Domoznanski oddelek t p 07 SNEŽNIK 2003 070(497 12 Ilirska Bistrica) 2000360,148 Sl Srn 3* Si 1656 ekART grafična dejavnost d.o.o. Tomšičeva 2.Ilirska Bistrica <3 TISKOVINA Ilirska Bistrica, letnik XII - št. 148. - januar 2003 - cena 300 SIT igfe —, u Banka Koper POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA NAŠE KOŠARKARICE GREDO NA POL FINALE 1. SEJA OBČINSKEGA SVETA 18. decembra je bila konstitutivna seja novega Občinskega sveta občine. Po ugotovitvi sklepčnosti so imenovali komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo po novem sestavljajo: predsednik: Igor Batista in člani: Zlatko Jenko, Vladimir Jeršinovič, Igor Štemberger in Vojko Mihelj. Po potrditvi mandatov izvoljenih članov občinskega sveta in potrditvi mandata izvoljenega župana so se novi svetniki lotili bolj konkretnih vprašanj. Najprej so sprejeli nov Odlok o ustanovitvi, sestavi in delovnem področju delovnih teles Občinskega sveta, sprejeli so novo vrednost točke za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki po novem zanaša za fizične osebe 0,37906 SIT in za pravne osebe 0,29358 SIT. Nazadnje so ugodili tudi prošnji društva Pot, za dodelitev prostorov v Levstikovi 3, za potrebe delovanja društva za pomoč uporabnikom nedovoljenih drog in njihovim svojcem. Druga seja bo 6. februarja, na kateri bodo razpravljali o imenovanju enega ali dveh podžupanov, o Programu priprave za spremembo dolgoročnega plana Občine - o načrtu za vetrne elektrarne ter o sestavi delovnih teles. NAJVEČJE DOMAČE JASLICE Računovodski servis Erik IVtuscvic s./i. Vojkov drevored 28, <5230 Ilirska Bistrica Tel./Eax.: 05-710 14 99, OSAT: 040 838 520 PODJETNIKI! Ali bi v vsakem trenutku radi vedeli: Kdo vam je dolžan? Komu ste dolžni? S kakšnim dobičkom poslujete? Kako zmanjšati davke v okviru zakonskih možnosti? Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. ,______________________________ STR. 5 KUPČEK GOR, KUPČEK DOL... Bistrčani so opazili, da je do zgornjega parkirišča pred Mikozo onemogočen dostop z navoženim kupcem peska. Kdo? Zakaj? Do kdaj? Na navedena vprašanja si lahko preberete odgovore v... REFERENDUM STR. 5 PROGRAM ŠPORTNIH PRIREDITEV ZA MESEC FEBRUAR ŠPORTNA REKREACIJA -KOŠARKA: Sobote in nedelje v popoldanskem času ZIMSKA KOŠARKARSKA LIGA 2003 1. do 3. krog; Športne dvorana OŠ A. Žnideršiča v II. Bistrici; Informacije: Športna zveza 11.Bistrica tel./fax: (05) 710 11 35 ŠPORTNA REKREACIJA -ODBOJKA ; Sobota, 08. februarja od 14,00 ure dalje 4. TURNIR V ODBOJKI V DVORANI: MOŠKI Igrišča v telovadnicah oz. športnih dvoranah v regiji. Prijave in informacije: ŠZII.Bistrica tel./fax: (05) 710 11 35 Sobota, 15. februarja od 14,00 ure dalje 5. TURNIR V ODBOJKI V DVORANI: ŽENSKE Igrišča v telovadnicah oz. športnih dvoranah v regiji. Prijave in informacije: ŠZ II.Bistrica tel./fax: (05) 710 11 35 Sobota, 22. februarja od 14,00 ure dalje 5. TURNIR V ODBOJKI V DVORANI: MOŠKI Igrišča v telovadnicah oz. športnih dvoranah v regiji. Prijave in informacije: ŠZ II.Bistrica tel./fax: (05) 710 11 35 Športna zveza Ilirska Bistrica CERKVENIK NOVO NA PLAČU sveže ribe zamrznjene ribe?) školjke, raki i|JPj »bacala in bianco« konzerve 1 44 579 N ffijjfej JO ^ARIBARNIC A tek: 041/633 593 PLAMA-PUR USPEŠNO ZAKLJUČILA POSLOVNO LETO 2002 Podjetje Plama-pur d.d. iz Podgrada je poslovno leto 2002 zaključilo s cca 6 milijard tolarjev čistih prihodkov od prodaje. Pri tem smo ustvarili približno 160 milijonov tolarjev čistega poslovnega izida, kar j e za 11% več kot leta 2001. V preteklem letu smo zaključili več pomembnih investicij, katerih skupen obseg znaša 500 milijonov tolarjev, s katerimi bomo povečali konkurenčnost na tujih trgih. V letu 2003 načrtujemo 10% večjo rast čistih prihodkov od prodaje. Načrtovano rast prodaje bomo dosegli predvsem s tehnološko zahtevnejšimi mehkimi poliuretanskimi