MOSTNINA PÄVSALIRÄNÄ. Štev. 18. Ljubljana, dne Podružnica: ZAGREB, IZDAJA ZA slovenijo 16. septembra 1920. Demetrova ulica 14/1. IZDAJA ZA SLOVENIJO i •»•M,»**»«»#'*»«»*»*'»«'»«»«'»»»* »•IIMI »M •«•••••? JUQ0SL0VAN5KAB0RZA Informativen list za trgovino, obrt in industrijo. Izhaja 1. in 16. v mesecu. — Tekstni del za Slovenijo v slovenskem, za ostale jugoslovanske ::: pokrajine v srbohrvaškem narečju. ::: Tse dopis; sprejem Hoonfna ehprdirijs M.lafelič, IjsMjana, Kongresni ti? 3. Brzojavi: Jima" Ljaliijana. Telefon interorb. 51.174. tek. robo 5U1.BZ8. j. Razpošilja se menjaje brezplačno po vsej kraljevini SHS in v inozemstvo. — Naročnina za stalne prejemnike letno 12 K. Oglasi po posebnem ceniku. Uubllana Gradišče štev. 10 Gradi če štev. 10, Specijalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi, pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom. jORJEbö ČISTILO itÜ Bencin Petrolej Gonilno olje Strojno olje Cilindrovo olje Tovot-mast Kolomaz Vazelin Olje in mast za usnjarje STISKAimCE i. t. d. It rpenllnovo čistilo za čevlje razpošilja glavna zaloga N. Trebar — Ljubljana Sv. Petra cesta 6. Telet. 539. dobavlja promptno Dravogradska mineralna rafinerija lemmiie za mrzlo, !r„l!? r~ 200° -f- 600" C. areometre, alkoholometre, pre-'zkuševalce za bencin, bencol, lug, mineralno olje, kis, mošt in lim, izdeluje wm t ti, shiedeifeld. bis Sihinsiip in mriigin. Kupujemo svaku količinu daščica za sanduke razne veličine te štapove za metle. Ponude na tvrdku Corić i Kulis, Zagreb, Kaptol 21. Brzojavni naslov: COBKUI,. E?. FIRNIß liiiiaiio PFSÄHÜO iiillw I BALKAN I Trgov. špedici|Ska in komisijska del, družba. Brzojavni naslov: „BALKANSPED“. I LJUBLJANA - MARIBOR - ZAGREB - BEOGRAD - TRST - WIEN. Špedicija vseh vrst. — Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacarinanja — Mednarodni prevozi. — Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani — Skladišče, spojeno s tirom lužne železnice. — 1. ljubljansko javno skladišče. MT* Naivečie domače špediciisko podjetje. "Vil Stran 2. Štev. 18. J D Jj JO S L O V A N S K A BORZA Dobavni viri ,.j.Boret,ss;r: torji, kolesi in tehničnim gumijem, - Ljubljana, Gosposvetska c. št. 14, tel.int.462. Auto-garage: Vegova ul. 8, tel. 406 2. M Eh, £5, S kem. čiščenje, svetloli-kalnica, Ljubljana, Poljanski nasip 4, Šelen-burgova ul. 3, tel. 272. Podružnice: Maribor, Gosposka ul. 38, Novo-mesto, Kočevje. a Peter Kozina $ (o., tvornica čevljev, zaloga Ljubljana, Breg 20, tel. 210. 4. JOinet IjedeL Stroji in potrebščine, Ljubljana, Dunajska c. 33, telefon 142/a in 1230 a. AL Matelič, Ljubljana, Kongr. trg 3, tel. 147. Her Seiger 1 sini zcm. proizvodi, Brod na Savi. Podružnica: Zagreb, Ilica 25/11. tor, rija, fotomanufakI ura, Ljubljana, Wolf. ul. 3, telefon 402. a Strojne tovarne in livarne 6. d. 'Sis c. 48, elektro-oddelek. a S. PotoiniK, E? “ gospode (tailleur),Ljubljana, Šelenburg. ul 6. io. Fran Parkelj, i:»*' Ljubljana, Šelenb. ul. 6. Urfriia“ B. Čvančara, ^drogerija, Ljubljana, Šelenb. ul. 5 .o Brata [ulit Sad (Bačka). Najboljši izvor za kupovanje zemaljskih proizvoda, na vlastito brašna, žita, posija, zobi itd , izravna veza sa producentima. Tražite cijene i mustre. Čurcijska ulica br. 11. Telefon br. 10. Brzojavna adresa: Bračulič, Novi Sad. «.I Tomažin, SS Pred Prulami. ßiinfln“ elektrotvrd-14. „öVBllfl ka, - Ljubljana, Mestni trg 25, telefon 450. lollierlajs, predmetov, Ljubljana, Iiinhartova ulica 4. io. lije „Belief, »2* Ljubljana, Aleksan. c. 5. ,7. Marija Tiiar, lant rijska trg., Ljubljana, Šelenburg. ul 5. Maikn FleS, iT.Toi'i boja, lakova, terpentina, firnisa i raznovrsne materijalne robe, Zagreb, Duga ulica 3, Intemrban tel. 5— 85. » I. Banat sin, tE varna, Ljubljana, Čopova ulica 16. Tel. 307. 20.1. Banat, Ljubljana, Šelenb. ul. 5. Telefon 222 i.F. SB. liker, S!212; zaloga premoga, Ljubljana, Šelenburg. u ica 4. Tel. 117. Jnit i Sukle, mehani- 22.1IUH 1 dlilUiS, čko bravarska radiona, Za- greb, Preradovićeva ulica 13. 23.Sval s Bizjak, „ts in manufakture, Ljubljana, Dvorni trg. 3 24 St. Kugli, Šf.i”: d i š t e papira. Knjigarn hrv. vseučilišta I. jugosiov. akademije, Zagreb. parfumerija, 25. U. UpiIVU, Ljubljana, Dunajska c. 12. 26 Hiß KBX CO., pisalnih strojev in pisarniških potr-, bščin, Ljubljana, _ Gradišče 10. _ 2,.J.B.Iliy,Ts'„7o1? Čehoslovaška republ. Poljedelski strojevi — (Specijaliteta: „Selja- čke vodenice' — za armu, brašno in gerstle. 28. Brata Sever, "Si na, Gosposvetska c. (Kolizej). 29. Filip Bizjak, mik te!j čepic, nakupovalec kož, Ljubljana, Gosposvetska c. 13 (Kolizej). so Frknvii i drug, zif reb — Mesnička 5, Ljubljana —- Stritarjeva ul 7, Beograd — Sarajevska 8. .Sever s Komp., semena in deželni pridelki, Ljubljana, Wolfova ulica «aisä» 12, tel. 316. “ d. d spedi-32. „UGIIUHI cija - komisija — javno skladišče Ljubljana, Dunajska c. 33 Tel. 366, podružnice v Trstu — tel-20 — 30, Maribor tel. 375,. Ekspozitura, Wien, Opernring 21. 33 Franju [erar, SIE kov in slamnatih izdelkov, Stob, p. Domžale s*. Terezija Mn, niča, Ljubljana, Kolodvorska ul 8. o, Bnton terne,.,SZ: Dvorni trg 1. 3o „Slovenijales va niča, Jesenice — Fužine, Gorenjsko. o.. Bnton Pank, SS mi pridelki, Ljubljana, Kolodvorska ul 4L 38.Fr. iufiensin, Sz tnine, Ljubljana, Še-lenburgova ul. 7 (pred glavno pošto). 3.1. Löwinger izvoz uvoz. * Zagreb, Vlaška ulica štev. 24. o. „Cioatia“, zavaroval-. j na družba, Zagreb. Podružnica za Slovenijo, Ljubljana, Stari trg 11. 