93. številka. v HNK iam.ih.mi mi iKaaia vsak dan ireter, izimši nedelje in praznike, ter velja pm poM preje man za »■■to« »paaa dežele aa vae leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LfmftllaM 8 pošiljanjem na dom za vse leto M K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača zrn vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tal« deiele toliko več, kolikor masa poštnina. — Na naročbo Orcz istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za i--,w se plačuje od peterostopne petit-vrete po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovsU Rokopisi se ne vračajo. — Uredatfetvo ta npravnnttvo je v Knaflovih ulkah it. 5. in sicer uredništvo v L nadstr., upravniitvo pa v pritličju. — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Jreaniirva telefon AL 34. Jftscčaa priloga: „Slovtnski Tehnik" PMaUMiM ttOTlIka po 10 k, gprafliti« telefon it. U. Klerikalni shod v it. Janžu. Volilni shod „Slovenske ljudske strankea v Št. Janžu dne 21. t. m., se je seveda vršil v domačem žup-nišču. Ob prihodu naprednih volilcev na ta znameniti shod je že govoril g. Povše kot kandidat klerikalne stranke, a predsedoval je shodu kajpada neizogibni dr. Susteršič. Poročal nam je g. Povše na delgo in široko o raznih davkih in težnjah in stremljenjih agrareev ter navajal izkaze razneh statistik tudi s Številkami. Pravil je tudi. kako je hudo dandanes kmetu, ako mu pobije toča, pogine žival — same stvari, o katerih misli, da kmetje nič ne vedo. Pozabil tudi ni navesti, kaj vse so storili poslanci „Slov. lj. strankeu v prilog kmetu in kaj vse še mislijo doseči Toda naši ljudje ne marajo več le obljub, temveč zahtevajo tudi dejanj. Že med govorom kažejo g. Povšetu, da ž njim niso zadovoljni ter mu stavijo marsi-kako pereče vprašanje. —178 obč. drž. zakona, v varstvo pravic zanemarjenih otrok. Iz Matenje vasi pri Postojni. Lažnjiva cunja naše duhovščine se je obregnila ob naši kmetski zvezi v članČiču: ^Iz Postojne, Čez Rakitnik, Por t Artnr na Orehovski odbnru. ^Orehovski odbura in Port Artur Iprestranska mlekarna > ležita žegnan-cem v želodcu. Vemo zakaj! Zakrivil je JotiČne Čenče kaplan v Mirni, tukajšnji rojak, pod firmo svojega svaka J. M. Bival je nedavno tu ter skoval to in druge budalosti. Bil je ta individuum ilustriran kot mojster denuncijanstva v štev. 63. „Slovenskega Naroda*. Tukaj se zove Jakob-ček Grodnov; beračil je preje in v akademiČuih letih tudi okrog liberalcev ter dosegel kaplanska „čast". Stara mati mu je zapustila bajto, dasi ima nepreskrbljeno mater in sestro ; toda hišico golo in brez posestva. Razširiti je nameraval posestvo potom tožbe in se tožaril s sosedom, a pogorel povsem, ter moral plačati precej krone na tožnih tro-skih. Mislil je. da sodnik ni objektiven. ?.\\ da se kmet boji farja. Sestro, bivšo svojo kuharico je obesil dopisniku du^uvsk« cunje. Tega kaplančka se vsakdo ogiblje. Dnevne vesti. V Ljubljani, 24. aprila. — Skrhano Orožje« Impozanten shod narodno-naprednih volilcev ljubljanskih preteklo nedeljo v „Mestnem domuu je našim klerikalcem zaprl njih strupeno sapo. Po navadi so napisali o naših shodih cele straui škofovega lista, v nedeljo pa, ko smo jim dovolili, da je smel njihov poro- Strahovale! dveh kron. Zgodovinska povest. (Dalje.) Zaman so turški vojaki vso noč iskali Ladislava Gjaciča. Dognali so le to, da je bil GjaČič do prihoda Turkov jetnik proveditorja Bragadina in da ga je ta izpustil neposredno, predno so Turki zasedli mesto in vojašnico. Kako je Gjačič prišel iz mesta, tega ni nihče vedel povedati. Vojaki so preiskali vse hiše in vso okolico, a ves njihov trud je bil brez uspeha. Mustafo-paŠo je prevzela ljuta jeza, ko je zaznal, da mu je utekel Ladislav Gjačič in izlil je ves svoj srd na Bragadina — „Kar sem namenil nad Gja-£ičem, naj se izpolni nad Bragadi-nom," je odloČil in takoj izdal dotične ukaze. Še ta dan se je izvršila nad Bragadinom strahovita obsodba. Na trgu pred ostanki proveditorjeve palače so vojaki napravili velik oder, da bi videlo vse ljudstvo, kaka usoda je zadela bivšega zapovednika Fama-guste. Mustafa-paaa se je usedel s svojimi generali na balkon, kajti hotel se je naslajati na mukah, ki jih je namenil Bragadinu, in naroČil je posebej, naj delajo krvniki kar mogoče počasi. Naposled so vojaki pripeljali Bragadina. Ponosno je stopal visoki, v težka železja vklenjeni mož "med njimi. Ko je stal na odru. se je ozrl po številni množici, ki je stala na trgu trepetaje strahu in sočutja, in zazrl je znan obraz — zagledal je plemiča Andreja Kržana. Pozdravil ga je z očmi in se potem obrnil h krvnikom, ki so bili med tem pripravili svoja orodja. * Najprej so krvniki obesili Bragadina za roke na visoki drog, ki je bil postavljen ob oder, na noge pa so mu obesili težke uteži. Zdaj so nategnili vrv in dvignili svojo žrtev kvišku, da so zapokale kosti, ga pustili nekaj časa viseti in ga zopet spustili k tlom. To se je ponavljalo več ur. Potem so krvniki sneli Bragadina z droga. Odsekali so mu obe roki in mu z noži izbodli oči. Končno pa so ga privezali k drogu in ga pri živem telesu devali iz kože, med katerim trpinčenjem je pa Bragadino izdihnil. Mustafa-paaa je ves čas tega trpinčenja sedel na balkonu in se veselil strašnega trpljenja Bragadino -vega. dele ko so naložili krvniki truplo Bragadinovo na vos in je od- če valeč pri poročevalski mizi z vso komo dnos tj 0 pisati, je nSlovenec" opravil shod primeroma s prav kratkim poročilom. Temu se ni Čuditi. Njegove in dr. Šusteršičeve laži so bile tako sijajno o vržene, da sioer spretni savijači niso mogli reči drugega, kot da je bil shod klavern in da je znak propadanja narodno-napredne stranke v Ljubljani, dasi po drugi plati sami priznavajo, da je bilo na shodn 1000 oseb ! Takih blamaž si želimo še veliko ! nSlovenecu tudi včeraj še ni prišel do sape! Drugega ni mogel in ni znal namazati, kot da skuša iznova izigravati dr. Tavčarja proti Hribarju, ko dr. Tavčarjev nedeljski govor na vse strani zvija in zavija, kot da bi bil dr. Tavčar govoril proti Hribarju in za Kregarja! Kaj takega se more skuhati le v katoliških buticah, ki so preverjene, da se bojujejo proti našemu kandidatu brez upa zmage in da bo Kregar 14. maja propal, kot je dolg in širok, pa naj se mu zdaj poje še tako slovesna slava! — Rav-notako je pa nedeljski shod osupnil tudi socijalne demokrate, ki vedno trde, da brez njih ni nič. Nekaj izmed njih je lovilo svoje pristaše pred .Mestnim domom", naj ne gredo na shod, češ, saj bo dvorana popolnoma prazna, če nas ne bo zraven. Ko so pa videli možje, da naši pristaši prihajajo vedno v večjem številu, ubrali so jo v dvorano, ki je pa bila že nabita polna, tako da so se morali stiskati med vrati. Poparjenost zaradi našega veličastnega shoda se vidi v vseh tatedenskih številkah „ Rdečega Praporja". (Gospodje hočejo napraviti Vtis, da je vse klaverno, o čemer oni klaverno pišejo! Imajo pač svoj okus! — Gosp. nadučitell Zirovnik v it Vidu nad Ljubljano je ofici- jalno priglasil svojo kandidaturo za ljubljansko okolico kot neodvisni kandidat. Politično društvo „Vodnik" v Šiški je sklenilo, podpirati njegovo kandidaturo. — Klerikalni kandidatje gotovo povsod zmagaj;. Da se to zgodi, so naši klerikalci že pomazali silno veliko papirja. Da pa pri letošnjih državnozborskih volitvah upajo, da jim bo sreča bolj mila, nego drugikrat, dokazuje pogovor, ki se je te dni vršil med kaplanom in župnikom v neki kranjski fari. Župnik, star mož, ki se ne vtika v politiko, je bil mnenja, da klerikalna stranka propade že zato, ker ima tako nesrečne kandidate, ki so se volilcem že do skrajnosti priskutili. Kaplan, vroča kri, dalekosežnoga obzorja in praktičnega duha, pa ni bil teh misli. Poučil je starost s sledečimi besedami : „Mi gotovo zmagamo! Pomislite, da imamo prav do volitev termin za velikonočno spoved. Kateri so že opravili velikonočno spoved, smo jim že dali za pokoro, da volijo 14. maja našega kandidata, tisti zakrknjeni peljali iz mesta, je Mustafa-paša vstal s svojega sedeža. — Vsakemu krvniku izplačajte pet cekinov, je Mustafa naroČil svojemu pobočniku. In povejte dečkom, da sem z njimi zadovoljen. Smrtna tišina, ki je ves čas mučenja vladala na trgu, tudi zdaj ni minila. Ljudstvo se je tiho razšlo, nihče se ni upal ziniti besedice. Strahoviti prizor je bil med ljudstvom provzroČil grozen strah pred Turki. Vsakdo je hitel, da se umakne Turkom izpred oči. Tudi Kržan in Tomo sta hotela oditi. A tu je iz proveditorjeve palače prihitel človek, ki se je bil že med mučenjem večkrat prikazal na oknu in je od tamkaj v zadnjem trenotku zagledal Kržana in njegovega slugo. Silovito se je mož prerival skozi gnečo, dokler ni naposled došel Kržana, in ga prijel za suknjič. — Plemič Kržan! Pod vtiskom grozovitega konca proveditorja Bragadina, se je Kržan kar prestrašil tega šepetajo izrečenega klica. Ne da bi se zavedal kaj stori, je prijel za nož, a ko se je obrnil, mu je nož padel is rok, .tako je bil presenečen. — Kapetan Desantič — kaj ste res vi? grešniki pa, ki odlašajo velikonočno spoved na zadnje dneve, bodo pa tudi občutili naš