P^amezna številka stane 20 vinarjev. *M
Si. 59.	MoHhor, 31. mafft 1919,	Ijetnib II.
MALE NOTICE,
Izhajajo vsak torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. — Posamezne številke 20 V. — Po pošti se list ne pošilja
ĆTsoia Rt odložena.
Tetiltiijjlno vprsšatje
Ptfz, 28 Reke je .reSiiu.
ms;»
m
spod&fsko »prsšseje te gg veljavno- določeni.
mesta še
e* končno* (LDU/.
N«»8i:o b
; p ;VS} ■ -**■
Gda'nsko, 29. maja.
V Gdanski je dospela eskadra ameriških in angleških ladij ter izkrcala posadko. Brodovna demonstracija naj Nemcem predoči odločen namen entente. ako Nemci ne podpišejo mirovne pogodbe. Z
Spor m mA
?4.1*S
J.C # alf
Beograd, 29. maja.
Iz Londona javljajo, da je tukaj dne 21, maja Sir Arthur Evans, znani speci alist za jadransko v-prašanje, imel ,v sarodno-liberainem Jklubu konferenco o sporu med Italijo in Jugoslavijo.- Govornik M kritiziral Sonninovo politiko proti Jugoslaviji zavoj-
o prišriui «
istim namenom je entenfa poslala ladje v Hamburg. Vojaška atašeja angleškega in ameriškega poslanstva v Varšavi sta odpotovala v Gdansk, da pripravita izkrcanje ententinih čet. (LÖU)
o-io Jtt.gdslavijo-
ne in rekel, da se je Italija vedla lcakor osvajač, ki so vo skuie obenem zoper ’Jugoslavijo in zoper Nemce Sedaj je Italija postala mandatarska. država; i o podpisu premirja je šla dalje, nego je bilo treba. — (UDU)
Določit tv Biti
ÌÌ
mej
ie bliž* koneTi.
Beograd, BO. maja.
Iz poučenih parlamentarnih krogjov javfijajo , da bo v pondeljek padla v Parizu končna odločitev v
vprašanju mej' naše države, kakor tudi našega spora z Italijo.
Ieroeitev mirini h	Merniki Avitriji,
Iz St. Germaina se z dne 30. maja poroča; Tajnik mirovne konferenc©, je izročil vodji nepi* škoavstrijske dejegfacije dr. Renneriu noto, .v kateri md naznanja,, da mu bodo izročeni mirovni pogoji še
le v pondeljek, dne 2. junija, ker se je izkazalo z a potrebno, da so se morale Še nadalje pretresovati razna vprašanja. Obvestilo je nemško-avstrijske delegate zelo razočaralo.
Del® ti ©miki,It roparjev*
Spilje, 31, maja, I zopet redne razmere, bo nemogoče priti z brodom čez Ponoči od 29, na 30. maja šo oboroženo-peniš- j Muro,, ker take vrvi sedaj ni nikjer dobiti. Zakaj se ke tolpe prerezale na levem bregu Mure debefo že- j vendar Nemcev v nevtralni zoni ne razoroži? lazmo vrv za brod pri Ceršaku. Ce bodo “nastopile »
* l7fr>	1 ’	•	•	•>v 1	_1
Slovenftl i us pie! V-" Miri kör a ’
(Razglas o zunanji označbi- obrtova,lišč.)
Po določilih obrtnega reda mora biti vsako o-hrtovališče na zunaj primerno označeno in sicer z imenjom lastnika in z označbo obidi. Ti napisi so v Mariboru zelo poman jkljivi ; vsled tega tem potom o-pozariani obrtnike, da si do najdalje dine 30: junija t, 1. preskrbe na svojih obrtovališčih pravilne; nove napise, ki morajo biti, ker so uradno in postavno za-Mevjani, pisani v uradnem jeziku, t. j. v slovenšči-
ni, oziroma srbo-hrvaščini. Prep0vieda|.ia pa je oz -načba obrtovališč v nemškem jeziku in poživljam o-hrtnike, ki imajo še nemške napise, da si puste da najkasneje dne' 30, junija t. 1. napraviti v pravilni slovenščini ali s^bo-hrvalščini pi^iK:© zunanje napise. Pri tejj priliki priporočam obrtnikom, da pregledajo krstne liste svojih dedov in ne pačijo svojih rodbinskih imen z nepotrebnimi „itsch-i“ iu „egg-i,“ Proti obrtnikom, ki bi se določilom tega razglasa ne pokorili, bo mestni magistrat najstrožje postopal.
Mestni magistrat Maribor, d o 30. maja 1919.
