114 Nonprofit Basketball Clubs’ Performance Factors Analysis Abstract Using the data from 73 Southeast European non-profit basketball clubs the article examines the potential causal relationship be- tween 165 variables divided into four groups (organizational environment, strategies, human resource management (HRM), and behavior and feelings of organizational members) and two different aspects of organizational performance, namely competitive- financial and recreational-non-financial. The results based on the data collected among 27 first-division, 31 second-division and 15 lower-divisions clubs disclose direct impact of the strategic focus on the organizational performance. The paper shows how the importance of each objective from an aspect of club leadership affects the chances of enhancing the organizational perfor- mance from both perspectives. Higher performance is achieved by specialized clubs that pursue only one aspect of performance and strive for those goals that positively affect the same performance perspective. On the other hand, the HRM – performance analysis shows that many HRM factors indeed correlate with organizational performance. However regression analysis did not confirm any significant direct impact, which indicates that this causal relationship is indirect. Keywords: non-profit organizations, basketball clubs, performance. Izvleček V prispevku so na primeru 73 neprofitnih ko- šarkarskih klubov iz štirih držav jugovzhodne Evrope s pomočjo multiple regresije analizirane potencialne vzročno-posledične zveze med 165 spremenljivkami iz štirih sklopov (organizacijsko okolje, strategije, ravnanje z ljudmi (RLD), občutki in vedenje članov) in dvema različnima vidikoma organizacijske uspešnosti, in sicer tekmovalno-fi- nančnem ter rekreativno-nefinančnem. Rezultati podatkov, zbranih v 27 prvoligaških, 31 drugoli- gaških in 15 nižjeligaških klubih, kažejo na obstoj direktne vzročno-posledične zveze na relaciji stra- teški fokus – organizacijska uspešnost. Prispevek opredeljuje, kako pomembnost posameznega cilja z vidika vodstva kluba vpliva na možnosti povečevanja organizacijske uspešnosti z obeh vidikov. Višjo uspešnost dosegajo tisti klubi, ki se specializirajo tako, da izberejo zasledovanje le enega vidika uspešnosti in v svojih strategijah kot pomembne opredeljujejo tiste cilje, ki pozitivno delujejo na isti vidik. Istočasno rezultati analize povezave med dejavniki RLD in uspešnostjo kaže- jo, da številni dejavniki RLD sicer statistično zna- čilno korelirajo z uspešnostjo, a regresijska analiza ne potrjuje neposrednega vpliva, kar pomeni, da je ta vzročno-posledična zveza posredna. Ključne besede: neprofitne organizacije, košarkarski klubi, uspešnost. Igor Ivašković Analiza dejavnikov organizacijske uspešnosti neprofitnih košarkarskih klubov raziskovalna dejavnost 115 „ Uvod Ocenjevanje uspešnosti neprofitnih špor- tnih organizacij je izredno kompleksen proces. To je deloma posledica komple- ksnosti okolja, v katerem takšne organiza- cije delujejo, same pa običajno žal nimajo potrebnih kapacitet, da bi izvedle širšo štu- dijo dejavnikov uspeha. Tudi na teoretični ravni se kaže pomanjkanje razprav ravno na tem področju. Večina športne literatu- re namreč le parcialno obravnava enega izmed segmentov celovite uspešnosti. Pri tem prevladujejo študije športne uspešno- sti (Barros in Santos, 2003; Bosca idr., 2009; Espitia-Escuer in Garcia-Cebrian, 2006; Espi- tia-Escuer in Garcia-Cebrian, 2010), manj je bilo poskusov ocenjevanja tržne uspešno- sti klubov (Garcia-Sanchez, 2007), število raziskav t. i. managerske uspešnosti se v tem stoletju hitro povečuje, pri čemer pa se odpirajo vedno nova vprašanja (Kern, Sch- warzmann in Wiedengger, 2012). Zanimivo je, da se v zadnjih dvajsetih letih povečuje število celovitih študij uspešnosti med no- gometnimi klubi (Andreff, 2007; Guzman in Morrow, 2007; Haas, 2003a; Haas, 2003b; Haas, Kocher in Sutter, 2004; Barros in Gar- cia-del-Barrio, 2011), manj pa je raziskav v drugih športnih panogah. Poleg tega so bile dosedanje študije uspešnosti športnih organizacij večinoma izvedene med sever- noameriškimi profitnimi klubi (Kikulis, Slack in Hinigins 1992; Slack in Hinings, 1994; Ste- vens in Slack, 1998; Slack, 1997), medtem ko so v okviru evropskih ligaških tekmovanj študije neprofitnih športnih klubov redke. Teorija na tem področju je torej oblikova- na predvsem ne temelju empiričnih analiz profitnih organizacij, zanemarja pa se dej- stvo, da velik delež športnih klubov v celem svetu deluje z neprofitnimi poslanstvi. Ambicija tega prispevka je zapolniti vrzel v znanstveni literaturi z ovrednotenjem po- membnosti različnih dejavnikov uspešnosti športnih klubov, ki delujejo v tranzicijsko- -neprofitnem kontekstu. Takšna vrsta raz- iskave ni le zanimiva zaradi metodološke kompleksnosti, saj gre za specifične stori- tvene organizacije z zelo dinamičnimi or- ganizacijskimi procesi, temveč je tudi zelo pomembna za razumevanje (post)tranzi- cijskega okolja, kamor sodi tudi Slovenija. V prvem delu prispevek pojasnjuje dva vidika uspešnosti neprofitnih športnih klubov in na podlagi teorije utemeljuje izbor po- tencialnih dejavnikov uspešnosti, ki so bili vključeni v raziskavo. Nato sledi predstavi- tev rezultatov in diskusija. „ Teoretični in metodo- loški okvir Potencialni dejavniki uspešno- sti Izhodišče raziskave predstavlja teza, da je pri analizi uspešnosti organizacij v dolo- čeni panogi najprej potrebno identificirati in ovrednotiti vplivnost dejavnikov širšega konteksta. Zaradi lažje identifikacije različ- nih sklopov dejavnikov uspešnosti je v tej študiji kot izhodišče izbran teoretični mo- del Wrighta in McMahana (1992), prilagojen kontekstu športnih klubov (Ivašković, 2015, 70–75), ki analizira vplivnost dejavnikov na več ravneh. Prvo raven predstavljajo dejavniki okolja, ki predstavljajo institucionalni okvir, znotraj katerega organizacija deluje. V okviru tega sklopa se preverja, kako na uspešnost or- ganizacije vplivajo dejavniki ranga tekmo- vanja, v katerem določen športni klub tek- muje (v državnih in mednarodnih ligaških tekmovanjih). Od širših determinant okolja je odvisna tako višina letnega proračuna kluba v sezoni, kot tudi viri financiranja in razmerje med javnimi ter zasebnimi viri. Posredno je od okolja odvisna tudi kako- vost infrastrukture in kapaciteta domače dvorane, v kateri klub tekmuje, saj se te obi- čajno gradijo glede na velikost populacije v lokalni skupnosti (in seveda glede na višino finančnih sredstev, v kolikor je dvorana v la- sti kluba). V okviru institucionalnega okolja je eno izmed ključnih vprašanj tudi to, ka- tere interesne skupine imajo največji vpliv na odločanje vodstva kluba. Koncept inte- resnih skupin implicira neskončni seznam potencialnih deležnikov, zato je te potreb- no opredeliti za vsak primer posebej. Za namen te raziskave je bil seznam izdelan s pomočjo skupine 12 strokovnjakov, med katerimi je vsak imel vsaj pet let delovnih izkušenj z delom na vodstvenih položajih v neprofitnih košarkarskih klubih. Po poja- snitvi koncepta deležnikov in deležniškega procesa je bil vsak član te delovne skupi- ne naprošen, naj naredi seznam najbolj vplivnih interesnih skupin oziroma zainte- resiranih posameznikov z vidika njihovega vpliva na proces določanja strategije kluba. Končni seznam 10 interesnih skupin je bil posledica združevanja podobnih in črtanja tistih skupin ali posameznikov, ki so bili na- vedeni večkrat. (1) Prostovoljci. V to deležniško skupino se uvrščajo vsi tisti člani kluba, ki niso v de- lovnem razmerju s klubom in