronovinam,, v katerih bivajo skoro samo Slovani, je prisojena ista strašna usoda (kakor ozemlju Poljakov in Malorusov), ker hoče trosporazumi žrtvovati južnoslovanske kraje, s čimer je vzbudil požrešnost Italije po teh deželah in je zato vojna zajela tudi te meje. Rusija se je s poizkušano prodajo južnoslovanskih interesov pregrešila proti južnemu in proti skupnemu slovanstvu talco, da tega ni možno nikdar več poprar viti.“ — In dalje: „Tudi Rusov ne bo soditi po njihovih lepih besedah od nekdaj, marveč po njihovih dejanjih od včeraj in danes, Avstrijski Slovani so v prvem vojnem letu „zpoznali svoje prave prijatelje in sovražnike in vedo, kako se ruska zagotovila prijateljstva izpreminjajo v dejanja.“ — Dobro, zabeleženo bedi z opravičenim našim pričakovanjem, da bodo i merodajni krogi iz gori označenega načela — da dejanja odločujejo in ne besede — praktično izvajali posledice. Posebno treba zabeležiti izpričbo, da Italija steza roko po slovanskem teritoriju in da na ozemlju, ki tvori južno-zapadno bojišče, prebivajo skoro sami Slovani!“ Pridodali bi le še, da južnoslovanske čete branijo te meje z junaštvom, ki je slavi tudi naše vojsko vodstvo in Id vzbuja vseobče občudovanje. Pričakujemo torej opravičeno, da se bo to junaštvo priznavalo in upoštevalo tudi v bodočih časih,
C. kr. slovenska državna gimnazija v Gorici. Na tem zavodu je bilo vpisanih v preteklem šolskem letu 477 učencev (med temi 14 privatisti n j in 2 privatista). Med šolskim letom jih je izstopilo 42. Odlično sposobnih je bilo 70 učencev, sposobnih 242, v obče sposobnih 51, Vsi oni učenci pa — töh je 62 -* ki bi bili pri sedanji klasifikaciji spoznani za nesposobne za vstop v naslednji višji razred, so ostali za sedaj brez klasifikacije in bodo v začetku prihodnjega šolskega leta pripuščeni k ponavljalnemu izpitu iz onih predmetov, v katerih bi dobili sedaj nezadostne rede. Izpričevala se dobijo y Ljubljani, Dunajska cesta št. 28, Goriška zveza. — Na tem zavodu je poučevalo v preteklem šolskem letu 17 profesorjev in 4 stranski u-čitelji. Pod orožje je bilo klicanih 10 članov učiteljskega zbora, od teh so bili S že odlikovani.
Junaška deklica Roza .Cenoh dobila prvo darilo za lepoto. Štirinajstletni rusinska junaška deklica Roza Cenah, kateri je pri Ravaruski lansko leto sovražni šrapnel zdrobil desno nogo, ko je nosila u-mirajočim in ranjenim vojakom vodo v strelske jarke, je v nedeljo dne 1. avgusta, v mestnem vrtu mesteca Vöslau ria Nižje-Avstrijskem vzbujala posebno pozornost občinstva. Deklici, kateri so, kakor znano, v dunajski bolnišnici odrezali nogo, je cesar podaril vzmetno nogo, s katero prav dobro hodi. Občinstvo jo je v vöslavskem mestnem vrtu moči® počastilo. Pri glasovanju za lepoto je dobila Roza Cenoh 883 glasov in ji je tako pripadlo prvo darilo za lepoto, zlata ženska ura. Gospodični, ki sta dobile [drugo in tretje darilo — zlato zapestnico in srebrno zapestno uro — sta svoji darili poklonili junaški deklici, ki nosi srebrno častno kolajno Rudečega križa.