Vladni komisar: dr. Pleifer,
Odgovor mariborskemu g drnjaču-
V 120, številki „Napre.a“ z dne 27. maja stavila neki Mariborčan, ki je bài pred vojno očividno
nemški a,Ji.nemškutarski imperiali, sedaj pa leze
pod plašč jugoslovanski secijL^nodemdkrpški strap-ki, da ba pod njenim zavetjem lažje godrnjal, nekaj radovednih, vprašanj, naslovljenih (na nase liste. — Tukaj odgovor:^
1.	vprašanje' Kdo je odgovoren za. .to, -da imamo prelci soci, da Ine smerno na shode,- kdo tu krati svobodo? §g -
.Odgovor: -Tisti,.,-ki-^so n. pr. meseca januarja Predili .oo mestu kravale, katere so plačali s krv-tisti, ki so se tako veselili grozodejstev nemških )lp na Koroškem in nepotrpežljivo čakali, dajihzar lorejo ponoviti tudi pri nas; tisti, ki So prirejali - trajk-e, da bi onemogočili redno poslovanje. A tč so • prvi vrsti n-emjškutarski socijalisti, ki so prejd vojno vedno capljali za nemškimi -nacijonalisti in so Še |oda?' z njimi enega duha.
2.	vprašanje: Kdo je odgovoren, da srečaš za vsakim vogalom oficirja?
fOdgovor: Ne samo oficirja, ampak tudi po dva noža z ua-bif;imi'puškami. A'ko bi tega ne bilo, bi v i vaši pajdaši ponovili tudi v Ma"iboru,Tkar so vr>-somišljeniki počenjali na-Koroškem, Saj ;ie vendor ' i ,e, da se pra.vjočasno varujemo, ka-cior da bi morali -naknadno obešati. Sicer na le še malo potr be-av Maribor bo kmalu izčiščen.. Saj imamo še toli-; o vagonov, da pošljemo -v lačenbergarfo vse tišje, ji spadajo. tja, potem pa ne bo' treba vojakov za vakcin» voglčm.
3.	-vprašanje : Kdo je kriv, di j) 1 -čaš 1 kg mo-, e §6 enkrat^ dražjep kaikor med; vojn o.?-..
Odgovor : 'Morali. bi tudi .poveduti, po čem ste tobivali moko rrìed 'vojàò ?"•	t'štinf; M
I med vofno ropala'vagone ip skladišča-T j-e seveda daj življenje za vas mnogo dražje,- Tako dobro kot ! Trait nč-boste • živeli nikdar več. Ljudstvo pa,, ki je 'je dobesedno ujmiralo lakote, revne ženske, ki so I dUe okrog cele-dneve in, če so dobile, plačevale; ‘Inbo moko po 12 K 1 «kjg-.. in še dražje, talci ljudje ii'uvjjö, da jej sedaj živeža-več in ceneje,
Ce ne moremo doseči nič' boljšega, — pravite —*
; i drajjliihjo, militarizem in a-blsplutld^čiio nes'vjoibo-;v, naj prepustimo raje vse vam, da organizirate vi iudstvo. A kaj ste dosegli vi ? Ka Nemškem ste toli- .
0	Sasa podpirali militarizem,, 'da sedaij ves narod mira, v Avstriji ste dajali toliko časa potuho in pdporo nemškemu nacionalizmu, ffgj slednjič od ce-: p države ni ostello drugega, kot nemška iačenber-ra-rija. V Mariboru samem ste v zadnjih mesecih očkrat dali dokaze, kako znale organ zirati.
Pravite dafe, da. socijalist je lahko Slovereo,
: kor tudi Nemec, Toda drugi socijalisti pravijo pa f-ugače. Prančoski, angleški, amerikansfci, sploh > nialisti vseh kulturnih držav: so rekli, da nemški pdjpUsti so praKjzgpjraVj samb canski} imperijajliiSjtii,,
1	štf popolnoma, zavrgli socialistični program. Vsled ’va so jili izobčili iz svoje družbe in pretrgali z j mi vse stike.
Slednjič obetate, da boste „internacionalno is-stikov s socijalisti drugih držav.“ S katerimi? T se ‘boste hoteli bližati francoskemu socijalistu, mu jvste morali najprej priseči, 'da ste čisto drugo. v$-T kakor so nemški sočijališti: a če se boste stillili eri Nemce, vas bomo kot nemškega agenta dali v :'Ž0v« in Odpeljali v Gradec, kjer .ni ne draginje , e militarizma, ne' državnega abs-cilutiizma.
Piah na maribtrs'ih uticali.
