p0 v"z^r uto lxh. itcv. 185 V UuMIoni, u peteb 16. oujurta 1929 Ceno Din r- lebaja vsak dao popoid&e, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit & Din 2.~, do 100 vrst Din 2.50, večji inscrati petit vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru. laseratni davek poscbcj. »Slovenski Narod« veija lctoo v Jugoslaviji 144.— Din, sa inozemstvo 300.— Din. — Rokopis) se «e vračalo. — fiHš tetelooske itevilke so: 3122, 3123. 3124, 3125 lo 3126. Tretji kraljević je bil krščen za Andreja Včeraj je bil na Bledu krščen naš tretji kraljević ob prisotnosti kraljeve družine, petih mi-nistrov in članov dvora - Mnogoštevilna odlikovanja - Velike manifestacije na Bledu — Bted. 16. avgusta. Včerai opol-idfie so topovski streli napovedali Meg-skemu prehivalstvu in r>red kraljevskim dvorcem Suvoborom zhranim no-vinanem, da se v dvorcu vrši svečan krst tretjega kraljevića. Ko ie 21. stre1 zainol&io utihna v đaljavi, se je že raz-v©dek>. da ie bil kraljević krščen za ArKireja. Vest. da ie naimlaisi kraJiević dobil ime AnđrejL se ie bliskovito raznesu po vsem Bledu in kmalu tuđi i>o vsej državi. Krst se ie vršfl v najtntinineišem krogii kraljevske rodbine ob prisotnosti petih ministrov in kraUeve civilne in volaske suite. Krstne obrede ie izvrši] dvorski orota Popović ob asistenci dveh pravoslavnih chihovnikov. Kraljević ie bil krščen z vodo iz Dunava. Var-đaria. .Jadranskega moria in z vodo iz Savice. Po opravljenih cerkvenih opravilih le ime! dvorski prota Popović na Njiiu Vetičanstvf nasjednii nagovor: Blagoverni rn Krista ljubeći krali! Božja milost ie tuđi topot razsvetlila z radostjo vzvršem dom Vašega Veličanstva ter Vam darovala tretiega sina, kraljevića Andreja, ki je bil danes po predpisih naše svete pravoslavne cer-KVe krščen. Današnja radost Vašega Veličanstva kot oćeta bi Ni. Veličanstva kraljice kot matere je tuđi radost ceiokupnesa naroda naše lepe m prostrane domovine. Tri narodna in po. nosna imena Peter, Tomislav in Andrej so veselje Vašega vzvišenega doma in nade ujedinjenega našega naroda Sr-bov. Hrvatov in Slovencev. Naj jHi božji blagoslov in narodova Iju bez en spremi ja skozi vse njihovo življenje. Dovolite mi. Veličanstvo, da čestitam Vašemu Veličanstvu in Njenemu Veličanstvu kraljici v imenu svete pravoslavne cerkve, ki ste ji zvest in vdan član. ob današnji rodbinski radosti z željo, da bi Bog mlađemu kraljeviću poklonil zdravje, srećo in vse dobro na mnogo let.« O krstu tretjesa kraljevića je bil po dvor^kem redu seMavlien naslednii za-pisnjk: »Dne 15. avgusta 1929. se ie izvrši! po predpisih svete pravoslavne cerkve krst tretjesa sina Nj. Vel. Aleksandra 1« kralja Srbov. Hrvatov in Slovencev m kraljice Marije, rojenega v kra-ljevskem dvorcu Suvoboru na Bledu dne 27. iunua 1929. Ime krsčenca je Andrei. Boter je Nj. Vi$. princ Pavle. To besediW> bo zabeleženo tud! v ro-dovno knjigo dvorske kapelice Sv. Očeta Vasilja. — Pečat — Podpisi: Aleksander 1. r„ MHiailo Popović L r. prmc Pavle I. r.« Po krstu ie b>0 prirejen za 32 sostov | v senčnatem parku >Suvobara<< ban-ket. Na Bledu ie vladalo ves dan živahno vrveaje iti veselje, ki je do^ejdo svoj višek zvećer oto prekrasni raz-svetliavi bteiskega Jezera. Bajno raz-svetlieno jezero s tisoćerimi lamptjonć-ki. raketami. topovskim strebaniem, ćolnički na jezeru Ud., je napravilo na vse orisotne najglobii vtis. Pred Suvo-horom se ie množica z lampijončki le-po okrašenth čolnov poklonila Veličanstvom, ki sta se prikazala na balkonu s prestolonaslednikom Peterčkom, Krali ie ob tei radostni priliki pod-pjsal obsežen ukaz rv amnesthj in po-milostitvi, ukaz o odlikovanim in na-predovaniih. k; so iih bili deležm tuđi mnogi uradniki iz Slovenije. Preišnji teden je »Propaganda de-čve«, naša marljiva propagandna organizacija za naše narodne nose. izroćila dvoru umetniško izdelano starosloven-sko gorenisko skrtnjico. ki ie izzvala na dvoru veliko veselie. Kakor ie znano, se naš kraljevski par zelo zanhna za narodne motive in sploh za vse, kar je v zvezi s pristnim narodnim življenjem in duhom. Mlađemu kraljeviću, ki nosi lepo slovensko ime kličemo: Naj živi. raste in se rzpopoinjuje v radost Svojih visokih roditeljev in v dobro vsega našega naroda! „Zeppeiin" nad Moskvo Včerai je startal zrakoplov »Grof Zeppelin« za polet okoli svela in vozdl preko Ncmčijet Litve, Letonske v Rusijo proti Moskvi, kamor }e dospel danes zfutraj. — Friedrichshafen, 16. avgusta. Kakor je bilo napovedano, se je včeraj zjutraj ob 435 dvignil zrakoplov »Grof Zeppeiin« za polet okoli sveta. Kljub rani uri se je zbrala na letališču velika množica ljudi, ki je na-vdušeno pozdravljala odhajajočo zračno ladjo. Nekaj minut pred odhodom zrakoplova so preprečili vstop na krov zrakoplova nekemu zastonjkarju. Zrakoplov je letel iz Friedrichshafna preko južne in srednje Nemčije pre: ko Nurnberga, Bajrutha, Hofa, Lipskega in Berlina. V Berlinu je v času prihoda ^Zeppelina« zastal ves promet. Na stotiso-če ljudi je pozdravljalo zrakoplov, ki je plul zelo nizko nad mestom. Pri tej priliki se je pripetilo dokaj nesreč radi neprevidnosti gledalcev. Ena oseba je bila ubita, pet pa težko ranjenih. Smrtna nesreća se je zgodila na ta način, da je neki mladi kolesar vozil na kolesu in gledal zrakoplov. Pri tem ni pazil na okolico ter zavozil s polno silo v drveči tramvaj, ki ga je prevrnil in poškodoval. Nesrečnik si je pretresel možgane in zlomil hrb-tenico ter kmalu na to izdihnil v bolnici. Iz Berlina je zrakoplov nadaljeval pot v severovzhodni smeri proti Ste-finu, kjer je zavozil nato nad obalo Baltskega morja in letel preko Kolber* ga, Stol pa, Gdanska, Konigsberga* odkoder je nadaljeval pot proti Litvan-ski, kjer je preleti ob 5. popoldne Memelj (Klajpedo). Izprememba smeri poleta preko Rusije — Memelj, 16. avgusta. Zrakoplov »Grof Zeppeiin« je krenil od Mem lja v pravokotni crti v vzhodno sraer ter prevozil v treh urah vso Lit-vo. Letel je od Memlja proti šiauliji, kjer je bil nekaj minut po 6. uri. Od tu je nadaljeval pot nizko leteč nad železniško progo Šiaulija, Pa-nevežvs. Obelai, kjer je prestopil nekaj minut pred S. litovsko letonsko mejo. — Dvinsk, 16. avgusta. Zrakoplov »Grof Zppellin«, ki so ga priča-kovali že okoli 6., je preletel mesto ob 8.15. Po brezžični brzojavki, ki jo je oddal dr. Eckener, je stanje na zrakoplovu v brezhibnem redu, po-sadka in potniki so izredno zadovoljni z dosedanjim poletom, vreme ie bilo na vsei progi naravnost idealno. Od Dvinska je zrakoplov letel v vzhodni smeri ves čas nad železniško progo, ki vodi preko Rževa v Moskvo ter se je nahajal ob 4. zjutraj nad Vologdo, približno 400 km se-vero-vzhodno od Moskve. —Tokk), 16. avgusta.Na tokijskem vojaškem letališču pripravijajo z mrzlično naglico hangar za sprejem zrakoplova »Grofa Zeppelina«. Japonsko vojno ministrstvo je v ta namen odredilo bataljon vojakov pod povelKtvom poveljnika japonskega zrakoplovsk. polka iz Nacrove. — Bedra. 16. avgusta. Dr. Eckener Ie izpremenn prvotno smer poleta tik za rusko državno meio ter krenil proti severu, ta«o da bo preletel evropsko RuSiio v severnem pravcu. Po prvotnom nacrtu bi zrakoplov letel v direktni smeri od državne meie oroti Moskvi, kier ie n^merava! dr. Eckener preleteH najvainejše mestne okraje. Oh 1. zjutraj se ie zrakoplov nahaial nad mestom VKnii Voloček, kakfli 280 km sevemo od Moskve. — Moskva. 