opravljajo svoje delo neodplačno. Najpogosteje so to starši otrok, študenti, ki opravljajo administrativna dela, in otroci, ki deluje- jo v mlajših starostnih kategorijah. (2) Zaposleni. Med zaposlene sodijo vsi tisti člani kluba, ki imajo sklenjeno pogodbo o delovnem razmerju ne glede na ča- sovno določenost razmerja in ne glede na to, ali gre za zaposlitev za polni ali delni delovni čas. (3) Košarkarji in trenerji. Deležniško skupino sestavlja celotni trenerski kader v klubu in vsi članski košarkarji kluba (tako zapo- sleni kot prostovoljci). (4) Sponzorji. Profitne organizacije, ki v zameno za oglaševanje in druge obve- znosti, določene v sponzorski pogodbi, omogočajo denarna sredstva klubu, ki pa obenem niso v večinski državni ali občinski lasti. (5) Košarkarska zveza. Panožna zveza, ki postavlja okvire za tekmovanje v nacio- nalnih prvenstvih v obliki pravil in izvaja proces selekcioniranja za košarkarsko nacionalno izbrano vrsto. (6) Lokalna skupnost. Vključuje prebivalce, ki živijo znotraj občine, v kateri je klub registriran in hkrati niso člani kluba. (7) Širša javnost (izven lokalne skupnosti). Vključuje vso zainteresirano javnost, ki ni vključena v katero izmed ostalih de- ležniških skupin. (8) Mediji. Medijske hiše in njihovi pred- stavniki, ki poročajo o delu kluba. (9) Državne oblasti. Državno oblast pred- stavljajo državne institucije, organi in predstavniki na posameznih funkcijah v okviru državnih organov ali institucij ter državna podjetja v večinski državni lasti. (10) Občinske oblasti. V to deležniško sku- pino se uvrščajo občinske institucije, organi in predstavniki na posameznih funkcijah v okviru teh organov ali insti- tucij. Skupno je bilo v segmentu »okolje« anali- zirano vplivanje 18 spremenljivk. 1 Pri tem smo poskušali pridobiti objektivne podat- ke, v kolikor pa to ni bilo mogoče, so ocene dajali člani posameznega vodstva kluba. Na primer, ocene vpliva posameznih in- teresnih skupin označevali na 7-stopenjski 1 Zaradi prevelike obsežnosti so v tem prispev- ku podrobno opisane samo tiste, ki so pokazale statistično značilno korelacijo z organizacijsko uspešnostjo. 116 Likertovi lestvici (1 – »skupina nima nobe- nega vpliva na strategijo kluba«; 7 – »skupi- na ima največji vpliv med vsemi interesnimi skupinami«). Drugo raven preučevanja predstavljajo strateški dejavniki, ki so posledica ključnih odločitev najožjega vodstva organizacije. V prvi vrsti gre na tej ravni za sprejemanje strateških odločitev in razreševanje treh ključnih dilem. Prvo dilemo predstavlja konflikt med ambicijo zmanjševanja stro- škov in željo po rasti organizacije. Drugo dilemo predstavlja konfliktnost ciljev zasle- dovanja vrhunskega športnega rezultata na eni in razvoja lokalnega okolja na drugi strani. Tretja dilema se nanaša na časovno komponento, in sicer, ali želi vodstvo kluba hitro doseganje rezultatov in posledično sprejem večjega tveganja, ali pa se organi- zacija fokusira delo na dolgi rok ter s tem zmanjša stopno tveganja. Kako klubi rešu- jejo omenjene dileme, je odvisno od hie- rarhije organizacijskih ciljev. V tej raziskavi smo poskušali slediti Kaplanovemu (2001) priporočilu, naj bo ocenjevanje uspešnosti neprofitnih organizacij večdimenzionalno. Tudi seznam klubskih ciljev oziroma po- dročij uspešnosti za primer obravnavanih neprofitnih košarkarskih klubov je poma- gala sestaviti skupina 12 oseb z vsaj 5-le- tnimi izkušnjami delovanja na vodstvenih položajih v neprofitnih košarkarskih klu- bih. Vsak izmed članov strokovne skupine je bil naprošen, naj zapiše pet razlogov, ki bi pojasnili, zakaj košarkarski klubi sploh obstajajo oziroma kaj naj bi po njihovem mnenju bili glavni strateški cilji, ki bi jih preučevani košarkarski klubi morali vključi- ti v svoje poslanstvo. Poleg normativnega opredeljevanja ciljev za košarkarske klube v neprofitnem okolju je vsak strokovnjak bil naprošen, naj opredeli še pet ciljev, ki jih po njegovih izkušnjah klubi tudi dejansko zasledujejo. Posledično je vsak izmed 12 strokovnjakov opredelil do 10 ciljev (cilji iz prve in druge skupine so se namreč lahko podvajali), končni seznam ciljev pa je bil re- zultat združevanja podobnih oziroma tistih, ki so bili opredeljeni s strani več strokovnja- kov. Na tak način je bilo določenih sledečih 15 ciljev (promocija občine, vključevanje lokalnega prebivalstva v klub, spodbuja- nje lokalnega prebivalstva k ukvarjanju s športom, povečevanje števila članov kluba, razvoj športne infrastrukture v lokalnem okolju, športni rezultati mlajših starostnih kategorij, privabljanje gledalcev na tekmo, razvoj košarkarjev za nacionalno selekcijo, promocija sponzorjev, presežek prihodkov nad odhodki, razvoj vrhunskih košarkarjev, športni rezultat članske ekipe, rast prora- čuna, povečevanje tržne vrednosti košar- karjev, zmanjšanje stroškov za delovanje kluba). Pomembnost posameznega cilja so ocenjevali predsedniki klubov na 7-sto- penjski Likertovi lestvici (1 – »nepomem- ben cilj«; 7 – »najpomembnejši cilj naše or- ganizacije«), skupno pa je bilo na tej ravni v raziskavo vključenih 19 spremenljivk. Športni klubi so pretežno storitvene orga- nizacije, zato sta človeški kapital in delo z ljudmi pri delu (RLD) nekoliko večjega po- mena kot v drugih organizacijah. Pri tem velja za preučevane organizacije kar nekaj specifičnosti, in sicer (Ivašković, 2018): a. Športniki imajo krajšo delovno dobo, kar vpliva na dinamičnost organizacij- skih procesov. b. Klubi imajo dvodelni kadrovski sis- tem, in sicer del, ki se nanaša na ad- ministrativno-vodstveno osebje in se ne razlikuje bistveno ostalih organi- zacij, in del s posebnimi pravili, ki se nanaša na športnike. c. Na trgu vrhunskih športnikov nasto- pajo številne zastopniške organizaci- je. d. Vrednost športnikov je zaradi lažje merljivosti preteklih dosežkov lažje objektivizirati. e. Poleg pridobivanja na trgu vrhunskih športnikov lahko klubi kadre pridobi- jo tudi z lastno vzgojo. f. Dvojnost organizacijske strukture iz- haja iz dejstva, da imajo številni klubi en del organizacije povsem profesio- naliziran (ta se nanaša na opravljanje športne dejavnosti članske ekipe), del kluba, ki vključuje mladinski pogon, pa običajno deluje na amaterskih principih. V to študijo smo vključili skupno 65 spre- menljivk s področja RLD, med slednjimi tudi: a. vplivnost članov oz. organov kluba in interesnih skupin na oblikovanje RLD procesov; b. povprečna doba zadržanja vodstve- nih in administrativnih kadrov v klu- bu; c. letni proračun za pogodbe profesio- nalnih košarkarjev in tržna vrednost športnega kadra; d. delež klubskega osebja s statusom profesionalca (in v kolikšni meri so člani kluba volontersko angažirani v delo organizacije) ter delež klubskega proračuna, ki se namenja profesional- nemu delu kluba; e. viri pridobivanja kadrov (lokalni, dr- žavni, mednarodni); f. stopnja formaliziranosti posameznih postopkov v RLD procesu; g. stopnja fluktuacije v klubu in izobraz- bena struktura administrativnega in vodstvenega kadra. Končno so za uspeh športnih klubov glede na množično literaturo s področja športne- ga managementa ključnega pomena tudi tisti neotipljivi in težje merljivi dejavniki, ki se nanašajo na odnose med ljudmi in stopnjo volje za posameznikovo vlaganje lastnega napora v prid uresničevanja klub- skih ciljev. V tem kontekstu smo vključili 63 spremenljivk, ki se nanašajo na vedenje in občutke članov organizacije. Predvsem smo se osredotočili na stopnjo zaupanja v klubu (na relacijah v trikotniku odnosov športniki – trener – vodstvo), stopnjo ko- hezivnosti v ekipi in stopnjo angažiranosti pri delu, ki odraža