4i. lp PllStOV, bljana, Šelenb. ul. 7. »ii. Leippja, Sš Maribor, Aleksandrova ul. 23. 43 Emil Eichhorn ”5: no olpremništvo Brod na Savi, Bosanski Brod, Osijek I, Zagreb, Fran-kopanska 9. 44 Milan Kelt, SsSi Zagreb, Boško vi čeva ul. 3, telefon interurban 17-62. ‘ _ Vladimir , ” Novak, ured za električno industriju i pogon, Za- greb, Fiankopanska ul. 8. Tel inter. 3-31. Brzojavi: ,Elektros‘ Zagreb. .„Štora“ družba z o. z Št. Vid nad Ljubljano. Zastori za okna in postelje, gar-dine bonfams in druge vezenine 47. Ivica leloiaEomp. Import, export, zemaljskih pro zvoda, kolonijalne robe, žilarica, gradjevnog i gorivog drveta, žestokih pića, velepecara šljivovice, rakije itđ. Bos. Šamac. Brzojavi: Meštrovič. — Tel. int. 17. 48. Bal. Stergar „S's pridelkov in vegeta-bilij, Kamnik. 49. Jovan Tamit, SS ječma (Malz kaff ee) i jjuštenog ječma, Mitroviča, Srem. Brzojavi: „Amerikanec“. Telefon broj 37. otpre .».Franz i drag, Zagreb, Jurišičeva ul. 26. Telefon 2-61. IllinaiF1 exP- kuća Novi 51. »UlllluV Sad (Vojvodina). Najboljši izvor kupovine: pasulja (Bohnen), žita, kukuruza, brašna, ječma, zobi. Mustre i cene šalje. r.2.SiionSeligmaan,ir«3 vina kolonijalne i špeceraj ske robe, Zagreb, Vlaška ulica 57. rJiriiinetatta knjižara i papirnica i. d trgovina cigaretnog papira, dopisnica, materijal za pisanje i risanje, tinte itd. na veliko. Zagreb, Preradovičev trg br. 4. 54. Bit. M. Bliskovit, earinarska agentura, Maribor, Gafova ul. 2. |fn«U Jugoslovenska 55. jjIIKb , tvornica elek. strojeva d. đ. Karlovac, Brzojavi „Ites“, Tel. 15. .»„BIMa“, - Šibenik Filin Pec 'n' prošek, I Hip, vanihii sladkor, čaj v z i vi tki k, sladila kava, L j u b I j a n a, Gosposka ni. 16. r,7. „[ir,--Oskar Foths i riffln ^oja za tkanine, I UlulJ, Zagreb, Vlaška ul. 59. 3, Kontny Odon, „“ut tehnične potrebščine, Ljubljana, Kolodvorska ul. 37. Tel. 460. 59 ŠtiMM. it"; zelišča, deželni pridelki, zastopstvo paroplovnih družb, Ljub jana, Kolodvorska ul 35. i Knvatit,: d. d. Tvorni-, ca tinte i kemikalije. Zagreb, Poslovnica, Ilica 31. Telefon 17-95 iU cementarna 60. jjHIIu ) i.aško, Slovenija^ _______ * Erjavec 8 Turk, Jili lopati*), trgovina z železnino, Ljubljana, Walvazorjev trg 7. 62„fintins“, pLet d maljskih proizvoda, plodinama, kolonijalnom i inom robom, Zagreb, Vlaška ul. 2l. Brzojavi: „Fructus“, Zagreb. eiKovainviiiSalalii, * vački.odpremnički i komisioni pasao, Bosanski Brod. 64. INDEKS k „Dobavnim virom“. - Agenture, 13, 36, 63. Anon. ekspedicija, 5. Avtomobili, 1. B Barvanje blaga, 2. Barve, 18. Baterije elektr., 14. c Carinarjenje, 54. Cement (porti., roman), 60. Cvetje, 48. Čaj, 56. Čepice, 29. Čevlji (prodaja), 3, 30. Čevlji (tvornica), 3. Čiščenje blaga, 2. Črkoslikar, 41. Črnilo, 53. D Deteljno seme, 48. Deželni pridelki, 6, 12, 31, 37, 43, 47, 49, 59, 62. Dinamo-stroji, 55. Dopisnice. 53. Drogerija, 7, 11. E Eksport, 18, 39. Elektromotori, 55 Elektro-predmeti, 14, 15. 45, 55. Elektrotvrdka, 14, 45. F Firnež, 18. Fižol, 48. Fotograf, 16. Fotomanufaktura, 7, 11. G Galanterija, 17. Garaža, 1. Gobe (suhe), 48 Graveur, 35. Gumi (tehnični). 1. I Import, 18, 39. Inseriranje, 5. J Ječmen (žgani), 49. Ječmen (luščeni), 49. K Kartonažna tovarna, 19. Klingerit, 58. Ključavničarska, mehanič. delavnica, 22. Knjigarna, 24. Kolesa, 1. Kolonijalno blago,47,52,62. Komisija, 12, 21,32,50, 63. Korenine, 48. Kože, 29. Krojač za dame, 9. Krojač za gospode, 9. Krznar, 29. L Laki, 18. Les, 47. Lekarniške embalaže, 20. Lepenka, 20. Livarna, 8. Lubje, 48. M Manufaktura, 23. Mast, 49. Motorji, 1. O Oglaševanje, 5. Obleke, 23. Orodje (alal), 58. P Papir, 17, 20, 24, 53. Parfumerija, 7, 11, 25. Perilni prašek, 56. Pijače (opojne), 47. Pisalne potrebščine, 53. Pisalni stroji, 26. Pisarniške potrebščine, 26. Plakatiranje, 5. Pohištvo, 28. Poljedelske potrebščine, 4. Poljedelski stroji, 4, 27. Posredovalnica (trgovska), 36. * Potovalna pisarna, 59. Predpasniki, 44. Premog, 21. R Reklama, 5. S Samoveznice, 42, 44. Semena, 31, 51. Skladišče (javno), 32. Sladkor (vanilin), 56. Sladna kava, 56. Slamnati izdelki, 33. Slamniki, 33. Slanina, 49. Slivovec, 47. Snaženje stanovanj, 10. Špecerijsko blago, 52. Špedicija, 12,21, 32,50,63 Svetlolikalnicn, 2, 34. Štampilje, 35 Strojne tovarne, 8 Suho meso, 49. T Terpentin, 18. Transformatorji, 55. Tvornica tinte i kemikalije, 64. U Ure, 38. V Vinska klet, . Z Zavarovalnica, 40. Zdravilna zelišča, Zlatnina, 38. 48, 59. ž Žarnice, 11. Žganje, 47. Železnina, 58, 61. Stran 3. Štev. 18. v Mariboru. 6 mesečni tečaji in 4mesečni tečaji. Začetek dne 4. oktobra 1920. J Tečaji za slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, navadno računstvo, trgovsko računstvo, knjigovodstvo, slovenski jezik za začetnike, hrvatski jezik, nemški jezik za začetnike, lepopisje, cirilico in obrtno risanje. Obširni prospekt brezplačno. Zasebni učni zavod Legat MARIBOR, Vetrinjska ulica 11/1. Sprejema «ul 1 I. o K 10 -- Mlekčrska udruga u VIROVITICI. I 5 .......■■.........