vijak. Kdor ne bo obljubil, da pojde našega kandidata volit, mu ne dam odveze in mu obljubim vse peklenske hudiče na hišo in glavo! Gotovo se bo vsak rad vdal! Boste videli, da bo to držalo! Vsi bodo volili našega kandidata, vsi grešnik i !u No, bomo videli, koliko grešnikov bo v Ljubljani spravil na sebe Kregar! — titnikova smola na volilnem Shodn V Kotanj, Zuano je, da ima Nace Žitnik kot govornik slabo lastnost, da govori neumljivo, dolgo in dolgočasno. On svoje poslušalce naravno tako utrudi, da pričnejo zdehati ali pa uhajati ven. Proti taki brezbrižnosti svojih poslušalcev si pomaga s tem, da prične krepko vpiti in tudi ob mizo udari s pestjo, Če treba. Tudi na svojem košanskem shodu je prišel v tako ekstazo in Čisto pozabil na svoje kupljene zobe. Z njegovih ust, katere je očividno preširoko odpiral niso letele le prazne besede med poslušalce, priletelo je tudi nekaj trdega. Žitnik ni mogel naprej. Eden izmed bližnjih poslušalcev je hitro opazil, kaj se je zgodilo, pobral je na tla padlo Žitnikovo zobiŠČe in mu je vrgel na oder nazaj. Li ni to smola ? — V celjskem volilnem okraju se bije ljut boj - med klerikalno in napredno stranko. Narodna stranka kandiduje veleposestnika R o b 1 e k a , Koroščeva „Kmetska zveza" pa fin. komisarja dr. Josipa Povaleja. Klerikalni kandidat prireja po volilnem okraju številne shode, meneč, da bo na teh volilce pregovoril, da bodo glasovali zanj. Toda zavedni savinski kmetje nočejo o Povaleju ničesar slišati in ako se jim gospod finančni komisar le preveč vsiljuje, napravijo ž njim tako, kakor z nadležnim Židom, ki se kratkim potom vrže preko praga. Mi bi Savin-čanom svetovali, naj vsaj enkrat poslušajo otrobe, ki jih bo vezal na shodu dr. Povalej, potem pa ga naj vljudno vprašajo, ako so se morda že našli izgubljeni računi mariborskega ^Športnega društva", čigar blagajnik je bil svojeČasno? — Klerikalni napad na logaško mlekarno« Na onem zloglasnem klerikalnem shodu, kjer je dr. Suster- | šič prodajal svoje sirovosti, je dal vrhniški kaplan Sušnik duška oni tihi želji, katero so že toliko časa v srcu gojili naši klerikalčki. In ta želja je bila: polastiti se prve in najlepša uspevajoče mlekarne na Kranjskem. Videli so to liberalno podjetje, ki na zdravi podlagi zasnovano kar najlepše uspeva — toda morali so le od daleč gledati. In zahotelo se jim je po tej mastni pečenki, ki bi bila kar najbolj rediina za njihove že zdaj tolste trebuhe. Ko je torej kaplan Sušnik na omenjenem shodu izdal parolo, da mora pasti to podjetje v klerikalne — Da, plemič Kržan, prav jaz sem tu, kapetan Desantič. In kakor vidite — živ in zdrav! Že od včerajšnjega dne vas iščemo po vseh kotih in danes sem mislil odriniti na Mirabellov grad. — — Vi veste za Mirabellov grad? se je začudil Kržan. Torej veste tudi da je vojvodinja Asunta . . . — Vse vem, prav vse, prijatelj, ga je prekinil Desantič. Toda tu ni prilike, da bi se pogovorila. Pojdite z menoj. — Kam? — Le pojdite, Kržan. Meni menda vendar zaupate. K, gospod milostivi, se je zdaj oglasil Tomo, kaj ste pozabili, kar sva obljubila Mari. Zdaj se je spomnil Kržan Tomove ljubice. Mara je našla Toma že dan poprej. Kržan se je z njo in s Tomom nastanil v mali krčmi, ki je od tiste ure ni več zapustil, dokler niso turški biriči prišli klicat ljudi, naj gredo po zapovednikovem ukazu gledat kaznovanje proveditorja Bragadina. Tomo ni vzel Mare seboj, ker je bil vedno v strahu, da se je polasti kak Turek, a zdaj se mu je zopet silno mudilo k njej, zakaj bil je ljubosumen in se bal, da mu je kdo v njegovi odsotnosti Mar o odpeljal. roke, povzel je naš kaplan poveljstvo ter prav natihoma organiziral napad. Vršila so se ponočoa posvetovanja, kaplan je lazil okoli nesamostojnih in dolgojezičnih klerikalnih žensk, skakal čez plote — ter se pri tem tudi ponesrečil. Sicer že njegovo ime pravi, da hodi rad za plot, toda čez plote skakati, v tem ni mojster. In tako se mu tudi v nedeljo ni posrečil njegov skok čez plot v liberalno mlekarno. Zapletel se je — in padel za vedno. Zbobnali so vse, kar so mogli, pripeljali so vrhniškega Tršarja, pregovorili tudi nekega uglednega moža iz Hotederšice — kaplan je pobral vsa pooblastila logaških klerikalnih žensk, toda vseeno so padli. S tem napadom so ti naši klerikalci pokazali, kakšen zmisel imajo za narodno gospodarstvo. Dobro nam je znano, da se ljubljanska „Zadružna zveza" že dolgo trudi, da dobi logaško mlekarno v svoje okrilje. In tudi zdaj lahko trdimo, da so pravzaprav v Ljubljani organizo-vali to atako. Iq ne bi jim zamerili, če bi postavili kandidate, ki so tudi zmožni voditi tako gospodarstvo, in predvsem trgovsko podjetje. Toda logaški kaplan si je zbral za odbor ljudi, katerih duševni nivo je popolnoma podoben onemu našega kaplančka: duševne reve, ki ne znajo dobro svojega imena podpisati. Ne splača se, da bi jih sploh z imenom navajali, ker bi si potem Še celo kaj do-mišljevali — z eno besedo, napolan-alfabeti. In tem ljudem naj bi prišlo v roke gospodarsko podjetje, katerega dobro uspevanje je kar največjega pomena za gospodarski razvoj celega Logatca. Nihče ne more tajiti, da je ravno mlekarna povzdignila celo kmetijstvo v logaškem okraju. Ljudje 80 začeli spoznavati, kaj je dobra živinoreja, kaj so dobri travniki. In zaČeii so se modernizirati. Kdor je videl logaške travnike, našo govejo živino pred desetimi leti, in kdor jo vidi danes — spozna ta razloček. In ves ta uspeh je bil sad dalekovidnega in vztrajnega delovanja logaških liberalnih voditeljev, ki vedo, da je zdrava gospodarska organizacija temelj in predpogoj ljudskega blagostanja. In to je naše klerikalce bolelo, in namenili so se, da razbij ej o ter uničijo to liberalno podjetje. Toda ni se jim posrečilo. Nedeljski občni zbor je pokazal, da je logaški kmet, ki se zaveda svojega gospodarskega in socialnega stališča, še vedno vnet naprednjak. In z obžalovanjem smo gledali one fanatizirane obraze, ki vidijo v kaplanČetu Boga, ki jim bo dal že na tem svetu nebesa. Ne sovražimo jih, temveč obžalujemo; eno naj si pa vendar zapomnijo: za posledice tega njihovega nastopa naj se zahvalijo kaplaneetu, ki nima pojma o gospodarstvu, in pa svojim neumnim buticam. In konstatirati moramo, da smo videli Dalfe v prilogi- ~W Tudi Kržan ni mogel pregovoriti Toma, da bi šel z njim. Ne grem, pa ne grem, je zatrjeval Tomo in je prvič v življenju zapustil svojega gospodarja. Kržan in DesantiČ sta počasi korakala Čez trg proti proveditorjevi palači. Desantič je imel Kržanu toliko povedati, da prijatelja kar ni pustil do besede, in mu ni nikdar odgovoril, če je tudi vprašal po voj-vodinji Asunti. Naposled sta dospela v podrtini podobno palačo, kjer je Desantič odprl vrata. Kržan je stal pred vojvodinjo Asunto. Ta je topeč se v solzah, vsa prepadla sedela v najtemnejšem kotu svoje sobe. Samo enkrat je bila pogledala skozi okno na Bragadina in potem zbežala v stran, tako strahovito jo je pretresel prizor, ki ga je videla Ko je Kržan stopil čez prag, je dvignila Asunta glavo. V hipu je planila pokonci in obupno zaklioala: — Andrej, pelji me od tod, le proč od tod, le proč! Kržan je moral Asunto držati, da mu ni padla iz rok na tla. Brez-zavestno jo je nesel na njeno posteljo a vendar mu je sroe vriskalo veselja. Saj jo je našel živo in rešeno — saj je imel zavest, da je zdaj njegova za vedno. (Dallc priti) med temi reveži tudi ljudi, od katerih smo pričakovali več pameti in preudarnosti, med drugimi tudi znanega „Uebereinsfunfziga" iz Zgornjega Logatca. Zmagonosno in že precej na-srkana je prišla ta klerikalna armada iz levovega brloga na občni zbor mlekarne. Na čelu ji je stopal kaplan, Nace Zaplotnikov. Zbrali so vse, kar leze in gre — in kot rezervo so pripeljali par jezičnih bab, katerim seje jeruš pri očeh cedil. Tako so bili prepričani, da bodo zmagali, da se pri občnem zboru ni ne eden oglasil, ki bi kritiko val delovanje dosedanjega odbora, čeprav so preje trosili žveplo na njihove glave. Molčali so — ter se veselili zmage. Toda pili so na medvedovo kožo. Onemu slamolascu, katerega so hoteli imeti za načelnika, so se svetila lica, ko je imel že pre-računjeno, koliko mu bo nežla mlekarna. Toda ko je bil skrutinij končan, so se jim povesile glave. Izvoljen je bil za načelnika mlekarne napredni župan gosp. Adolf Muliey. Kakor hitro so to slišali, začelo se je stokanje, dolgi jeziki klerikalnih bab so se začeli gibati — in odšli so „ohne Sang undKlang".To je prvi sad Šu-steršičevega hujskanja. Povemo jim pa enkrat za vselej: logaška mlekarna je bila in bo liberalna in naj pride tudi sam škof Jeglič spreobračat logaškekm et-ske gospodarje. Novemu odboru, posebno pa načelniku g. Mullevu priporočamo, da strogo iu rigorozno nastopa napram tem takozvanim prijateljem gospodarskega napredka logaške občine. Onim zaslepljenim ljudem pa svetujemo, da molijo k sv. Katarini, da že enkrat spregledajo. In če bodo enkrat spregledali, bodo videli v kakšni zmoti in temi so dozdaj blodili. Saj ste vendar vsaj nekateri še možje — ali Vas ni sram, da bi Vas taki duševni reveži, ki ne znajo do sto šteti, kakor so Kristanov Francelj