pripravljenost žrtvova- nja posameznika za organizacijo. Podatke iz tretjega sklopa smo pridobivali na treh ravneh, in sicer od vodstvenega osebja preučevanih organizacij, med trenerji in košarkarji. Kohezivnost je bila merjena pri športnikih znotraj ekipe s pomočjo Carron, Widmeyer in Brawleyevega (1985) vprašal- nika (»Group Environment Questionnaire«), angažiranost pri delu smo merili s pomo- čjo vprašalnika Schaufeli, Bakker in Salano- ve (2006) (»Utrecht scale«), medtem ko je bilo zaupanje merjeno pri subjektih, ki naj bi zaupali, in sicer s pomočjo Adams, Wald- herr in Sartorijevega (2008) vprašalnika, ki zaupanje meri s pomočjo štirih dimenzij (dobrohotnost, integriteta, predvidljivost in kompetentnost). Vidiki uspešnosti Uspešnosti neprofitnih športnih klubov ni mogoče preprosto reducirati na finančni in športni rezultat. Za namen te raziskave so bili upoštevani rezultati študije različnih vidikov uspešnosti športnih klubov, ki je na podlagi 15 organizacijskih ciljev s pomo- čjo faktorske analize ocenjene uspešnosti doseganja teh ciljev na istem vzorcu 73 košarkarskih klubov ugotovila obstoj dveh vidikov uspešnosti (Ivašković, 2019). V prve- ga se je močneje vezala uspešnost pri do- raziskovalna dejavnost 117 seganju ciljev, ki so se nanašali na finančne in vrhunske športne rezultate, medtem ko je drugi združeval uspešnost doseganja ci- ljev, ki izhajajo iz neprofitnega poslanstva in so usmerjeni k razvoju lokalnega okolja. Prvi vidik je bil zato poimenovan „tekmo- valno-finančni“, drugi pa „rekreativno-nefi- nančni“ (Tabela 1). „ Metode vzorec in postopki analize Zbiranje podatkov je potekalo v letih 2014 in 2015 med košarkarskimi klubi iz Bosne in Hercegovine (BIH), Hrvaške, Slovenije in Srbije. Podatki so se zaradi časovnih in fi- nančnih omejitev raziskave zbirali le v eni časovni točki v vseh klubih, kar bi lahko povzročilo določene težave pri posploše- vanju veljavnosti ugotovitev in glede smeri delovanja preučevanih vzročno-posledič- nih zvez. Informacije so se zbirale na treh nivojih, in sicer pri vodstvu, trenerjih in igralcih, pri čemer je v vsakem klubu glav- ni vir predstavljal predsednik upravnega odbora ali športni direktor. Udeležba vsaj enega člana vodstva, enega trenerja član- ske ekipe in vsaj šest košarkarjev članske ekipe je predstavljala pogoji, da je bil posa- mezen klub vključen v analizo. Udeležba je bila popolnoma prostovoljna in anonimna. Vsak udeleženec je imel možnost odstopiti od sodelovanja v katerem koli trenutku. V času izvedbe študije je v vseh štirih dr- žavah v opazovanih kakovostnih rangih obstajalo 249 košarkarskih klubov. Pogoje za sodelovanje v raziskavi jih je izpolnilo 73, kar predstavlja 29,3 %. To je glede na dosedanje RLD študije ter priporočila do- volj za izvedbo analize (Pološki-Vokić, 2004; Becker in Huselid, 1998). Izmed 73 sodelu- jočih klubov je bilo 27 prvoligašev, 31 dru- goligašev in 15 nižjeligašev. Med 27 klubi, ki so sodelovali v prvih državnih ligah, je devet klubov delovalo tudi v regionalni ABA (Adriatic Basketball Association) ligi in drugih mednarodnih tekmovanjih. Raziskava je bila zastavljena ekstenzivno, zato je bila izbrana metoda multivariatne analize, natančneje serije multiplih regresij- skih analiz, kot jih je opredelila Pološki-Vo- kićeva (2003). Izbran je pristop hierarhične multiple regresije, ki omogoča nekoliko laž- je ocenjevanje teoretičnih modelov z več sklopi dejavnikov, in sicer smo spremen- ljivke razdelili v štiri sklope tako, da smo lo- čeno obravnavali okolje, strategije, RLD in občutke ter vedenje. Pri tej analizi namreč lahko postopno vključujemo posamezno skupino dejavnikov in lažje ocenimo, koli- kšen je neposredni vpliv tistega sklopa, ki je v fokusu analize (Aron in Aron, 1999; Cohen, 2001). Poleg opredeljene metode so bili s ciljem predhodne priprave vhodnih podat- kov uporabljeni še korelacijska in faktorska analiza ter Kruskal-Wallisov in t-test. Vsaka obdelava podatkov se je namreč začela s korelacijsko analizo (in t-testom za dihoto- mne spremenljivke, za katere ni mogoče iz- vesti korelacijske analize), po tem pa so bile izločene vse spremenljivke, ki niso statistič- no značilno korelirale z uspešnostjo. Za in- tervalne spremenljivke je bil nato izveden Kruskal-Wallisov test analize variance za ugotavljanje statistične značilnosti razlik med posamičnimi rangi neodvisnih spre- menljivke glede na odvisno spremenljiv- ko. Spremenljivke, ki niso dosegle stopnje statistične značilnosti pri meji 0,05, so bile izločene iz nadaljnje analize. Nato so bili analizirani posamezni sklopi. Za vsakega je bila izvedena faktorska analiza (najprej za objektivne razmernostne in nato še za intervalne spremenljivke posameznega sklopa). Najprej smo izvedli multiple re- gresijske analize z odvisno spremenljivko »tekmovalno-finančna« uspešnost, nato pa še ponovili proceduro v primeru »rekreativ- no-nefinančne« uspešnosti v vlogi odvisne spremenljivke. „ Rezultati model tekmovalno-finančne uspešnosti T-test za dihotomne spremenljivke je po- kazal, da so klubi, ki tekmujejo v medna- rodnih tekmovanjih (t = 9,763; p = 0,000), statistično značilno bolj uspešni na tek- movalno-finančnem področju. Iz sklopa pravno-finančno-institucionalnega okvirja, ki je bil kratko poimenovan »okolje«, sta s percepcijo uspešnosti na področju vrhun- skih športnih (tekmovalnih) in finančnih rezultatov statistično značilno korelirale dve razmernostni spremenljivki, za katere je faktorska analiza (Barlettov test → χ 2 = 525,305; p = 0,000; KMO = 0,732; MSA > 0.5) pokazala, da predstavljajo en faktor (Tabela 2). V nadaljevanju je bila izvedena še faktor- ska analiza osem intervalnih spremenljivk s področja »okolja«. Tudi tokrat so bili kriteriji faktorizacije zadovoljeni v prvi iteraciji (Bar- lettov test → χ 2 = 211,719; p = 0,000; KMO = 0,653; vse MSA > 0,5), vendar je za razliko od prejšnje analize rezultat tokrat pokazal na obstoj dveh faktorjev (Tabela 3). Tabela 1 Rezultati faktorske analize percepcij uspešnosti doseganja ciljev Komponenta Vidik Tekmovalno- -finančni Rekreativno- -nefinančni Promocija občine –0,546 0,699 Povečevanje števila članov kluba –0,643 0,502 Vključevanje lokalnega prebivalstva v delo kluba –0,808 0,420 Spodbujanje lokalnega prebivalstva k aktivnemu ukvar- janju s športom –0,696 0,612 Razvoj športne infrastrukture v lokalnem okolju –0,618 0,424 Športni rezultati mlajših starostnih kategorij 0,603 Privabljanje gledalcev na tekme 0,351 0,541 Razvoj košarkarjev za nacionalno selekcijo 0,509 0,668 Razvoj vrhunskih košarkarjev 0,748 0,388 Zmanjšanje stroškov 0,762 0,347 Promocija sponzorjev 0,725 Povečanje presežka prihodkov nad odhodki 0,859 Športni rezultat članske ekipe 0,859 Rast proračuna 0,713 Povečevanje tržne vrednosti košarkarjev 0,857 Opomba: Dejavnika pojasnjujeta 66,88 % variance. Vir: Ivašković, 2019, str. 162. 