■■.....T"" 5 as ■■ *1 HB » laeaaaHH naaasaaeaa ■■*■■■■*■■■ Nudimd svaku količino siciljanske bele tučene SOLI franko magacin Ljubljana, juta-vreče, gratis, roba zacarinjena. Ponudbe na pod ,A. C6 na upravo. tvornica dvopeka, ehgl. biskvita, keksa, hostije. Lječilište Rogačka Slatina. EN GROSS. EXPORT EN detail. Bolesnima na želucn i crijevima, ženama u porodu, rekonvalescentima Iječnicki preporučeno. Vrlo hranljivo! :: Lahko prebavljivo! iiiiiiiiiiiiiiimmiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii Medjunarodna špedicija Emil Eichhorn Brod na Savi, Bosanski Brod, Osijek I., Zagreb, Frankopanska 9. Špedicija svake vrsti, carinjenje, prese-lenje u vlastitim pokučtvenim kolima itd. Brzojavi: Eichhorn. stavbišče v Ljubljani, i. s. na prostoru, ki je pripraven za postavitev skladišča. Dopisi se prosijo pod „stavbna in vrtna parcela“ na upravo. razpošilja po pošti in železnici na drobno in debelo [ Ceniki brezplačno in franko. t la., svaku količinu šalje dnevno gtom i željeznicom uz dnevne parna mleta S. MATAŠiil, Uljanik (Slavonija). dnevno po-Bvne cijene j ik (Slavonija). J razmnožuje strojno i tao pisanje (risiie, nofe) putem neiz-raliljive, Sakle nikada nado-mjestkapolretestaklpiolče ZaSilievajie cjenik i uzorke raznovrsnoga tiska Glavno zastupstvo za cijelu kraljevino SHS GRADIŠČE ŠTEV. 10 živinoreje, tuiiue sadjereje in racijoiielncga vinogradništva. Z obdelovanjem zemlje je tudi v tesni zvezi pridelovanje sladkorja. Dosedaj je temu le majhen kos naše zemlje posvečen, in sladkornih tovoren imamo le osem in sicer v Srbiji 2, v Bosni in Slavoniji po eno, 4 pa v južno-ogrskih pokrajinah. Te tovarne so n. pr. producirale v letu 1919/ 20 le okrog 1500 vagonov sladkorja, dočim ga rabimo v celi Jugoslaviji 700 vagonov na mesec. Producirali bi bili sicer lahko že v pretekli kampanji več sladkorja doma, pa razni vzroki, zlasti pa slaba letina sladkorne pese — velike množine so pognile --so zmanjšale izdatnost letošnje produkcije. Navezani smo bili in smo še sedaj večinoma na uvoz, ki nas stane par milijard. Pridobivanje sladkorne pese in izdelovanje sladkorja v dovoljni množini nam nudi hvaležno polje. S tem bi postali neodvisni od tujega pridelka, obenem pa bi dali svojemu poljedelstvu in živinoreji novo podlago za razvoj, Ivan Arcli piše v Slov. Narodu z dne 6. 1. 1920. o tem: „Sladkorna industrija podaje v melazi in pesnili zrezkih dobro krmilo, v saburašnem kalu dobro' gnojilo, obsegajoče apno in fosforovo kislino in slednjič surovino z.a izdelovanje špirita.“ Za -pridelovanje sladkorne pese je posebno ugodna globoka zemlja našili južnih pokrajin,- za zgradbo tovare,n pa bo tudi dovolj kapitala na razpolago. Potrebne so gospodarske šole in kmetijski tečaji, v katerih se bo poučevalo racijoncino obdelovanje in izrabljanje zemlje pri raznih kmetijskih panogah. Kakor čujemo, bomo pridelali letos toliko sladkorne pese, da bo domača produkcija sladkorja pokrila domala vso potrebo. Sem spada tudi izvršitev agrarne reforme, ki se deloma že izvaja. Toda o tem sc je že veliko pisalo in mnogo prepiralo. Temeljnega zakona še nimamo, ampak samo par naredb. (Dalje prihodnjič) Popravek! V čianku „Gospodarska razmišljevanja“, priobčenem v Jugoslovanski borzi dne 1. 9. t. 1„ je zamenjati v 6. odstavku beseda „doklade“ z besedo „dohodki“. , Razno iz narodnega gospodarstva. Nov! zakon o menicah in čekih je po naredbi finančnega ministrstva stopil v veljavo dne !. septembra. iutendanca vojnega ministrstva ne bo mogla nabaviti pšenične moke za vojaštvo, ker mlinarji sedaj zahtevajo 300 dinarjev za 100 kg. Vsled tega se bo vprašanje nabave moke nemara uredilo z naredbo, da vsaka armijska oblast dobi pravico, zaseči potrebno število mlinov. V selu Poljeni, okraj Kolubara, so našli premog zelo dobre kakovosti. Posebna komisija je preiskala ležišče in ugotovila, da se tam nahaja velika množina črnega premoga. Kopanje se bo kmalu pričelo. Za vzdrževanje del vodnih zadrug v Bački, Baranji in Banatu je . ministrstvo za poljedelstvo in vode izposlovalo pri ministrskem svetu kredit 25 inilijonov kron. Povodenj v Baranji in Banatu. Vsled silnega naliva v Dolnji Baranji trpi setev veliko škodo. Istotako preti nevarnost tudi v Banatu, ker je Donava zadnje dni zelo narasla in preplavila polje. V Palanki bo 19. t. m. kongres poljedelskili zadrug iz Srbije. V Mitroviči se je osnovala trgovska akademija. Konferenca ravnateljev tobačnih tövaren. V upravi državnih monopolov bo te dni konferenca ravnateljev tobačnih tovären, na kateri bodo razpravljali o izpremembi srbskega mo-nopolskcga zakona, ki je sedaj razširjen na vso Jugoslavijo. S tem zakonom je izvršeno definitivno zedinjenje vseh tobačnih tovaren, tovaren za vžigalice in drugih sličnih podjetij. V ministrstvu za agrarno reformo je izdelana naredba o državni upravi in nadzorstvu veleposestev, ki Izide tc dni v „Službenih Novi-nah“. Nove cene smodk. Na podstavi odloka upravnega odbora samostalne monopolske uprave z dne 9. sept. 1920 št. 12746 in odobritve g. finančnega ministra z dne 17. avgusta 1920 št. 3674 veljajo od 8. septembra dalje za smodke nastopne povišane cene: Domača tvrdka. Solidne cene. Ljubljana Prešernova ulica 9. Majnovejši kroji. Točna postrežba. Velika izbira izgotovljene obleke" vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsa-| kovrstnega blaga za moške obleke, pa vrsnike in sakoje, dalje vata 'za krojače v kosih in na metre. ■ m g ■ m\ ,ALOMA‘ plakati in reklamne risbe imajo najboljši uspeh! a Zadruga ra pičil sina™ ZAGREB, Preradovičeva ul. 20. Telefon br. 17-74. Preporuča svoje prvorazredno garantovano povrća, cvijeća i gospodarkog bilja, te voćaka kao i sadenica. CIJENIK šalje na zahtjev badava I Notter I drug ZAGREB Telefoe !