16. avjnista. Dr. Eckener ?e z^inrosil sovjetske oblasti za dovo-Uenje. da lafrko v slučaja potrebe menia prvotno đoiočeoo smer poleta preko sovjetske Rns^o. Sovjetske oWa&ti so odgovorile, da pa^ obžalujefo, ker dr. Eckener ne bo preletel Moskve, *akor ie bilo spočetka dogovorjeno, da pa nrepu^čaio vodstvu zrakoplova, svo-bodno določanje smeri poleta po vremenskih razmerafi in kot zahteva interes mrrnesra in shntrnega poleta »Grofa Zeppetfna«. U}et hajduk Beograd, U. avgusta. a. 14. patrulja je prejela v Bukoviku pri Arandjelovcu zk»-glasncga in od oblasti zasledovanega raz* bojnika Rusima Vučieevićj. rojenega V Belugah pri TmjavL Hajduk je bil izro-čen sresketnu poglavarju v Trnjavi, ki ga zaslišujc Učiteljski dnevi v Zagrebu — Zagreb. 16. a\~ £t3. Danes do-ix)Mn€ se ie sestal v posvetov^lnici za-srrebske borze jrlavm odbor UJU, da izvrši zadnie priprave za iutrršrrii nč-teliski kongres. Precrtana ;n odobrena so bila poročila funkcikraarjev. name-niena za kongres, ter pregledani pred-logri. vloženi od razn.h poverieništev. Popoldne ob 5. se bodo sestal i na za-upno konferenco delegati vseh poverieništev. Razpravliali bodo o spornih vprašanjih, ki so se pojavila v zadnjem času. in ppskusili doseći soglasje, tako da b. na iutnšniem kongresu ne prišlo do javnih ne.soglasii. Naiboli kočljiva in važna je zahteva beograjskega pover-jeništAra ^Iede sestave novela gla\Tie-Za odbora UJU. Turko cdletel iz Ljubljane — Ljubljana, 16. avjusta. V soboto je prispe! v Ljubliano šeikonstrukter našega letala *Sivi Soko^ inž. Mickl. Prepelial je s seboi rezervnje dele za letalo, katero so včera' ves dan v hangarju na šišenskeTi letališču popravliali. Davi je bilo letalo že popolnoma popravljeno in je opoldne po-letelo proti Boki Kotorski, kamor mora inž. Mickl. Inž. Mickl si je včeraj ogleda I tuđi naš avijonček »Ljubljana«, o katerem se je zelo pohvalno izrazil. zanimalo ga je pa tuđi naše drugo novo letalo. ki je še v gradnii in katero si je ogledal v delav-nici v srednji tehnički soli. Anketa o vinski krizi Beograd. 14. avgusta. č. Vinska kriza, ki obstoja v vseh vinogradniških krajih, in ki je zlasti občuttj* v pasivnih pokrajinah, zahteva, da se podvzamejo potrebni kora-ki že pred trgatvijo. Ako bi se odpomoglo pomanjkanju kleti in sodov, ki je zlasti občutno v Dalmaciji, kjer imajo še od lani velike kolicin« vina, ki ima zelo nizko ceno, bi se znatno olajšala obstoječa kriza-Dne 25. t. m. se bo vršila v Splitu anketa, ki se je bodo udeležili producenti, trgovci, tzvozniki. vinski strokovnjaki ter delegati zainteresiranih ministrstev in na kateri se bo sklepalo o naslednjih vprasaniih: 1. novi vinski zakon in pravilnik o trošarini na vino ter njegov vpliv na promet, porabo in izvoz vina; 2. redanje prevozne tarife in njihov vpliv na promet v drža\i ter iz* voz vina v inozemstvo; 3. razni predlogi za povećanje konzuma in izvoza vina iz Dalmacije. Težka usoda dveh franeoskih letalcev — Pariz, ^ : a\-^u^a. Ob reiki Dre a v S^v-eo^*^ T^»-5aTa. Beru.in.ska v'.a-da je sk'.f-n^, da bn opet svojo de-legraoHo, ki bo sodelovaia pri deta Društva narodov. Pred razbitjem haaske konference Angleski in franeoski tisk napoveduieta prelom ali vsaj preki-nitev konierence — Angleži ne popuste od zahtev po reviziji Joungovega nacrta — Pariz, 16. av^mta. Današnji ju* tranji listi posvečajo obširnc komen-tarje haaški konferenci in usjotavljajo soglasno. da je položaj konference po« stal nadvjte kritičen. Listi izražajo na-ziranje. da bo konferenca po vscj pri« liki prekinjena in da ne bo dosegla stavljenih si ciljev. Le »Matin« piše. da je sedai usoda konference v rokah angleškega ministra financ Snowdena. Odločitev bo padla na sobotni seji finančnega komi* teja. ko se bo moral minister Snovden odločiti. da li vztraja pri s\-ojih prvotnih zahte\*ah ali pa pristane na kompromis. Ako bo prišlo do preloma, bo odgovornost za ta dolekosežen dogo* dek padla na Anglijo in njenega fi-nančnega ministra. V isti številki >Le Ma trna* objavi i a znani franeoski diplomatski poročeva-lec Jules Sauervvein uvodnik v katerem oštro napada ministra Snovvdena in ce- lokupno politiko angleške vlade. Anjle-ška vlada se sicer predstavlja svetu \n angleskemu narodu v napol socijali^tsć-m ohliki in je ob prigodu na oblast na-g:la^ala svojo miroljubnost; v bistvu Vi. se še vedno ne more otresu starodavne angleske pobtike razdvajanja evrop-^ikesa kontinenta. An^liji pač ne ueaia sporazum med Franctjo in Nemčijo. — London, lo. avrusta. Vsi ansle-ski listi, ki presojajo položaj na haaški konferenci enodu.ino m ujotavhaio, da je polr>ža.i kntičen. Glavna o^'J^a <.pr>-razurrua je točka Yr>ungoveza nacrta, ki daje po mnemu angleskeza tiska prevelike koncesije Italiji \n izpreminja dosedanji razdelit\-em kliuč nem ubile osem oeeb. Mnogo oseb je tuđi teikn poškodovanih. Zaradi neurja je zeln uaraela reka Delavare, ki je pretopila bregove in poplavila pn*.t^ni*o<»- Pri te-ra je utonUo 14 oseb. Poplava je povzrrtfila tuđi veliko Škodo v ftkladiičih ob pnstani?ču, katero je zalila voda. O velikih neurjih poroćajo tuđi iz me*t Baltimore, \Va«hingtona in Norn-stouna. kj«*r feo neurie »premljali silni Tiha r i i, ki fto izruv.ili na ti sode drev«§ ter po-Ikodovali »tevilne sadovnjake. Letalska nesreća v Marseiile-u Dve vojaski letali zadeli v zraku skupaj. — Pet letalcev tAitih- Pariz, 16 avgusta. Na voja&kwn 1*-talijču v Mar^eille-u se je zgodila tezka letalska nesreća. Pri ekupnih vaiah Hhkih in težkih letalskih eskadril te je zaMelo neko napadalno letalo v težko letajo za me-tanje bomb ter ga tako poškodovalo, da je pričelo naglo padati. V po^kodovanem le-talu je bilo pet mož poeadke, med njimi ci-mestnik poveljnika marseillefekega Mali-šča. Kljub obupnim posku>om pilota rušiti letalo in posadko. je bila ne*r^ča r:eiz.b*»ž- na. ker je privelo letalo kakih dilft m u*d »emljo poreti. SIMila je mui», ki i*r raznesla letalo. Irpod mževin zcorelega lutala so potecj-nili na pomoč do^ii vojaki tri mrtve letalne in dva «mrtrjo n^varno opeo^na, ki sta imela tuđi večkrat zlomljene ude. Na potu v bolniw> sta tuđi ta dva letalra 'zdih-nila. Napadalno letalo, ki je bilo hidi teik« poskodovano, je *rečno pristalo ter *\n 1#-talca ostala ne^po^kodovana. Lepa proslava na Jnrčičevem domu Ob veliki udeležbi ljudstva od blizu in dalec so vceraj blagoslovili obnovljeno rofstno hišo pisatel>a Josipa Jurčića. Včeraj na Veliki Smaren se ie vršila na Muljavi pri Stični velika ljudska slavnost. Blagoslovili so s prostovoljnimi pnspevki naroda obnovljeno rojstno hišo pesnika in pripovednika Josipa Jurčiča, Blagoslovitev hiše io opravil ientviiki župnik, bivši obla*tni poslanec Hladnik. Pred Jurčičevo rojstno hiso je bila zbrana velika mnorica ljudstva, ki je z veliko vne-mo poslušala slavnostne govornike. Pr\i je v imenu krajevnega pripravijalnega odbora pozdravi! navzoče goste in predstavnike oblasti kmet*domačin Lampe. V imenu ob-lastnega odbora ie pozdravil množico pi-satelj Narte Velikonja, v imenu predpo« stavljene politične oblasti pa šolski nad^ zornik Bezoljak iz Litije. Sla\Tiostni govornik, prosvetnj šef dr. Lončar je nato v svojem krasno zasTiova-nem temeljitem govoru jasno očrtal lik Jurčiča kot pnega slovenskega pripovod-nika, kot velikega politika, buditelja in voditelja slovenskega naroda v boju za ter> tane narodne in človeške pravice ter pre-pričanega Jugoslovana. Opisal ie politične prilike, v katerih je zivel rn delo^-al Jur* čič kot ured-nik *Slovrn«ke^a Naroda« ter ga očrtal kot vzor*tnoža. No*ar Zevnik iz Višnje gore ie v svojem govoru povdarial, da je izšel ktkor većina tedanie inteligence rudi Jurčič iz vrst kmetskega ljudstva, da