Odlikovani slovenski častniki. (Vojaški zaslužni križec III. razreda z vojnim okraskom je dobil rezervni nadporočnik 7. pešpolka Josip Cigurnik, Signum laudis so dobili: stotnik v pokoju 18, težke hav-bične divizije Evgen Verkovič, rezervni poročnik 37. topničarskega polki Friderik Gorišek in rezervni poročnik 68. pešpolka Vekoslav Terček. Zlati zaslužni križec na traku hrajbrostne svetinje je dobil poročnik računovodja 48. pešpolka Ivan Mihalič. Vojaški za* služni križea TTL razreda z vojnim okraskom je dobil stotnik 4, bosansko-hercegovinskega pešpolka Rudolf Peternel* Signum laudis so dobili: poročnik! 2. bos.-herc. pešpolka Viktor Šinkovec, črnovojniški poročnik pri vojaški bolnišnici 3-10 Hinko Janežič in nadporoGnik 47, pešpolka Viljem Slašek. Železni kri-žeo II. razreda je dobil fregatni kapitan Josip Debe-ličg Red železne krone III. razreda je dobil pred sovražnikom padli stotnik 29, domobranskega pešpolka Friderik Kavšek. Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda je dobil reeeitvni praporščak 27, domobranskega pešpolka Viktor Rode.
Češki poslanci na nabora. Kakor Javljajo ČeSB listi, pride na prebiranje 43—»Dietnih Črnovojnikov tiidi 26 češkjih državnih poslancev, med njimi: Klo-. faß, UdrŽal, Fresi, jMeOMBtttel*' Ragia, bivši minister Bragek ha Stanrifo
Na pomoč beguncem iz našega Primorja. Du-
jnajski osrednji odbor za pomoč beguncem živahno deli uje. io.skuga s podporami lajšati težave - in bedo dnih. jnesrečnih družin in osob, ki .go. radi vpada, verblom-, nega Italijana morale s culico zapustiti svojo rodna grudo in so iedaj izpostavljene največji bedi. Kar po vseh delih naše države so se rakropile [te bedne družine. Navezane so sedaj izključno samo na tujo pomoč in darove blagosrčnih sodržavljanov. Dunajski pomožni odbor namerava v, Mariboru osnovati pododbor za šivanje obleke in perila za begunce. Ker j* ženstvo mariborske okolice že izvanredno požrtvovalno sodelovalo pri vseh enakih dobrodelnih podjetjih, so prosijo tudi sedaj vse blagosrčne žene in mladenke, da priskočijo na ta ali drugi način temu podjetju na pomoč, da se tako teši beda ubogih beguncev, naših rojakov, in se utrne vsaj nekaj1 solz bednih ljudi. Pojasnila daje ustman» ali pismeno gospa Gisy pl. Weiss-Schleussanburg v Mariboru, Tegetthoffov trg štev. 5, 1. nadstropje.
* Zasega stročnic stare in nove žetve. Cesarska namestnija nam poroča: Z ministrsko odredbo z due 23. julija 1915 so se vse vrste stročnic (fižol, leča, grah itd.) djale pod zaporo, in sicer: a) nov pridelek I. 1915 takoj, ko se spravi z njive in bf), stare zaloge stročnic, ki se še nahajajo 1. avgusta. Vse te stročnice se zasežejo v prid države. Zaplenjene stročV nice se ne smejo ne prenarejati, ne uporabi j affi, ne pokladati živini, ne prostovoljno ali prisilno prodaja-t:, dokler se o tem ne izdajo posebni predpisi) in odredbe. Uredba o uporabi stročnic se bo v bližnjih dneh izdala. Opozarja se, da je po tej zasegi stročnic razprodaja omejema na stan priddlek in na za te o-pravičene obrtnike, med tem, ko poljedelci smejo u-poraMjaiti stročnice samo za prehrano svoje družine in onih delavcev ter uslužbencev, katerim kot plačalo za delo gre prosta hrana, in končno tudi za seme. Kmetje ali pridelovalci stročnic torej sploh ne smejo prodajati stročnic, obrtniki pa samo stan pridelek, no pa novega, dokler se ne izda druga, končna ureditev. Kdor se teli uradnih navodil ne bo držal, " so ho strogo kaznoval.
Krušne karte v gostilnah. Cesarsko namestništvo nam piše: Doznalo se je, da se mnogi gostilničarji ne ravnajo po vladnih določilih ter dajjejo gostom kruh brez krušnih kart. Namestnija je podrejenim političnim oblastvam naročila, naj strogo pazijo, da se v gostilnah držijo določenih predpisov in se gostilničarji, ki dajejo kruh brez krdšnlh kart. strogo kaznujejo.