118 Tabela 2 Faktorska analiza razmernostnih spre- menljivk s področja »okolja«, ki značilno korelirajo s športno (tekmovalno) in finančno uspešnostjo Komponenta Faktor 1 Velikost proračuna ,993 Velikost domače dvorane ,970 Opomba: Faktor pojasnjuje 97,00 % variance. Tabela 3 Faktorska analiza intervalnih spremenljivk s področja »okolje«, ki značilno korelirajo s športno (tekmovalno) in finančno uspešno- stjo Komponenta Faktor 1 2 Državna liga -,721 -,353 Sodelovanje mednarodnem tekmovanju -,812 Vplivnost volonterjev ,828 Vplivnost sponzorjev -,525 ,467 Vplivnost lokalne javnosti ,477 ,475 Vplivnost občinskih oblasti ,744 Vplivnost košarkarske zveze ,464 ,647 Financiranje iz zasebnih virov -,580 ,564 Opomba: Faktorja pojasnjujeta 60,68 % varian- ce. Korelacijska matrika za 18 intervalnih spre- menljivk iz sklopa strateškega fokusa se je izkazala za faktorabilno v prvem poskusu (Barlettov test χ 2 = 1143,848; p = 0,000; KMO = 0,835; M → SA > 0.5), in sicer je re- zultirala s tremi faktorji (Tabela 4). Faktorska analiza sedem razmernostnih spremenljivk iz sklopa »RLD karakteristike in človeški kapital« v prvi iteraciji ni zado- voljila vseh pogojev faktorizacije (Barlet- tov test → χ 2 = 462,681; p = 0,000; KMO = 0,813), saj je MSA vrednost spremenljivke »povprečna starost košarkarjev v prvi eki- pi« bila pod mejo 0,5 (MSA = 0,421), zato je bil ta dejavnik iz nadaljnje analize izključen. Ponovljena faktorska analiza je izpolnila vse pogoje (Barlettov test → χ 2 = 451,279; p = 0,000; KMO = 0,833; MSA > 0,5) in pokazala, da osem spremenljivk tvori en faktor (Ta- bela 5). Korelacijska matrika 12 intervalnih spre- menljivk s področja »RLD karakteristike in človeški kapital« ni pokazala zadovo- ljive ravni faktorabilnosti, saj je bil skupni KMO manjši od 0,6. Vzrok za to so bile tri spremenljivke z MSA vrednostjo nižjo od 0,5 (»vplivnost predstavnika sponzorja na RLD«, »vplivnost izvršnega (športnega) di- rektorja na RLD« in »odnosi med zaposleni- mi (ocena vodstva)«). Po njihovi izločitvi je ponovljena faktorska analiza izpolnila vse kriterije faktorizacije (Barlettov test → χ 2 = 1094,276; p = 0,000; KMO = 0,688, MSA > 0.5) in pokazala, da preostale spremenljivke tvorijo štiri faktorje (Tabela 6). Faktorizacija intervalnih spremenljivk v sklopu neposrednih behaviorističnih po- sledic, »občutkov in vedenj«, je bila uspe- šna v prvem poskusu (Barlettov test → χ 2 (36) = 581,983; p = 0,000; KMO = 0,682; MSA > 0.5) in je rezultirala z dvema faktorjema (Tabela 7). V končni regresijski model, v katerem je bila percepcija uspešnosti doseganja vrhunskih športnih (tekmovalnih) in finančnih ciljev odvisna spremenljivka, je bilo torej vklju- čeno 13 faktorjev. Z metodo hierarhične multiple regresije, pri kateri so v štirih kora- kih postopoma vključevani faktorji iz vseh štirih sklopov spremenljivk, najprej »okolje« (model 1), nato »strateški fokus« (model 2), »RLD« (model 3) in na koncu še »občutki in vedenje« (model 4), je bil dobljen rezultat, kot ga prikazuje Tabela 8. Vsi modeli so se izkazali za statistično zna- čilne na ravni p < 0,001, medtem ko je končni model 4 (F = 79,050; p = 0,000) sku- pno pojasnil 94,0 % variance pri percepciji vodstva glede tekmovalno-finančne uspe- šnosti kluba. Lahko opazimo, da so dejav- niki okolja lahko pojasnili 65,6 % variance. Dejavniki strateškega fokusa so k temu dodali še pojasnitev 27,9 %, medtem ko so dejavniki ožjega področja RLD pripomogli k pojasnitvi le še dodatnih 0,8 % variance, kar je v celotni sliki modela zanemarljivo Tabela 4 Faktorska analiza intervalnih spremenljivk »strateškega fokusa«, ki značilno korelirajo s športno (tekmovalno) in finančno uspešnostjo Pomembnost ciljev in strateških usmeritev Faktor 1 2 3 Rast nasproti stroškovni učinkovitosti -,439 ,527 Razvoj lokalnega okolja pred vrhunskim rezultatom -,780 ,404 Dolgoročno delo in manjše tveganje v primerjavi s hitrimi rezultati in večjim tveganjem ,533 ,539 Promocija občine -,588 ,494 Promocija sponzorjev ,763 Presežek prihodkov nad odhodki ,827 Vključevanje lokalnega prebivalstva v klub -,796 Spodbujanje lokalnega prebivalstva k ukvarjanju s športom -,654 ,483 Privabljanje gledalcev na domače tekme ,478 ,641 Razvoj vrhunskih košarkarjev ,724 ,516 Športni rezultat članske ekipe ,839 Razvoj košarkarjev za nacionalno selekcijo ,486 ,646 Športni rezultat mlajših starostnih kategorij ,680 Rast proračuna ,767 Povečanje tržne vrednosti košarkarjev ,827 Povečanje števila članov kluba ,793 Zmanjšanje stroškov za delovanje kluba ,633 ,433 Razvoj športne infrastrukture v lokalnem okolju -,547 ,550 Opomba: Faktorji pojasnjujejo 71,57 % variance. Tabela 5 Faktorska analiza razmernostnih spremen- ljivk s področja »RLD karakteristike in človeški kapital«, ki značilno korelirajo s športno (tekmovalno) in finančno uspešnostjo Komponenta Faktor 1 Višina sredstev za plačilo profesio- nalnih košarkarjev ,924 Odstotek profesionalcev v klubu ,883 Tržna vrednost športnega kadra ,954 Število košarkarjev v mlajših kate- gorijah ,770 Število vodstvenega in administra- tivnega osebja ,629 Dolgotrajnost pogodb s košarkarji ,510 Opomba: Faktor pojasnjuje 68,48 % variance. raziskovalna dejavnost 119 malo. Dejavniki s področja »občutkov in vedenja« so pomagali pojasniti le malen- kost več, in sicer še dodatnih 0,9 %. Metoda hierarhične multiple regresije je pokazala, da so izmed skupno 13 vključenih faktorjev na percepcijo tekmovalno-finančne uspe- šnosti statistično značilno vplivali le štirje na ravni statistične značilnosti p < 0,05, le dva na ravni p < 0,01 in le en, v kolikor bi mejo potegnili pri 0,001 (Tabela 9). Iz tega lahko razberemo, da je na percepcijo tek- movalno-finančne uspešnosti neprofitnih košarkarskih klubov najbolj vplival sklop strateškega fokusa, in sicer dejavniki v fak- torjih »strateški fokus 1« (β = 0,846; p = 0,000) in »strateški fokus 3« (β = -0,109; p = 0,008), medtem ko so na ta vidik uspešno- sti sami RLD dejavniki, vključeni v to študijo, pokazali nekoliko manjši vpliv. Na ta vidik uspešnosti so statistično značilno vplivali razmernostni dejavniki RLD (β = 0,171; p = 0,015) in dejavniki iz sklopa »občutki in ve- denje« v faktorju »občutki in vedenje 1« (β = -0,184; p = 0,035). S ciljem povečanja zanesljivosti in veljav- nosti rezultatov, pridobljenih s pomočjo hierarhične multiple regresije, je bila doda- tno izvedena še metoda multiple regresije s tako imenovanim izločanjem vhodnih spremenljivk v nazaj. Ta skozi več postop- kov regresijske analize postopoma izloča tiste vhodne spremenljivke, ki v posamezni fazi ne kažejo statistično značilnega vpliva- nja na odvisno spremenljivko. Z izločanjem spremenljivk, ki niso pokazale statistične značilnega vpliva na odvisno spremenljiv- ko na ravni p < 0,05, je bil dobljen sledeči regresijski model: y = 0,011 + 0,903x 1 - 0,065x 2 - 0,074x 3 - 0,104x 4 V tej enačbi uporabljene oznake označuje- jo sledeče: y – uspešnost na področju vrhunskih špor- tnih (tekmovalnih) in finančnih rezultatov; x 1 – faktor strateškega fokusa 1; x 2 – faktor strateškega fokusa 3; x 3 – intervalni faktor RLD 2; x 4 – intervalni faktor občutkov in vedenja 1. Model linearne multiple regresije, ki je bil pridobljen s t. i. metodo izključevanja v nazaj, se je izkazal za statistično značil- nega na ravni p < 0,001 (F = 257,196; p = 0,000) in je pojasnil 94 % variance odvisne spremenljivke (R 2 = 0,940; prilagojeni R 2 = 0,936), kar je relativno visoko. Tudi ta test je torej pokazal, da na percepcijo vodstva o Tabela 6 Faktorska analiza intervalnih spremenljivk s področja »RLD karakteristike in človeški kapital«, ki značilno korelirajo s športno (tekmovalno) in finančno uspešnostjo Komponenta Faktor 1 2 3 4 Vplivnost zastopnikov košarkarjev na RLD ,433 ,668 Vplivnost košarkarjev na RLD -,489 Delež proračuna namenjen amaterskemu delu kluba -,636 -,513 ,366 Večja uporaba lokalnih kot mednarodnih virov za košarkarje -,595 -,536 ,446 Večja uporaba lokalnih kot mednarodnih virov za admini- strativne in vodstvene funkcije v klubu -,621 -,551 Obstoj formalnih pravil za kadrovanje košarkarjev ,513 -,413 ,583 Odgovornost zastopnikov košarkarjev za RLD ,761 Odgovornost zastopnikov košarkarjev za uspeh kluba -,446 ,716 Odgovornost izvršnega (športnega) direktorja za uspeh kluba ,602 Opomba: Faktorji pojasnjujejo 77,88 % variance. Tabela 7 