se ga pa ni sramoval kakor mnogo drugih, temveč ga je liubil in poveličeval v vseh svojih spisih. Zadnja go\ornica gospa čruček - Klein-maierjeva je omenila veliko vlogo. ki jo ie igrala žena^mati v življenju pisatclje-vcm irt s kakšno ljuheznijo je ohdaril Jur* čič vse ženske tipe v svojih povestih <%e živeći brat Jurč;čev se je zahvalil rt izka* zano čist in obilno podporo in prosil. naj se ga tuđi še naprej spominjajo dobri linciie: Bog plaćaj Vscm' Po obrdu se ie razvila na ob^irnem vrtu v resnici priva ljudska veselica, kt ie trajala pozno v noč Popoldne ie prispelo 2 vlaki in vozili le vse polno gostov od blizu in daleč. Opezil si mnogo Novome- ščanov, Kočevtrjev i. dr. Iz Ljubljane uH je bilo tuđi precej. med drugimi »tiri Jur-čičev časrilcc g. Rnhrman, ki se ie udeležil ie pr\-e Jurčičeve Javnosti 1 1R82. Sltvno* sti se je ud^lerilo tuđi već duhovmkov m mnogo učitelirv. med njimi trije »olski nadzornilci: Bezeljik iz Litiie, Merliak \z Logatca in Pernat iz Noveg* mesta. Tuđi drugaće je učiteljstvo pomagalo odboru, kakor je le moglo. Bogato je marsikaterega obdaro%-ala tombola, posebno srečrsi so dobili Jur«JKA BORZA. Devize: 22.S25, Berlin 13.5, Bruseli 7.9211, Budimpešta 991—8.1J01). (8.rv341). London ?75.8>—?7* 7> (276.22), Neu-y^>rk 56.«7, Poriz 221. W—223 00. (23290), Praga 16M&—168.9* (lhS.5«5. Trst 297 fi6. Efekti: Celjska 170 d., Ljubhinska kTeditna 123 d„ Praštediona W» d.. Kred'.t. ni 170 d.. Vevče 130 d., Ruin. Po vrednosti iznaia žitni izvoz v Romunijo skoro 80 9r vsega izvoza, po teži pa zavzemajo želez-ne rude nad polovico uvoza, dočim po vrednosti komaj dobro osmino. Ražen železnih rud in žita izvaramo v Rumunijo Še ekstrakte za strojenje kož, lani v vrednosti 5.7 milijonov Din. nadalje papir in papirne izdelke, lani v vrednoati 2.5 milijonov Din in koneno še vedno ka« kor pred vojno poljedclsko orodje kakor kose, srce, sekire, lani v vrednosti 2.7 milijonov Din. Gospodarske zveze med Jugoslavijo- in Rumunijo torej nišo posebno velike, kakor je razvidno iz količine uvoza in izvoza. Po* polnoma nerazvite so pa zveze med Rumunijo in Slovenjo, ki bi zaradi svoje dokaj razvite industrije prva prišla v poitev za izvozno trgovino z Rumunijo, kajti ta industrijsko ni baš dobro razvita. Razni industrijski izdelki Slovenije bi torej našli dobro tržišče v Rumuniji, če bi se gospodarski stiki poglobili. In v tem je velik pomen ustanovitve rumunskega kon» zulata v Ljubljani. Njegova naloga je, da poglobi in obnovi stike našega gospodarstva z rumunskim. Poglobitev medsebojnih stikov sama na sebi pa seveda stvari ne bo dosti koristila. vse dotlej ne, dokler ne bo sklenjena med Jugoslavijo in Rumunsko ugodna carinska pogodba, ki bo sploh omogočila eksport naših izdelkov. Zdaj je ta skoro nemo^oč, kajti izmed 14 evropskih držav ima Ru* munska najvišje carinske postavke (preko 50 %). Rumunija bo najbri ostala naša. največ-ja dobaviteljica mineralnega olja, ki ga mi nimamo. Ze sedaj se uvaža v naše velike rafinerije v Brod, Sisek itd. Vedno več ga t -di potrebujemo z razvijajočimi se motor-nimi obrati, avtomobilskim prometom itd. K.ar se tiče agrarnih produktov, jih ima« jo Rumuni sami, saj so kakor mi agrarna dTŽava. V živinoreji, v lesu itd. je ćelo '-■asa moćna konkurentinja. Rud uvaža od nas le malo, tako da bi bili edini naši predmeti, ki bi našli lahko dobro tržišče v Rumunski industrijski izdelki. Dosiej pa ima Slovenija hude konkurente tuđi v tem blagu, to so Nemčija, Avstri-ja in Madžarska, ki imajo v Rumunijo od* prto pot po Dunavu. Naš izvoz nadalje otežkočajo visoke že-lezniške tarife, kajti iz Slovenije nimamo direktne železniške zveze z Rumunsko, temveč preko Temešvara, kar je drag ovi-nek. Z zgraditvijo direktne železniške zve* ze preko Banato bo ta prome* znatno skraj-šan in o-laj'-an. Končno dosiej tuJi ni tujskega prometa med obema državama, ki bi na ta ali oni način vzdrževal medsebojne s+ike. Vidimo torej, da obstojajo samo izgledi za bodočnost, da bo Rumunija pod gotovi-mi pogoji. kakor poglobitev gospodarskih zvez, ugodnih trgovskih pogodb itd. dobro tržišče industrijskih izdelkov Slovenije. Rumunski seljaki Dve družinski tragediji V dobrovoljski koloniji Stepanovičevo v Bački se je v ponedeljek odiigrala krva* va družinska tragedija. Dobrovoljce Dam* jan Vučkovič, rodom Ličan, je zabodel svojo 2Uetno ženo Sofijo, ki ga je bila ne* davno zapustila in se ni hotela več vmiti k njemu. Zakonca Vučkovič sta se poročila sele letos v aprila, toda njuna zakonska sreča je bila kratka. Žena se je moža kmalu na* veličala in pred dobrim mesecem je pobeg-nila od njega ter odšla k svojemu botru v StepanoviČevo. Mož jo je opetovano pro-sil, naj se vrne k r.jemu, toda vse njegove prošnje so bile zaman. V ponedeljek se je Vučkovič nenado* ma pojavil v hi§i ženinega botra in vpra* šal ženo. če je pripravljena, Ioćiti se od njega. »Brez nadaljnega«, je odgovorila žena, toda v tem hipu je potegnil Damian velik nož iz žepa in ga ji zasadil v prsa. Žena je zbežala, mož pa je tekel za njo, jo v veži dohitel in jo 5e Stirikrat sunil z nožem v prsa iako, da je obležala na mestu mrtva. Morilec je nato popokiorea mirno odŠel k svojemu bratu, mu povedal, kaj se je do* godilo, in dejal, da se bo sam javil obla* stem. Izginil pa je brez sledu in dosfej se OTožnikom de ni posrećilo »slediti ga. | Druga rodbinska tragedija se je odigrala tuđi v ponedeljek, in sicer v Petrovara-dimu. Zidar Štefan Muller je v petrovara* dinskem parku v zasedi počakal na svojo ločeno ženo in jo z nožem večkrat sunil v prsa in glavo, nakar se je sam javil poli« čiji. — Zakonca Muller sta se poročila pred petimi leti. Nekaj časa sta živela v harmoniji, nato pa sta se pričela preprrati in tuđi pretepati. Žena se je končno naveličala te-peža ter večnih moževih groženj in je već* krat pobegnila iz hiše. Mož pa jo je znal preprositi, da se je ponovno vrnila k nje* mu. Zakonca sta imela troje otrok, od ka-teTih je najmlajše sele štiri mesece staro. Kakor pripovedu-jejo znanci, je Muller-jeva žena zadnje čaše precej lahkomiSIje* no živela in baje so se v njenem stanovanju odigravale ćelo orgije. Moža je to zelo bolelo in je zato sklonil, da se ji osveti. V ponedeljek rvečer jo je počakal v parku in ko je prišla mimo njega, je skočil za njo in jo z nožem sunil v vrat. Težko ranjena žena se je zgrudila na tla, mož pa se je sklonil nad njo in jo z nožem še več* krat sunil v glavo. Misleč, da je mrtva, jo je porstil na tleh in se je nato sam javil policiji. 2eno so težko poškodovano pre* peljali v novosadsko bolnico. Njeno stanje je zelo kritično in skoro ni upanja, da bi okrevala. Mož se je v zaporu vedel zelo cinično in je izjavil, da mu ni prav oič žal groznega dejanja. Rač. nadsvetnik Jernej Kiiar -osemdesetletnik Eden najstare.iših Ljubljančanov in ut^kojenih državnih uradnikov, z. rač. nadsvetnik Jernei Kilar praznuje da-nes svojo osemd^setletnico. Rojen je bi 16. av"jrusta 1M9. v Škofii Loki kor sin Ma ti je. so!:c"tatorja §kof:"elf>škega notarja Janeza Trillerja, očeta pokoj-neza dr. Karla Trilleria. Jern«j je oh-!e prestopil na ljubljansko ffimnazi.io. kjer je maturiral 1. IS7.S. Tovar!