Najvišje cene za meso v Ljubljani. Za nadrobno prodajo mesa in Špeha .veljajo za mesto Ljubljana sledeče najvišje cene za 1 kg: a) Goveje meso in sicer: volovsko meso prve vrste 4 K, volovsko meso druge vrste 3.80 K, meso krav in bikov prve vrste K
3.60,	druge vrste 3,20 K, vampi (očiščeni in oparjeni) 1 K, pljuča 80 v. — b) Telečje meso in sicer stegno, hrbet in pleče 3.20 K, vrat in prsa 3 K. — c) Svinjsko meso in sicer: hrbet in stegno 3.60 K, rebra, vrat in pleče 3.20 K, svinjska glav» 1.60 K, pljuča 2.40 K, parklji 1 K. — d) Sveži »vinjaki Špeh K
3.60.	— Ate) se vrši prodaja tega blaga v prodajalnah ali na stojnicah, morajo imeti obrtniki nabit« najvišje cene v svojih prodajalnah, oziroma na stojnicah.
Kolik» žita se je lotos pridelalo po «veta. —
Mednarodni kmetijski zavod je izda! glede žitnih pridelkov sledeče poročila:	„Pšenica. Na Angleš-
kem in v Walo»u sa ceni pridelek za leto 1915 na 17,065.207 dvojnih meter sfcih «totov (107.3%' pridelka lanskega leta), v Italiji na 52,000.000 dz (112.8%), v evropski Rusiji, neštevši Poljsko, na 82,056.440 d* zimske pšenice -140.3%), v Svici na 1,062.000 dz (119 %) in v Združenih državah sevjeroamerikanskih riai
262,090.000	dz zimsko in jare pšenice deupaj (kar pd-gpvarja 110.8%' pridelka lefa 1914). R ž. V; evropski Rusiji, neštevši Poljsko, se ceni prihodnji pridelek rži na 239,210.082 dvojnih meterskih stotov; (119.6'% pridelka leta 1914). V zadnji številki poročil objavljeni podatki pridelkov za Italijo po 1,200.000 dz 89.8%) in za Svico po 535.000	(122.1% pridelka leta 1914)
se potrjujejo. Ječmen. Že objuvljene cenitve pridelkov za Italijo (2,000,000 dz ali 132.8% pridelka 1. h), za Švico (130.000 dvojnih metersiMh stotov ali pa 113%) in za Japonsko (21,230.000 dz, ali 106*7% pridelka prejšnjega leta) se potrjujejo. Na Angleškem in v Wales senčeni pridelek na 9,567.987 dz (85.4% pridelka prejšnjega leta). Po novi cenitvi v Združenih držadah Severne Amerike bo znašal tam pridelek ječmena 45,285.760 dz, ali ,106.7% pridelka v pretečenem letu. Oves. Pridelek ovsa na Angleškem in v Walesu se ceni pridelek na 9,567.987 dz (85.4% stotov (95.3% pridelka leta 1914). V (Združenih državah severoameriških se pričakuje 203,064.850 dvojnih meterskih stotov, kar bi znašala 122.6 % pridelka lanskega leta. Cenitev pridelka za Italijo (4,500.000 dz, ali 115.6% lanskega pridelka) se potrjuje. Glede k oruze in riža imamo cenitve pridelkov Združenih držav Severne Amerike, ki znašajo 714,784.140 dvojnih meterskih stotov, oziroma 6,123.600 dz, ali 105%, oziroma 126.9% pridelka lanskega) leta. (V ostalih državah, od katerih imamo sicer poročila o stanju poljskih setev* pa nobenih cenitev o priđetkin, se smatrajo pogoji za dobro boOoCo letino v sploSnem Kato» ugodni.* («S* M dvojni meterski ötot.)
•A Kron» In marka. Poštna hranilnica razglnga, da Je pri plačilih' v Nemčijo »a 100 mark placati disi«] m k ira ria»
Za vojake El. zbora se je nabralo na primiciji č. g. Gorogranca na Ponikvi 86 K 21 vin.
Kolera v Celju. Dne 6. avgusta se je med ranjenimi in bolnimi vojaki, ki so došli iz južnega bojišča. pojavil 1 slučaj kolere.
Kolera na Hrvaškem. Od 26. julija do 2. avgusta je na Hrvaškem in v Slavoniji IGO oseb obolelo na koleri, 70 pa jih je umrlo.