Faktorska analiza intervalnih spremenljivk s področja »občutki in vedenje«, ki značilno korelira- jo s športno (tekmovalno) in finančno uspešnostjo Komponenta Faktor 1 2 Dobrohotnost košarkarjev – percepcija trenerja ,399 Dobrohotnost vodstva – percepcija trenerja ,774 ,575 Kompetentnost vodstva – percepcija trenerja ,664 ,586 Trenerjevo zaupanje v vodstvo ,718 ,624 Dobrohotnost soigralcev – percepcija košarkarjev ,531 ,409 Opomba: Faktorja pojasnjujeta 73,17 % variance. Tabela 8 Povzetek hierarhične multiple regresijske analize za tekmovalno-finančno uspešnost Model R R 2 Prilagojen R 2 Spremembe Spre. R 2 Spre. F Sprem. znač. F 1 ,810 a ,656 ,640 ,656 42,564 ,000 2 ,967 b ,935 ,928 ,279 90,744 ,000 3 ,971 c ,943 ,931 ,008 1,402 ,229 4 ,976 d ,952 ,940 ,009 5,256 ,008 Tabela 9 Koeficienti končnega modela hierarhične multiple regresijske analize Faktor B Β T p Konstanta ,007 ,248 ,805 OKOLJE razmernostni -,084 -,083 -1,333 ,188 OKOLJE intervalni 1 -,084 -,083 -,994 ,325 OKOLJE intervalni 2 -,012 -,012 -,306 ,761 Strateški fokus 1 ,838 ,846 10,040 ,000 Strateški fokus 2 ,063 ,063 1,304 ,198 Strateški fokus 3 -,109 -,109 -2,759 ,008 RLD razmernostni ,222 ,171 2,510 ,015 RLD intervalni 1 -,152 -,143 -1,413 ,163 RLD intervalni 2 -,085 -,079 -1,572 ,122 RLD intervalni 3 ,030 ,028 ,635 ,528 RLD intervalni 4 -,077 -,071 -1,808 ,076 Občutki in vedenje 1 -,189 -,184 -2,159 ,035 Občutki in vedenje 2 -,049 -,048 -,998 ,323 Opomba: Odvisna spremenljivka – percepcija tekmovalno-finančne uspešnosti. 120 tekmovalno-finančni uspešnosti statistič- no značilno vplivajo le štiri od 13 vhodnih spremenljivk, in sicer isti dve s področja strateškega fokusa in isti faktor s področja občutkov in vedenja, vendar drugi faktor s področja RLD. Na odvisno spremenljivko je najmočneje vplival faktor »strateški fokus 1« (x 1 → t = 24,425; p = 0,000; β = 0,912), bistveno šibkejše vplive pa so pokazali de- javniki v faktorju »strateški fokus 3« (x 2 → t = -2,063; p = 0,043; β = -0,065), dejavniki v faktorju »RLD intervalni 2« (x 3 → t = -2,078; p = 0,042; β = -0,068) in dejavniki v faktorju »občutki in vedenje 1« (x 4 → t = -2,506; p = 0,015; β = -0,101). Tudi analiza po tej meto- di je torej potrdila, da so strateški dejavniki ključnega pomena za tekmovalno-finanč- no uspešnost neprofitnih košarkarskih klu- bov. Model rekreativno-nefinančne uspešnosti Enak postopek kot pri izdelavi prejšnjega modela je bil ponovljen tudi pri analizi dejavnikov uspešnosti na rekreativno-nefi- nančnem področju. Pri Kruskal-Wallisovem testu za intervalne ordinalne spremenljivke nekatere niso dosegle stopnje statistične značilnosti pri meji p < 0,05: vpliv lokalne javnosti, vpliv širše javnosti, vpliv občinskih oblasti, vpliv medijev, kakovost infrastruk- ture, odgovornost vrhnjega managementa za RLD, odgovornost zastopnikov košarkar- jev za RLD, odgovornost zastopnikov ko- šarkarjev za uspeh kluba, odgovornost ko- šarkarjev za uspeh kluba, kakovost treninga – ocena vodstva, zadovoljstvo trenerja z lastno vlogo pri denarnem nagrajevanju košarkarjev, splošno zadovoljstvo trenerja z lastno vlogo v RLD in sposobnost košarkar- jev (percepcija soigralcev). V nadaljevanju je bila za vsak sklop najprej izvedena faktorska analiza za razmerno- stne in nato še za intervalne spremenljivke. Iz sklopa »okolje« s percepcijo uspešnosti na rekreativno-nefinančnem področju ni statistično značilno korelirala nobena raz- mernostna spremenljivka in le tri interval- ne. Kriteriji faktorizacije so bili zadovoljeni v prvi iteraciji, rezultat pa je pokazal obstoj enega faktorja (Tabela 10). Tudi korelacijska matrika za 11 intervalnih spremenljivk s področja strateškega fokusa se je izkazala za faktorabilno v prvem po- skusu, rezultirala pa je z dvema faktorjema (Tabela 11). Faktorska analiza treh razmernostnih spre- menljivk s področja »RLD karakteristike in človeški kapital« je prvi v iteraciji zadovoljila vse pogoje faktorizacije in pokazala, da te spremenljivke tvorijo en faktor (Tabela 12). Tabela 12 Faktorska analiza razmernostnih spremen- ljivk s področja »RLD karakteristike in človeški kapital«, ki značilno korelirajo z rekreativno- -nefinančno uspešnostjo Komponenta Faktor 1 Tržna vrednost športnega kadra ,970 Število let trenerja v klubu -,398 Dolgotrajnost pogodb s košarkarji ,381 Opomba: Faktor pojasnjuje 54,61 % variance. Korelacijska matrika pet intervalnih spre- menljivk s področja RLD ni pokazala za- dovoljive ravni faktorabilnosti. Po izločitvi spremenljivke »vplivnost izvršnega (špor- tnega) direktorja na RLD« je ponovljena faktorska analiza izpolnila vse kriterije fak- torizacije (Barlettov test → χ 2 (10) = 80,413; p = 0,000; KMO = 0,694; MSA > 0,5) in poka- zala, da preostale štiri spremenljivke tvorijo dva faktorja (Tabela 13). Faktorizacija šest intervalnih spremenljivk iz sklopa spremenljivk, ki se nanašajo na »občutke in vedenje«, je tudi zadovoljeva- la pogoje Barlettovega testa (p = 0,000) in KMO (> 0,6), vendar je bila MSA vrednost spremenljivk »predvidljivost vodstva – per- cepcija trenerja« in »predvidljivost košarkar- jev – percepcija soigralcev« pod mejo 0,5, zato smo ju izločili iz nadaljnje obravnave. Ponovljena faktorska analiza je zadovoljila vse pogoje in rezultirala s tremi faktorji (Ta- bela 14). V končni regresijski model je bilo torej vključenih devet faktorjev. Z metodo hi- erarhične multiple regresije, pri katerih so bili v štirih korakih postopoma vključeva- ni vsi sklopi spremenljivk, in sicer najprej samo »okolje« (model 1), nato »strateški fokus« (model 2), nato še »RLD in človeški kapital« (model 3) in končno še »občutki in vedenje« (model 4), je bil dobljen rezultat, kot ga prikazuje Tabela 15. Tabela 10 Faktorska analiza intervalnih spremenljivk s področja »okolje«, ki značilno korelirajo z rekreativno-nefinančno uspešnostjo Komponenta Faktor 1 Državna liga -,868 Vplivnost volonterjev ,885 Vplivnost državnih oblasti ,313 Opomba: Faktor pojasnjuje 54,47 % variance. Tabela 11 Faktorska analiza intervalnih spremenljivk »strateškega fokusa«, ki značilno korelirajo z rekrea- tivno-nefinančno uspešnostjo Pomembnost ciljev in strateške usmeritve Faktor 1 2 Promocija občine -,539 ,544 Vključevanje lokalnega prebivalstva v klub -,740 ,530 Spodbujanje lokalnega prebivalstva k ukvarjanju s športom -,614 ,655 Privabljanje gledalcev na domače tekme ,543 ,590 Razvoj vrhunskih košarkarjev ,826 Razvoj košarkarjev za nacionalno selekcijo ,606 ,557 Športni rezultat mlajših starostnih kategorij ,528 ,552 Povečanje tržne vrednosti košarkarjev ,879 Povečanje števila članov kluba -,222 ,808 Zmanjšanje stroškov za delovanje kluba ,705 Razvoj športne infrastrukture v lokalnem okolju -,495 ,711 Opomba: Faktorja pojasnjujeta 71,06 % variance. Tabela 13 Faktorska analiza intervalnih spremenljivk s področja »RLD karakteristike in človeški kapital«, ki značilno korelirajo z rekreativno-nefinančno uspešnostjo Komponenta Faktor 1 2 Obstoj formalnih pravil za sklepanje pogodb s košarkarji ,887 Obstoj formalnih pravil za ocenjevanje uspešnosti ,748 Vpliv trenerja na denarno nagrajevanje košarkarjev ,713 Odgovornost izvršnega (športnega) direktorja za uspeh kluba ,834 Opomba: Faktorja pojasnjujeta 68,96 % variance. raziskovalna dejavnost 121 Opazimo lahko, da sami dejavniki okolja tokrat niso pojasnili niti 1 % variance per- cepcije uspešnosti košarkarskih klubov na rekreativnem in nefinančnem področju. Istočasno so dejavniki strategije poka- zali bistveno večji pomen, saj so skupaj z okoljem pojasnili 48,5 % variance odvisne spremenljivke. Za razliko od finančne uspe- šnosti in