in pa občinski sluga Slave, vodili, in sicer prav pošteno za nos vodili. Toda če hočete, ostanite trdovratni, napredek bo šel čez Vaše glave — in Vi boste s'egali roke po času, katerega ste zamudili. — Velika Avstrija — dekla klerikalizma. Predlansko leto je jel izhajati na Dunaju list „Grossoster-reicha, ki si je nadel nalogo delati na to, da se preesnuje Avstro Ogrska monarhija zopet v enotno državo z enim stolnim mestom Dunajem in enim parlamentom. Kdo stoji za tem listom se sprva ni vedelo natanko, govorilo se je celo, da je protektor tega lista in po njem negovane agitacije nadvojvoda Fran Ferdinand. V koliko je bila resnična vest o tem protektoratu, se seveda ne da dognati, toliko je gotovo, da se je rGrossosterreichu bas pod to krinko trudil si pridobiti vse-povsodi čim največ pristašev za svoje ideje. Največ pozornosti je list posvetil Hrvatski, kjer je mislil, da so za Djegovo seme najugodnejša tla. S sirenskimi glasovi je vabil Hrvate v svoj tabor, obljubljajoč jim celo Veliko Hrvatsko v okviru Velike Avstrije. Hrvati so pač poslušali mameče glasove o Veliki Hrvatski, toda verovali jim niso. Ne meneč se za sladke obljube, ki jih jim je nosil „Gross-osterreich" z Dunaja, so sklenili reško resolucijo in vrgli preko praga tuje veliko avstrijske agitatorje, ki so dotlej skrbno prikrivali, v čigavi službi da stoje. Sedaj, ko so jih povsodi že vrgli na ulico in ko nimajo ničesar več izgubiti, so velikoavstrijski agitatorji okoli „Grosso*terreicha" vrgli krinko z obraza in priznavajo odkrito, da stoje v službi — klerikalizma. V eni zadnjih številk imenovanega lista čitamo: „S stališča velike evropske politike je v največjem interesu katoliške cerkve, da se ustvari enotna Velika Avstrija kot krščanska pred-straža v Evropi. Velika Avstrija kot neomajno hrbtišče (!) katoliške cerkve iu svetega Petrovega stola in razen tega kot obramba manjših krščanskih konfesij si bo pridobila prvo politično mesto med krščanskim svetom. To naglašamo zlasti v očigled vprašanja, ki se bo v bodoče tikalo državnopravnoga položaja svetega stola. Sedanja politična situvacija v Italiji ne bo trajala večno. Žal, da je položaj tak, da bo ustanovitev Velike Avstrije vplivala na go- tove italijanske politike kakor rdeč robec na gotove četveronožoe. Inče se nam potem vsili odločilni boj, ne sme Velika Avstrija niti t r en o t k a p o miši j ati r e siti tudi rimsko vprašanje." Torej pravi smoter in namen Velike Avstrije je edino ta, da bi zopet oživotvorila — papeževo državo. Seveda avstrijski narodi nimajo nič nujnejšega, kakor iti v boj za papeža in za njegovo posvetno oblast! — Skol Bonaventura — iolakl nadzornik. V včerajšnji Številki smo priobčili uradni popravek ravnateljstva kranjske gimnazije glede na našo notico, da je škof Anton Bona-ventura, lastivši si pravice dež. šolskega nadzornika, prišel v S. gimnazijski razred med poukom slovenščine, spodil profesorja Grafenauerja iz razreda in imel tam na dijake dolgovezen nagovor, v katerem jim je zabičaval, da smejo čitati samo takšne knjige in liste, ki jih priporočajo duhovniki. Dasi je popravek, ki ga je brez dvoma skoval po inicijativi zloglasnega „Obrambnega društva- sedanji gimnazijski vodja duhovnik dr. Fr. Perne, zgolj zavijanje resnice, vendar smo ga morali priobčiti po zakonitih predpisih kot uradni popravek brez komentarja. Danes pa konštatujemo, da ni dr. Pernetov popravek ovrgel niti ene naše trditve in da je vse res, kar smo navedli v svoji notici „Škof Bonaventura — šolski nadzornik?" Faktum je, da je Bonaventura nastopal na kranjski gimnaziji, kakor bi bil dež. šolski nadzornik in na tem dejstvu se ne spremeni ničesar, ako je to tudi storil s privoljenjem začasnega gimnazijskega vodje duhovnika dr. Perneta. Da, mi celo trdimo, da je to še večji škandal, ako je gimnazijski vodja dr. Perne izrecno dovolil, da se kranjska gimnazija tako poniža, dajo sme škof nadzorovati tako, kakor svoje šent-vidske zavode! To škoduje ugledu zavoda in ugledu profesorskega zbora. Zato se kaj takega absolutno ne sme trpeti, sicer prijadramo v kratkem nazaj v čase stare šole, ko je kriva palica neomejeno gospodarila v vseh naših šolah. Poživljamo merodajne faktorje, naj posvetijo dogodku v Kranju potrebno pozornost in naj poskrbela b o o b 1 as tn e m u A n t o n u Bonaventuri za vselej odvzeto veselje, nastopati v vlogi deželnega šolskega nadzornika. Tudi bi ne bilo napačno, ako bi se g-'mnazijskega vodjo dr. Perneta primerno poučilo, kaj mu je dovoljeno in kaj mu ni dovoljeno ! — Iz poštne Službe. Poštni asistent Milan Žemljic je premeščen iz Ptuja v Lipnico. — Vojaške vesti. V pokoj je šel podmaršal A. pl. An g er h o 1 z e r, ki je služil svoječasno v Ljubljani. Dobil je viteški križ Leopoldovega reda ter se naseli v Sušaku. — Premeščen je polkovnik H. Tschur-tschenthaler od'26. brambovskega polka v Mariboru k 47. lovskemu bataljonu v Przemvsl. — Potegneni rdečkarji in klerikalci« Včeraj zvečer so stalni gostje gostilne g. Zupančiča na Martinovi cesti opazili nenavadno močan obisk. Skoro je bila soba docela polna ljudi, ki so z napetostjo pričakovali nekoga, ki bi imel priti. Toda vsi so prihajali, njega ni bilo. Pozueje se je izvedelo, da je neki hudomušnež klerikalce in socijalne demokrate potegnil, češ da ima zvečer župan Hribar shod v Zupančičevi gostilni. Seveda se je na to novico počelo vse gibati tako v črnem kakor rdečem udmaškem taboru in črni in rdeči so drugi so Čakali zaman. Da bi čakajočim ne bil predolg čas, je jel znani Kocmur po svoji navadi klobasariti o vseh mogočih in nemogočih stvareh, o cerkvi na Barju in o drugih takih „važnih" zadevah. Končno je seveda jel napadati naprednega kandidata, očitajoč mu, da ni prišel na shod k Zupan čiču zato, ker se je zbal — njih, socialnih demokratov in njihovih zaveznikov. Navzoči pristaši narodno-napredne stranke so mu povedali, da je to laž, a sam gostilničar jim je izjavil, da ni bil pri njem napovedan noben shod. Kocmur je čutil, da so ga potegnili, zato je med splošnim smehom pozval svoje somišljenike, naj zapuste lokal in gredo k Pavšku, kjer bodo bolj po domaČe lahko sklepali, kako bodo Hribarja tjokol' nesli". S Kocmurjem, ki je preje ^ zabavljal radi cerkve na Barju, videli smo prijateljsko odhajati tudi neustrašnivega udmaškega pr' miši duŠ-a in bledega Gostinčarjevega fantka. — Odbor ltBraamatfonoffa društva" V LJubljani se je konstituiral v svoji prvi seji dne 22. t. m. tako-le : Predsednik g. dr. Karel vitez Blei-weis -Trs teniški; podpredsednik g. dr. Fran Novak; intendant g. prof. Friderik Juvančič; tajnik g. Milan Paternoster; blagajnik g. Fran Rozman; odborniki gg. dr. Anton Dermota, dr. Fran Ilešič, Fran Jančigaj in Etbin Kristan. Za eno se je sklenilo, otvoriti pričet-kom majnika t. 1. dramatično šolo; kdor želi v to vstopiti, prijavi naj se kakor mogoče kmalu odboru „Dram. društva". — Gostovanje igralcev slovenskega gledališča. Gosp. nadrežiser Taborskv in njegova gospa soproga M. Taborska gostujeta v Pragi na vabilo „češke slovanske besede na Stni-hovskem gledališču v igrah „Potopljeni zvon", „Boj z metulji" in „Dama s kamelj amiu ; preje še nastopita v Trstu, in sicer v soboto 4. maja v igri „Elga" in v nedeljo 5. maja v igri „Na letovišču". Ti dve predstavi v Trstu prirede člani slovenskega gledališča iz Ljubljane. — Društvo slovenskih profesorjev vljudno vabi svoje člane na prijateljski sestanek v soboto, dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji „Narodnoga doma" v Ljubljani. Na razgovor pride vprašanje o podaljšanju počitnic, o šolskih zdravnikih in druge zadeve. — Krajevni in občni zbor konzorcija kranjske skupine I. splošnega uradniškega društva Avstro- OgrSkO V soboto, dne 13. aprila je bil nesklepčen. Novi občni zbor bo z istim dnevnim redom v četrtek, dne 25. aprila ob 8. uri zvečer v prostorih I. ljubljanskega uradniškega gospodarskega društva (vogal Kongresnega trga in Vegovih ulic). Ta občni zbor pa bode v zmislu § 26. društvenih pravil sklepčen ne glede na število navzočih društvenikov. — Kmetska posojilnica ljubljanske Okolice V LJubljani naklonila je na občnem zboru dne 21 marca t. L „Društvu v pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja v Ljubljani" znesek 100 K, za kar ji bodi izrečena najiskrenejša zahvala. — NOVO društvo- Deželna vlada je potrdila pravila krajne skupine prvega avstrijskega društva državnih slug s sedežem v Ljubljani. — „Krvoses kapitalizem". Pod rubriko s tem naslovom se bere v GostinČarjevi „Naši Moči", da je umrla 231etna delavka Josipina Žigert, zavedna Članica več klerikalnih društev in ki je „kot priprosta delavka mnogo storila za salezijanski zavod na Rakovniku " Pa ne da bi bil salezijanski zavod na Rakovniku tisti kapitalistični krvoses ki je spravil Žigertovo s sveta! — Huzarji v LJubljani in v Gorici. Z Dunaja se poroča, da se premesti v jeseni 11. huzarski polk iz Sobotke v Ljubljano in Gorico. — Cčitfljstvo ljubljanske okolice naj se zbere dne 2. maja v „Na-rodneni domu" ob polu 2 uri na prijateljski sestanek. — Konkurz razglaša deželno sodišče nad premoženjem Franceta Susteršič