Kolera na Ogrskem. V dobi od dne 19. do dne 25. julija je bilo naznanjenih na Ogrskem 434 slučajev azijatske kolere. V omenjeni dobi je umrlo 240 o-seb na koleri.
Čudna zvezda. V Lipovljanih na Hrvatskem o~ pazujejo ljudje že nekaj noči »a nebu čuden pojav: prikaže se zvezda takoj zvečer iz izhodne strani, prihaja bliže, ko dospe na sredo neba, pa naenkrat pade in izgine.
¥ Dobrudžl Izkopali dve starorimski mesti. —
Pri nekem izkopavanju so naleteli v Dobrudži, na o-zemlju, katerega je morala odstopiti Bolgarija v zadnji balkanski vojski Rumuniji, na pr,av dobro ohranjene razvaline starorimskih mest Palmatis in Gaudi-diana. Dosedaj so že tamkaj izkopali tudi veliko šte-vito starorimskih, v zgodovinskem oziru važnih predr metov, kot orožja, posode* denarja itd. Izkopavanje se vrši pod nadzorstvom romunske vlade.
Buški vojni ujetnik mu rešil življenje. Neki gospod iz Ghaidca je lovil te dni ritbe v velikem ribniku pri Feldbachu na, Srednjem Štajerskem. Slučajno se mu je prevrnil čoln, v katerem je sedel in ker ni znal plavati, bi bil gotovo utonil, če bi ne bil skočil v vodo ruski ujetnik, ki je delal v bližini in ga potegnil iz vode.
Vreme in vojna. Na gališkem bojišču se trgajo oblaki s tako silo, Kakoršna tam ni v navadi. .Strahovito je deževalo nedavno zlasti okoli Krakova in na južnem Poljskem. Na kvadratni • ometer površine je padlo 209 litrov vode. V Lvovu so zmerili tekom zadnjega deževja deževne množine 364 1 na vsak kvadratni meter. Nihče se v Lvovu ne spominja, na tako deževlanje. Sicer navadno v Lvovu poleti precej dežuje, zato pa so drugi letni časi jveč prosti dežja, Tako povprečno ne dežuje v Lvovu več nego na Dunaju. Sedaj pa je deževalo v Lvov^n tako, da je peidla samo na en dian tretjina letne množine dežja.;
V enem tednu je bilo toliko dežja, kolikor ga je drugače tekom pol leta ali celo tekom treh četrtletij. Boji na tem takjo deževnem bojišču pa se vendar vrše dalje. Nekateri menijo, daj pretresanje zraka povzroča take množine dežja, ali sodi se, da je to samo le slučaj, kajti ko so se pred letom dni pričeli veliki bo-« ji v teh krajih, smo imeli skozi cele tedne krasne in vroče dni brez dežja.
Prebavljena kroglja. Profesor dr. Borottau poroča v svoji razpravi o potih in učinkih kroglje v listu „(Jeher Land und Meer“, o nekem jako zanimivem slučaju. Profesor opozarja na dejstvo, kako so poti kroglje zelo pogosto navezane vsled različnih pozicij, ki jih zavzamejo vojaki v sedanjih bojih, na različne smeri telesa- Kroglja prodre n. pr. v ramo, gre potem po dolgem skozi prsni koš in ostane nad srčno mreno ali pa v trebušni votlini, dostikrat pa prodre celo skozi spodnje telo, kjer napravi strašna opustošenja. V enem takem slučaju je kroglja v jarku ležečemu vojaki udrla v ramo, predrla pljuča, srčno mreno in zgornjo želodčno stran in nato ostala v želodcu. Vkljub dolgotrajnemu transportu^ tezom katerega se ranjenec vkljub temu, da mu je bilo prepovedalo zavživanje hrane in tekočin, niti od daleč ni zmenil za to prepoved, almpaik je zavžival darove vseh mogočih vrst, ne da bi. ga to kaj resno motilo. Kako pot je nastopila kroglja potem, se je zamoglo o-pazovati s celo vrsto sledečih eksperimentov z Rönt-genovimi žarki; Šla je namreč „naravno“ pot, id vodi k odhodu jedilnih ostankov. Ranjenec, ki je imel razven te še par drugih ran. je sedaj že popolnoma okreval.