uspešnosti na področju vrhunskih športnih rezultatov so v tem primeru dejav- niki s področja RLD pokazali bistveno večji vpliv, saj je njihovo dodajanje v regresijski model omogočilo že skupno pojasnjeva- nje 63,1 % variance odvisne spremenljivke, medtem ko so dejavniki občutkov in ve- denja pripomogli pojasnjevanju le še do- datnih 0,9 %. Razen prvega modela so se vsi ostali trije izkazali za statistično značilne. Končni model 4 (F = 12,442; p = 0,000) je skupno pojasnil 64 % variance tega vidika uspešnosti, kar je bistveno manj kot v pri- meru tekmovalno-finančnega vidika uspe- šnosti. Za razliko od primera hierarhične multiple regresije pri tekmovalno-finančni uspešnosti se je tokrat pokazalo, da le dva izmed devet faktorjev statistično značilno vplivata na percepcijo vodstva o rekreativ- no-nefinančno uspešnosti neprofitnih ko- šarkarskih klubov pri meji statistične značil- nosti 0,05, in sicer so na ta vidik uspešnosti vplivale spremenljivke v faktorju »strateški fokus 2« (β = 0,559; p = 0,000) in dejavniki faktorja »RLD intervalni 1« (β = 0,423; p = 0,000). Rezultate prikazuje Tabela 16. S ciljem povečanja zanesljivosti in veljav- nosti rezultatov je bila tudi v tem primeru uporabljena še tehnika multiple regresije s tako imenovanim izločanjem vhodnih spremenljivk v nazaj. Ta je rezultirala z na- slednjim regresijskim modelom: y = 0,026 + 0,636x 1 + 0,412x 2 V tej enačbi uporabljene oznake označuje- jo sledeče: • y – uspešnost na rekreativno-nefinanč- nem področju; • x 1 – faktor strateškega fokusa 2; • x 2 – faktor RLD intervalni 1. Model linearne multiple regresije se je iz- kazal za statistično značilnega na ravni p < 0,001 (F = 57,942; p = 0,000) in je pojasnil 62,3 % variance (R 2 = 0,623; prilagojeni R 2 = 0,613). To dodatno potrjuje ugotovitev, da so opazovani dejavniki v tej študiji v večji meri določali tekmovalno-finančno uspe- šnost. V primeru regresijskega modeliranja percepcije rekreativno-nefinančne uspe- šnosti torej ni bilo bistvenih razlik med rezultati hierarhične in multiple regresije z izločanjem nazaj. Vplivnost na odvisno spremenljivko sta namreč pokazala ista faktorja izmed devet vključenih parame- trov (x 1 → t = 8,658; p = 0,000; β = 0,639; x 2 → t = 5,436; p = 0,000; β = 0,401). Vnovič se je potrdilo, da so dejavniki strateške opre- delitve izjemnega pomena za košarkarske klube, saj imajo neposreden vpliv tudi na ta vidik uspešnosti. Vendar se je za razliko od modela tekmovalno-finančne uspe- šnosti pokazalo, da imajo na rekreativno- -nefinančni vidik uspešnosti RLD dejavniki nekoliko večji vpliv. Razprava, sklepi in omejitve Statistično značilni vpliv na tekmovalno- -finančno uspešnost so po dveh različnih metodah pokazali trije faktorji, in sicer »fak- tor strateškega fokusa 1«, »faktor strateške- ga fokusa 3« in »intervalni faktor občutkov in vedenja 1«. Po drugi strani se je v prvem postopku kot statistično vpliven na ravni značilnosti p < 0,05 pokazal faktor razmer- nostnih dejavnikov RLD, v drugem postop- ku pa »intervalni faktor RLD 2«. Iz sklopa dejavnikov »strateškega fokusa« košarkar- skih klubov je faktor dejavnikov »strateški fokus 1« obakrat pokazal močan pozitiven vpliv, medtem ko so dejavniki iz faktorja »strateški fokus 3« ravno tako obakrat po- kazali šibek negativen vpliv. V kolikor ta dva faktorja razčlenimo, lahko glede vpliva treh ključnih strateških odločitev na tekmoval- no-finančno uspešnost neprofitnih košar- karskih klubov ugotovimo sledeče: a. Opredelitev vodstva v strateških načrtih o vlaganju v aktivnosti, ki povečujejo možnost doseganja vr- hunskega športnega rezultata na račun vlaganja v druge aktivnosti, Tabela 14 Faktorska analiza intervalnih spremenljivk s področja »občutki in vedenje«, ki značilno korelira- jo z rekreativno-nefinančno uspešnostjo Komponenta Faktor 1 2 3 Dobrohotnost vodstva – percepcija košarkarjev ,914 Integriteta vodstva – percepcija košarkarjev ,889 -,380 Zaupanje košarkarjev v vodstvo ,891 -,373 Kohezivnost ekipe -,305 ,870 Opomba: Faktorji pojasnjujejo 80,02 % variance. Tabela 15 Povzetek hierarhične multiple regresijske analize za rekreativno-nefinančno uspešnost Model R R 2 Prilagojen R 2 Spremembe Spre. R 2 Spre. F Sprem. znač. F 1 ,060 a ,004 -,010 ,004 ,254 ,616 2 ,696 b ,485 ,462 ,481 32,187 ,000 3 ,795 c ,631 ,598 ,147 8,760 ,229 4 ,800 d ,640 ,589 ,009 ,504 ,681 Tabela 16 Koeficienti končnega modela hierarhične multiple regresijske analize za rekreativno-nefinanč- no uspešnost Faktor B Β t P Konstanta ,027 ,351 ,726 Okolje ,202 ,200 1,390 ,169 Strateški fokus1 ,037 ,037 ,330 ,743 Strateški fokus 2 ,556 ,559 4,696 ,000 RLD razmernostni ,020 ,016 ,131 ,896 RLD intervalni 1 ,435 ,423 4,195 ,000 RLD intervalni 2 ,133 ,130 1,267 ,210 Občutki in vedenje 1 ,132 ,124 1,120 ,267 Občutki in vedenje 2 ,013 ,013 ,151 ,880 Občutki in vedenje 3 ,018 ,017 ,158 ,875 Opomba: Odvisna spremenljivka - rekreativno-nefinančna uspešnost. 122 ki povečujejo možnost zadovoljeva- nja drugih potreb lokalnega okolja, povečuje možnost za tekmovalno- -finančno uspešnost. Gre za temeljno dilemo športnih klubov, o kateri je pisa- lo že več avtorjev (Kern, Schwarzmann in Wiedenegger, 2012) in je posledica združevanja pojma šport, ki implicira tekmovalnost, in pojma klub, ki pred- stavlja organizacijo, vpeto v lokalno skupnost. Odločitev se nanaša na razre- ševanje ene izmed temeljnih strateških dilem: ali vlagati večji del proračuna v aktivnosti, ki povečujejo možnosti za doseganje vrhunskega športnega re- zultata (npr. podpis pogodbe z vrhun- skimi košarkarji), ali pa vlagati sredstva v dejavnosti, ki imajo pozitivne učinke na ravni lokalnega okolja, a neposre- dno ne povečujejo možnosti doseganja vrhunskega športnega rezultata (npr. donacije šolam, organiziranje drugih dobrodelnih dogodkov, obiski domom za ostarele in dvig odstotka ljudi v lokal- ni skupnosti, ki se rekreativno ukvarja s športom ipd.). V segmentu vrhunskega športa visoka stopnja konkurenčnosti sili vodstva, ki imajo ambicijo vrhunskih športnih dosežkov, na vlaganje energi- je in sredstev izključno v aktivnosti, ki prinašajo večjo verjetnost doseganja vrhunskega športnega rezultata. Skrb za razvoj lokalnega okolja in skupnosti pa je v tem primeru žrtvovana oz. po- stavljena v drugi plan. b. Zasledovanje ciljev, ki so usmerjeni k doseganju stroškovne učinkovi- tosti na račun ciljev, ki so usmerje- ni v druge oblike rasti organizacije, povečuje možnosti za tekmovalno- -finančno uspešnost. Vodstva klu- bov, ki stremijo k tekmovalno-finančni uspešnosti, dajejo večji poudarek na stroškovni učinkovitosti in slednjo pre- ferirajo pred povečevanjem organiza- cije. Stroškovna učinkovitost ne impli- cira nujno zmanjševanja stroškov kluba, temveč pomeni predvsem poskus ma- kismizacije izkoristka denarnih sredstev, ki so organizaciji na razpolago. Ob tem je potrebno dodati, da imajo košarkarski klubi z ambicijami doseganja vrhunskih športnih rezultatov običajno že formira- no organizacijsko strukturo, ki te rezul- tate omogoča. Posledično ne obstaja pretirana želja po povečevanju organi- zacije, temveč le po optimizaciji orga- nizacijskih procesov, ki znotraj strukture potekajo. Ugotovitev, da tekmovalno in finančno bolj uspešni klubi bolj poudar- jajo pomembnost učinkovitega izkori- ščanja denarnih sredstev od cilja rasti organizacije, je torej povsem razumljiva. c. Klubi, ki želijo biti uspešnejši na tekmovalno-finančnem področju, morajo biti pripravljeni sprejeti ne- koliko višjo stopnjo tveganja in ne odlagati visokih tekmovalno-finanč- nih ambicij za prihodnost. Uspešnej- še klube k temu prisiljuje tudi