—27. Ilica 25/1 ■■■■■■■■■■■■»■EHBHeesaHBeeEeBMHaeeeeBeBeH! Preminita sie neliiio Ulile SSSm. Z.1 , i===—, ii Amerikanskog uredskog namještaja: pisaći! stolova, registrator-orniara, lolelja, ormarića za spise U. I [loli - garnitura gospodskih sohi Pisaćih strojeva svih sostava. Strojeva za zhrajaoje, kopiraoje i umnožavanje. Rlagajna sigurnih proti vatri i provali. Vlastita mehanička radiona za popravke svih o to stroko zasijecajačih strojeva. mmmmmmmm ■ ■■■ehhi Štev. 18. Regalitke 100 komadov 150 dinarjev, t. j. OHO K, en komad 6 K: trabuke 100 komadov 120 dinarjev, t. j. 480 K, en komad 4.80 K; Britanike 100 komadov 120 dinarjev, t. j. 480 K. en komad 4.80 K: Operas 100 komadov 100 dinarjdv, t. j. 400 K, en komad 4 K; Viržinke 100 komadov 90 K, t. j. 360 K. en komad 3:60 K; Kuba Port. 100 komadov 80 K. t. j. 320 K, en komad 3.20 K: Portorike 100 komadov 70 K, t. j. 280 K, en komad 2.80 K: Brazilke 100 komadov 60 dinarjev, t. j. 240 K, en komad 2.40 K: Viržiniosa 100 komadov 50 dinarjev, t. j. 200 K, en komad 2 K: Moš. inozemske 100 komadov 30 dinarjev, t. j. 120 K, en komad 1.20 K: kratke domače 100 komadov 25 dinarjev, t. j. 100 K, en komad 1 K. Poljedelski stroji iz Avstrije. Komisija, ki jo je poslalo poljedelsko ministrstvo v Avstrijo, da nabavi poljedelske stroje, se je vrnila v Beograd. Med drugim je kupila tudi 600 plugov in raznega drugega poljedelskega orodja, ki se bo po polovični ceni razdelilo med kmete. Posojilo Nemčiji. ,.Matin“ javlja iz Rima, da je Italija pripravljena, prevzeti eno sedminko posojila, ki so ga zavezniki dali Nemčiji. Mednarodni sejem v Pragi. Vlada češkoslovaške republike priredi to jesen velik mednarodni sejem v Pragi, katerega se udeleži tudi naša država. Bolgarija vrača materijal. Na posredovanje francoskega poveljništva v Sofiji je bolgarska vlada naši vladi vrnila stroje in ves železniški materijal, ki so ga za okupacije zaplenili v naši državi; tako namreč določa mirovna pogodba. Tudi so Bolgari po mirovni pogodbi pričeli dobavljati naši državi premog. Pogajanja s čehoslovaško republiko, ki so sc te dni obnovila, xvodijo z naše strani finančni minister in strokovnjaki ministrstva za trgovino. Zastopniki čehoslovaške republike so pristali na to,- da se poviša količina koksa in premoga, ki ga ima dobavljati Čehoslovaška. Kot kompenzacija pa se zahteva od nas 8000 vagonov pšenice. Naši zastopniki so pristali na to, da se izvozi 5000 vagonov pšenice. Pogajanja se nadaljujejo. Budimpešta kot sedež mednarodne donavske komisije. Oficiozni uvodnik lista „Temps“ o donavski konferenci predvideva Budimpešto kot sedež donavske mednarodne komisije. List zahteva slogo Anglije in Francije v donavskem vprašanju, zlasti glede komisije, ki naj bi iz vr- li. Mclem-Plavočič: Carinske razmere v Abesiniji. Po kosilu sem bil danes utrujen od sto in sto skrbi in nenavadno žejen prave, črne kave. Zleknem sc v naslonjaču in čakam, ali me bo zmagala žeja ali komodnost. Kar zagledam dvoje oči, ki naraščajo in bulijo vame. Okoli njih se začrtava obraz naše energične postrežnice, ki mi veleva: ■.Kdor hoče piti kavo, naj gre v kavarno!“ Neva. jen takih nastopov naših ..modemih“ postrežnic, io poberem ponižno v najbližjo kavarno, kjer je sedelo že več prežvekovalcev, ter se stisnem v kut, kjer sem bil zavarovan od treh strani. Menda ic bil to zaklet dan, ker nisem vzdihoval samo iaz. temveč tudi vsi okoli mene. Čujem vzdihe: „Kaj bo. kaj bo z mojimi vagoni!“ — „Ležarina!“ 500%na carina!“ itd. itd. Trudno se ogledam, Pa kaj vidim? Ali je res? „Pepe. ali si res ti?“ ..Res sem, res, jaz Pepe Potikačev, ki se potikam po Abesiniji. ako ti je prav!“ — Seveda sledijo vprašanja, kaj je novega tu in tam. in Pepe Potikačev. ki je srednjemlademu ljubljanskemu rodu v ljubem spominu izza „Pasjega broda“, „Ornajne“, pozneje pa iz glasovitih Ijub-Mauskil: beznic, nam je pripovedoval v zgovorni Gostobesednosti o svojih uspehih v bajni Abesiniji: ..Priiatelii, kakor veste s Pasjega broda. me je vedno mikala Abcsinija. No. pa sem šel doli, delal, garal, pil in se oženil, kakor se rodoljubu spodobi, seveda z Abesinko. Saj je bilo prijetno doli, pa vendar ne tako, kakor pri vas doma, Posebno odkar ste SHSarji. Doli imamo kome • Pije, kakršnih pri vas le še nimate. Na primer '■ našimi carinarji. ki so drugačni „kerlci“. kakor v: šl. N. pr. 20.000 Menelikovih tolarjev Icžarinc naj plačam za vagon, ki stoji že skoro šest tednov na kolodvoru v Amkobru, ki je. kakor veste, eentnun obmejne abesinske pokrajine ob italijanski Eritreji. Tam je velik promet, posebno '■ blagom, ki prihaja preko morja preko Eritreja v Abesinijo. Zato jv v našem mestu velika carinarnica. Vagon se ne zacarini, toda stranke mi odpovedujejo sklepe, «ker ne držim termina, kiirzna diferenca pa je vsak dan večja. Pa če bi UGOSLQVAN S KA BO R Z Sevala nadzorstvo. Države bi skupno določene odredbe izvrševale same. Mednarodna komisija bi dala po svojih nadzorovalnih organih pregledovati, če je vse v redu. Mednarodna podonavska konferenca se je 6. septembra sestala v Parizu. Uvoz — izvoz. Statistika našega izvoza. V finančnem ministrstvu prične v nekoliko dneh poslovati odbor, ki bo vodil statistiko našega izvoza. Predsednik tega odseka je Mihajlo Popovič, bivši finančni minister. Izvoz vina iz okupiranih krajev Dalmacije v Jugoslavijo je dovolil gospodarski odbor ministrstva brez posebne carine. Izvoz pšenice. S sklepom začasnega finančnega odbora ministrov od 10. avgusta t. 1. št. 14401/IV. št. 8448. objavljenim v 76. številki . Služb. Novin“, se prepoveduje izvoz pšenice. Na svoji seji dne 