a, posestnika in mizarskega mojstra v Vižmarjih. — Umrl je danes zjutraj emer. zdravnik g. Juri Oblak v Litiji. Star je bil 82 let. Pogreb bo jutri. — Pazite na otroke in — Vžigalice I Ako nastane kje požar, večinoma so krivi otroci, ali vkljub temu na nje in tudi ne na vžigalice ne pazijo starši zadosti. Tako je dne 20. t. m. popoldan, ko so bili ljudje večinoma na polju, vzel 71etni sin posestnika Franca Hervolja pri Mirni peči prosto na omari se nahajajoče vžigalice tež vžgal slamo v lopi pri hlevu, nakar je bilo v trenutku lopa, hlev, hiša in kozolec v ognju in je tako zadolžen bajtar-posestnik s petimi malimi otroki berač brez strehe, živež a in obleke Otroke je vendar rešila soseda iz že goreče hiše. Slavna požarna bramba iz Mirne peči z njenim vrlim načelnikom g. Alojzijem Hu-detom bila je sicer takoj na licu mesta ter z občudovauja vredno naglo-stjo in v redu pričela z rešilno akcijo, ali pri Her volj u ni mogla, kjer je bilo vse poslopje leseno in s slamo krito, nič več rešiti; pač pa je zabranila, da se ni ogenj Še na takoj zraven ležeča poslopja posestnika Sajeta razširil in s tem obvarovala tega velike škode. Vsa Čast tej vrli požarni brambi in posebno njenemu načelniku, kateri se je vkljub mu od gotove strani stavljenih težkoč potrudil, da jo je ustanovil. Tudi za podporo Her-volju je g. Bude takoj nabral oziroma sam dal par kronic, ali kaj bo to spričo tolike revščine — tu je treba izdatne pomoči in se toraj prosijo dobrotniki, vsakojake darove g. Alojzu Hudetu trgovcu v Mirni peči odpo-poslati. — V eamik viaarjib Jo plaćal neki kupec v Ljubljani dva konja, ki ju je kupil od* znanega R o g 1 j a iz Kandije pri Novem mestu. Pri kupu je bilo sgovorjeno, da pošlje kupec kupninu po pošti. Te dni je dobil Rogelj 7 kg težek zavoj, v katerem so bili sami vinarji. Rogelj ponuja zdaj na vse strani svoj drobiž v zameno, pa mu baje ne gre dosti od rok. — JaVBft tombola. Na praznik sv. Petra in Pavla priredi ^Obrtniška bolniška blagajna v Idriji" pri vsakem vremenu na glavnem trgu po popoldanski službi božji javno tombolo v svoje namene. Slavna društva se tem potom opozarjajo, da upoštevajo v slučaju kakih morebitnih priredb ta dan. — Težavna aretacija- Preteklo nedeljo sta po Novem mestu ukala in vpila nekoliko pijana delavca Franc Susteršič iz Toplio in Franc Mazek iz Dol pri Krškem. Ko ju je stražnik Lubi opozoril, naj molčita, dejala sta mu, da jima „policaj" nima nič zapovedovati, in vpila dalje. Lubi jima je napovedal aretacijo in vrgel na Mazekovo roko verižico. Ko je Susteršič to zapazil, je zgrabil stražnika od zadaj za ovratnik in ga potegnil nazaj, Mazek je pa s tako silo strgal verižico s sebe, da je odtrgal pri tem stražniku kožo pri prstih. Oba rogovileža sta jo ubrala v tek. Stražnik je tekel za Susteršičem, ker ga je ta napadel, a mu je ušel, ker so se ga ljudje bali, ker je kazal odprt nož. Vendar ga je Lubi pozneje aretiral s stražnikom Muško na kapiteljskem hribu, dočim se je Mazek Še stepel v neki gostilni s hlapci in bil prav grdo tepen, nakar je bil tudi aretiran. — Socijalni demokrat nabira za cerkveno bandero. Na deželi so žel. delavci po pretežni veČini socijalisti. Tak železniški uslužbenec je začel v Matenji vasi, Rakitniku itd. po hišah nabirati za novo cerkveno bandero, tudi če je sedanje trdno in dobro. Nalagal je Ha-klado poljubno, namreč kdor več ima, naj več da! Na posamezne je naložil po 1, 2, 3 in več kron. Vse je godrnjalo in bilo ogorčeno, a v Matenji vasi je naletel na odločen odpor. Kajti tu ga je pozdravil kmet, zvrni vši nanj mizo, s klicem: „Maloprid-než, kdo ti je dal pravico pobirati za cerkveno opravo?" Tihoma in molčeč jo je odkuril. Njegovi so drugi na železnici so bili ogorčeni in so moža zbadali toliko Časa, da je šel v Ka-noso, namreč da je vrnil strankam denar. Naši nunci se pajdašijo s soc. demokrati v svrho, da jim ti pomagajo polniti farsko bisago. Čudimo se orožništvu, da nas ne varuje poklicanih in nepoklicanih beračev. Duhovnikom so zvišali plače, torej naj si sami, in bogata cerkev nabavijo tudi še 20 bander, saj jih delajo po samostanih zastonj! — Občinski Odbor slavinskega županstva na Prestranku je imenoval v seji 20. t. m. gospoda Hruša, vodjo kobilarne v Lipici, svojim častnim občanom. In sicer za zasluge in blagor, ki jih ima ves tuk. okraj od kobilarne in naklonjenosti navedenega gospoda. — SomenJ v Selcih, v petek, dne 3. maja, bo v Selcih pri Škofji Loki letni živinski semenj, na katerega se bo gotovo več lepe plemenske živine prignalo. Živinski kupci in živinorejci se na ta semenj opozorijo. — Proč a Senčilom I od Vo- glajne se nam piše: Nedavno je v vašem listu nekdo prav opravičeno zahteval, da se čim prej odpravi iz „Zvezne trgovine" tamošnji uslužbenec Schoff. Ta „mladenič" prinaša celjskemu vikarju Gorišku in njega pristašem vsako bazne „marne" v daljno „primerno" uporabo. — V narodni trgovini ne rabimo klerikalnega agitatorja. Mi odjemalci ne trpimo, da bi nas kontroloval fant Sohotr. Zato pa odločno zahtevamo, da se ga odstrani ! — Dokler se pa to ne zgodi, pa naroČujmo svoje literarne potrebščine drugod! — Ptujski „Štajerc" — obsojen. Mariborsko sodišče je obsodilo ptujskega „Šta;erca", ker je primerjal nekega Slovenca steklemu psu in zahteval, naj ga živinozdravnik preišče. „Giftna krota" je vendar enkrat staknila kazen za blatenje poštenih oseb! — Sv. Vid OrObolnO. Narodni igrokaz „Divji lovec" se na občno željo ponovi dna 2S. t. m. ob 3. pop. — Veliko poneverjenje. Blagajnik banke E. Maver v Gradcu, K." Pet ter, je poneveril 110 000 K ter pobegnil. — Brežiški diletanti prirede v nede(jo, 28. t. m., ob 4. uri popoldne še enkrat izborno uspelo igro „Prvi". Čisti dobiček so naklonili brežiškemu „Sokolu" za izlet v Prago, ki pošlje tja celo vrsto najboljših telovadcev. Tako daljni zlet, ki je za Slovence častna stvar za povrnitev velikanskega obiska bratov Cehov v Ljubljani, zahteva mnogo denarnih žrtev. Društvena blagajna je menda po lanski vsesokolski slavnosti v Brežicah, ki jo je žalibog dež tako občutljivo motil, skoraj prazna. Zato s veseljem pozdravljamo požrtvovalno delo brežiških diletantov iu apelnjemo obenem na celo slovensko Posavje, da tudi to pot, in sicer z največjim obiskom gledališke igre, ki bo gotovo vsakemu nudila par veselih uric, podpira brežiškega „Sokola". Dajte društvu, ki je z neumornim sokolskim delom vzdramilo slovenski ponos in narodno zavest vsega Posavja, dajte mu izdatne materijalne opore! — Opatijsko novice. Koncert v korist družbi sv Cirila in Metoda za Istro sta priredili opatijski moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda s sodelo-vanjam hrvatskega pevskega društva „Lovor" v soboto, dne 20. aprila t. 1. v prostorih opatijske Čitalnice. Prostorni dve Čitalniški dvorani sta bili Čisto polni. ,Lovor" je odpel prav po mojstrski pod vodstvom vrlega pevovodje gosp. A. Gervaisa F. S. Vilharjevo „Budi svoj" in Gervaisovo „Zašto zlato" z bariton solo, katerega je prav umetniški pel g. D. Letiš. Tretja točka sporeda je bila igrokaz v treh dejanjih „Fakin od porta", kjer se je naš diletantski zbor zopet enkrat izkazal in nam tudi obenem pokazal, da more vse storiti, samo Če ima nekoliko dobre volje. Vsi igralci so se odlikovali in želi zaslužene pohvale od navdušenega občinstva. — Po predstavi nas je zopet zabaval „Lovor" s prekrasnimi slovenskimi in hrvatskimi pesmimi. Nato se je vršil ples in s tem je bilo tudi za mladi svet preskrbljeno za uspešno zabavo. Pri zabavi je bilo navzočih ogromno število opatijskih gostov, bratov cehov, ki so se najlepše izrazili o našem delovanju in tudi veliko pripomogli, da se je koncert v vsakem pogledu tako lepo izvršil. — Regata avstrijskega veslar-ske ga društva v Opatiji bi se morata vršiti v nedeljo, 21. aprila popoldne, a se je vsled razburkanega morja morala odložiti na nedoločeno. Nepremišljeno in graje vredno je pač, da slavni odbor ni to regato že v jutro odkazal, ko se je vendar že v jutro videlo, da je burja z vsako uro silnejša Tako pa se je Čakalo do popoldne, ko so bili že vsi par-niki naročeni pred Opatijo in na njih vse polno občinstva, katero je plačalo vstopnino, in ko je bilo tudi na kraju na tisoče občinstva, od katerih je tudi polovica že plačala vstopnino, šele potem se je odpovedala. S takim postopanjem se izgubi ugled. Tujci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1906 do 18 aprila 1907 18.386 oseb, od 15. aprila do 18. aprila jih je prišlo 480, a 18. aprila jih je bilo v Opatiji nastanjenih 3305 gostov. — Italijansko vseučiliško vprašanje. Kakor poroča „E din os t", je italijanski vseučiliški odbor v Trstu poslal naučnomu ministru spomenico, v kateri se zahteva, naj se Čim prej izda odredba, s katero bodo priznane vseučiliščne študije na vseučiliščih v Italiji. — Kap Jo zadela v Trstu 58-letnega delavca Jožefa Božiča. Bil je mrtev v par minutah. — Tatvina. Gizeli L a vre n-čič v Trstu je predrzen tatic potegnil na cesti iz roke denarnico, v kateri je bilo za 300 K vrednosti. Seveda jo je blisko v o odkuril. — Roparski napad na pismonošo Velikonja. Pred nekaj