1 Veliki oblaki prahu se kotalijo po mariborskih' ulicah. Vse zabavlja, češ: ali nima mesto Maribor toliko vede, da bi všai opoldne, ko je največ prahu* po ulicah, vsaj nekoliko dala poškropiti cestni tlak? Stari Škropilni vozovi so še gotovo na razpolago in konj je menda tudi dovolj na razpolago. Slovenski i prebivalci mesta Maribor prosimo tukaj javno gosp. vladnega komisarja, da vse potrebno ukrene y o -hrambo prahu.
!	p
I	Pl zor zararovaLC*.
;	• -V' '
j Odkar so se osnovale zavarovalne družbe — I najsibo proti požarnim, nezgonim, življenjskim, sta-i rostnim itd. škodam — se je opažalo, da se ljudstvo od leta do leta bolj zaveda potrebe takega zavaro -; vanja. Kljub tej zavednosti mnogih, jih je pa le še j vedno mnogo takih, ki ne razumevajo dobrote zava-\ rovanja-, vsled česar prava smisel samopomoči še ni 1 prodrla v širše plasti našega ljudstva, j Posebno se opaža to v zadnjem času v naši i mladi Jugoslaviji. Mnogo je takih, ki so bili pred : vojno zavarovani, ali so se pa med vojno zavarovali j proti raznim nezgodam,, posebno za primer smrti ali doživetja, ali za primer požara, toče, živinske nezgode. In ravno ti se dajo* od raznih Škodljivcev, nät-šega gospodarskega razvoja, katerega eden-glavnih temei,ev je ravno zavarovanje, begati in oslepariti, češ, ka! ,boš zavarovan, ker itak ničesar koristnega ; ne dosežeš. Imamo mnogo dokazov o prepótrebi zar varovanj, vsled česar si štejemo v dolžnost, tem potom posvariti naše marljivo in varčno ter ra;zumno ljudstvo, da naj ne posluša, takih (škodoželjnih prerokov in da brez vsakega obotavljanja vzdržujejo zavarovanja in sicer pri onih družbah, katere so pri naši vladi podale izjave in so. od iste .'prej eie^ dovoljenje daljnega vzdrževanja z avaro v a. >j. Torej nikdo naj ne opusti zavarovalnih ji-ogodb, ker z zavarova»--njem gradi sebi in domovini boljšo bodočnost.
S. ni a s
Prva seja vladnemu 'Komisar n za mesto Maribor predeljenega sosveta se bo vršila dne 2, junija, ob 1C. uri v posvetovalni dvorani mestnega magistrata, Na dnevnem redu bo: 1, Prikjlopitev Maribora kraljestvu Srbov, --Hrvatov in Siloveheev. 2, Sloven-ski ulični napisi v Mariboru. — Màriborj ‘dne Bi, maja 1019, — Vladni komisar: dr, Pfeifer/-^";^
Cepljenje kož v Mariboru. Hišni posestniki v m stu Maribor se ponovno opominjajo, da je zadnji termin za oddajo hišnih pol z spričevalom o ceplje--nju v torek, dne 10. junija. Po tem času sé bode proti hišnikom, ki ne bodo ta ukaz vpeišitčvafi, Kazensko ' postopalo. Ponovno se razglaša*, da se dne 2. junija vrši v deški šoli IV na vežbališČu zadnje brezplačno cepljenje ter da se delijo spričevala istotam vsem cepljenim od S. ure popoldne naprej. V nedeljo, dne 1 junija, se ^spričevala ne delijo. Dne 8. junija Se pà bodo razdelila zadnja spričevala. .— Mestni ma-g.šitrat Maribor, dne 30. maja 1910. Vladni komisar: dr. Pfeifer.	•	•
Jugoslovanska stoko, na zveza m šVs in ž*n-(M^rb ' «ùopin*	.ne ‘eifrv I
ni » pop. léso « b 5 v Fiorar *.k« uH^f 4 valne po/ .«-«‘ovsu e P idi:e; pcInisU? in«. j-eprisA 'M o pic? *.gKir«j	‘ •
Slovent-kM^le»«! f -1 Pridite 'it poffdelfek 2. ju tsi|» ji p. -'?.u ot? 6 v Fi.pssfsko .urico 4, da s« p 7- ssr;- o? irrhi gUöaväk* organizacije
Mariborski dijaki priredi}« v soboto, doe Sl, nujs- < b 1/-^0 iVa^) m * nedeljo, eoe i. juaijs ob 16. (4.) un v Narodnem domo ? Mariboru gledalsko.igro- >Di?Ji lovec«. Čisli dpb:ček jé cs-menjen ' Akade* skrma : domo v Zagreba. Sidfžv po 8, 6. 5 in S 60 K. stojišč« 2 K. dijaške in vojaške vstopnice po 1 K. Predprodaja vstcpolc v C rjovi tsk&r&i,
filmen, V nedeljo, dre 1» junija d poldne s®
1 osla v baziliki M Milosti v Mariboru poročila g oskrbnik Viktor Vreč* z gospodično Rrziko Goleč, hčerko narodnega gostilničarja g. G deca v Mari b .‘5U in sestro slovenskega p asielja č g Jaiu?a GJec. Mladenu mrodnsRiu pfta eh io nebeškega b’agpslova!	V
Perci. Jutri v nedelja, dae t. junija je skupni izlet i v Röäft. O ih od z 4® kom ob po! 16. uri Pesmarice H) ijgjDj» urioèsift» «s^boj, —, Dev.