§! so bil' župnik Ivan Vrhovnik, profesor Ivan Vrhove, Anton Levec. direktor Anton Mrak, dvorni sv-etn^k flauffen. notar Alfonz Rudež. direktor dr. Štefan Dolinar, notar Sta;er, d^kan Ivan Bizian in drug', sami veznom a ze i>okoin; r>or>u]arni in ag'lni javni delavci. Kako zavedni so b'Ii maturantje Kilari-evesja letnika. dokazuje stara fotografija, ki kaže večinoma bradate in močno brkate maturante, mlade gospode, zbrane okoli kipa pesnika Josipa Stritarja. Da so b'li ti fantje tako narodni, je bila zasluga kranjskega kateheta Antona Brodnika, po^umne-sra Slovenca, ki ie neustrašeno vplival v narodnem duhu na dijake. Svojo zvestobo do slovenske misli ie moral plačati grimnaz.:jski katehet Brodnik s tem. da je bil iz službe odpu-ščen: odlično ie vpliva1 v Ljubljani na svoje dijake profesor Šolar. izvrstni slovenist in lat:ncc. kasneie nadzornik v Dalmaciji. Po maturi je današnji jubilant s prijateljem Ivanom Vrhovnikom vsto-pil v semen;šce, a tako! prestopil k davkarv'". Služboval ve odlično in uži-val veliko popularnost zaradi svojega I.iubezn'v-ejsa m Ini-domilejra uradova-nja v Črnomliu. Škofii loki. Tržiču in Vel. Laščah. Nato ie prestopi] k ra-Čunskemu oddelku deželn>e vlade v Ljubljani, kjer je napredoval do čina nadsvetn:ka. ?lužboval ie celih 38 let in stopi! 1. 1913 še Č;l in zdrav v pokoj. Vzgled-no ie od^ojil svoje štiri sinove in heer ter ima dobrih znancev ;n zvest h prijateljev rx> vsei Sloveniji. Jubilant je med naistareišimi ra-ročn.ki »Slovenskesra Naroda« t-er je bil vse življenje priiateli slovenske kn.i'-jre. Svoj visoki jubilej praznuje krenak in zdrav. Bos: ffa živi še do^ga leta! Lep Veliki Šmaren Praznik Velikega šmarna je bil vroč in lep dan, primeren za izletnike, kopalce in naše romarje, ki hodijo v trumah na Brez-je, kjer imajo sedaj očetje Frančiškani prav obilo posla s spovedovanjem in drugimi cerkvenimi opravili. Kakor zatrjujejo, so očetje frančiškani prav vzradošćeni in za* dovoljni, da je med narodom še toliko pobožnih vernikov. Zadnjo nedeljo je bilo približno 20.000 ljudi na Brezjah. na praznik pa je bil na Brezjah nekoliko manjši promet. Izletniki so včeraj imeli najkrasnejši e okremi proti vCXerUt Od'očil -em se /a nu.ikrajšo. če?udi ra.mevarne.iNO pot preko Alp. imei sem malo hen;irid in skrheti vetn moral, ć.t čimprej k'c prtMjnem. PreJerel sen1 rekn Panam m s»e moraj .spustiti v dolino zaradi strasne nevi.'ite. M je di\jala z decre stran, dein dozive! najne\jr-nei^o borbo z elementi, Ra7en tega so se delale /opet zračne pra/rune. Po enournem i:e\arnem letenju čez Alpe sem srečno pristal ob f\ *• v Torinu, luliiani se nis# mo^li načuditi da sem ob takem vremenu pnšd živ te? Alpe. Lepo so me na snre-jeli. To je bilo torej v ponedelick dne \2. x. m. Iz Torina nisem mo^el odleteti te^i dr^e. ker se mi e pokvjril motor. V Bcnetke, Padovo in Trst \z Torinu sem iniietcl v Milan, kjer seni pristal ob 16.30. Ob 17. sem že letel dahe pron Bersetkam. Med potjo so me zalotjle velike nevihte. Zaradi njih sem se zelo zakasni! in ateriral v Padovi sele v mraku. Tu sem startal ob 17.30 in bil ob 18. že v Benetkah, odkoder sem se napotil proti Trstu. Od Benetk do Trsta sem imel lepo vreme, prav tako od Trsta do Postojne, Majhen dež se je vlil le nad morem. Najstrašncjša borba ▼ zraku ^^koli lu. sem pns>Ci iuid RakcK.. imel sem moćan pronveter. Krožil sem nad Ra-kekom in se nisem mogel odloćitL Nenado-ma nu zapre gosta mefcla vse obzorje. Tem-ni oblaki so se zbira li z vseh strani. Na-zaj nisem mosel več. Proti Zagrebu tuđi ni bilo mogoče odpluti, ker sem imel premalo bencina. Edino, kar je preostaiato, je bila Ljubljana. Obrnil sem se proti njej in letel zelo nizko nad progo. Od Rakeka dalje je bilo mesla tako nizka, da većkrat nisem videl niti proge. Sledila je najstrašnej-ša borba v zraku, kar sem jih dozive!. In doiivel sem jih ie mnogo. Trajala je pol* nih 25 minut Letel sem čisto nizko nad smrekami, podrsal sem že v vršiče in ob-stojala je nevarnost, da se strmoglavim z aparatom na tla. Letel sem 2 veliko brzino in preskakoval prav po akrobatsko vršiče. Tu je aparat pokazal svoje sposobnosti. Z ostrimi zavoji sem se izmikal katastrofi. Posrečilo se mi Je priti v ravnino, od koder sem letel nad proso do Vica. Dež je lil neprestano. Ob 10.45 sem krožil nad Vičem v upanju, da se bo megla dvignila in da bom lahko v šiiki pristal. Krožil sem zelo nizko in tedaj je odletel kos propelerja. Letalo je začelo padati. V £iško torej nisem mogel več in sem preskočil šc neke visoke hraste in se z oštro akrobatsko virazo ognil nekemu kozolcu ter pnstal na njivu Mapel sem vse moči. da bi re^il aparat, toda višia sila Je t>ila močneJAa. Padel sem na slab teren, da se je polomilo in razbilo vznožje letala. Na pomoć mi je priSel tajnik Aerokluba dr. Stan« Rape, s katerim smo letalo demontirali in ga spravili v šišen-ski hangar. Obvestil sem tovarno Ikarus in prosi! za nadomestne dele in čim pndejo v Ljublja-no, borno aparat popravili. Z njim odletim potem nazaj v Vovi Sad Koliko sadja pojedo Ljubljan-čani? Ljubljanski trg je leto* prav obilo *aJo-ien % vsakoA-rstnim tadjem, ktkor tuđi s estalimi potrebščinarni V sredo pred praznikom je bila ncohičćjna gnječ* na trgu. Branj-vke in kractice so komaj mogle naj-ti izhw>«tor na Vodnikovem trgu je bil do zadnjega ko-tička zaseden. Vajveč je bilo na trgu raz« lične^a sadja kalcor jaholt, hruŠk in sliv. Razmeromt malo je na trgu domtčih re* špelj, ki *t prodajajo po 4 do 6 I>ti kg. JaHolka. lepa. domaća, pomijiio po 2 do 4 Din, hruške pa po 3 do 4 Dm Največ sadja prihaja iz okolice Sostrega in bližnjih krajev. >Ja trgu je sed!aj mnogo stroč-'ega fi/ola, ki ca prodajajo po 2 Din kq. Tuđi zeljnatih glav je ?e precej. Glave so po 1 do 2 Din komad Krompiria je na trgu prav obilo po 1 do 125 Din ks Leto* je na trgu jelo mnogo zelene paprike, cen« po 1 Din 4 komadi Borovnice ro tedaj prenehale. Mnogo je na trgu tuđi goK zla« sti lisičk, ki jih prodajo po 2 Din 1. Glede na organizacijo trga je treba omeniti, dm tržno nadzorstvo sicer vesrno skrbi za red. ima pa na razpolago zlasti of> dnevih naj-večies« navala le tri ali kvečjermi Jtiri organe. 2eleti bi bilo dalie, da bi se nomi« nelni tržni nadzornik kdaj pokazal na trcu. Zanimivi so podatki, koliko je Liu*»« ljana. v mesecu izliju konzumirala gvežega sadja. zlasti črešeni, jabolk. brušk in čeS-pelj. Po podatkih ravnateljstva mestnega dohodar«tvenea urada so v Juliju uvozili v Liubljano 151.041 kg različnega sve?egi sadia. Ako upoštevamo ?c vse ono sadie, ki ga kmetice pri-peljeio na vozičkih in ne plačajo zanj nikake užitnine, marveč samo takozvano tržno boleto, računamo lahko, da je bilo v iirliju v Ljirbljano uvoženega okoli 250000 kg svežega sadja. kar potrju-jejo tuđi pomavalci trfnih n?mer Vaiveč sadia sedaj prihaja iz Bosne. Banata. Dalmacije in Staierske, kakor tuđi iz bližnie ljubljanske okolice Potame/ne mitnice na periferiji mesta imajo prav obilo posla & sadjem, zlasti na Dolenjski cesti. Polianski cesti in na glavnem kolodvoru Tako i« užitninski urad na cflavnem kolodvoru pre-rledal 64 4"W kc svpfeea S;idja. na Dolrnj-ski crsti Of>87 kg !n na Poljan*ki cesti 56 tisoč 4o] kg Pniefnnifo I Unrlniknui rlnfiifhl" Stev 1^5 »SDOVENSKI NAROD«, dne 16. avjrusta 190». Strni 1 Dnevne vesti. — Kraljeva zahvala Gorlincem. Na vdanostno brzojavko, ki so jo poslali Gor-janci ob odkritju spominskc plošče ćnf 4. avgusta 1&29, je prejel prof. dr. Albin Bclar naslednji odgovor: »Njegovo Veličanstvo Kralj se srčno zahvaljuje na toplem pozdravu, ki ste ga poslali v imenu Gorj«*n-cev prilikom odkrit.ia spominske plošče na VršČeh. — Minister ćv*> •.. J.-vsiić « — Mestni vzgojni zavod DUaški dom v Ptuiu sprejema gojence, ki bodo obisko-vali popolno realno gimnazijo ali meščan-sko Solo, v popolno oskrbo in vzgojo. Gojencem z dobrimi učnimi uspehi se dovo-Ijuie popust, Prospekte in vsa pojasnila daje vodsrvo zavoda. 