dnevi je bil v Korminu aretiran Frano Mayer iz Kamnika, obdolžen, daje v Trstu roparsko napadel pismonošo Velikonjo. Izkazalo se je zdaj, da je Mayer nedolžen in da ga je že 30 krat kaznovani črkostaveo L o n čar po krivici obdolžil. Lončar je zdaj v Celovcu v ječi zaradi hudodelstva proti nravnosti in se bo moral zagovarjati zaradi obrekovanja in goljufije, ker je hotel od tržaške direkcije dobiti razpisano nagrado za izsleditev napadalca na Velikonjo. — Slovenskega akad. društva „Slovenija4' na Dunaju redni občni zbor se vrši dne 27. t. m. ob polu 8. uri zveče: v restavraciji „Zum grttnen Tor", VII. Lerchenfelderstrasse 14. Slovanski gostje dobro došli! — Ustrelil je v otukovci na Hrvatskem Juri Antolkovič taščo JanoValentak, s katero je živel v večnem prepiru. Zadela sta jo dva strela v vrat. Morilca so zaprli. — Svinje odkrile zločin. V Subockem gradu na Hrvatskem so svinje izrile iz tal mrtvo novorojeno dete. Dognalo se je, da je dekle L u kič pred enim mesecem porodila nezakonskega otroka in ga pokopala. Morilka je priznala svoj čin. — Panorama-kosmorama na Dvorskem trgu pod „Narodno kavarno" nam nudi ta teden pre-zanimive slike angleškega in nemškega brodovja. Pomorske velikane vidimo pred seboj v njih naravni velikosti, kakor oklopnioe in križarke, torpedovke itd. Tudi vidimo slavnost pri spuščenju ladje v morje. Serija je prav raznovrstna in se pri- poroča le sama vsled tega. Prihodnji teden spomini na nemško-fran-oosko vojno 1. 1871. — Svarilo* Rokodelcem, industrijskim delavoem, trgovskim pomočnikom in pomočnikom umetnih obrti je izseljevanje v Rio Grande do Sul nnjno odsvetovati. Tudi poljedelski de'avci in duinarji ne dobe tam zaslužka. Neugodne so nadalje razmere v obče istotako za izobražene sloje, kakor za juriste, filozofe, inženerje, veterinarje, kakor tudi za umetnike in ljudskosolske učitelje. Nhsprotno pa imajo pričakovati zdravniki na dobro prihodnjost, tembolj ie, ako hočejo svojo prakso izvrševati v deželi. Inozemski zdravniki se nimajo v Rto Grande do Sul podvreči nobeni preskušnji, ampak si dajo le po kakem braziljanskem zastopstvu v Evropi svoje legalizirane diplome registrirati in pa dobiti od zdravstvene oblasti dovoljenje za izvrševanje prakse. Tudi sposobni zasebni učitelji latinščine, francoščine in matematike, kak >r tudi učitelji glasbe dobe v glavnem mestu Porto Alegre dober zaslužek. Za poljedelce, ki imajo nekaj gotovine (800—1000 K) je izseljevanje glede na plodovitost zemlje, ceno zemljišča, kakor tudi na druge izseljevalne pogoje, ugodno, odsvetovati je pa zategadelj, ker so v deželi slabe zveze in so kolonije tako oddaljene od tržišč, da je popolnoma izključeno, da bi mogli svoje pridelke spraviti v denar. — Izseljenci, ki bi utegnili potovati skozi Nizozemsko na Angleško in ostati tam, ali pa odpotovati iz kake angleške luke v Ameriko ali v kako drugo deželo, si morajo v to svrho pri policijskem komisarijatu v Rotter-damu izposlovati potrebno uradno dovoljenje. To dovoljenje izseljenci Jahko dobe potom one parobrodne družbe, s katero se hočejo voziti, ali pa potom zastopnikov teh družb. Poleg tega se morajo na Nizozemskem izkazati z voznim listkom najmanj do one luke, kjer se hočejo ukrcati. Onim izseljencem, ki si niso preskrbeli dovoljenje in ki nimajo navedenega voznega listka, se lahko pripeti, da jih Nizozemska oblast zavrne. Skozi Nizozemsko in Nemčijo se smejo vrniti v svojo domovino le one osebe, ki so zasigurane za to potovanje z vso oskrbo. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 24 Hrvatov in 86 Slovencev, v Heb je šlo 35 Hrvatov, v Ljubljani je ostalo, deloma se odpeljalo v Kočevje in Novo mesto 40 Lahov, v Zagreb jih je pa šlo 82. — Izgubljene in najdene reći. Marija Meisetzova je izgubila srebrno žensko uro, vredno 10 K. — Neka dama je izgubila šop ključkov. — Pri pekovtkemu mojstru g. Petru Pircu je bila pozabljena neka hranilnična knjižica. — Mesarski pomočnik Mihael Jeršin je izgubil denarnico, v kateri je imel bankovec za 10 K. — Ga. Marija Danischeva je izgubila zlat prstan, na katerem je bil na zno-tranji strani napis nVeneziaa, vreden 30 kron. * Najnovejše novice. Proračun za prusko naselbinsko komisijo je pruski deželni zbor sprejel proti glasovom Poljakov, cen-truma in svobodomiselne ljudske •tranke. — Petrolejski viak zgorel. Na progi Jassy-Poškany je zdrknil s tira vlak z 42 vozovi petroleja. Stroj se je razpoČil in vjs vlak se je vnel. Pet železniških uslubencev je bilo ubitih. 11 voz je popolnoma zgorelo. — Nesreča na avtomobilu. V Draždanih je trgovec Backer povozil z avtomobilom dva zakonska Žena je ostala na mestu mrtva, mož pa je smrtno ranjen. Vozač se je vsled obupa obesil. — Velik požar je razsajal V mornaričnem arzen al u v Toulonu ter povzročil več milijonov škode. Pri gašenju je bilo ranjenih trideset oseb. — Cela rodbina umorjena. V vasi Zuhlin pri Varšavi so roparji umorili židovskega kovača, njegovo ženo in pet otrok. Ropsije je najel njegov pomočnik, ker mu je mojster odrekel roko svoje hčere. Roparje je maščevalec nalagal, da ima kovač veliko premoženje. * Velik atrab pred anarhisti ima ruska carica - mati. Sedaj se vrača domov iz Angleškega, in sicer preko Belgije. Za njeno varnost je tako skrbljeno, da bi jo najbolj premeten anarhist ne mogel najti. Dan njenega odpotovanja se strogo prikriva. Nihče ne ve kdaj, kam in po kateri progi bo potovala. Dve uri pred prihodom dvornega vlaka se šele javi to postajenačelnikom. Carica zahteva, da se ne vozi po nobeni glavni progi, temuč se plazi po najrazličnejših stranskih progah. Na deželnih mejah ne sme vlak postajati, ker se na takih krajih najčešće zbirajo anarhisti. * lena v Maroko. V Maroku ■o žene glede osebne svobode na najnižji stopnji med vsemi mohamedan- kami. DoČim na Turškem vsaj po mestih teže žene aa napredkom, ostale so maroške lene na tistem mestu, ki ga jim je odločil koran. Skoraj oelo življenje prežive v haremu, enolično, brezbarvno življenje. Možu je Žena le delavka, pomočnica. Mož si vzame mesto dveh ali treh služabnic dve ali tri žene. Najrajši imajo Marokanci po tri šene, ker velja pri njih pregovor: dve žene sta pekel, tri so raj Araboi imajo navadno po štiri žene, dočim se Berberi zaradi revščine zadovolje z eno ženo, ki pa ima tudi najboljše socijalno stališče med vsemi mohamedan-skimi ženami. Pri revnih arabskih plemenih, ki žive pod šotori, smatrajo ženo enakovredno — kameli. Nasprotno pa imajo žene bogatih Arabcev brezbrižno in razkošno življenje, a smatrajo jih za navadne igrače, ki jih sme gospodar poljubljubno zavreči. Dovolj je, da izpregovori mož nad ženo znano formulo „ Haram alia", pa je po zakonu in verskem pravu ločen. Ženitbe sklepajo le starši ali varuhi brez vednosti neveste. Ženin pa tudi ne vidi razkrite svoje izvoljenke, dokler niso sklenjene vse ženitvanske ceremonije. Ženitba je navadna trgovina med očeti s to razliko, da mož kupi ženo, pri nas pa si navadno mora žena kupiti moža. Ženitvanje traja po tri dni in tri noči, toda nevesta mora ostati v svojih sobah. Tretji dan jo polože v nekak zaboj, pokrit z drago preprogo ter jo tako notovorijo na osla, nakar se začne vesela svatovska procesija pomikati na novi dom. * tabji lov* Sedaj je doba žabjega lova. Pri tem se te dvoživke izpostavljajo najstrašnejšim mukam, ker se jim živim odrezavajo ali iztr-gavajo bedra, a tako raz mre varjeno žival puste brezsrčni žabji lovoi na suhem ali v vodi. Zato bi morali ku-povalci žabjih bedrio pri vsaki priliki opozarjati prodajalce na to nečloveško postopanje. Največ pa more storiti šola, ker večinoma so šolarji, ki love žabe. Sploh bi pa bilo najbolje, ako bi se žabji lov sploh prepovedal, ker žabje bedrice so pač dvomljiva delikatesa, a žabe so kot uničevalke žuželk koristne. * Človeško razpoloženje. Neki Parižan je proučeval človeško razpoloženje pri raznih prilikah na ulici, v salonu, gledališču in kavarni ter deli svoje opazovanje na tri skupine: kadar je človek zadovoljen, kadar mu Dekaj ni povolji in kadar je ponosen. Človek je zadovoljen: kadar najde v starem telovniku petak; kadar pride ponoči domov in naleti na stopnicah Človeka s svečo ; kadar opazi, da sopotnik,s katerim se skupaj vozi po železnici, a ima boljši prostor, izstopi na prvi postaji: kadar more predrznemu ko-čijažu odtrgati napitnino. Povolji ni Človeku: kadar mora predstaviti koga. ki mu je pozabil ime; kadar se vozi v prijateljevem avtomobilu, a nikogar ne sreča; kadar se sestane s kom, ki ga že dolgo ni videl, a ne ve, ali mu naj reče „viu ali „ti.u Ponosen je Človek: kadar ga vidi prijatelj, da se razgovarja z lepo deklico; ako je podoben kaki odlični osebi; kadar prov-zroČi v društvu smeh z divtipi, ki si jih ni sam izmislil. * Davek na radovednost Pred- stojništvo protestantovske cerkve v Bjelicu v Šleziji je lani sklenilo, da se zabrani za časa poroke nepoklicanim vstop v cerkev. Kdor pa hoče na vsak način gledati poroko, kupiti si mora vstopnico za 20 v. In na ta način ne moti več vsakovrstna radovedna množica porok, a dostojnih ra-vednežev se je nabralo pri vsaki priliki toliko, da je cerkev dobila prvo