penami za odjemalce v avtomobilski industriji. Cilji poslovanja so usmerjeni v povečevanje prodaje in zniževanje stroškov. Naložbe bodo dosegle 7,7 % od načrtovanih čistih prihodkov od prodaje in bodo usmerjene predvsem v utrjevanje tržnega položaja Plame-pur na tujih trgih. Plama-pur d.d. načrtuje v naslednjem letu 272 milijonov tolarjev čistega dobička, kar je 70% več kot bo ta dosežen v letu 2002. Poslovni načrt za leto 2003 je potrdil tudi Nadzorni svet Plama-pur. r — — — — — — — — — | ŠTIRJE | j NOVOROJENČKI j V decembru je v postojnski ■ ■ porodnišnici prijokalo na svet 109 ■ J novorojenčkov; od tega štirje J J bodoči “bistrčani”, tri deklice ter J * eden deček. V Dolnji Zemon je ■ I odšla Gaja, v Veliko brdo Anja, v I I Novokračine Sara ter Hrušico I | Mark. Vsem očkom in mamicam | | iskrene čestitke. Bojana Urh I DRŽAVNI PRVAKINJI TUDI POKAL INTERVJU ANTON ŠENKINC -ŽUPAN NOVEGA KOVA Res, da še ni minilo sto dni županovanja Antona Šenkinca, a vendarle je pred nami prvi pogovor o njegovih pogledih na zatečeno stanje in o načrtih za naprej. STR. 9 • računovodske storitve • računalniški programi za: - proizvodnjo - gostinstvo - trgovine - računovodstvo Rojc d.o.o. Tomšičeva 5 Ilirska Bistrica E-mail:emil.rojc@amis.net Tel.: 710 12 82; Fax:710 12 83; GSM:041 638 633 KOREN JOŽKO isiiEniffi) BESEDA UREDNIKA VOJVODA... KNEZ... GROF... BARON... VITEZ IN Od vseh teh plemičev se mi je ta mesec skorajda zavrtelo. Kraljev domače črede, pa kralji na vasi, kralji v Švici se mi zdi, daje še najbolje biti kraljica. Tistega kralja imaš pač vsako toliko za pokušino, ti pa ne dela nobenih problemov. Reagiranja dol, reagiranja gol, pa resnica ena, druga ali deseta so samo oblike, da si vsi mogoči kraljeviči operejo lastno perilo. Zadosti slabo, da tako ugledne in bogate osebnosti nimajo svojih privatnih peric. So mogoče škrti, ali pa le nimajo toliko denarja kakor si mi ostali tlačani mislimo, da imajo? Mogoče pa kljub svojemu denarju ne najdejo primernih peric. Tako lahko vidimo, da ena izmed njih na dveh straneh odgovarja na resnico eno drugo, pa saj je vseeno katero, na dolgo in široko pojasnjuje, da tista nulta resnica ni prava resnica. Ampak kljub temu, da berem in berem nikjer ne zasledim trditve: Naš kandidat je pošten, naredil je ogromno za stranko in za našo občino! Verjetno je skrita nekje med vrsticami! Če se lotiš družbene skupine s posebnimi privilegiji ter pišeš proti njim, sam pa nisi plemič, moraš vsekakor pričakovati, če že ne giljotine pa vsaj odgovor, slabše zate, če imaš res kaj črnega za nohti. Ker pa se nobene župe ne poje tako vroče kakor seje skuha, ostane čas za premislek. Premislek, ki pa ne sme biti predolg saj gre mandat mimo. Zelo globokoumne misli se porajajo tudi meni sami vsakokrat, ko stopim v stavbo občine. Zadnje takšne sem doživljala na javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za mejni prehod Jelšane. Država vedno vzame kar ji pripada, še hitreje pa ji to uspe, ko naleti na neorganizirano okolje. Nevednost in nespoštovanje do nje, v njej ne vzbuja sočutja ampak samo veselje, ker bo imela manj dela. Samo z izjemno urejenim, strokovnim in delovnim okoljem bomo korak pred njo in nas bodo mogoče začela obravnavati drugače. Dokler sami ne vzpostavimo sistema, ki ga bomo cenili, nas ne bodo cenili niti drugi. V začetku meseca seje sestal tudi uredniški odbor časopisa, kije sprejel sklep, da se časopis podraža za 50,00 SIT, kar pomeni, da bo Snežnik po novem stal 300,00 SIT. V pojasnilo samo to, da je dosedanja cena enaka že od leta 1996. Razpravljali smo tudi o vsebini in dolžini nekaterih prispevkov in glede tega zavzeli stališče, da ima vsak pravico, da se mu prispevek objavi. Ker pa je materiala enostavno preveč moramo omejiti dolžino prispevkov. Tako so nastala navodila za sodelavce, kijih lahko preberete na 7. strani