466-n — Na drž. dvora z redni trjcovskl $o\] v Celju se z nastopom v šolskem I. 1929— 1930 razpisuje učno mesto profesorja za nemščino in srbohrvaščino. V poštev pri-dejo kandidati z diplomskim izpitom filozofske fakultete in kandidati, kl so dovršili visio pedagoško solo. Prošnje, opremljene po 51. 12 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnin uslužbencih, naj se na-slovijo na ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu, vložijo pa do 30. avgusta pri ravnateljstvu drž. dvor. trgovske Sole v Celju. — Ustanovrtev vzporednice na osnovni goli. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da se na osnovni Soli v Kapeli pri Prežicaa otvori vzporedniea in se xato ustanovi tuđi novo u-čno mesto. — Klluć za Esperanto (slovarček) se dobi pri »Klubu esperantistov v Ljubljani« — Narodna kavama in v vseh knjigarnah. Knjižica popolnoma zadostuje za Čitanje kakor tuđi za prestavljanje, zato se pripo-roča tuđi neesperantistom in samoukom. Stane 3 Din, za posamezni izvod po pošti naj se pošljejo znamke v vrednosti 3.25 Din. — Strašna nesreća. Na Turiaku se je v sredo popoldne pripetila strasna nesreča. Šestletni posestnikov sin Lovro Gradi^T Je zašei z roko med slamoreznlco ki Je obratovala. Slamoreznica je otroku odrezala desno roko v zapestju. N^srećnega otroka so včeraj pripeljali v Ijub^ansko bolnico. — Surov napad. V bolnico sa včerai pripeljali režko poškodovane^-i 70 1etnega užitkarja Mino Ćerneta. Cerne je v «redo zvečer prenočeval v Šupi poses v.ik-i Ust nika na Rudniku, ponoči so ga pa napadi; neznani fantje in ga s koli strahovito pre-tepli. Černe ima vso razbito đavo in je njegovo stanje zelo kritično. 3a nap?daici poizvedujeio orožniki — n. državna gospodarska ratstava v SkopUu. Pod najvišjo zaščito Ni. Vel. Kralja se vrši od 1. do 8. septembra t. 1. v Skoplju II. državna gospodarska razstava z etnografskim oddelkom in s posebnim oddeikom za inozemske gospodarske stro-je in umetna gno-jila. Na razstavi smelo b:ti izloženi vsi dornači poljedelski, živino-rejski, gozdni, obrtni, industrijski, rudarski in hišni proizvodi; od inozemskih pro-izvodov pa samo poljedelski stroii in umetna gnojila. Razstavne predmete bo pregledala in ocenila posebna komisija in se bodo na podlagi njenega poročila porazdelile med razstavljalce nagrade, kolajne In di-p ome raznih vrst. Dovcljen je 50odstotni popust na državnih železnicah in paro-brodih za posetnike in razstavno blago. — Dražbe hrastovih debet Pri direkciji šum brojke imovinsiv.; b." r.e v Vinkovci^ se vrši dne 26. septembra t. 1. ob 10. dopoldne na podlagi odobrene lesosečne osnove za 1. \929—1930 v smislu rešenja ministrstva za šume in rudnike prodaja zdravi.i, suhih, polsuhih in jesenovih de-bel. SploSni dražbeni pogoji s podatki o po* sameznih kvalitetah in kvantitetah lesa ter o ocenjeni vrednosti s podatki o oddalje-nestf od iijjb lžje žetciVSke postaje itd so interesentom na vpogleđ v pisarni Zbornice za TOT v Ljubljani. — Organizacija vldovdanskih herojev pred sodiščem. Jutri 17. t. m. se prične pred sodiščem v Sarajevu glavna razprava proti Članoma organizacije vidovdanskiii herojev Miroslavu Sokoloviču in Mitri Zu-ponu, ki sta hodila po naši državi in zbira Ia prostovoljne prispevke za svojo organizacijo, baje za postavitev spomenika vi-drvvdanskim junakom. Zbrani denar, ki Je dosezel precejšnje vsote, sta porabila za svoje osebne namene, zaradi česar sta bila tuđi obtožena pred sodiščem. — Statističnj u rad zooanle trtovine za prvo polletje 1. 1929 je izšel te dni in se more kupiti za ceno 30 Din pri vseh večiih carinarnicah. — Samomori. V Katarini v Banatu se je te dni obesila 181etna Marija Froko. Kaj j© dekle pognalo v smrt, ni znano.__ V Topoli se je obesila 261etna uradnikova žena Ivana Bere«. Ženska je bila zadnje JJase du&evno nekoliko zmedena in je dejanje tuđi v ta-kem stanju izvršila. — V Rumi e© j© z lužno razstopino zastrupil 701etni etarCek Toma MitroviČ. Vz,rok samomora je bila beda. — Pri kopanju atonil. V nedeljo je v Velikem Bečkereku pri kopanju utonil 30 letni uradnfk tamošnje paroplovne druJbe Ceco Blagojevič. Kopal ee je skupno s evojo ženo in je vprifco nje iz^inil ▼ valoTih. Trupla dosedaj še nteo našli. — Sinova ubila svojega očeta. Pred par dnevi se je v blizini Stolca pripetil pročrn, kakrSnega še nišo doživeli v tamošnjem kraju. Ziutraj so na-šli na polju, kler je spal zadnje dni, 60 m daleč od lastne hi$e seljaka Gjorgja Iljeviča iz sela Podkorrrina v o-bčini Berkoviči. Glava mu je bila razkla-na tako, da so se iz nje rarHli moždani, poleg njega p« ic ležala krvava sekira, s katero je bil udarjen preko levega ušesa. ki mu je bilo odsekano. Orožništvo )e ta-koj uvedlo preiskavo in st* bila aretirana sinova umorjenca Radovan in Milan, ki sta končno priznala, da s>ta ubrta očeta. Odrfa- na sta bila preiskovalnemu sodiiču v Mo* starju. — Zaradi ubola brata obftojen na 7 let Ječe. Pred okrožnim sodiščem v Sarajevu se je te dni zagovarial 331etni dninar Dušan Lubure. obtožen uboia svojega pol-brata Vučine. Obsojen je bil na sedem let ječe, pooštrene vsako leto na obletnico zločina s trdim ležisčem, polejr tega pa mora plačati ženi ubitega 50TK1 Din od-škodnine. — Mož s 15 I me ni. Policna v Bečkere-ku je prijela dva nevarna pustolovca. Baje gre za nekega Reisa in nekega Klinca, ki so ju oblasti zaradi številnih vlomov in dTugih pregreh že dolgo iskale, vendar ji-ma nišo mogle do živega, ker sta se često poslužila drugih imen. Tako je policija pri Reisu našla 15 legitimacij na različna imena. Reis je baje svojemu bratu v Budimpešti izmaknil 5000 pen^ov in nato pobesr-nil v Szegedin, kjer je denar v družbi lah-koživk rapravil. Ko so ga prijeli, je de-jal, da je iz Jugoslavije, na kar so ga madžarske oblasti izročile našim. Našim oblastim je Reis zopet zatrjeval. da je iz Budimpešte. Ker dosedaj še ni prispel 'odgovor, kam je mož pravzaprav pristojen, ga je policija za enkrat obdržala v zapo-ru. Za Klinca je policija ugotovila, da je naš državljan in da ima več tatvin in vlomov na vesti. Tuđi on je ostal v zaporu. h IJubliane Dame. ki so se udeležile lepotnejra tekmovania za naslov mis Ilirije, se naprošajo« da se dre vi ob 7. gotovo zglase v vpravi kopa}Bča »Ilirije«. lj— Pokrajinska raistava »Ljubljana ▼ jeseni« od 31. avgusta do 9. septembra bo nudila mnogo lepib stvari. Gotovo ena naj-lep&ih bo pa Trtnar^ki raistava >Cvetje v jeseni«, ki bo obeegala del paviljona »Gc. Prirede jo ljubljanski vrtnarji, ki se za njo najživahnejše pripravljajo. Ljubitelji cvetjti bodo videli, kako velik napredek so do»eNje-goJ« društveno zastavo, ki je v Čast tvidki eami in v ponos društva. Zastava nosi na ©ni strani sliko kneza Njegoša, na drugi strani pa sliko slepega črnogorskega guelar-ja. Zastava ima tuđi napis, ki pravi, da je pod visoko zadčito Nj. Vel. kralja. Lepo delo j© bilo z oajvečjo natančnoetjo izvršeno po naSrtih, ki jih j© predložil naš kraljevi dvor. Tvrdka Neškudla se je ustanovila v Ljubljani kot samoe to jao podjetje po prevratu, sedež tvrdkine matice pa je na Ceškem. Podjetje otetoja ia od L 1810. ter slovi daleč na okrog, zlasti v balkapalrib driavah. lj-_ Jarki v Mestnem los«. Mestni magistrat ljubljanski poziva vse posestnike Parcel v Mestnem lozu. ki imaio v Jarkih položene cevi, naj iste odstranijo najpoz^ neje do 31. avgusta 1929. Po poteku tega roka bo mestni magistrat vse jarke v Mestnem logu pregledal in cevt ki bi se v jarkih