leto 16000 K vstopnine. Kaj ko bi posnemal naš škof protestante ter zato pustil neravedne vernike na miru z davkom za svoje zavode. * Ženska ušesa v nevarnosti. V Marzilju se klati več predrznih roparjev ki ropajo uhane Elegantno oblečen gospod ustavi na sprehajališču osamljeno damo, jo vljudno pozdravi ter zahteva njene uhane. Ako se katera upira ukazu, potegne britev iz žepa ter ji odreže kos ušesa z uhanom. Takih ropov se je zadnje tedne zgodilo že več, neki dami je ropar odrezal celo obe ušesi. Ženske so v hudem strahu in nekatere so se že odpovedale nečimurni šegi ter puste rajši uhane doma, kakor bi izgubile ušesa. Policija zaman zasleduje roparje. * livotopla morilca Petrova. Morilec bolgarskega ministrskega predsednika Petkova, Aleksander Petrov je izišel iz nezakonske zveze med Bolgarom in Turkinjo. Tudi njegov oče Peter Gulezijata je bil takšen otrok. V mladosti je izvršil oče par ubojev ter pobegnil v Srbijo, a po osvoboditvi Bolgarije se je zopet vrnil v domovino. Njegov sin Aleksander je obiskoval gimnazijo. Ker pa je imel lep glas in igralski talent, Šel je z 200 franki v žepu na glasbeni zavod v Zagreb. Vrnivši se v Bolgarijo izdajal se je enkrat za socijalista, drugič za anarhista. Socijalisti so ga obdolžili, da je okradel njihovo blagajno. V rudnika Perniku je bil nadpaznik, a je zaradi nekega škandala moral pustiti službo. Pozneje je dobil uradniško službo pri poljedelski banki. Tam se je čestokrat spri s ravnateljem ter ga nekod sunil s peresom. Njegovo obnašanje v Vidinu je zbujalo sum, pa ni popolnoma normalen. Ko so ga potrdili vojakom, je zagrozil, da nbije predsednika naborne komisije. Rad se je opijanil, in v pijanosti je govoril, da je socijalist, da postane slaven, tako da prekosi ministre in samega kneza Nekoč je pripovedoval, da so mu ponudili tajništvo pri dunajskem poslaništvu, a je ponudbo odklonil. Na nekem zborovanju radikalno-demokratične stranke je grozil, da prov-zroči revolucijo. Par dni pred aten tatom je vzdignil svojo plačo ter jo zapil. * tena O topih. Neka Francozinja je napisala o žepih zabavno Črtico, kjer pravi: „Samo eno moško svojstvo je, za katero zavidam moške, to so moški žepi. Vsa moževa nad moč izvira izvira iz njegovih žepov. Vsi naši ženski nedostatki so rezultat tega edinega nedostatka. In to lahko dokažem. Očita se nam, da smo ne zanesljive, pozabljive, nespretne, ne-odločljive, boječe, neodkrite, lažnjive, koketne, omejene, sebične. Ako teh slabih svojstev mož nima, se mu je zahvaliti edino le svojim žepom. Zakaj bi bil nezaneljiv in pozabljiv, ko lahko nosi v svojih žepih debele bi-ležnice, ki ga opominjajo na vse, kar mu je storiti. S svinčnikom si zabeleži vse, kar je kateri deklici obetal in kje je dogovoril ž njo sestanek. Kako naj bi bil neprometen in sebičen, ko ima pri sebi vsa mogoča orodja: uro, nož, užigalice. rezervni nanosnik itd* In z vsem tem orodjem lahko priskoči tudi drugim na p^moč, da ga ne morejo imenovati sebič-neža. Kako se naj hitro ne odloči, ko ima v žepu ključ od hiše, dovolj denarja, poštnih znamk, svinčnik itd. ter more nenadoma odriniti na pot ter o tem Obvestiti svoje rojake, more se pa tudi neprijavljen vrniti domov. Zakaj bi bil boječ, ko lahko nosi v žepu revolver. Laži mu ne more nihče očitati, ker ima za vse dokaze v žepu. Dokaže lahko ženi, da ni bil v orfeju, treba mu je izvleči iz žepa le kako ponarejeno vabilo na klubovo sejo, v ta ali oni odbor itd. Koketirati mu ni treba, saj ima v žepu bolj privlačnega orodja, da si osvaja srca. Iz žepa lahko potegne njeno fotografijo, podari ji lahko iz žepa svoje pesmi, v žepih lahko nosi bonbone in čokolado z zapeljivimi napisi. Izvoljenki pomaga v tramvaj, dočim se ona bori z dolgimi krili, zavoji solnčnikom, torbico itd. Pa ji prime zavoje, dokler ne pride voz, za kar mu je hvaležnost zagotovljena. Ni mu treba nositi mufa, temuč utakne roke v žepe. Paketov mu ni treba prenašati, ker potakne po žepih, kar je nakupil. Kadar gre na izprehod, lahko utakne v žep knjigo. V žepih lahko nosi znanstvo, zgodovino, literatu in bon ton — malo odpre, prečita in ve že zopet kaj novega. A žena mora nositi vse v roki in v glavi * Statistika VOr. Po najnovejši statistiki je stanje posameznih ver sledeče: izmed vsega prebivalstva na svetu 1 563,446.000 je 272,638 600 rimskih katolikov, 166 606 500 protestan tov, 120,157 000 pravoslav., 11,222 000 Židov , 216,630.000 mohamedanov, 137,935 000 budhistov, 209,059 000 hindostanov, 231 816.000 pripadnikov Konfucijevih naukov. 24,900 000 šin-toistov, 157,069.500 animistov, fetiši -stov in sorodnih ver ter 352.600 brez-vereev. Književnost in umetnost. — Zlati pot. Spisal K. Brin-šek. Založil pisatelj. (Bobovo, pošta Šmarje pri Je šah ) Cena 1 K, s poštnino 1 K 5 v. Vsebina: Vzorna ljudska šola; Cerkev in nje preosnova; Država in dežele; V korist zlasti nižjih slojev; Pogled po domovini. — Občinstvo pri fotografu. Kratko navodilo o važnosti oblačila in obnašanju pri fotografu. Izdal in založil Anton Jerkič, lastnik odlikovanega fotografskega ateljeja v Gorici. Cena 20 v. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Lovska tatvina. Brata Janez in Polde R o t a r, posestnika sina iz Podboršta sta imela posebno veselje do lovske tatvine. Tako sta v letovišču Ivana Kovača ustrelila srnjaka in dva zajca. Janez in Polde sta bila obsojena vsak na mesee dni ječe. Snrovl altt. Andrej Vovnik, kočarja sin v Potočah, jako surovo postopa ■ svojo materjo. Ko ga je dne 2. suioa nekaj oštevala zaradi njegove lenobe, je to sina tako ras-kačilo, da je pograbil poleno in ga vrgel materi v obraz. Obsojen je bil na 6 tednov ječe. Aretevanja se branlL Brata France in Loj ze D r aksl er, kovača na Dovjem, sta se jela znašati nad Jožefom Kvasom, ker jima je pri obračunu zaradi hrane nekaj navzkriž hodilo. Ker je France Drakslar jel kazati nož, so poslali po orožnike, ki so brata aretovali. France je takoj izjavil, da ga orožnik ne bo gnal in posrečilo se mu je dvakrat, ga orožniku iztrgati. Orožnik ga je onkraj Save le dohitel in peljal na kolodvor. Obsojen je bil na 3 tedne ječe. PretepaC. Janez Mlakar, dninar, je z nekim tovarišem sitnjaril v Spruntovi gostilni v Spod. Ribčah Brez povoda je fanta Franceta R o b 1 e k a udaril po glavi in nekega Pestotnika tako na stran potegnil, da je padel. Pred gostilno je prišlo do spopada, pri katerem je Mlakar z nožem sunil v levo zapestje Antona Pestotnika. Obsojen je bil na 3 tedne zapora. Navihani vajenec. Karel Vidio iz Ljubljane, sedaj kovaški vajenec v Celju, je v Ljubljani izmaknil tri bicik je v vrednosti 390 K. Ko je bil še v delu pri Francetu Vidmarju v Domžalah, je za svojega mojstra pobral 80 K 40 v. V Gro-belnikovi trgovini je nabral blaga za 116 K 40 v in ga potem razpečal. Enak manever je poskusil tudi v Ur-bančičevi trgovini v Ljubljani in pri Janezu Guardiju na Viču, a mu je spodletelo. Vidic, ki svojo krivdo odkrito priznava, je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe. Napad. Lovrenc Sojer, delavec v Notranjih Goricah, je dne 12. prosinca t. 1. brez povoda napadel domače fante, ki so se vračali iz gostilne. Zadal je Matiju Založniku zaušnico, potem ga je pa še z noževim rogom po nosu udaril. Lovrenca S elan a, ki je hotel svojemu tovari ču priskočiti na pomoč, je udaril s polenom po levem ušesu. Drug večer je naletel zopet na fante, jel jih izzivati, zaletel se z nožem v Šolana v tem ga je pa Bizjak prijel, da bi Selana branil, a Sojer ga je v bodel v desne lehti. Obsojen je bil na 8 mesecv težke ječe. Skrajna surovost. Dne 1. prosinca m. L seje delavec Andrej Kepic gologlav vrnil v Višnerjevo gostilno na Hrušici in povedal navzočemu bratu Janezu, da so mu fantje razrezan* klobuk in strgali peresa. Takoj na to je vstopil delavec Martin Jeriša s tovariši Janezom Zormano m, Francetom Jerišo in Janezom Cedilnikom, vsi delavci na Hrušici. Nekoliko vinjen Janez Kepic se je zaradi prejšnjega dogodka zavzel za svojega brata Kepica, fantje so pa skočili po koncu in Janez Zorman je z odprtim nožem sunil proti Kepicevim prsom, in gotovo bi bil ta sunek usode poln za njega, da mu ni tretji Kepi cev brat roke odbil. V tem je pa st >pii v gostilno fant Janez M a j e r, istotako delavec na Hrušici, ter pripomnil Zormanu, da se tak kripel ne bo z nožem tepel. V tem hipu ga je že Zorman z odprtim nožem sunil v prsa. Ko je Majer čutil, da je ranjen, zagrabil je za nasprotnikov nož in se pri tem še po roki obrezal. Takoj so se Zorman in tovariši izgubili iz gostilne, ranjenega Majorja so pa peljali v tamošnjo bolnico, da mu je zdravnik rane obvezal. Ko se je vračal od zdravnika, napadli so ga preje imenovani. Eden izmed njih ga je pobil na tla, nato so ga pa nezavestnega in na tleh ležečega obdelovali z nožmi. Dve rani sta bili sinrtnone-varni, zlasti vbodljaj v višini šestega prsnega vretenca poleg leve strani hrbtenice je povzročil, da je postal preje cvetoči fant sključen, ob palico se opirajoči ter za vsako delo nesposobni siromak. Imenovani, katerim se je tudi pridružil delavec Martin R e s m a n, so še isto noč napadli barako delavca Petra Svetlina