Oočai zbor kletarske z d uge v .Maribora se vrši join v nedeifo. :,^ns t. innija. Opqz%rj&BiO te er-krijt- n t-riborsk « Slove,o co, da; se občnega zbor» ucM ž o v kolikor mfgoče obilnem šlevilo,
• -«a bo /torni?, predli >z'"»'ew.8k b. "in csmi-kotsd
■ r skvMiir v,ž-š.r rok*. £ÉÉÌ|
S «venski planinci v^M*rfboru g*- .vabijo. t»a s"$ l st-nek v i<eđel u :d» e i sjun ja ob 10 uri dopo) tli e » Nsndfii dom v Ivrbd ustanovitve podfož nje«' SFEJ v Mär bòre.
Mariborska vojaška godba se je v^ersj, v petek, popoliti» z viškom odprljsla proti --Ukri ški,
Telefonski naročniki, ki ždijo kopiti covo iz dajo fezssma ieiefunsUh naročnikov poštnega in brzojavnega orada v Geadru, naj to javijo do tor k a, dne 8 junija voditra' fhiribskškč ''telefonske «cDlr&le Ceca komadu je S K. N* poznejša naročila se te bo oriralc Seznsm telefonskih na r« čnikov bo zlasti važen za tiste, ki imajo ati bodo imeli trgovske alf kakšne druge zveze z na öiiTii Posedi v Nemšti Ai-trijl
Mariborsko okrožno sodišče spre me takoj pomožno pistrniško moč. V računstva izvežl&ai imajo prednost. Zglasiti se je v predsedstveni pisarni.
Trgovec Mheltsch v Gosposki elici še vedno i nima dovolj posvetnega cre.mtženja, akoravno je s že cela štiri leta v vojnam časa navijal cene, a i mu je Še vse premalo. Tako n. pr. stane trak, ki i iga kupiš danes, utri že 4 krone več in tako tudi I pri drngih rečeh. Ali gre to tako naprej?
Klasifikacija konj v mariborskem okraju bo te rini kenčan« Včeraj in danes se je vršila klasi fUs<ij8 bs Ra:c? pri Pesnici. Pripeljanih je bilo okoli 460 konj Odvzelo s« je za vej&Hvo okoli 10 oestotkov vsrh konj. Reci menn o da komisija, ta čelo ji ž vinozdravsik Hcttrlchter gre slov. kmetom z lo na roko. -
Proč ž njimi! Če nfgi'orlš trafik antujo na Stolcem trgu v, slu venskem jeziku in jo vprašaš,
je H ima na prodaj Stražo, Slov. Gospodama ali Male Novice, odgovarja dosledno: »Ich verstell’ n ks deutsch, deutsch!« To zagrizeno ženšče noče imeti v razprodaji naših listov. Ako pa vprašaš po naših časopisih trrfikantinjo na Koroškem ko* lodvoiu dobiš skrajno nevljoden in robat odgo- | ver: »Ich habe niks«. Naših listov noče imeti v razprodaji, pač pa ima Še vedno v založbi raz gledalce kronika bivšega nemškega cesarja Viljema Hndenbmga, M&ckensena, Ludendciffa in še več dingih nemških rabelj no v. Nastavite ▼ te trafike naše invalide, toda proč s temi zagrizenimi Nemkami!
Maribor. Če prideš po lajteršperški cesti v Maribor, vidiš pri gostilni Kramberger velik nspis »Stadt Maribor«, Ta ec si res mora misliti, dale Maribor »kerndeutsch«. Svetujemo g. vladnemu komisarja, da bi se napis »Mesto Maribor« Citai mnogo lepše.