Maribor. Prebiranje črnovojnikov, rojenih v 1. 1865—1872, oziroma 1874, se vrši za mesto Maribor po sledečem redu:	V Maribor pristojni črnovojniki
letnikov 1865—1874, ki so že služili pri vojakih, pridejo k naboru dne 20. septembra, oni pa. ki niso še služili, na dne 21. septembra. Za tuje, v Mariboru stanujoče črnovojnike, ki so bili vojaki, letnikov 1874, 1873, 1872, 1871, 1870 in 1869, je nabor dne 22. sep-tembra„ za letnike 1868, 1867, 1866 in 1865- pa dne 23. septembra; za tuje črnovojnike, Ki niso služili, Vseh letnikov od 1874 do 1865 dne 24, septembra. Prebiranje bo v Gambrinovi dvorani, Silerjeva cesta št. 29, ter se bo vsakokrat začelo ob 8. uri predpoldne.
Maribor. Odbor, ki preskrbuje mestno prebivalstvo z živili, naznanja: Od sobote, dne 7. avgusta naprej1 se v mestnih prodajalnah, prodaja nemešana moka za kuho, ki je sestavljena iz čiste pšenične moke.' Posrečilo seje, dobiti tudi (večjo množino fine pšenične moke za peko. Vsak kupec dobi na zahtevo namesto enega dela moke za kuho (približno eno četrtino) fino moko (nulerico). Cena je za moko za kuho 70 vin., za moko za peko pa 80 vin 1 kg. Tudi krušna moka se stalno zboljšuje. Ker so še pa vedno v veljavi predpisi radi mešanja moke, radi tega se ne more dati v promet čista ržena in pšenična Krušna moka. Pričakuje se, da se bodo ti predpisi pred koncem mesca avgusta spremenili in bo potem prišla v promet čista ržena in pšenična moka,
j MarMor. Pri raznih javnih koncertih v našem mestnem parku ob nedeljah in praznikih je opaziti, da mladina, zlasti dame. zasedejo navadno vse sede-
že, a ranjeni vojaki pa ne dobijo nobenega sedeža in morajo stati, če hočejo poslušati godbo. V tem oziru bi pač bilo v bodoče pričakovati nekoliko več uljudnosti napram našim vojakom, ki so zastavili svoje življenje za cesarja in domovino.
Maribor. Družina poštnega poduradnika Prosnika se je dne 3. t. m* selila iz svojega starega stanovanja. Pri tem sta na dvorišču hijse št. 7 v Župnijski ulici dva zaboja padla na štiriletno hčerko Marijo, katera je bila tako poškodovana, da je čez pol ure umrla.
Maribor. Vsi naznanilni listki, ki se radi sprememb stanovanj in n asta nje n ju strank, pomočnikov, poslov, učencieiv itd, oddajo na magistratu, se morajo odslej izpolniti v dveh izvodili.
* Maribor. V ljubljanski bolnišnici je unyrl pisarniški vodja odvetniške pisarne g,, dr, Jos. Leskovarja R. Čepe. Lansko leto se je bojevali na severnem bojišču, aprila pa jie bil poslan na jug, kjer je v bo. ju z Italijani dobil strel skozi pljuča in glavo. V ljubljanski bolnišnici so se zjdravniki trudili, da bi ga ohranili pri življenju, a, ves trud je bil zaman. Čepe je bil priden uradnik. Naj mu bo slovenska zemlja lahka!
Lajteršperg pri Mariboru. V vinogradih mariborskih meščanov je zaposlenih nad 300 Rusov. Kot preddelavci so nastavljeni ujetniki, doma) iz ruskih vinogradnih krajev.
Ruše. Cesarski namestnik grof Clary je poslal vlč. g. M. Wurzerju, župniku v Rušah, ob. priliki 60-letnice duhovništva sledečo brzojavno čestitko:	„Ve-
lečastiti ! Povodom redke slavnosti diamantne sv, maše blagovolite sprejeti moje najtoplejše čestitke. Želim, da bi še mnogo, mnogo let blagonošno de lo viali v svojem vzvišenem poklicu. Z izrazom odličnega spoštovanja: DManfred grof Clary-Aldringen, cesarski namestnik.“
St. Jurij ob Pesnici. Zadnji četrtek mesca julija, ob 9. uri zvečer, je v Vrbovcih nastal ogeinj, lei ie v Kratkem času upepelil hišo malega posestnika Polcerja. Na srečo je gospodarsko poslopje postavljeno precej daleč od hiše proč, drugače bi ga ne bilo mogoče obvarovati pred ognjem. Edini sin 651etnega pogorelca bo moral-dne 16. t. m. odriniti v vojaško službo. — Dela pri novi šolski stavbi, koje zidovje že stoji od lani, so letošnje leto popolnoma prekinjena; upamo, da se v te stene vlažnost nikdar ne bo naselila ...