iz jeze, ker so malo prej tam okoli rogovilili in jim je dal ta razumeti, da hoče imeti po noči mr. Oborožili so se z raznim orodjem in na klic Baufu začeli udrihati po durih, da je zapah odjenjal. France Jeriša je zamahnil z motiko skozi odprtnino in le malo je manjkalo, da ni zadel na postelji ležeče Mine Svetlin. Francetu Jeriši se je posrečilo pobegniti iz preiskovalnega zapora. Orožnika sta ga zalotila v njegovem stanovanju na Hrušici, čepečega pod mizo. Ker se ni hotel pokoriti ukazu, potegnila sta ga orožnika za nogi izpod mize. Ta pa je z nogami bil okoli sebe ter sunil orožnika v trebuh. Da stre njegov odpor, moral je rabiti orožnik dvakrat orožje, predno ga je ukrotil. Sodišče je vseh pet obdolžencev krivim spoznalo in obsodilo: Zormana na 15 mesecev, Franceta in Martina Jerišo vsakega na eno leto, Cedilnika na 10 mesecev ječe in R e s m a-n a na en teden zapora. Vrh temu morajo prvi štirje obdolženci in soli dum plačati poškodovancu Majer j u sa odhod na zaslužku in za bolečine 9500 K in po 3 K na dan za živež. Telefonska tn brzojavna porotno. Duraj 24. aprila V VIII okr. prebivajoči Slovenci p zdravijajo s presrćno radostjo kandid turo žuoana Hribarja n kli ejo ljub li nskim volićem: izkažite županu H i barju 14 maja na najsijajnejši rnć»n svoje zaupanje Bruck 24 aprila Slovenski delavci pošiljajo županu Hr barju z ozirom na njegovo kandidaturo iskrene p zdr ;ve Ounej V4 aprila. Uredn k „Wiener Zeitung", vladni svetnik LeopoldL e b 1, je umrl. BI je 1. 1861. eden prvih stenografa v drž zbora Gradec 24. aprila B'agajnik bančne tvrcUe I C Maver z imenom Karel Peter je poneveril 110 000 kron in je pobegnil. Gra-ški redarji so ga dohiteli na državn cesti med Judendorfom in Gratvv^inom in so ga aretrali. Praga 24. aprla. Mnistra Pacak in Prade pojdeta na Dunaj, kier se bodo vršile ministrske konference zaradi imenovanj razaih sodnih in finančnih uradnikov na Moravskem. Pet» ograd, 24. aprila. Prezi-dent dume, G o 1 o v i n, je bil sprejet v posebni avdijenci in je carju izročd spomenico o delovanju duma Ministrski predsednic Stolvpin m bil navzočen pri tej avdijenci. Car je na Golo vinovo poročilo izrazil nado, da bo duma nrgla sodelovati z ministrstvom in da ni govora o razpustu dume. London 24. aprila. Poročila iz Valparaisa javljajo, da so v ondjtoi pokraj ni že več dni močni vuikanični potresi. Za preDlvaice mest, uradnike i. t. d. Proti težkotam prebavljanja in vsem nasled-nom mnogega sedenja in napornega duSt istega dela je aprav neobhodno potrebno do mače zdravilo pristni „MolJ-ov Seidlitz praaek", ker vpliva na prebavljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen aCinek. Skatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dao lekar A. MoLli, c. in kr. dvorni zalagateT na DUNAJ1, Tnchlauben 9. V lekarnah na leželi je izrecno sante vati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. J$ 16— C FRANC JOŽEFOVA grenka voda. Izvrstno odvajalno sredstvo. Proti praha jem, luskinam ia izpadanju las deluje najboljše priznana TiDO-cbiflifl Mtora katera okrepčuje lasisce, odstranjuje luske iu preprečuje izpadanje las. I «t* Itlenlea z nn»odom I krona. Razpošilja se i obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil medicin«!, vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d. Dež. lskarna Milana Leusteka v LJubljani, R sijeva cesta št. I poleg novozgrajenega Fran Joiefovega lubtl. rooHtn 10—17 Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila tal Metoda: Gospod Albin Kette na Vrhniki K 15—, mesto venca na krsto umrlega gosp. Ignacij Tomšiča na Vrhniki. — Gosp. Vinko bket trgovec v Ilirski Bistrici K 15748, kot Cisti dohodek veselice, katero ste priredili Ilirsko Bistriško Trnovska moška in ženska podružnica. — Nekdo, ki noče biti Imenovan K 10—, v veseli družbi pri Zalazniku v Ljubljani. — Skupaj K 182 48. — Srčna hvala! Živeli! orzna poročila LjuM|aw6ka „Kroditna bank« ¥ LJubljani11 gradit* nurzi dur. borze 24 aprila 1^07. * r , srebrna rente . . , avstr. kronska renta . . f$, . zlata , . . 4*', efraka kronska ren» S -<« » zlata » f*;# posodic det. Kranja«: 41 , posojilo mesta Soljet * V, bos.-herc. leleanisno posojila 1902 . • S*, ieška set. kank* k. e „ i s. X «*st pi»m* sfil mpottčn« banke . , •>., pat*, ko« k •. * IG pf- . . unaiske ,. . . . v: - zalemice..... urlavne železak« . . . i v str -ogrske bančne 6nk> Avstr. kredHns sfcskc . ^ivncster.ske . . ^ Premoeokop v Mesk; $®r«»*; Alpinske isulsn . . . * ^paike žeL J»C s>. . . . f^ma-Mar«4«j»i..... Irbevelislse se*«, ssitf ^vsrr. ornisc t«w. £sJssi ar. o«Mk -5) fexMSi . 6 * 151-r58 -14 i 60 S 71 50 :S3 - 9K26 :85 75 ?»1 80 437 -80 90 o9 -s'6 -7-40 65 19- ; 48i — j »34-50 I'8)75 j 1767 — I *65 -i 779 -j »A2 50 ! 72S~ ' 605 bO ^587 ! 553 dO j 26^# 50 ,^53 42 - 1 N 13 ?4 05 I 417-60 Ur 35 * 51 4 aaaiaia\««Bia>re>alaie> epravo. f Vh aajaaaSi *«h" čigar pisarne so ▼ Isstsej basenej biii mmai4 Zavaraj« poelopja ia preaa4ea4ae proti polarnim ikodam po najaiijih conah. Škode oonioje takoj ia najkaleatnoje. Uliva najboljši »love«, kesor podaje. Dovoljnje is eattogn dobioka iadntae podporo v narodno in oeenokoriotae -»-naisvtts— j■■: ^-«- ^* • v>.t>w * >a*W| Konjski hlev (3 staje s šupo itd. sjo da|0 ¥ na] c m. 1370—1 Ypra*an?a ¥ L|ttbl|ani V vili Koaler, I. nadatr. Vell&4A, rmsložljlvm 1878 omara 220 cm visoka, 130 cm široka 3bolesnl voziček zn sedenje (Sitzwageu) in o b 1 e k a so prav 00— proda zaradi odpoto^anja na Poljanski cesti 75, pritlično, levo. Lep lokal sredi trga v Tr±iČU it, 95, na naj-le^Sera prostoru, poraben za kakšno trgovino, so Odda 8 1. majnikom. — Is t. tam tudi lepo stanovanja v I. nad stmpju. — VeČ se izve pri J. Don V Tržiču (Gorenjsko). is9&-9 Lep lokal pripraven za vsako trgovino, s skladiščem, s trend velikimi izložbenimi okni na najboljftein prostom sredi mesta, se da v najem. Vse nataučneje pri lastniku Francu Dolencu, na Starem trgu štev. L v Ljubljani. 563 20 V novi vili v Zgornji Sliki se odda takoj lepoi moderno stanovanje s tremi velikimi sobami, kopalno sobo in drugimi pritiklinami (v vili je na peljan vodovod, zraven se nahaja tudi lep vrt). 880-13 Več se poizve pri lastniku v Zg. Šiški it 100 ali pa pri g. Ivanu Zakotniku v Ljubljani, Dunajska cesta it 40. pristna goriška in različna vina se tečijo najceneje V 203—17 Soriškem vinoteču Stari trg 13. ?lšče sa? w«»« lanr| erntl leirkularistou za laganje friz na pogodbo, ebenem tudi ( Cimf te r mrl iter). Ponudbe: Paroiaga Degkengki, Llukljana. 1278-6 Sive koroške kose izdeluje -^ tovarna pfcC za kose Karel Zeilinger v IIInimrlbergli iz najboljšega koroškega htega jekla v polj-ibni tbliki in mnoZiei. »19 14 Cene iu vzorci k^s ne pošiljajo na '/ahte-.-aLije fraako. AH imate luskine na glavi in Vam izpadajo la^je? Če je tako, pa poizkusite avetovnoznani Steckenpferd Bay-Rum Bergmanna Jb Ko. v Brazdanih in načinu na Labi prej Bergmaanov originalni Sbam-pooing Bay-Rum (znamka 2 škrata). Hitro se prepričate o izrednem učinku 2349 te izvrstne lasne vode. '22 S V steklenicah po 2[ r£ jo prodajata v Ljubljani: drogerija A. KA\C in parf. O FETTICH-FRANKHEIM. B 1 •55 d * a Ma|c C 5 9 o e3 o 5' solnčnike is MA domaČega izdelka priporoča JOSIPOIDNAR BBan sr SnnLn« OBSi au|amna|a>na Pred Škofijo 19, Stari trg 4, Prešernove ulice 4. ; 17 Cee. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1 Odhod iz Ljubljane |ut. žel.: 7-io ziutTAsbni vlak v smeri: Novo mesto, StratavTopUce, Kočevje. 400 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7-08 zv«6er Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 30 zveOer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. io-23 ponool. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. Žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Ljnsljaao jot. ssL: 709 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. a-4 4 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kocsvja. Goric« Linca, Straže- oktobra 1906. leta. II 19 predpoldne. Osebni vlak iz c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca Prage, Dunaja zahodni kolodvor. poooMne Osebni vlak iz Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4 30 popoldne. Osebni vlak iz Selctala Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka Trbiža, Gorice c kr. drž. ž., Trsta c. kr. drž. ž 8-35 zvečer. Osebni vlak iz S;iaže-Toplic Novega mesta, Kočevja. 845 z««6er. Osebni vlak iz Prage, Linca. Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel u-34. ponoOl. Osebni vlak iz Pontablja Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž. Odhod Is Ljttblisne dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 10 zvoder. Mešani vlak v Kamnik. 