pričujoče izdaje. Na koncu se moram zahvaliti vsem, ki so se spomnili na nas v svojih novoletnih voščilih. Zahvaljujem se vam za izkazano zaupanje, za vse dobre želje in misli ter za besede vzpodbude. Zahvaljujem se vam, ker ste časopis vzeli za svojega in vam ni vseeno kaj bo z njim v prihodnje. Urednica mag. Milena Urh s__________ ^ DONACIJA BANKE KOPER ZA ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA Vodja PE Banke Koper v Ilirski Bistrici je 12.12.2002 predala ček za 1 mio SIT direktorju ZD Ilirska Bistrica Vojku Mihlju December j e mesec, ko nas obiščejo številni dobri možje, od Miklavža, do Božička in Dedka Mraza. Ne glede kdo v koga veruje, pa je ob primerni obdaritvi vsakdo vesel. Tudi skromno darilo je namreč dokaz, da ne nekdo opazil naše delo in morebiti tudi potrebe. In ravno zaradi tega je treba vsako darilo sprejeti z veseljem in zadovoljstvom. Primorske zdravstvene domove je letos s svojimi prednovoletnimi danacijami, ki jih je podelila namesto daril poslovnim partnerjem, razveselila Banka Koper, d.d.. Že v preteklih letih so kar precej sredstev namenili za zdravstvo (beri bolnišnice), letos pa so prišli na vrsto zdravstveni domovi, ki os tudi zelo investicijsko podhranjeni in kar težko obnavljajo opremo, prepotrebno za reševanje življenj in vsakodnevno zahtevno delo. 12.12.2002 sta predstavnika Banke Koper, izvršni direktor g. Franc OHNJEC in vodja poslovne enote Ilirska Bistrica, ga. Anica STARE obiskala tudi Zdravstveni dom Ilirska Bistrica in po prijaznem klepetu z vodstvom, v katerem so se dotaknili tudi problemov in načrtov, podelila ček za 1 milijon SIT, ki je sedaj simbolično izobešen v osrednji čakalnici. Že v začetku tega leta bo ta pomoč vidna v obliki novega EKG aparata, ki je neobhoden za diagnostiko, ali celo sodobnega defibrilacijskega aparata z 12 kanalnim EKG, ki poleg tega omogoča tudi oživljanje. Odločitev o nabavi mora namreč pretehtati še strokovni svet, precej pa je odvisno tudi od dodatnih finančnih pomoči, saj lastnega denarja za dražji aparat ni dovolj. Že v lanskem letu se je na prošnjo za pomoč odzvala družba TIB Transport, ki bo tudi prispevala za ta namen 1 milijon SIT. Na ostale razposlane prošnje pa ni bilo odgovorov, čeprav smo jih iz Zdravstvenega doma, poznavajoč gospodarske razmere v občini Ilirska Bistrica, poslali tudi širše v regijo. Mogoče pa bo le še kje kaj razumevanja in bo narejen še tretji, četrti... korak pomoči, ne Zdravstvenemu domu ampak sočloveku, sodelavcu, potrebnem zdravstvene pomoči in hitrega ukrepanja. Iskrena hvala Banki Koper in TIB Transport, ki sta bogato pripomogla k našim prizadevanjem in uresničevanju poslanstva, v upanju, da se bomo v bodoče lahko zahvalili več kot dvema dobrotnikoma. Potrudili se bomo, da bi tudi v naslednjih številkah Snežnika, poleg strokovnih zdravniških nasvetov, skušali predstaviti tudi naše plane in delovne uspehe, saj je prav, da je o uspehih in težavah javnih zavodov obveščenih čim več prebivalcev, združenj, društev, firm... Mar si nismo ob Novem letu največkrat zaželeli ravno »veliko zdravja«? Zakaj ne bi te želje v čim večji meri skupaj tudi uresničili!? Direktor ZD Vojko Mihelj PRI SONČKIH V DECEMBRU OD SV. MIKLAVŽA DO SV. STEFANA Skupina Sonček, deluje v sklopu Centra za socialno delo iz Ilirske Bistrice. V skupino je vključenih nekaj manj kot dvajset otrok. V prazničnem - pred novoletnem času so počeli in doživeli marsikaj zanimivega. 6.decembra je sončke povabilo Društvo podeželskih žena iz Ilirske Bistrice na graščino Tum v Gornjo Bitnjo. Skupaj z zakoncema Penko so jim pripravili veliko dobrot, obdaroval pa jih je tudi sv. Miklavž. 19.decembra je sončne obiskal Dedek Mraz. Povedal jim je kratko pravljico ter obdaril otroke z zanimivimi darili. Prav posebno pa je bilo eno izmed njih. Dobili so namreč pravi računalnik. 