2. t. m. je začasni finančni odbor ministrov na predlog fin .min. sklenil, da se izjemoma dovoli izvoz 15.000 vagonov pšenice in da sme to količino pšenice vsakdo svobodno kupovati in izvažati v inozemstvo, ko zavaruje valuto in plača izvozno carino. Ob izvozu bo moral vsak izvoznik predložiti carinarnicam razen izkaza o zavarovanju valute tudi uverjenje ministrstva za prehrano in obnovo zemlje, da je ministrstvu in natura oddal davščino, predpisano po členu 189. predloga o finančnem zakonu za 1920/21, ki se glasi: Minister za prebrano in obnovo zemlje se pooblašča, da sme od izvoznikov ljudskega in živilskega živeža in drugih poljskih pridelkov brezplačno zadržati 5 do 10% izvoznega blaga za obnovo in prehrano v prvi vrsti pasivnim krajem. Razen teh uverjeni in zavarovanja valute ter navedene davščine se ne zahtevajo nobena druga posebna dovoljenja pri izvozu tega kontingenta pšenice. To se daje na znanje vsem interesentom s pripombo, da se je zaprosilo prometno ministrstvo, naj naroči vsem prometnim ustanovam, da se pšenica, namenjena za izvoz, ne sme sprejeti v izvažanje brez uver-jenja in zavarovanja valute ter davščine in natura. Od direkcije carin dne 3. septembra 1920 št. 56.567. bilo samo to! Pri nas imamo tudi slične neprilike radi ureditve nove valute, kakor v Jugoslaviji, tam se bo tudi štirikrat zaradi nje podražilo vse blago; menda ste v Jugoslaviji od nas sprejeli vzorec. Zato se bo moj kapital zmanjšal za tri četrtine. Po brezkončnih potih iz banke v banko po lovu za žiranti (še zavarovati sem se moral za življenje) sem dobil potrebni kredit, seveda proti, bianco-menici Rok poteče v nekaj dneh. denarja nimam, blaga nimam, ostane mi kvečjemu krogla ali pa zapor. Ognil sem se obema in pobegnil k vam v Iv gr slavijo. pre.lno pi sem odšel iz Ab isinije, sem na carinarnici vse povedal, In' me čaka. Ali veš, kaj mi je odguvrtil splošno z liani „capo“ doli v abesinški carinarnici iinenox t,; „Ciklop“? Rekel je: „Delajte, ka> hočete, carinam ca bo že prišla do Svojega denarja, :e razprodamo Vaše blago. Vs; drugi nas pa ne ogai“ Depe je nadaljeval: „Ker mi ie prišel celin do vrh goltanca, sem se osmelil in povedal, da sem abesinski državljan, da se nahajamo vendar v lastni državi, da so dohodki naših davkov in dajatev glavna opora državi, da so gospodje, ki pometajo z nami kakor s smetmi, plačani ravno iz tega denarja, da je sveta dolžnost gospodov carinarjev, da nam trgovcem pomagajo po vseh močeh, da napredujemo, uspevamo in pomagamo tako vsem drugim na noge. Žugal sem. da se pritožim na višje mesto, toda zarežal se mi je v obraz in izjavil, da ne pripozna druge instance, kakor Addis Alam. ki je, kakor veste, glavno mesto' Abesinije. Rekel je: ..Po direktivah, zakonih in š<_- največ pa po uzancah Addis Alaina pa delam. Torej molči in pomaga Tj Alah!“ Videč, da se ne norčuje samo iz zakona, temveč direktno iz človeštva, da smo mu abesinski trgovci manj kot n. pr. Angležem Botokudi, sem si dovolil še pripombo, da so nam takrat, ko je Menelik slavno oogiual Italijane iz dežele, ob proglasu abesinske ustave dnevno naglašali bratstvo, enakopravnost in nebroj drugih pravic, katerih sedaj ne pri-poznajo. „Ce me spravite ob vse,“ sem mu rekel. ..postanem, uredno se ustrelim, še vseeno •nihilist, ali kakor v Evropi pravijo, boljševik.“ Pričakoval sem vsaj nekoliko vpliva mojih besed, toda mesto raznih potez na njegovem obrazu vidim zopet tigra, ki sikne režeč z zobmi: „Saj to nam je ________________________________Stran 5. češki uvoz iti izvoz. IV) poročilu statističnega urada je znašal uvoz v Češkoslovaško v prvem četrtletju 1920 6,582.260 metrskih stotov, izvoz pa 17,253.867. Uvoz iz Avstrije je znašal 6.8%, izvoz v Avstrijo pa 32.86%. Gospodarski promet med Romunijo in .lugo-slavijo. Finančni minister je dovolil izvoz blaga v Romunijo, ker je romuska vlada odobrila izvoz v Jugoslavijo. Blago se bo plačevalo v romunskih lejih. Da sc olajša izvoz blaga iz Jugoslavije, bo vlada v kratkem dovolila izvoz nekaterih predmetov brez zagotovitve valute. Tako sc bo moglo izvažati vino, mineralne vode, sir, karbid, opeka i. dr. Denarstvo. Izplačevanje v romunskih lejih in dinarjih je dovolila romunska vlada našim trgovcem. Mednarodna finančna komisija se sestane v Bruslju 24. septembra. Zastopana bo tudi naša država po ministrih Stojanoviču. Ninčiču in Jankoviču. Naši delegati odidejo v spremstvu nekaj referentov okoli 15. t. m. O regulaciji dinarskega tečaja pripravlja naredbo finančni minister. Minister upa. da bo ta naredba preprečila brezvestno borzno špekulacijo tujih bank. Promet. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja dodatno k svoji zadnji objavi: Ker se je od merodajnih krogov v Beogradu zagotovilo izplačilo terjatev južni železnici, se nameravana uvedba frankaturne obveznosti brez predujmov in povzetij s 15. septembrom t. 1. ne bo uvedla. Železnica Vratisiava-Trst ali Reka. Že desetletja se je obravnavalo vprašanje železnice Vratislava-Prekmurje - Ptuj-Rogatec-Brcžice-No-vomesto-Kočevje-Reka ali Trst in so bili ustanovljeni mnogoštevilni krajevni železniški odbori ter je bil precejšen del proge tudi že trasiran. prav. Ako si nihilist, te lahko ustrelimo po abesinsko in potem poberemo, kar imaš. ne da bi bil potreben zagovor pri Evropejcih. S tem nam storiš uslugo.