Državna posedovala ca za d do podružnica za Maribor in okolico. V preteklem tedna (od 19. t m. dò 24. majaj je iskalo delo 100 moških in 49 genskih delavnih moči Delodajalci so iskali 89 moških in 19 ženskih dejavnih moči. Posredovanj ss je izvršilo 29. OJ 22. febr. do 24. maja 1919 je iskalo 1536 delivcih moči, delodajalci so pa iskali 1602 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem časa 202 Dalo iščejo pis moCi (71) trg. s trudnici in prodajalke (75), natakarji in natakarice (19). ekonomi in oskrbniki (42), železostra gì rji in kovači, (39), mehaniki in elektrotehniki (28) kroj&či, šivilje in čevljarji (12), kuhar ir e, služkinje, sobarice (67) itd V delo pa sprejme posredovalnica pis vodje (3), pisarn, moči (3), stenografa (3) Čevlj. pomočnike (12), mizarje, te strje, žagarje (24) težake, hlapce, viničarje (98), opekarske delavce in delavke (55), služkinje, kuharice (29) itd
- Zopet eno gnézdo. Zaprla se je gostilna Gas ser v Č rknici pri St?" lija, ker so se v njej zbi* rali nemški hnjskači. tihotapci in vojaki abežaiki.
Dramatično društvo v Mariboru je overjeno, da bo v slovenskem Mariboru treba stalnega sloven-skegt gledališča. Naravno se mora to slovensko gledališče razviti le iz tač&snega »Dramatičnega društva«. Da pa se to čim prej omogoči, je v prvi vrsti potrebna izdatna glavnica. Začasni dohodki so preskromni, da bi v doglednem času u-dejstvi!) to Željo; zlasti število (resničnih) podpornih članov jo razmeroma preneznatno. »Dramatično društvo« prosi zato vse svoje prijateljice in prijatelja ter epeiaje na njih zavednost, da se blagovolijo ma priglasiti saj kot redni podporni člani. Č’ansrina znaša mesečno 1 K.
Angležin.a, prvi ženski podporočnik v naši voj-tki. Vojno ministrstvo je preč lagalo regenta, da ae imefaje za podporočnika Aog’ežinja miss Lony Sendee, ki složboje že več let v srt?ski vojski kot narednik ter je bila ie odlikovana n Karagjorgje-vičsvo zvezdo.
Otvoritev gostilne „Maribor“.
Cenjenemu slovenskemu občinstvu javljam da sem na Grajskem trsu št. 1 v Mariboru nanovo preuredila ia prenovila bivšo gostilno Weiss (Werdi) v hiši ge. dr. Gust nove in jo prekrsti a v
gostilno „Maribor“.
Gostilno „Maribor“ otvorim v nedeljo, dne 1. junija 1919. Cenjenemu občinstvu bom odslej postregla z izborao pijačo, dobrimi jeiilrffn tudi prenočišča so vselej na razpolago.
Za mncgobrojen obisk se priporočit.
1043-60	Valerija Sva gar, gostilničark?.
Gostilniška obrt!
Naznanjava slavnemu občinstvo, da bodeva ■ 1. junijem v butni hiši se nahajajočo
gostilno »pri zvezdi"
Koroška cesta št. 48,
prevzela, ter isto odslej sama vodila.
Potrudila se bova cenjenim gostom onditi samo pristna domača vina, ter drago pijačo, kakor tudi oknsoa mrzla in topla jedila
Za ob len obisk se najtopleje priporočava z velespoštovanjem
Josip in Alojzija Dergas
Sirite nase liste!
tz Vina 33
haloška, lastnega pridelka, stara in nova, za jamčeno pristna, ùborue kakovosti p odaja v steklenicah čez ulico po skraji.o ni sluh cenah
Frette Starili, figovec
Marikor, Lit ter Jeva utica 9
mm
S KAVARNA 8
CENTRAL
Prva in edina slov. kavarna v
MARIBORU
se priporoča za mnogo-:: brojni obisk vsem ::
Jugoslovanom
domačinom in tujcem
Giuro cl. Valjak
kav amar Gosposka ul >ca	- /c
Slovenci pozor!
Iva» Xjor*t er, sl kar i-c pleskar v Mariboru, Vifetrir ghot<j«a libra 9,
■'0 priporoča vsem S.lo» enee-ni ita vsa v njegovo stro\®> p ri psd »p. ds dela.
IVAN LORBER, slika; m plestar.
BOT
BĐMPIR pr'o »iSUe kiko osti se slo po osut prodaja na Tižtkk! srti 74, Marit or. 1004— 68
G voMtc povsod slo inske.