običajno višji delež sredstev zasebnih sponzorjev v klubskih proračunih (Ivašković, 2018). Zasebni sponzorji so namreč običajno nekoliko manj potrpežljivi pri čakanju na vrhunski športni rezultat, ki omogo- ča donose na vložena sponzorska sred- stva. Tekmovalno uspešnejši klubi zato običajno večji delež svojih presežkov namenijo investicijam v športni kader, kar naj bi povečalo konkurenčnost član- skega moštva in možnost doseganja vrhunskega športnega rezultata. Rezultati potrjujejo tudi, da na tekmoval- no-finančno uspešnost statistično značilno vpliva hierarhija strateških ciljev. Možnost uresničevanja tekmovalno-finančnih ciljev se povečuje z zasledovanjem ciljev, kot so: rast proračuna, povečevanje presežka prihodkov nad odhodki, promocija spon- zorjev, športni rezultat članske ekipe, pri- vabljanje gledalcev na domače tekme, po- večanje tržne vrednosti košarkarjev, razvoj vrhunskih košarkarjev, razvoj košarkarjev za nacionalno selekcijo, zmanjšanje stroškov za delovanje kluba. Istočasno povečevanje pomembnosti določenih ciljev in njihovo vključevanje v organizacijsko strategijo zmanjšuje klubski potencial za doseganje vrhunskih športnih in finančnih rezultatov. Rezultati v tej študiji so pokazali, da so to sledeči cilji: promocija občine, vključevanje lokalnega prebivalstva v klub, spodbujanje lokalnega prebivalstva k ukvarjanju s špor- tom in cilj razvoja športne infrastrukture v lokalnem okolju. Ob strateških dejavnikih sta obe metodi potrdili, da na tekmovalno-finančno uspe- šnost vplivajo (resda šibko) tudi določeni občutki ter vedenje posameznih subjektov znotraj košarkarskih klubov. Iz rezultatov lahko sklepamo, da so negativen vpliv po- kazala sledeča občutja: percepcija košarkar- jev o dobrohotnosti soigralcev, percepcija trenerja o dobrohotnosti košarkarjev, per- cepcija trenerja o dobrohotnosti vodstva, percepcija trenerja o sposobnosti vodstva in trenerjevo zaupanje v vodstvo. Kot ne- gativni dejavniki tega vidika uspešnosti očitno izstopajo faktorji zaupanja trenerja v vodstvo. To je nekoliko presenetljiv rezultat, a je zelo verjetno posledica dejstva, da je zaupanje trenerja v vodstvo odraz njego- vega občutka varnosti delovnega mesta. Posledično pa, v kolikor vodstvo trenerja ne ocenjuje na podlagi objektivnih poka- zateljev (športna uspešnost), se lahko zgo- di, da klub dolgo vztraja tudi z neuspešnim trenerjem, kar seveda negativno vpliva na tekmovalno-finančno uspešnost. Nekoli- ko presenetljiva je tudi ugotovitev, da na tekmovalno-finančno uspešnost negativ- no vpliva percepcija dobrohotnosti košar- karjev tako s strani košarkarjev kot s strani trenerja. Ta rezultat ne pomeni, da so za dobre rezultate kluba potrebni slabi odno- si znotraj ekipe, temveč nakazuje, da v tek- movalno uspešnejših ekipah dobri odnosi in medsebojno zaupanje v ekipi ne izvirata iz percepcije dobrohotnosti ter se »črpata« iz drugih virov, kot je na primer percepcija sposobnosti ipd. Vsekakor je tudi prese- netljiva ugotovitev, da se s področja RLD noben dejavnik ni pokazal kot statistično značilen faktor tekmovalno-finančne uspe- šnosti. V primeru analize dejavnikov rekreativno- -nefinančne uspešnosti neprofitnih ko- šarkarskih klubov je bilo identificiranih bi- stveno manj tistih, ki so pokazali statistično značilen vpliv. Tako hierarhična multipla regresija kot multipla regresija z metodo izločanja v nazaj sta dali podobne rezultate z identifikacijo istih sklopov dejavnikov. Z razčlenitvijo faktorja dejavnikov s področja strateškega fokusa lahko ugotovimo, da med merjenimi dejavniki ni bilo takšnih, ki bi negativno vplivali na rekreativno-ne- finančno uspešnost košarkarskih klubov. Vodstva, ki želijo povečati uspešnost svo- jih klubov na tem področju, so večji po- men dajala zasledovanju naslednjih ciljev: promocija občine, vključevanje lokalnega prebivalstva v aktivnosti kluba, spodbuja- nje lokalnega prebivalstva k ukvarjanju s športom, privabljanje gledalcev na doma- če tekme, razvoj košarkarjev za nacionalno selekcijo, športni rezultati mlajših starostnih kategorij, povečanje števila članov kluba in razvoj športne infrastrukture v lokalnem okolju. Poleg navedenih strateških dejav- nikov sta obe metodi potrdili, da na rekre- ativno-nefinančno uspešnost neprofitnih košarkarskih klubov vplivajo tudi nekateri dejavniki s področja RLD, in sicer: obstoj formalnih pravil za sklepanje pogodb s ko- šarkarji, obstoj formalnih pravil za ocenje- vanje uspešnosti in vpliv trenerja na denar- no nagrajevanje košarkarjev. raziskovalna dejavnost 123 Na podlagi obeh modelov uspešnosti je razvidno, da ima devet izmed 15 ciljev pozitiven vpliv le na en vidik uspešnosti, medtem ko na drugega ne vpliva. Sedem izmed teh ima le pozitiven vpliv na tek- movalno-finančni vidik uspešnosti, dva (povečevanje števila članov kluba in špor- tni dosežki mlajših starostnih kategorij) pa vplivata pozitivno le na rekreativno-nefi- nančni vidik, medtem ko tekmovalno-fi- nančni uspešnosti ne škodita (Tabela 17). Drugo skupino predstavljajo cilji, ki imajo ambivalenten odnos, in sicer pozitivno vplivajo na rekreativno-nefinančni vidik, vendar zmanjšujejo uspešnost na tekmo- valno-finančnem področju. To so promoci- ja občine, vključevanje lokalnega prebival- stva v delo kluba, spodbujanje lokalnega prebivalstva k ukvarjanju s športom in ra- zvoj športne infrastrukture v lokalnem oko- lju. Vodstva se torej morajo zavedati, da je zasledovanje določenih ciljev lahko ne- združljivo z drugimi. Njihovo vključevanje v strateške načrte organizacije lahko povzro- či t. i. položaj »stuck in the middle«, ko klub zastavlja napačne kombinacije strateških ciljev, kar rezultira z zmanjšanjem klubske- ga potenciala za uspešnost tako na enem kot na drugem področju. Tretjo skupino predstavljata dva cilja, katerih vključevanje v klubske strateške načrte ima pozitiven vpliv na oba vidika uspešnosti. To sta cilja privabljanja gledalcev na domače tekme in razvoja košarkarjev za nacionalno selekcijo. Vključevanje teh dveh ciljev v strateške pla- ne kluba in njuno uresničevanje lahko torej koristi tako vrhunskim profesionalnim kot rekreativnim amaterskim klubom. „ Zaključek Rezultati študije so lahko v pomoč vod- stvom neprofitnih športnih klubov pri identifikaciji faktorjev uspešnosti in raz- reševanju ključnih strateških dilem ter jim lahko koristijo tudi kot smernice pri določa- nju klubskih ciljev. Iz rezultatov je namreč mogoče sklepati, da je temeljni predpogoj uspešnosti zasledovanje komplementarnih ciljev in izogibanje zasledovanju ciljev, ki so usmerjeni v doseganje različnih vidikov uspešnosti. Tisti klubi, katerih vodstvo je v trenutku zbiranja podatkov opredeljevalo kot zelo pomembno zasledovanje ciljev, ki so bili komplementarni, so namreč ka- zali višjo stopnjo uspešnosti. To pomeni, da so kot bolj pomembne opredeljevali tiste cilje, ki so pozitivno vplivali na isti vi- dik uspešnosti. Nasprotno so tisti klubi, ki so kot zelo pomembne opredeljevali cilje, med katerimi so eni pozitivno vplivali na tekmovalno-finančno in drugi na rekreativ- no-nefinančno uspešnost (torej so bili ne- komplementarni), dosegali nižjo uspešnost tako z enega kot drugega vidika. Čeprav je od zbiranja podatkov minilo pet let, lahko ugotovimo, da se danes nadaljuje proces specializacije košarkarskih klubov, in sicer se kot bolj uspešni kažejo tisti klubi, pri katerih se je vodstvo odločilo zasledovati samo en vidik uspešnosti, pri čemer druge- mu namenja manj pozornosti. Na primeru košarkarskih klubov torej je študija potrdila obstoj vzročno-posledične povezave na relaciji strateški fokus – orga- nizacijska