“ Kar lasje so se nam ježili, ko je Pepe pripovedoval take stvari iz Abesinije. toda I^epe je nadaljeval: „Pa to še ni vse, kar se godi v Abesiniji. Doli so sedaj tudi drugi časi in druge navade. Pojdi v Addis Alam in oglej si tam poslovanje in „uzance“, o katerih je govoril ciklon. Tam je doma, seveda ker smo itak sosedje Osmanov, takozvani „bakšiš“. To je velik gospod, največji krotilec divjih zverin vseh vrst: posebno veljavo ima takrat, kadar se obleče v italijansko nošo. Zato je na abesinskih carinarnicah prvi gospod avtomobil tepenega tujca od morja, zadnji na vagon domačina.“ Pepe potegne požirek kave in nadaljuje: „Pa ne smete misliti, da je to vsa „kunšt“. ki jo znajo po abesinskih carinarnicah. Tudi druge vrste poslovanja poznajo. Tako sem dobil poziv, da plačam 112 Menelikovih tolarjev za to. da je železnica prijavila carinarnici, da je prišel vagon na kolodvor, ki se mora zacariniti. To mi je bilo novo in šel sem vprašat, kako je s tem zahtevkom. Hvala bogu, da sem prišel na to. da ie bila to samo malenkostna računska pomota, samo decimalna pika je ušla za eno mesto preveč na desno. Plačal sem potem 11 Men. tolarjev in 20 stotink. Drugič sem dobil poziv, ko sem že davno plačal "vse troske na železnici, carinarnici, že zvozil blago domov in ga predajal brumnim Abc-sinčem, da naj plačam še 680 Men. tolarjev. Povedal sem prijatelju trgovcu o tem. ki je z razmerami tam doli še bolj znan kot jaz in ki mi je svetoval, naj le plačam, ker kar pride od carinarnice, se mora plačati, pravično ali nepravično, drugače boš lahko do sodnega dne čakal na z;i-carinjenje svojega blaga.“ Take stvari nam je pravil Pepe. Z odprtimi astmi poslušajoč premikal sem se naprej, prišel srečno ra rob stola in se no vseh predpisih zvrnil. Da me je udarec zbudil, se ni čuditi. Nekaj pa sem le imel od mojih sanj. in sicer zadoščenje, da pri nas ni tako kot v Abesiniji. Stran <> JU G O Š L O V A N S K A B O H Z A Štev. 18. Niže cijene, dok traje sadanja zaliha! Nudjam ukusno iztadjene vrlo rasteiljive, marke SOKOL, bolje od gumijevih! — Cijena po komadu njem. Af —-45, —'SO, —-55, —'60; nadalje; nudjam moje podvezače marke „TVAJNE“, ukusno izradjene, od najbolje glasovirske žice, koji potpuno nadoknadi uju gumijeve (mnogobrojne zalivale!); cijena po paru 10 mm široke počinjene M U40, pomjedene M 1*50, posrebrene M 2*10, počrnjene M 1*70. Uzorke samo uz unapred poslani novac pridodavši MV— za poštarinu. Traže se prodavači i zastupnici! Plativo kroz „Dresdener Handelsbank“ Dresden ili kroz Postscheckkonto Berlin N. W. 7 k. 83542. Ivan Babič, Berlin 0.34. Memeler Strasse 76/f. v. Kdor oglašuje, ta napreduje. slamnate toibice (cekarje) predpražnike; vse lasličue slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo FRANJO CERAR, tovarna slamnikov v Stolni, p. Domžale pri Ljubljani : line 11. decembra 1919 je bil ustanovljen v Gornji Radgoni osrednji železniški odbor, ki si je stavil za nalogo, da vstvari predpogoje, na podlagi katerih bi bilo mogoče pričeti z zgradbo železnice. Ta odbor je stopil v stik s tvrdko Valliere & Si- j m:m v Curihu, katere izvedenci naj bi podali svo- ' je strokovno mnenje o nameravani progi, o načinu gradbe, o financiranju itd. Konferenca s temi izvedenci in še izvedenci drugih dvcli tvrdk, katere so se udeležili vsi krajevni odbori, se je vršila dne 25. avgusta v Mariboru. Na tej konferenci se je sestavil odbor, ki ima nalogo, da ukrene vse potrebno za uresničenje projekta. Predsednik odbora je dvorni svetnik Šuklje, namestnik odvetnik dr. Štiker v. Brežicah. Prva naloga odbora je, da pripravlja s pomočjo vlade gradbo železnice iz Prekmurja do Ljutomera-Orinoža oziroma Ptuja. Z deli je začeti takoj. Zastopniki švicarskih tvrdk so obljubili, da bi bili pripravljeni pod gotovimi pogoji, da ta del železnice zgrade na lastne stroške. Otvoritev paketnega prometa med kraljevino j SHS in republiko Avstrijo. Počenši s 1. septembrom t. 1. se otvori zaenkrat samo z Avstrijo po-štno-ipaketna služba. Dokler bo trajala zabrana za '.izvoz, bodo mogli, izvozniki (stranke) pakete z i domačim blagom in iz slobodnoga prometa naše kraljevine po pošti pošiljati v inozemstvo za sedaj samo v Avstrijo, in sicer v zmislu opombe j k členu 21 novega carinskopoštnega pravilnika ! šele potem, ko bodo prej sami izvršili izvozno j odpravo (ekspedicijo) pri katerikoli carinarnici kraljevine. Carinarnice izroče izvozniku (stranki), ko so izvršile tako odpravo po veljavnih predpisih (na podlagi izkaznice izvoznega odobrenja in dovoljenja od centrale za inozemstvo), zacarinje-no pošiljko z duplikatom izvozne napovedi, da jo preda sani pošti v odpravo v inozemstvo. Zaea-rinjene pošiljke zapečati carinarnica s svincem, da se ne izmakne vsebina, na dvojnik napovedi pa napiše pripombo: „Slobodno za izvoz“ in le če dobi pošta od izvoznika take listine o prostem izvozu in če je paket od carinarnice s svincem za-pečatan, se sme sprejeti v odpravo v inozemstvo, drugače mora sprejem paketa odkloniti in napotiti stranko v carinarnico. Ko se je poštni urad prepričal, da se nanaša, predložena napoved s pripombo carinarnice „Slobodno za izvoz“ na predane pakete, jo vrne pošiljatelju v shranitev, ker mora on, ako pride pošiljka iz inozemstva nazaj, na podlagi napovedi zahtevati od carinarnice povračilo plačanih carinskih pristojbin. Označba vrednosti na paketih v prometu z Avstrijo je dovoljena samo do 500 švicarskih frankov, po razmerju švicarskega franka proti dinarju 1 : 4 je 500 švicarskih frankov enako 2000 dinarjev ali 8000 kron. V prometu z