nahajale, pustil po svojih delaveth odstraniti, posestnike pa kaznoval. —lj V času samomorov. V bolnico so včeraj in v sredo pripeljali kar štiri samo-morilne kandidate, od teh dva iz Ljubljane. Včeraj opoldne so v Gorupovi ulici našli nezavestno neko že priletno žensko. Uso-tovili so, da gre za 47 letno zasebnico Emo F.. ki je v samomorilnem namenu zavžila mečno dozo morfija. V bolnici so ji očistili želodec in je že izven nevarnosti. — Življenja se je naveličal tuđi 68 letni trzovsU potnik Edvard R-, ki si je poznal dva »stre-la« v glavo. Ustrelil se je namreč s papir-natimi kroglami in zadobil samo dve lažji brazgotini. — Včeraj popoldne so morali v bolnico prepeljati 29 letno brezposslno služkinjo Marijo P. iz Kamnika. ki je doma v samomorilnem namenu pila lizoT Marija je že izven nevarnosti. — V *ozđu pri St. Vidu nad Stično so našli v sredo neza-vestnega 21 letnega Lovra S. s prerezani-mi žilami na levi roki. Vse ka2e. da gre za poskušen samomor, ni pa tuđi •'skliuČ'im., da je fanta kdo napadel. Lovro narnreč na vsa vprašania — molči. ~!i V počašcenle spomlna PO^. dr. Gregorja 2erjava je darovil z. D. 5CK) Din Narodni galeriji, Ki s tem izreka daro-valcu toplo zahvalo. Narodna galerija v I -i ubijan;. —li Zaroka Ite Rlne? Zagrebške »Novosti« objavljajo iz Ljubljane datirano vest, da se je naša prva filmska zvezda sdČ. Ida Kravanja oziroma Ita Rina, zaročila te dni z Milanom Gjorgjevićem, inženierjem iz Beograda in sinom generalneza direktorjt pošte in brzojava v pokoju. Milan Giorsne-vić ;e štuđiral v Francii in Nemčiji, kjer se je seznanil pred 2 letoma v Berlinu z Ito Rino. Baje sta bila že takrat neofici-jelno zaročena, a se je kasneie zaroka razdrla, ker ji je Gjorgjevićev oče na-sprotoval. Nato sta se zopet pobotala in te dni je bila zaroka definitivno razgflašena. »-Novosti« poročajo, da je vest o zaroki Iti-na mati te dni brzojavno preiela in da je računati, da se prihodnje dni Ita Rina z zaročencem vrne v Ljubljano. lj Perski ibor Gl*sb«ne Matice ljubljanske. Naloge v prvi polovici nastopajoče pcv-ske sezone rahtevajo, da se seetanemo ie v torek, dne 20- avgoista t 1. ob 20. k prvi vaji. Vsi dobri dosedanji člani in članice naj nam ostanejo zvesti. Vpisovanje novih članov 8© vrši v ponedeljek, dne 19. t m. od pol 19. do pol 20. v sobi št. 6 Vegova ulica. Zboru so potrebni eamo teoretdčoo in praktično dobro izvežbani reeni pevci in pevke. _ — Odbor. — Pfearna Pođpornesa drmttvm stepft v Ljubljani se je preselila r K!|a6aT«il5arcko ulico št. 3l IL nadsrrople. Vhod Mestni trz 22 ali Cankarjevo nabrefje 13. Podpirajte zlasti sedaj najbedn«iSc sleoe. W- V Zeppelinovem carstvu -Friediichshafna V 10 letih se bodo Ijad^e čudili onim, ki bodo patovali z ždec-meo ali s parnikom. — Ncmčija zgradi zračno brodovfe, Id bo pod njeno zastaro prevažalo potnike po vseh kontinentik* Pariz, 14. avgusta. Pet ur vožnje v udobni kabini veli-ke^a biplana družbe Imperial Aier-ways zadostuje, da preletite progo Pari^—Zurich, odkoder potrebujete še dve uri, da dospete v Romanshorn ob Bodenskem jezeru. Še eno uro vožnje rx> jezeru in ste v Friedrichshafnu. Bo-densko jezero je »Cote d' Azur« Nem-čije, a Friedrichshafen njegov biser. Dolga vrsta vil in hotelav v malem kraju, ki šteje okoli 5000 prebivalcev, napravi vtis lepo razvijajočega se mesta. Za temi vilamd, plažami in livadami stoji Friedrichshafen, ki se precej razlikuje od prvega: v njem grade velike zračne ladje, imenovane Zeppelini. Ni treba prebirati razne baedekerske knjige ali sprasevati koga da se prepričate, da pomeni Friedoichshafen Zeppeli-na in da pomeni Zeppelin za Nemcijo eno iz- med njenih najvecjih ambiclj, trsovsko osvojitev zraka. V KonstaoKi nekaj kilometrov od FrLedrichshafna se je rodil grof Zeppelin, a v Friedrichshafnu se je leta 1900. dvigiula v zrak prvič prva leteča ladja sveta. Od tega časa sta se ta dva imena združila na ta način, da se en del kraja imenuje Zeppelindorf. Tu opazite povsod Zeppeline, od čokolade, papirja, lesa itd. Pri glavnern vodnjaku stoji Zeppelin iz kamna, a jih dobite tuđi iz železa. Grof ovih slik prodajo na stotisoče. Še ćelo, ko pijete kavo, vam prineso letak, v katerem se hvali bo-dočnost sedanjega Zeppelina, ki poleti te dni proti Tokiu... Videti je, da so Nemci doumeli po-men avijatike v svetovni gosrx>darski borbi in da so se vrsrli na delo z isto ZnfcofAoT »Grof Zeppefai- pred srofm pofatom k Frieihkjhs- luđna. U-ili se občudujejo l/aši lasjef Tuđi Vaši lasje lahko postanejo tako lepi, da jih bo vsakdo občudoval. Seveda morajo biti svilnatomehki in se ne smejo sprijemati, imeti morajo oni lesk svileni ga imajo običajno zdravi lasje. Uporabljajte tuđi Vi Elida Sham-poo# kakor to delajo druge negovane žene. Elida Shampoo naredi lase veliko bolj košatc in rachkc kof svila, da jim lep moten lesk in nezen duh. ELIDA SHAMPOO energijo in vztrajnostjo, s katero so nekoč gradili topove in municijo. Ko sta se v Berlinu združili dve moćni le-talski trgovski organizaciji Deutsche Aero Lloyd in Junker Flug\rerkehr, da ustvarita silno Lufthansa, je v Frie-drichshafhu prevzel mesto, izi?raznje-no s smrtjo gnofa Zeppelina, dr. E c k e-ner in marljivo nadaljeval delo svojega prednika. Inteligentan Nemcc m. je pripove-doval, da se ima Nemčija zahvaliti za kolosalen razvoj svoje trgovske avfija-tike — versaillskemu premirju. Ta tr-ditev je na prvi pogled absurdna, a je V desetih letih. a mordj ie vre\. te bodo Ltudie čuditi onim. k\ txnk> pnto- vali z /eteznico ali parnikom. Treba je samo, da se javnost prciMiča, Ja so taka prevoma sredstva sigurna, solidna in udobna. Ojrledal sem si hangarje. Ćelo kn^-20 bi lah'ko na-pisal o tem, kar sem ri-del in kar so mi pokazali. N«mc! zrvi>o đelati propagando: iz Zcr>nelir»ovifi to-varn sem prišel s polniml žepi kitji^ in brošur. Znač rno je. da je premazana Nem-čija, brez denarja, razdeljena v dva tabora: tiacionalrstičneira m komu-nističtiega, zgradila v dobi do 10 let Pečat ptsemske pošte zrako* plova »Zeppelina* na poletu okoti mseta. resnična. Ker je bila Nemcem zabranjena vojaška av jatika, so se posvetili razvoju trgovsfke aviiatike. Ek>Čtm so se Francija, Anglija in Italija trudile, da izpopoinijo in poveiajo voja-ško av:jatiko, je Nemčija sistematično stre-mela za tem, da zavzame čimprei ono tnrovsko mesto v sve^u, ki ga ie neko^ zavzemala. To je v ostalem mišljenje dr. Eckenerja. ki se odliikuje polez ve-likega tehničneza znanja tirdi po pra-vem trgovskem duhu. — Nemška avijatika je miroljubna, mi je zatrjeval dr. Eckener. Mi v Nem-čii smo prepričani, da je bodočnost na^e države v zraku. Ko delamo za avijatiko, delamo za bratstvo naro-dov. Mi ne mishmo na vojaSko avijatiko. Mi mislimo samo na trgovsko bodočnost in na skorašnji dan, ko borno potovali po zraku, kakor potuje^^ sedaj po morju, brez nevarnost ponoći kakor tuđi podnevi, skozi oblake, me-glo in dež. ultra moderen Zepr^elm, ki je stai hfi«i 100 milijonov dinariev. ki !