uspešnost. V kontekstu razisko- vanja zveze med RLD in uspešnostjo pa ta študija potrjuje domnevo zapletenosti vzročno-posledičnih povezav (Purcell idr., 2003; Wright idr., 2005). Rezultati namreč potrjujejo predvidevanje, da je poveza- va med RLD in uspešnostjo organizacije po vsej verjetnosti posredna. Številni RLD dejavniki namreč statistično značilno ko- relirajo z uspešnostjo na organizacijski ravni, vendar regresijska analiza ni odkrila pomembnejšega vpliva RLD na katerega od dveh vidikov uspešnosti. To nakazuje na t. i. problem “črne škatle”, ki predstavlja prostor neznanih povezav in pravil med RLD vzroki in posledicami na ravni organi- zacijske uspešnosti. Zato je v prihodnosti ključnega pomena identifikacija vmesnih točk oziroma neposrednih posledic RLD učinkov, ki vodijo do končne organizacijske uspešnosti. „ Literatura 1. Adams, B. D., Waldherr, S. in Sartori, J. (2008). Trust in teams scale. Trust in leaders sca- le. Manual for Administration and Analyses. Toronto: Department of National Defence. Retrieved from: http://www.dtic.mil/dtic/tr/ fulltext/u2/a488604.pdf 2. Andreff, W. (2007). French football: A financi- al crisis rooted in weak governance. Journal of Sports Economics, 8(6), 652–661. 3. Aron, A. in Aron, E. N. (1999). Statistics for psychology (2 nd ed.). Upper Saddle River, NJ: Prentice Hall. 4. Barros, C. P . in Garcia-del-Barrio, P . (2011). Pro- ductivity drivers and market dynamics in the spanish first football league. Journal of Pro- ductivity Analysis, 35, 5–13. 5. Barros, C. P. in Santos, A. (2003). Productivity in sports organisational training activities: A DEA study. European Journal of Sport Mana- gement Quarterly, 3(1), 46–65. 6. Becker, B. E. in Huselid, M. A. (1998). High performance work systems and firm perfor- mance: A synthesis of research and mana- gerial implications. Research in Personnel and Human Resources Journal, 16(1), 53–101. 7. Bosca, J. E., Liern, V., Martinez, A. in Sala, R. (2009). Increasing offensive or defensive ef- ficiency? An analysis of Italian and Spanish football. International Journal of Management Science, 37 , 63–78. 8. Carron, A. V., Widmeyer, W. N. in Brawley, L. R. (1985). The development of an instrument to assess cohesion in sport teams: the Group Environment Questionnaire. Journal of Sport Psychology, 7(3), 244–266. 9. Cohen, B. H. (2001). Explaining psychological statistics (2 nd ed.). New York: Wiley. Tabela 17 Vpliv pomembnosti ciljev na uspešnost košarkarskih klubov Cilj Neposredni vpliv na uspešnost Tekmovalno-fi- nančni vidik Rekreativno-nefi- nančni vidik Promocija sponzorjev pozitiven nevtralen Presežek prihodkov nad odhodki pozitiven nevtralen Privabljanje gledalcev na domače tekme pozitiven pozitiven Razvoj vrhunskih košarkarjev pozitiven nevtralen Športni rezultat članske ekipe pozitiven nevtralen Razvoj košarkarjev za nacionalno selekcijo pozitiven pozitiven Rast proračuna pozitiven nevtralen Povečanje tržne vrednosti košarkarjev pozitiven nevtralen Zmanjšanje stroškov za delovanje kluba pozitiven nevtralen Športni rezultat mlajših starostnih kategorij nevtralen pozitiven Promocija občine negativen pozitiven Vključevanje lokalnega prebivalstva v klub negativen pozitiven Spodbujanje lokalnega prebivalstva k ukvarjanju s športom negativen pozitiven Povečanje števila članov kluba nevtralen pozitiven Razvoj športne infrastrukture v lokalnem okolju negativen pozitiven 124 10. Espitia-Escuer, M. in García-Cebrián, L. I. (2006). Performance in sports teams: Results and potential in the professional soccer le- ague in Spain. Management Decision, 44(8), 1020–1030. 11. Espitia-Escuer, M. in García-Cebrián, L. I. (2010). Measurement of the efficiency of football teams in the Champions League. Managerial and Decision Economics, 31(6), 373–386. 12. Garcia-Sanchez, I. M. (2007). Efficiency and effectiveness of Spanish football teams: a three-stage-DEA approach. Central European Journal of Operations Research, 15(1), 21–45. 13. Guzman, I. in Morrow, S. (2007). Measuring efficiency and productivity in professional football teams: evidence from the English Premier League. Central European Journal of Operations Research, 15(4), 309–328. 14. Haas, D. J. (2003a). Technical efficiency in the major league soccer. Journal of Sport Econo- mics 4(3), 203–215. 15. Haas, D. J. (2003b). Productive efficiency of English football teams – A data envelopment analysis approach. Managerial and Decision Economics, 24(5), 403–410. 16. Haas, D., Kocher, M. in Sutter, M. (2004). Me- asuring efficiency of German football teams by data envelopment analysis. Central Eu- ropean Journal of Operations Research, 12(3), 251–268. 17. Ivašković, I. (2015). Vpliv ravnanja z ljudmi pri delu na uspešnost profesionalnih športnih klu- bov z nedobičkovno tradicijo – študija košar- karskih klubov v jugovzhodni Evropi. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 18. Ivašković, I. (2018). Analiza razlik v sistemih ravnanja z ljudmi pri delu v košarkarskih klubih Jugovzhodne Evrope. Šport: revija za teoretična in praktična vprašanja športa, 66(1-2), 189–195. 19. Ivašković, I. (2019). Za kaj si prizadevajo ne- profitni športni klubi?. Economic and business review, 21(pos. št.), 159–163. 20. Kaplan, R. S. (2001). Strategic performance measurement and management in nonpro- fit organizations. Nonprofit Management and Leadership, 1 1(3), 353–370. 21. Kern, A., Schwarzmann, M. in Wiedenegger, A. (2012). Measuring the efficiency of English Premier League football: A two‐stage data envelopment analysis approach. Sport, Busi- ness and Management: An International Jour- nal, 2(3), 177–195. 22. Kikulis, L., Slack, T. in Hinings, B. (1992). Institu- tionally specific design archetypes: a frame- work for understanding change in national sport organizations. International Review for Sociology of Sport, 27(4), 343–367. 23. Pološki-Vokić, N. (2003). Kreiranje višekri- terijskog modela za analizu doprinosa ma- nagementa ljudskih potencijala uspješnosti poduzeća. Doktorska disertacija. Zagreb: Ekonomski fakultet. 24. Pološki-Vokić, N. (2004). Menađament ljud- skih potencijala u velikim hrvatskim podu- zećima. Ekonomski pregled, 55(5–6), 455–478. 25. Purcell, J., Kinnie, N., Hutchinson, S., Rayton, B. in Swart, J. (2003). Understanding the people and performance link: unlocking the black box. London: Chartered Institute for Personnel Development. 26. Schaufeli, W. B., Bakker, A. B. in Salanova, M. (2006). The measurement of work engage- ment with a short questionnaire: A cross-na- tional study. Educational and Psychological Measurement, 66(4), 701–716. 27. Slack, T. in Hinings, B. (1994). Institutional pressures and isomorphic change: an empi- rical test. Organisation Studies, 15(6), 803–827. 28. Slack, T., (1997). Understanding sport organiza- tions. Campaign: Human Kinetics. 29. Stevens, J. A. in Slack, T. (1998). Integrating social action and structural constraints: to- wards a more holistic explanation of organi- zational change. International Review for the Sociology of Sport, 33(2), 143–154. 30. Wright, P. M. in McMahan, C. (1992). Theore- tical perspectives for strategic human reso- urce management. Journal of Management, 18(2), 295–320. 31. Wright, P. M., Gardner, T. M., Moynihan, L. M. in Allen, M. R. (2005). The relationship betwe- en HR practices and firm performance: exa- mining causal order. Personnel Psychology, 58(2), 409–446. Doc. dddr. Igor Ivašković Katedra za management in organizacijo, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 17, Ljubljana igor.ivaskovic@ef.uni-lj.si