Sv, Ana na Krembcrgu. Dne 31. julija smo spremili ob mnogoštevilni udeležbi k zadnjemu počitku mater-vdovo Terezijo Špindler, p. d. Vafcaj,. iz Ledineka. Njen sin Janez je ujet na Ruskem (Wi j alka), Anton pa se bojuje z Rusi, Rajna, je bila vzorna, žena in zelo usmiljenega srca do vseh, ki so potrebovali pomoči. Po kratki bolezni, previđena dvakrat s sv. zakramenti, je mirno v Gospodu zaspala. Vsevedni ji naj bo usmiljeni sodnik!
Sv. Trojica v Slov. gor. Ker smo dobili novo poštarieo, zato se preseli naš poštni urad iz hiše znanega Ferdinanda Gollob v hišo J. Klobase.
Teharje. Posestnica iVolšek je poslala svojega devetletnega sina po mleko k posestniku Plausteine-rju v Ogorevc. Med potom je šel deček k mlinu g. Stanteja, Skjer je sprožil s palico mlinsko kolo, da se ie začelo Svrteti. Kolo je zgrabilo dečka in ga tako poškodovalo, da je že naslednjega dne umrl v celjski bolnišnici.
Celje. Na italijanskem bojišču je padel dne 20. julija, zadet od sovražne granate, rezervni poročnik ... pešpolka Franc Mirnik iz Celja, Zapušča mlado ženo in štiri otročičke v najnežnejši starosti. Pokojnik je bil blaga slovenska duša, dober soprog svoji ljubeči ženi in skrben oče. Bil je veselega, odkritega in neupogljivega značaja, priljubljen povsod, kamor :e prišel. Odhajajoč kot stotnijsiki poveljnik na laško bojišče mesca maja t. 1. je prejel skupno z vojaki sv. zakramente. Pri vojakih je bil nad vse priljubljen. Občeval je z njimi kot tovariš. Na bojišče je odšel z navdušenjem za pravično stvar, a tudi v trdni nadi, da se vrne nazaj k svoji družini, Piscu teh vrstic je rekel pri odhodu:	„Na svidenje! Pridem gotovo na-
zaj}., moram priti, saj imam ženo in otroke. Nikakor ne morem misliti, da bi me doletelo najhujše,“ — Ä Bog je hotel 'drugače. Padel je SJovenec-junak za domovino. Njegovi težko prizadeti družini naše odkrito sočutje! Duši blaigega Franceta pa daj Bog) večni mir!
Dobrna. Dobrnskfa: posojilnica posluje vsled sklepa občnega zbora z dne 22. julija zanaprej ob nedeljah dopoldne od 8. do 10. ure.
Dobrna. C. kr. okrajno glavarstvo v Celju je naznanilo občini Dobrna, 'da pride v kratkem 394 o-seb na Dobrno stanovat.
Fe n di n and a je včeraj dne 7. avgusta nadaljevala svoje napadano prodiranj® na ozemlju med rekama Vi i sl a In W i e p r a. Neposredno zahodno od Widprza prodirajoča napadalna skupina armade je pognala. sovražnika iz več postoja/nk, je pppdldne zavzela L u bi a r t o:w (severno od Lublina) in je prodirala proti severu do onega mesta reke, kjer spremeni svoj tok v smeri proti zahodu. Poraženi s o v r a ž -n i k je z bežal v divjem begu čez reko* W i e p r z.
Tudi južno in južnot-zahodno od M i e o h o w a (izhodno* od Iwangoroda) so si priborile naše čete po-polen uspeh. Sovražnik je napravil protisunek, da hi ustavil) naše napacftifco prodiranje, V teh napadih je prišlo do* pravcatega metežai, toda, ker ie bil sovraž-, nik napaden tudi v bok, se je morajl umakniti č e z; r e k o 'W i e p r z.