Avstrijo so dovoljeni paketi do 20 kg (colis de mesiagerie). Vrednost se jim lahko označi do 500 švicarskih frankov ali 2000 dinarjev ali 8000 kron. Povzetje ni dovoljeno, dokler se ne prične mednarodni nakazniški promet. Tudi se za zdaj ne sprejemajo paketi, ki se odpravljajo s carinskim frankovnim listom. Razen omejitve, ki jo odrejajo sedanji predpisi in tretji odstavek te naredbe (plačilo izvozne carine pred predajo), se ne sprejemajo: a) paketi, v katerih so pismena ^oročila, ki imajo značaj osebnih obvestil, b) paketi, v katerih so predmeti, katerih izvoz iz naše države oziroma uvoz v Avstrijo prepovedujejo carinski predpisi ali drugi zakoni in uredbe. Vse poštne pristojbine, za katere sc lahko iz-' e pri vsakem poštnem uradu, mora plačati pošiljatelj takoj pri predaji. Naslov mora biti pisan v latinici in je predpisana za vsak paket po ena .poštna spremnica (za inozemstvo), ter po dve carinski napovedi. Otvoritev paketnega prometa z drugim inozemstvom se bode pravočasno objavila. O. i! NI f I vcn Nudimo vsako količino tudi na vagone: Ia kranjski laneni firnež m pristno laneno olje po najnižjih tovarniških cenah. Najmodernejše lastnega izdelka, Dana tu- in inozemsko aaaa e manufakturno in modno blago razpošilja Prva kranjska raspošiljalna Dvorni trg. — Pod Narodno kavarno. :: MF" Prodaja na veliko! "F*B :: ■ ■ ■■ ■ ■ ■■ ■S ■ ■ ■ ■ s ■ S! ■■ ■■ ■■ ■■ s: 55 ■S ■■ ■S ■ ■ IKMiiuH ZAGREB, Ilica 31. Telefon 17-95. Telefon 17-95. Preponiča- svoje proizvode, koji su već danas bolji od svih inozemskih. Sve vrsti tinte za pisanje i kopiranje, tuševa, mastila za štampilje sa i bez ulja, arapsku gumu u elegantnim tagon-boćicama. Plavilo u bočicama i krugljicama, elegantno pakovano. Vrlo umjerene cijene! Tražite naš cjenik! 55 11 ii ii :: ü 55 55 55 55 ■ p 55 fl5aeapaeap«i»«H»B*»aa»|aEB|Bee|eaadea ■■■■■■■■■■■■■** ■ aBBBBBBBBBBBBBBBaaBHl «** IbBBIb** BBBBBBBBBBBBBBBBB* ■■S5S555S55S5S55S5S5555555555555555555555555551 BlBBBBBBliBBBBBBBBBIIBMBJIBijniJiBBJBBIHi B P « B ■ B * ■ « B B B ŽeMMARAGA MODERNA MEKAN. RADIONA Posjeduje više automobila i za daleke vožnje. Iznajmljuje garage za strane automobile. Najbolje svratište automobila, opskrba sa benzinom, uljem i svim auto-dijelovima. Skladište pneu-matika i zračnica sviju dimenzija. Zavod za parno vulkaniziranje, autogenično varenje i željezno i mjedno tokarenje. — Prima sve popravke automobila, motor-kotača, gospodarskih strojeva i drugih motora. — Cijeue najpovoljnije, izradba brza. Drugi odjel. Gradjevna i umjetna bravarija. Prima sve gra-djevne i umjetne bravarske poslove, kao: oki-vanje prozora i vrata. Izradjuje razne željezne ograde, prozore, vrata i moderne štednjake te sve druge poslove po narudžbi. — Izradba čestita i brza uz umjerene cijene MIRKO KAFKA ZAGREB :: Jelačičev trg 19 Telefon br. 22—28. Mali ©glasi. Na hrano in stanovanje se sprejme mlada, nižje šole obiskujoča gojenka. Vprašanja pod „Iz boljše rodbine' na Anončno eksp. Al. Matelič, Ljubljana Kongresni trg 3. t'ralni stroji in centrifuga L jermenskim po-g nom se prodajo. Naslov v upravi lista. Išče se za takojšnjo dobavo v vsaki množini -Zinkovo belilo oxyd, Svinčeno belilo, B iryjev sulfat čist, zmlet, Glycerin kem. čist. Cenj. ponudbe z navedbo cene in množine pod „Barvo“ na upravo „Jugoslovanske Borze“. VARSTVENA ZNAMKA. PERO" «•OSTAVNO VAROVANA. , . koie volite svojo fljetu, za hlev ale samo predmete za sisanje zaštitnom markom „PERO11. Ova marka nadvlada zbog svojih izvrstnih elastičnih svojstva i žilavosti svojom van-rednom kakvoćom sve gumaste vrste, sto su dosada došle na Irg. Garniture za sisanje, kompletne boee za sisanje, odojčeta, si-saljke za boce i ušća marke „PERO“ proda vaj n: Baloh Janko, Demšar & Oscnar, I. Korenčan, Anton Krisper, I. Samec v Ljub-iani, Adamič Anton v Kranju in König Josip v Celju. Kahljenc steklenice <>d Kau dc ('olognc kupuje po najvišjih cenah drogerija I. C. Kotar, Ljubljana, Wolfova ul. 3. Imam v zalogi nove klobuke (šešira), moške in ženske po nizkih cenah. Prejemam tudi slare moške in ženske zimske klobuke v popravilo — Valentin Maček, tovarnar v Domžalah — Slovenija. išče primernega mesta. Dopisi pod „Trg. akademik“ na upravo. IW Nudim toaletno milo po 100 g težko, fino parfimirano; med drugimi: „Speich“, „Rosa“, vse vrste cvetlična mila i. s. pe K 961- za tucat Naročila se izvršijo le proti predplačilu K 40- — za tucat ali po povzetju. BianileiszM.llBniian,flflaE. Kupujemo laneno seme vsako količino. Sever X-Komp., Ljubljana. Tvornice poljedelskih strojev so na prodaj v Cehoslovaški republiki.— Dopisi pod „Praga“ na upravo. Klobuke, moške in ženske, sprejema v popravilo ter iste prekroji v najmodernejše oblike tovarna FR. ČERAR, Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. Ljekovito bilje, Upov cvijet, Bazgo v cvijet, Grozn -čavu travu, Metvicu, Bijeli i crni sije/, Trpulac, Korjen enule (ovnike), i Belladonne (bunike), Korjen lincure (gentiane) itd. Birse, vosak i med kupuje „Herba“ z s. o. j., Zagreb, Jurišićeva 18. Palmotičeva 10. Telefoni 16-26, 17-06. K?!1?