• nafv^ći na svetu in predstavlja čudo mel luksuza in u<* »booHi Ista Kenič ;a rx> v kratkem bre-z v vladne subvencik zgradila tri oovt kolose, a zatem cefo zračno brodovie, kl bo pod njeno za&tavo prevažalo potrAe, pošto in to\orno blmki no vseh kan. rinentih. Na polju v FneUnchshafnu sto>e sodaj trije ogromn hangarji. prostora T>a je Ie za okoli 50. Pole* hairgarjcv stoii velika tovarna motorjev Mayhacfu kl Jela ed:nole za avijatUko. V Zeppelinovih tovarnah ie zaposlenih okoli 1100 delavcev. Njihovo ifre-v lo lahko vsak čas pomnože na 5000. DeJavci pre>ernaLo povpre^Sio 10 nrark na dan, imajo udobna stanovanja za 40 mark m-esečno in lahko najbolje O'bcdu-jeio za 80 pifenigov v Kazitii a4i v to-vamrSki restavra<đ1i. Smrtna nesreća v cirkusu Kludsky Znani českoslovaški cirkus Kludskv je te dni gostoval v Bodenbachu, V nedeljo je priredil cirkus poslo\ilno predstavo, ki pa se je tragično končala. Ko se je namreč producirala skupina umetnikov na trapecih in izvajala v zraku vraitoiotnne akrobacije je eden izmed artistov zgu-bil ravnotežje in pa-del iz visine 30 metrov. K sreči se je ujed v mrežo. Izpahnil se je samo nogo in predstava katerc program se je gla-sdl »Igra s smrtjo«, se je nemoteno na-daljevala. Toda nezgoda je imela usodne po-sledice. Odfinstvo se ni moglo več pomiriti pa todi artistov se je polotilo rm^tmrjeojeL Ponesrećeo eksperiment je posebno neugodno učinkoval na vodjo umetniške skupine Italuana Kigamon-tijft. iz Milana. Ko je Rigamonti Lzvajal vratolomen saJtomortale, radi ptkra^-kega zaleta ni dosegel trapeca in je strmoglavil v globino mimo mrete v areno kjer je obležal nezaveMen vpričo presenečenega občirhStva. PrcnesJi so s:a takoj v garderobo in pozvat, zdrav-nika, toda vsaka pomoč je bila zaman. Rigamonti je kmalu nato podlegel tei-kim poškodbam. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! * <, Neka| ■•▼efa sa Ljuhlj&aftki t«|«*«-j«m bo rastava iivali društva Z^#. To dra-itvo ibiri iJT&li ii tloventikih pokrajin m soolaMci vrt, ki tra rvamerava ustanoviti v Ljubljani. Doslej nahrane iivali t»o drt»5tw> 1 ostavilo na oglexi poaetoikoni vWeftejma ▼ [»aviljonu >I;. Rav^ava bo selo sanimiva im tuđi poučna. Naj «1 jo ogleda vftaktto, ki pof-de oa vete^ejemako pri rodi te v >l4ttkrijaiia v joceiH< od SI. argttsta de 9. amiltmAta. Stran 4 »SCOVENSK1 NARO D«, dne 16. avgusta 1929. -,tev 185 t/iugust <£lanche. 110 SVa valovih strasti cJioman — Vojvoda de Beaudrcil! MorUec, lopo>/ ste! — je nadaljeval grof. — Vi in vaši rajdaši ste osramotili staru ka-teremu žal pripadate. Vi in vaši pajdaši ste pahniii plemišk: stan z visine, kate-ro ie po svoji izobrazbi in vplivu rodu vedno zavzemal. Nišo roke sodrge tište, ki so oskrunile naš šcit n potepta-le v blato naše meče, temveč zločin pl-e-miča ie zakrivil to nečuveno sramoto. V? ste omadeževali -plemiške meće, ki se jih ie že od Darntiveka držala čast ;n slava. Vaš zločin ie tem strašnejši, ker •e oblafcil čast in -ponos celegra srtanu. Ponižali ste nas in osramotili v očeh liudstva. k1' strofo pazi na vsak naš korak. Za vaš zločin je samo ena kazen. Sam' ste se izobčili z plemiškeza stanu, sami ste podpisal: svoio obsodbo. Debela solza se je zalesketala v očeh s-tarejra lesjitimista. ko ie izgovo-r! te besede. — De Beau'dreil. — je pripomnil in sra zaničlivo pogleda 1. — ne izpopol-nite sramote se s strahopetnostjo! Naj bodo trAe vrarca. ki jih zapiram za va-roi. vrata vašega groba. Tn baron je zalopumil vratca. — Vojvoda se pelie domov! — je za klica! kočiiažu. sam se ie pa vrnil v T>alačo pokoinesra bankirja. LIIT. Palais Royal. Kdo je že bii v Par:zu. pa ni posetil Palais Royal ali Palais National, kakor se imenuje od zadnje revolucije? Katari Parižan ali tujec bi se ne na-slaial v senci košatih kostanjev, med gred čami najkrasneiših rož in ob po-irledii na ?umeče vodomete? Fasad- tega poslopja je obrnjena proti ru< St Honore, a okroz dvorisca so paviljoni, prizidki in terasa z vrati sko'^i katera se pri'de na dvonšče. To posiooje. v katerem ie imela or-leanska vladarska rodbna nekoČ svoj sedež. r-a tvori samo mantŠo stranico velikegi oetverokotnika. ki "predstavila pravo Palais Roval. Na ostalih treh straneh so poedina Doslopja različnih slogov. spojena po-stonno in obrnjena proti prilesaioČim ulicam. Znotraj so Da spojena v riar-moničen, soliden slo-g s pripadajocimi jfaJerija-mi in arkadami v pr'tličiu in z balkoni, ki sesaio tja do tretjeza nad-strr.pia. Predaleč bi zašli, če bi hoteli točno opisati to ogromno palačo z njenim: eledališči, med katerimi ie tuđi Theatre Frnncais z mnojrirni kavarnami in ne-š£et:mi trzovinami. katerih izložbe so pome raznovrstnega blaža in dovoli Diivlačne. da mamijo svet in za uprav-\ni(j ali uniču-ieio. kakor pač presoja-mo tnrovino. Omenili snv> že veliko dvor šče. Na njem rasto košari kostanji, vmes so pa. Kredice krasnih rož in Šumeci vodometi. Nad košatimi kronami. kostanjev, nad rožami in vodometi se naslaja oko ob solnčnetn svitu v morju lučić, kona-stajie večer. A kdo bi mogel iprešteti posetnike teza dvorišča, da ne govorimo o onih, ki si ofcteduiejo divne galerije, med katerimi je La zalerie d' Orleans s stekle-no streho in kristalnimi stenami Že sama tx> sebi zbiraliSče ljudi vseh stanov. Kdo bi mog-el prestati množice otrok, ki se toaio med dreviem, ob zredicah m pred vodometi, kjer pleše-k> in skaček> pod nadzorstvom skrbnih mamic in zuvemant. kakor na trzu Karla XIII. v Stockholmu! Zdaj je ura dve Dopolflne. Od vseh strani se raz-leza zeneral-na koračnica. Morda ie sklicana narodna zarđa, ta mozočna korporacija, ki Je že trikrat reš la julijsko dinastijo. Narodna zarđa sliši ta bojni klic pa se mu ne od2ove takoi. Ćuti nezaupanje in zaničevanje, s katerim jo ie počastila vlada. Da, ona ćelo ve. da so dobil mairi povelje, da nienim legjam ne sm-ejo dajati streliva. Toda kmalu se zve. da se razlega ta klic boli v imenu ljudstva nezo kralja. Narodna zarđa se poja vi ja na ulicah, toda njeno stališče je že davno opre-deljeno. Zdai naj bi poza sila požar, zdaj na-stooa kot posrednica med Tuilerijami in Irudskim: okraii. Toda -posredovanje h mozoče samo pod naskdniimi t>o-zoii: Ministrsh'o mora ođsti. pri ti mora do reforme. . . 8 klici: Vive la reforme! A bas Ie nrnistere! nastopi 10. legija. - Na la Place Bourbon naleti ta legija na municijsko kolono, namenveno k ba-teriiam. in jo ustavi. Nobene nrunici-}e ne srne dobiti ne voiska ne linds-tvo. Kri se ne srne več prelivat:. Na bulvarjih sreča drugi polk lezije eskadron kirasiriev, pripravljenih navaliti na ljudstvo. Polk se postavi med ljudstvo in eskadron. Eskadron se ustavi. Oddelek tretje legije naleti na rue Montmartre na množioo neoboroženih meščanov. ki beže v paničnem strahu pred močno četo municipalne zarde. Oddelek se postavi v vrste pred be-žečimi mesčani in koraka z nasajenimi baionef proti municipalni zardi. Manjši oddelkj narodne zarde se po-iaviio tk> vseh ulicah. bulvarjih in trgifa. Med njim! in redno vojsko še nikjer ni r>rišlo do spopada. Vojak: Še ne vz-klikajo: Vive la reforme! A bas Ie mi-nistere! PaČ pa dovoljujejo, da vzkli-ka tako ljudstvo in narodna zarđa, ko-likor hoČe. Kdor molči, pritrjuje. Na oni strani Palais Rovala, Tci je obrnjena proti rue St. Honore, se pre-riva pred trem-i zaklenjenimi vrati, skozi katera se T>r.de na manjŠe dvTo-rišče. o katerem smo malo prej govo-riM. velika množica delavcev, ki se pogaiano z vojaško stražo, stoječo na dvorišču. Voiaki mole skoz; železno mrežio zakljenjenih vrat muškete in medio na delavce. Nesmrtna blamaža ameriških katoličanov Papežu Piu XI. so poklonili Raf faelovo »Madonno di Gaeta«, ki pa je baje samo dobra kopija — Vatikan je darik> odklonil AmenŠki katohčani so ogorčeni. Ko ie papež Pij XI. proslavi] sv©j SOletni maš-niški jubilej, so mu ameriški .katoličani poklonili dragoceno zsodovinsko sliko. Raf-faelovo *Madonna di Gaete«. Toda sedai se je izkizalo, da gre samo za spretno kopijo in uprava vatikanske pinakoteke je sprejem slike odklonila. Seveda je v Amenki za vršilo in vsi arneriški katoliški listi poudarjajo, da je to naivečja sramota američkih katoličanov. Slika je bila več t«dnov na umetniški raz-stavi v Newyorku. ogledalo se to ie več tisoč ljudi, pa tuđi manstveniki in umet-nostni poznavalci so jo dodobra premotri-li. Toda nikomur ni padlo v zlavo, da je slika ponarejena. Zato ni čuda. da so se arneriški katoličani, ki so že dolso ugibali, kaj naj poklonijo papežu povodom niego-vega jubileja v dar, odk>čili nakupiti dra-goceno sliko. Plaćali so zanio okoli 14 mr lijcnov Din v na$i valuti. Slika je prispela iz Nemviie. Nahajala se je na gradu Rtigen, za časa inflaciie pa jo je lastnik za smesno nizko ceno proda] Tiekemu Monakovčanu, ta pa nekemu Ham-buržanu. Sl-ednji jo je kot pristnega Raf-faela spravil v promet. V dokaz pristnosti ie podal mnenje direktori a narodne galerije v Rimu, ki je bj odločno prepričan, da gre za Raffaelcn' original. Sele po svečani izrocitvi v Rimu so od-krili, da je to prav izredno posrećena kopija.