Števiio Rusov, ujetih pri Lubartowu in Mechow,u je znašaljo do včeraj zvečer 23 častnikov m 6 tisoč mož. Uplenjena ste bila dva topova, 11 strojnih pušk in 2 vozova za dovažanje municije.
Ogroževani vsled zmagonosnegia prodiranja naših čet iz južne smieri proti spodnjemu toku Wieprza, so se začeli ruski armadni zbori, ki so se še nahajali na ozemlju Visle severno-zahodno od Iwangoroda, ul. mikati proti severu-izhodu. Avstrijske in nemške* čete* zasledujejo sovražnika.
Med rekama Wieprzin Bngse boj i n a-d a 1 j. n j e j o .
V izhodnem de 1 u Galicije je potežaj i nespremenjen.
Italijansko bojišče.
Po novem hudem predprjpravjf jatoem a(rt(lerii-skem obstreljevanju je napadel zvečer dne 6*. avgusta*, močen Italijanski infanterijski oddelek rob genske planote na ozemlju P ol ačr V e nme 1 ij an, Tudi ta napad je bil, kakor vsi poprejšnji proti Monte dei sen Busi naperjeni napadi, popolnoma odbit.
Sicer so se pa vršili na Primorske*», Koroškem i in Tirolskem le samo artilerijski boji..
Zvečer dne 6. avgusta in v noči aa 7. avgusta sta udrla dva bataljona italijanske Manierile čez Forzellino di Mon'tago južno-zahodno od Peja v Tiro-le. Od teh čet v jutranjih urah dne 7, avgusta poskuse ni napad je naš artilerijski in inlariterijski, ogenj zj ulovil že k oj v pričetku. Italijani so se med živahnimi klici „Eviva Italia“ in ,„iA tesso Austria“ zelo naglo umaknili.
Namestnik načelnika generalnega Štaba:	pl. Höler,
podmaršal.
Najnovejše nemško uradno porodilo.
J1 u ž u Q - A rj h o d n © boj i, š % e. Pod pritiskom čet, ki stojijo pod poveljstvom generalnjegia polkovnika Woyrsaha, se .Rusi umikajo piloti izhodu.
Med Vislo in B u g o m je levo krilo general-feldmaršala Mackensen» vrglo sovražnika proti seve, ru ob reko >V i e p r z. Desno krilo je še Vedno v boju.
Severozahodno boj if Š če. Nemška armadna skupina ob N arem se bliža cesti Lom, z a — O s t r o w — W y s k o w, Sovražnik se na nekaterih mestih krčevito ustavlja.
Južno od .Wyskowa (severno od Varšave) so nemške čete doseglo reko Bug. Mesto S e r o k ob izlivu Buga so nemške Čete zasedle. Pred N o vuoile o r g i e w s k i m so čete, ki obkoljujejo to trdnjavo, zavzele utrdbe pri mestecu Z e g r z e. Pri Var, š a v, i so Nemci dosegli izhodnibregre« k e Visle.
Cetverosporaznm snubi Bolgarijo.
Sedaj, ko se vrši za čehjerosporazum velika tragedija na rusko-poljskem bojišču, hoče četverospo-razurn za vsako ceno Dardanele v svoje roke, da bi t iko imel pri mirovnih pogajanjih vsaj eno močno karto v svojih rokah. Zato je ponudil te dni Bolgariji grško in srbsko, Macedonrjo, ako se udeleži boja proti Tarči#. Bolgarija je baje odklonila, kjer se ji ni perniilo dovolj garancij in ker ji hoče Turčija ugoditi mirnim potom. 'Srbiji je ponudil četverosporazum odškodnino ob Jadranskem morju, Grčiji ob maloazijski obali. Srbska in grška, javnost je silno ogorčena nad ččtverošporazhimom.
Francija in Italija pa pritiskata od svoje strani na Italijo, da se udeleži bojev za Dardanele.
rt»-.
dne 9. avgusta.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo,
Dunaj, 8. avgusta.
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Armada generala n a d vojvod e Ji o ž |e ! a
lada)atolj In založnik: Konsorcij „Straža.1
Odgovorni urednik; Franjo Zebot.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.