™“ I li ll«! žntog i bijelog kao i mekinje na vagone prodaje uz povoljno uvjete za proizvodnju i nabavu Vukovar. iz kavčuka [[CIRIL SITAR), ^ ^LJUBLJANA ^ ^®fra ce^; Proda se Rentabel br. 3 u vrlo dobrom stanju. Naslov: Paromlin Kaniža pri Pesnici (Slovenija) Na prodaj stavb išče v Ljubljani. Dopisi se prosijo pod „Stavbišče“ na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. [VILA v letoviščnem kraju z vso opremo in 1 ha sveta, park, tenis itd.se proda. — Cena K 300.000. Dopisi pod „Vila 2“ na upravo. ustrojena 12—14 kvadratov velika se proda. Naslov v upravi. W Potni listi! Vsled velikega podraženja železniške tarife priporoča se strankam uporabiti za potne vizume in informacije posredovanja, ki se vršijo hitro in pod kulant-nimi pogoji. Naročila pod „Talpra Myr. Mixt. Co.“ na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. -E Zagrebška borza. tip •š ' S| Kurz 6./IX. v Kurz 10./IX. v Kurz 14. IX v liti Vrednota — —~ — :— 5“ denarju hlagu denarju blagu denarju blagu — 4°/o državni boni kraljevine SHS sprem. _ _ _ — 41/2°/o „ „ „ 41/2°/o kranjsko deželno posojilo 1. 1917 . 200 4 Banka i štedionica za Primorje, Sušak . 11 ()()•— 1125 — 1100- Hrvatska banka, Zagreb 700 — 4«) 40 • „ eskomptna banka, Zagreb n. e. 1050 — 1045'— 1070 — 1G30-— 1150' 400 * n splošna kredit, zav., Zagreb „ 580 — GOO — 595 — G05-— 590- 250 3 „ poljedelska banka, Zagreb 120 — 122- 117"— 12 P— 119- 1040"— 200 13 „ zem. hipotek, banka, Zagreb . 390'— 375 — 385 — 305" - 500-— 200 „ trgovska banka, Zagreb . . 295- 207"— 280"— 300 — 286"— 121 — 400 8 Jadranska banka . 2700- 2800-- 2700 — 2400.— 400- 400 — Jugoslavenska banka, Osijek .... 770- 775 — 750- 770-- 753- 290- 400 30 Ljubljanska kreditna banka najnov. e. . 1 :">()•- 1200*— 1200- 1125 — 2550 — 000 8 Narodna banka, Zagreb 845 — 870,- 8G0*— 870'— 840"— 700'— 00 340 Prva hrvatska štedionica, Zagreb . . . 12 550'— 11700'— 11500 — 1)700--450 — 11500 — 1250 — 100 Riječka pučka banka, Rijeka „Croatia“, d. d. za lesno industrijo, Zagreb Dubrovačka parobrod.plovitba,Dubrovnik 430- 435-- 440 — 435-— 800-- 400 11 GOO — 500 8000 — 7000 — ’ 7500"— 450 — 200 IG Osječka strojna tovarna, Osijek . . 800-- 840"— 200 30 „Slavonija“, d.d. za lesno industrijo, Brod 1725 — 1750-- 1725'— 1750 — 1675 — 7400 - Devize: — London 1 funt 360 — 385"— 370'— 380"— 390' - 395- — — Praga 100 kron 168-- 169-50 168 — 109 — 171 — 173 — Pariz 100 frankov 710- 720- 730- 7601— 705 — — — Curih 100 frankov 755-— — Wien 100 kron ... .... 39-50 39*50 38-50 40- 41-50 42*- Valute: — — Dolarji 97-— 98-50 101-— loč.-- 111- 111-50 — Bolgarski levi 100 • Ceho-slovaške krone 100 • 155 — IGO — IGO — — n;r,— 172 — Francoski franki 100 700'— 725 - 755 — 380"— 375-- 385 — 395 — Nemške marke 100 202 — 20G"— 203- 208-- 207' 212- - Romunski leli 100 . 230- 235- 220- 228-- 230' 232 — Lir 1(10 . . 480- 490- 480- 485'- 515- Avstrijska krona 38' - 41 42' 43'- denarju I blagu j 1 ____I KajiUniji amikaiii pači sitoj ÜNDERWOOD dobije se odmah kod THE REX CO., Ljubljana Gradišče štev. 10 Gradišče štev. 10 Kml većih iiariiilž.Hl»» popust. ■ ■ ■ ■ Objava. ■ ■ ■ Svaki dan nove carinske naredbe, koje dolaze ■ ■ iz Beograda i stupaju odmah u krijepost, dnevno B ms prominjaju i otežaju carinski postupak. Mnogo pre- i* ■ maleni broj carinskih revizora, koji uz najbolju volju B B ne mogu savladati ogromni posao ovdješnje carinar B niče, preveliko protežiranje iz Trsta teretnim avto- B mobilima dolazeče carinske robe kod ocarinivanja B B nesnosno odugovlači brzo ocarinivanje te pouzrokuje p veliku carinsku ležarinu. B Veliki manjak dostatnih carinskih skladišta — H ■ skladišta južne željeznice ne zadovoljuju — ima po- 0 sljedicom, da stoje vagoni cijele sedmice nerazloženi, B što pouzrokuje ogromnu željezničku stojarinu. iš B Pošto sve molbe i intervencije kod mjerodavnih 0 mjesta u Beogradu za odstranjenje ovih odnošaja B ostale su bezuspješne, objavljaju podpisane spedi- B B cijske tvrtke p. n. javnosti, da odbijaju svaku od- 0 govornost za štetu, koja bi nastala strankama uslijed B carinske ležarine i železničke stojarine te da će biti B B primorane iste zaračuniti cj. strankama, što neka 0 gj izvole iste blagonaklonjeno uzimati do znanja. 0 ■ LJUBLJANA, 14. septembra 1920. 0 ■ Jlian1' F. 8 A. ilira. 1 Mm. ■ ■ trg. spol. i kom. d. d. ■ Mii Pii Suhopolje 5 agenturni i komisijonalni S posao kupuje i prodaje razne živežne na-■ mirnice te prima S topoglcdne komisije ! i narudžbe. ELEKTROSI URED ZA ELEKTRIČNU g INDUSTRIJU I POGON g VLADIMIR NOVAK ■ B i ZAGREB Frankopanska ul. 8 Telefon lntwrurb.3-31 - Bnejavl: „EleKtronovak“ Zegreb S i UREDJUJE; Elekllčne centale i sva vrsti po- E gona za električnu rasvjetu i prenos sile itd. ^ ■■■■■BHBeBeNeHSNNHNBER^i S e nnaennanDineeneenanaasH* anneiie*eennaeeeBeenneene ■ n«ennseeaa* ene»*»a«sen« -aaeEBBeHBEHBaeannvBna S e sadjarske in vinorej-ske šole z prakso, star 34 let, oženjen, išče primernega mesta na kakem veleposestvu na Hrvatskem. Dopisi pod „Ekonom“ na upravo lista. I Ä. PERU» Mje. j 9 Fotomanufaktura, 9 I popravilo aparatov in zatvorov. Lesno oglje m goi- ima na prodaj tvrdka ■ BELI IN Sl» pošta Podlehnik, žel. postaja Ptuj. v večjem kraju ali mestu, v bližini železniške postaje, kjerkoli v Spodnji Štajerski, Sloveniji ali Koroški, obstoječe iz 3 do 4 sob s pritiklinami, se vzame v najem. Dopisi po H. P. upravo. baterije, žarnice, elektrotehnični predmeti. Janko Pogačar Lovro Effenberger & Co. Ljubljana Zagreb Mestni trg 25. Frankopanska ulica 2. Tel. 386. Tel. 386. nudi po znatno^ znižanih cenah: Cigaretni papir im stročnice znamke „ALTESE“. — Čistilo in voščilo za čevlje znamke „FOX“. — Kalodont, Maribor, Gosposka Ulica 38, razni pisemski papir, ključavnice za košare in razno drugo galan- trgovina z galanterijskim blagom na debelo - ^ terijsko blago.