10 46 ponool. Mešani vlak v Kamnik. (Same v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Oohod w Ljubljano dri. kolodvori 0-40 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 10-00 prodpoidn«. Mešani vlak iz Kamnika o-io zvooor. Mešani vlak iz Kamnika. O-aa ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samt v oktobru in le ob nedeljah is praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje* evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta. IG obstoječe iz 2 sob, sjo zu 3 m©-0086 Odda. 1368 2 Kje, pnve u p ravni Št v o „Slov. Naroda*. Snaži samo s čistilnim ekstraktom Globus Najvišja odlika na mednarodni razstavi ¥ Milannl906 (avstr. juror). nervozne «n bolehave osebe kakor rudi h ^/ahr>^ne otrojir ^ A Krepka edino le I LEKARNARJA kPiccoujA v Ljubljani PoUitrska steklenica 2 K ,14 pol-litrske steklenice v. Ljubljani K 7*20; za zunaj z zavojem vred 1 E 7"80. 438f-t> Zunanja n;i•»»•■iijt točno. Vid Bratouž S«. JaRoBa nabrekle 25 priporoča cenj. občinstvu iz mesta in z dežele kakor tudi ženinom in nevestam 2C6-17 SVOJO ^ veliko zalogo pohištva po nolnlžlfh cenah. ao sprejme v notarski pUarni v Kamniku. iS6i-ž V»top labko takoj. Pozor! Trsood! novost! 75 kosov samih novosti fin. peciva po 2 vin. sa prodaj »nje za t K 10 vin. 88 kosov pripravnih za kavarne in gostilne po 4 vin. za prodajanje za 1 K 10 vin. razpošilja vse v lepih kartonih po povzetja; ako se za H kroo naenkrat naroČi tudi poštnine prosto: E. Bran d t, tovarna finega peciva v Branju. 1225-2 Kuharica isČO slnibe za samostojno gospodinjstvo, pa tndi h kaki mirni drnžini brez otrok. 1336 -2 Ponudbe pod „kuharica" na npravn. „Slov. Naroda-. Kupcijska hiša - na najlepšem prostora, v zelo obiskani ' fari, blizu žel. postaje, 66 proda pod ' zelo ugodnimi pogoji. 12M—s Poizve se v upravniStvu nSlov. Naroda". Dobi-o Ido^a gostilna j se odda zn majev termin. ReHek- • tuje se na dobro kuharico s kavcijo. Ponudbe pod ,,A. Bi 42" na uprsvn. „Slov. Naroda-. 1350-3 Sprejme se voč dobrih delavcev ki bi napravljali bukova drva in kuhali 0glj6> Drevje je prav lepo in na ravnem svetu, plačilo dobro in po dogovoru. 1534—2 Več se isve Da parni zagi v Eoprivniku pri Kočevju, ali pri Dominik Lusinu v Jenkovih ulicah št. 18 v Ljubljani. ftnnMe 8 3 sobami (ena 8 posebnim vhodom , z vsemi potrebnimi pritiklinami in posebno kletjo, oziroma tudi delom vrta, se za avgustov termin poceni odda v novi ii-ši v Ilirskih ulicah sL 27 pri Sv. Petru. 1345 2 Poizve se pri učitelju Jegliču P ^d Prnlami 23. Globoko znižane cene! zaradi prevelike zaloge moških in ženskih oblek in površnikov, damskih in dekliških jopic, paletotov, kril in kostumov, dalje klobukov in slamnikov 1330-4 Angleškem skladišču oblek 0. Bernatovič v, Ljubljani, Mestni trg št- 5. 99 SVETO VMOSLAVNI 298 ,7 tvrdko FRATELLI BRANCA v MILANU EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU ! Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši del katesni trgovini in v vsaki kavarni. OVCI UfllUOLAf HI RNET-BRANCA Svoji k svojimi Kdor rabi traverzc in železniške šine za obo^e, strešno lepenko, bičje za strope, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico naj se obrne na trgovino z železnino 1085-5 Svoji k svojim "*SS?1FR. STUPICA v LJUBLJANI Valvozorjev trg št. 6 nasproti Krit. cerkve Edino tam »* tubi vedno svež portland in roman comont iz slovesih tovara dovske in trboveljske. Mrežo in iica za ograje, travniško brane, plugi, fttedilniki, tehtnice, čistilnice sa iito, oprava sa mlekarne ter vse poljedelsko orodje. OlavnO in edino Zastopstvo »s noju Kraujsao na zadnji poltedelnki ra/8'avi v Zagreba s prvim darilom odMcovanth slamoroznic, mlatllntc is gtpellaov. ^amerikanski stroji za koinjo is obračanje mrva vedno v zalegli Prostovoljna razprodala špecerijskega in galanterijskega blaga, kakor tudi konjaka, raznih likerjev in drugih pijač, steklenin. prodajaluiške in hišne oprave 13 o raojnižji cen i radi starti trnove« 13>1-1 g. TCarla Jabianija v pranju št- 105. Razglas. Za zgradbo vodovoda mesta Radovljice z okolico na 169 000 kron pror^čanjena dela in dobave se bodo oddale potom jame ponudbene obavnave. Pismene, vsa dela zapopadajoČe ponudbe z napovedbo popusta »li poplačila v odstotkih na enotne cene proraČajena naj se predlože dO IL majnika t. 1, ob Mati opoldne podpisanemu deielnemu odbora. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, je dopo alati zapečatene z nadpisom: -Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Ra dovljico". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini, m da se um brezDOgojno vkloni Razen tega je dodati kot vadij se 5° „ stavbih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po fcurzni ceni Deežeini odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino poiiudtene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponud beno I razpravo. 1359 -2 Načrti, proračna in stavbni pog ji so na v ogled obČio*ki pisarni v Radovljici. Deželni odbor vojvodine Kranjske. Lep birmanska darila! Zahtevajte samo ,Union4 ure ker so najboljše* Švicarske, le I. vrste. Srebrna cilinder rem. Srebrna verižica »i ii zlata damska ura fl. 13 — Velika zaloga briljantov, zlatnino = in srebmine. == FR. ČUDEN urar in trgovec no drobno in debelo nasproti františ. cerkve v Ljubljani. veliki novi cenik s koledarjem tudi po posti zastonj. Staro železo baker, svinec in mednino kopni« P* aafvliph cenah Fr. Štupica 1084-5 v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev 1 in Valvasorjev trg štev. 6. Pred nakupa s oglejte velikansko 17 sukneno zalogo <§> R. Miklauca v LJubljani, Špitalske i6 ulice itev. 5. pod oenel 5 r\a$elj! = Kdo** tega nt> a važu je, se pregreši na svojem lastnem telesu! Kalserjeve prsne karamele 8 tremi jelkami. Zdravniško preizkušeno in priporočeno proti kašlju in hripa-vosti, katara, zaslizenju in kataru v požiralniku. 5120 nc,tarsko poverjenih lzpri-čeval potrjuje, da drle. kar obetajo 4001 20 Zavoj po 20 in 40 vin., škatljica 80 vin. Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v lekarni Jos. Mayr v Ljubljani, v dei. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Le u ste k a v Ljubljani, pri Ubaldu pl. Trn-koezvju In pri G Piccoliju v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladovio. V Vipavi v lekarni I. Hus. - V Ribnici v lekarni pri sv Štefanu Jos. Anolk — V Idriji v lekarni Daniel Pire. - V Metliki v lekarni Ivan Gjuričic, v Radovljici lekarnar A. Roblek, v Novem mast u lekarnar Jos. Matkovlć. — Hinko Brilli, lekarnar v Litiji. — V Kranju v lekarni Karel Savnik. • e o o £es! kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini, franko Ljubljana, državni kolodvor Šiška postavljen Parožaga Deghenghi v Ljubljani sicer! 1188—5 Vrsta I Debelost cena za Debelost cena za v cm kub. mtr. v cm kub. mtr. Debelost cena za v cm kub. mtr. Dolgost v metrih hrastov les smrekov les mecesnov les borov les jelkov les bukov les hrastove deske bukove „ hrastove frize bukove od 30-60 K 38-od 30—60 K 20 -od 30-60 K 24-od30—60; K 19 — od30-60: K 18 — od30-60| K 17- od 26 - 29 K 30 — od 26 -29 K 18- od 26- 29 K 20- od26 -29 K 17 — od 26 - 29 K 16 — od 26 - 29 K 16 — 28 mm debele, 2 do 4 metre dolge la 28 mm , 2 „ 4 „ „ Ia 28 mm debele, 25 do 50 cm dolge Ia 28 mm „ 25 „ 50 cm Ia od 19-25 K 26 — od 19-25 K 16-od 19-25 K 18 — od 19—25 K 15 od 19—25 K 14 — Od 19-25 K 14 — K 55—, Ha K 45 -K 35 -, Ila K 30-K 2 50, Ila K 2-, K 1-40, Ila K 1 10, od 3—4 metre 4 metre 4 metre 4 metre 4 metrn 225 in 4 50 m lila K 35 - m-lila K 20 - m lila K 1-80 m» lila K 1- m- Naznanilo in priporočilo. Podpisana tvrdka vljudno naznanja slav. občinstvu, da se je ustanovi tovarna peči ter na GZIncah pri Ljubljani ter se priporoča za izdelavo in postavljanje peči ter vseh v to stroke spadajočih del. 1867—3 Izvršitev solidna in po zmerni ceni. Za mnogobrojna naročila se priporoča Franc Kozina in Komp., Glince pri Lepa birmanska darila. Lepa birmanska darila. Cenjene botrice in botri! Pri nakupovanju birmanskih daril Vas vljudno opozarjam na svojo veliko zalogo vseh vrst ur, verižic, uhanov, brošk, okraskov itd. po najnižjih tvorničkih teuah. — Zaradi ogromnega prometa in fcer razpošiljam avoje le prve vrste in t riznar.o najboljše blago na vse kraje sveta, mi je mogoče vsakomur naj bolje postreči z blagom kakor m eeno. a velespoštovanjem se priporoča 1374 -1 V Cjnbljani H.SUCCHER na Mestnem trgu nasproti rotovia. urar in trgovec z zlatnino in arebrnino Veliki novi cenik, ki je ravnokar izšel, pošiljam zastonj in poštnine prosto. Nikljasta cilinder rem. ura......H Sreb. cilinder rem. ura „ „ anker. rem. ura .. Srebrna verižica . „ „ ženska ura 14 karat zlat« ženska ura......., Zlat prstan . „ Zlati uhani Velika zaloga prve vrste najfinejših, popolnoma zanesljivih „preci-zitskih ur" kakor: Glasshurte, Schaffhausen, Ornega po tvornisklh cenah. Sprejmejo so ssstopnikL F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana opekarna In tovarna poči, ponudijo vsako poljubno množino pat«atlraata zarezanih strešnikov Mm HlMBU" (StransfolzzleseD Jldem HAMOUr Barvo: «) rdeti naravno t gani« b) one imprognirani. _ Najllftnejie, najcenejše In najprlprootejie strelno kritje. ~W Vsaki stresDik se zamore m lato prlMtl ali p« s tfos privezati kar je gotovo velike vainosti za kraje, ki trpe po močnem vetrn in barji. 706—16 Vzorec In praepekte pail|ania na ielfe prosplaono. Takojanja in najaan««UW«-j*» poatraiba. izdajatelj in odgovorni urednik. Rti t o Pult Oil esalek LsJtuin* in isk .Narodno tiskarne*. 4434 17