- Baje gre za kop;jo Raffaelove Ma-donnet ki se nabaja v Leninsrradu. Kopija ie stara že okoli 150 let in sedai se je tuđi ugotovilo, da so jo že pred vojno več-krat bi«zuspešno skušal: spraviti v promet kot original. Newyorški katoh'čani naineravaio s!ikn prepeliati naxaj v Ameriko. obenem pa zahtevajo, da se uvede pre:skava. Kopija je vredna jedva 5O.mn Din. Zanimivo je, da se vsj rimski izvedenci striniaio v tem, da gre zgolj za kopiio, dasi so nekateri specijalisti Raffaela rrmenja, da je original. To stališče zastopa predvsem om«nie-ni direktor rimske narodne galerije, po-tem kupčevalec z umetninami Herrnam in direktor namburške umetnosme galerh'e profesor Pauly. Ti triie zahtevaio sklica-nje konference strokovniakov in izveden-cev. Američki katohčani, ki so seda? prepričani, da so nasedl? pretkanemu slepariu. zbiraio denar za novo sliko, da se tako pred papežem rehabilitiraju. Američki h^ jih opozarjaio, naj pazijo, da Še enkrat ne nasedeio. Darilo bodo še letos poklonili papežu. 652 krat zaročena, 50 krat poručena Pravcati Don Juan je lepa in še ved* no mlada Belgijka Adrienna Guvot, ki si tuđi lahko s pravico lasti naslov naj* večje pustolovke na svetu. Mlada pla* volaska se je v zadnjih letih namreč zaročila 652 krat in poročila 30 krat. Morda bi svojo pustolovsko karijero šc nadaljevala. da. je nišo te dni v Belgiji sami zaprli. Lepa plavolaska Adrienna, ki je znala tako sijajno mešati moške in jih vleči za nos, je rodom iz Monsa v Belgiji. Njen oče je bil ubog dntnar, ki je s težavo vleči za nos, je rodom iz Mon* sa v Belgiji. Njen oče je bil ubog dni* nar, ki je s težavo preživljal veččlin* sko rodbino. Ko je bila mladenka sta« ra 17 let, je zapustila dom in odšla v širni svet. Bila je krasno dekle, lepi zlati lašje so ji valovali po hrbtu, nje* na polt je bila kakor baržun. Zaneslo jo je v Pariz, kjer je njena lepota vzbu* dila splošno pozornost. Seznanila se je z bogatim Parižanom, ki se je strastno zaljubil v modrooko plavolasko in jo takoj poroci!. Čez par mesecev je bil mož siromak. Adriei.na je razmetavala njegovo prcm©?efije kar na debelo in milijom so se topili v njenih rokah kakor led na solncu. Ko je moža dobro oskubila in ga pognala na beraško pa< lico, jo je popiha4a iz Pariza. Živela je razsipno v Nizzi, Rimu, Madridu in na Dunaju, lovila naivne kaline, se vsak hip zaročila in če ni kazalo drugače, tuđi poročila. Moške je sleparila kjer in kolikcr se je moglo in marsikdo, ki je preveč verjel njenim zapeljivim ocem, je to bridko obzaloval. Većino svojih mož je pustolovka spravila na berasko palico, kleli so jo pa tuđi ste* vilni njeni ljubimci. Tuđi z nekim dolarskim pnncem se je seznanila Adrienna Z njim je živela še najdalje, kajti poročena je bila ž njim štiri leta Končno se ga je pa prav tako naveličala, pa tuđi mož ]c bil že sit njenega izkoriščanja. Zato sta se ločila. Pred dnevi se je pustolovka pojavila v Bruslju. V svoje mreže je ujela bogatega bruseljskega bankirja in pri-hodnje dni bi se morala poročiti. No, račune ji je temeljito prekrižal eden njenih bivših mož, ki jo je spoznal in ovadil policiji. Sedaj sedi Adrienna za zamreženimi okni in premišljuje, kako je vse minljivo na svetu. Drž. pravda ništvo jo bo obtožilo radi bigamije, tatvine in izkoriščanja. Prašek za tatove V . Londonu ie iznašel nekr: detektiv prašek. ki sicer ne' služi za umče-varue mroesa. pač pa za izsl©dovanje tatov. Nicgova iznajdba se je nedavno izborno obnesla, ko je b.lo treba vz-slediti tatu, ki se je ponovno pojasi v neki soli, kjer ie ravnatelj opaz:L da mu je ve*£krat :zg:n:\ denar :z zakle-mene bla^aine. Ko so po rvah ni po- moć pohcio, ie detektiv \Ve!!$ ukren nasledr. e. Na vrrcdnostne papir je >e nasu! prašek. kn ie drugače nev.den. k: Da ta-kni postane modre barv« in se nie2o\-e fv'edi ne m-orejo več odpra>nti, kakor hitro nnde v stijc s kak-m rrvn-krim predmetnm. Ker >e hl pono\-n:h tatvin osumben vratar, ja je detektiv z^slišal in pri tem opazi, da ima na rokah modre rnadeže, k: so izvirali od n;-egoveza praška. S tem je bila brez-dvomno dokazana nie^ova krivda. Tat ve svoja deian.ia končno tuđi pri-* znal in je bil pred sod<čem oh^oifn v ječo. Zanimiv prašek je rudi ie v dru-zh slučaiih poma^al londonski polici-i: izsledit zločince.___________________ POTENJE ROK. NOG itd. zaneslnvo odstrani »SL'DOR«-mast le^arne »Pri orlu«. Celje. H^bo^fe, naftraioe^e. zato u JMa1i oglasi< Vsaka beseđa 5© putr. Pločo 9C Lahko axdi » trumka* Za od&ovor znamkol - Na vpraianja brc* znamkm nm «■_ odeovariamo* - Najmanjši ogUi* Of ■» &—^ — Mariborska oblast! Srbin, d"oiM"ih ma«ni:x. Draivatirui urad-nik, želii me^eca seisreoitM-a im polovico ofct<*)ra preživot-i v cme-t«!Mm o-hlasn pri kaki bol**: ^bier-!fti na mawjš«irn posestvu na d*ž«!p. Geni- po«Mid4>e z naiv«dbo po«n««v m opusom o.koUce pro&um na iu-slov: B-mdinraj S. I?a^do*avLj6^1!^. Beoffrad, BaUcansiu tri hr 1 l^M Šivalni stroj »Singcr« dobro ohranaeo, &e usscKino pro-di. Ogleda *e: Staji m Dom (VJa Hrovat) partec. tervc, J*^5 Motor na vrtikiii tok- 4 HP. 3W> v*v!eov, ca. 1000 tiir. z bru&n:ir!: <->*voči (ScW«ifrin«eB) v d^brem s^anriu — k-ur«m. r. Brud^r, Ta U ob Dra-vi. 16S3 /Revolactial I v mnrmki atrok«'. I I iNFoanACue oaje I I ORi&TVOrAOBRTNE 1 r POTREPŠTINE. I Prodam lez>TM.h sto-k>v, kredcaee t f»lefowi ia rraf Jf« iu »kaj mi«. Ahae!j«va ces-a S. 1677 Gospodična s'roie^isja ;-.' . ,eh p«*Pi»iikili d^il. i&£e &kiž-bo. Nasm^ lahke rako j aJ; »rjw?je Poaudbe na U4*>-vo l.isr«imfiika^), že v r a *>n^>m s-* airvu. Jcupam. Pnmidfce: Vjb.ihIc. fm di-Teko:>a Li.p*i* t>a naslov: Lud-hrfž-an^a. LudNred. rj^rrbika f>bia&- 16*2 Gospodična, aihsolvftnittiinč a trj;- t«&a*a. v«t&», n«m6k«ya m sk>v«4i&kes:a )tz±A. st«nopgTaiiae m stro^etpusji. i4ć* na-me£ć«*]a Po»udbe pod >Takoii«)l oastoc>€ na Up-raa-ruAn-o »S'iov. Naroda«. 1656 Opremljeno sobo rehko, so4oćoo, z uporabo Kop4i> oice. s posebnim vboders v tf-tjem oadstrowu, oddaro Pisme«« poaudbe na upravo »SW>v Naroda« pod »B1eiweisova oesra« ISO« Cenjenemt! občms vu vljudno naznanjam, da točim v popo!noma oreurejenih prostonh dobro znane gosiilne „&ri Zlatorogu" v Gospo ki ulic št. 3 najtx.ljšo dalmatinsko kaplico vseh vrst. Res pnstna in zdrava vina. Kot spe.ijalheto imam na zalogi iznorno dalmatinsko šunko in zlato kapljico wp1Oše^u, vino iz suh ga grozdja. Gostilniški prostori so higijenski in moderno urejtnt. Za obilen obisk -e priporoča Us n k MARIJAN ^ILOVlC. lktm*z Jo^ Z^mUt. — Im .TImojbo tlitinii ttm jMlrtifc. — Za «mo ta )mwm d^ UsU: Otoa Chrlstof. — Vsi v U«WJaoL