23.decembra so sončki gostili ženske iz skupine za samopomoč »JESEN«. Z njimi so se pogovarjali o prihajajočih praznikih in tudi zapeli. 27. decembra pa so se odpravili na izlet v Ljubljano. Po ogledu okrašene Ljubljane so v Koloseju pogledali film Harry Potter. Med ogledom in filmom pa so se okrepčali z odlično pico glavni mesto. Sončki se ob tej priložnosti zahvaljujejo Mladinskemu servisu Sežana, Klubu študentov Ilirska Bistrica ter ostalim donatorjem, ki so poklonili denar za nakup novega računalnika. Sončki z Dedkom Mrazom Čas med dvema zelo priljubljenima svetnikom so članice Igralske in Etno skupine KD Alojzij Mihelčič iz Harij izkoristile za organizacijo delavnice, za izdelavo voščilnic. Idej je bilo veliko, volje še več in nastalo je kar nekaj malih mojstrovin. Še najbolj dejavni so bili člani Igralske skupine. Kar dvakrat, 8. in 15. decembra, so s tragikomedijo Kri nej uoda skrbeli za smeh domačih obiskovalcev Doma na Vidmu. V petek, 20. decembra lani, pa so odigrali krajši odlomek za delavce in poslovne partnerje podjetja Piama - Pur d.d. iz Podgrada, sponzorja igralske skupine. Uspešno so gostovali v Dekanih. Prav v Dekanih so se sklenila nova prijateljstva in poznanstva. Prvi rezultati sodelovanja se že kažejo s prihodom Igralske skupine iz Dekanov. V nedeljo, 26. januarja t.l., se bodo v okvim Meseca kulture predstavili v Domu na Vidmu, s predstavo Sreča iz Salamonovega oglasnika. Seveda z delom niso počivali tudi v mesecu januarju. Kljub zimskim tegobam in boleznim, so napolnili dvorano Doma na Vidmu 12. januarja, 17. in 23. januarja pa gostovali na odm Igralska skupina KD Alojzij Mihelčič iz Harij po predstavi v Dekanih. Kulturnega doma v Hrpeljah. In ker zanimanje še kar ne poneha, načrtujejo srečanje z domačim občinstvom v soboto, L februarja t.l. Po stari tradiciji se člani društva tudi letos niso izneverili organizaciji Božičnega koncerta na dan sv. Štefana - Božičnega. Poleg domačih pevcev, članov MePZ Alojzij Mihelčič, katere vodi Saša Boštjančič, so po mašni daritvi, ki jo je daroval dekan Gabrijel Vidrih, zapeli pevci MoPZ Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice, pod vodstvom dr. Mirka Slosarja. Izjemno lepo vreme je privabilo veliko obiskovalcev, še posebej pa so bili veseli obiska slovenskega skladatelja Ignacija Duha. Slovesno priložnost je izkoristil društveni predsednik, g. Vilijem Hrvatin, ki je prvič doslej podelil društvena priznanja, trem izmed ustanoviteljev, že skoraj petindvajset let delujočega društva: g. Sašu Boštjančiču, za vodenje pevskega zbora in negovanje pevske tradicije; avtorici in glavni igralki tragikomedije »Kri nej uoda« ga. Jadranki Boštjančič, za delo z igralsko skupino in ga. Alenki Penko za vodenje etno skupine, ki ohranja narečno govorico, stare običaje, obrti, navade in skrbi za razvoj turizma. Gordana Ujčič TRGOVINSKA IZMENJAVA SLOVENIJA -HRVAŠKA Iliriade POLITIKI PREDLAGAJO REFERENDUM ZA UKINITEV LJUDSTVA Prosto trgovinski sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško se je začel uporabljati 1. januarja 1998. Za Republiko Slovenijo ga je podpisal dr. Janez Drnovšek, za Republiko Hrvaško pa g. Zlatko Mateša. Cilj sporazuma je spodbujati usklajen razvoj gospodarskih odnosov in pospeševanje trgovinske izmenjave med pogodbenicama. Pravna in vsebinska osnova Prosto trgovinskega sporazuma sloni na določbah; Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 (GATT) in Sporazuma o ustanovitvi svetovne trgovinske organizacije (WTO). Tedaj Hrvaška še ni bila članica WTO, cilj pa ji je bil čimprej priti v to svetovno trgovinsko organizacijo. blagovna menjava v letu 2002 Blagovna menjava med Slovenijo in Hrvaško je za obdobje januar-november 2002 znašala 1 milijardo 191 milijonov USD; od tega je slovenski izvoz znašal 834 milijon USD, uvoz pa 358 milijonov USD. Izvoz iz Slovenije Pa je bil večji za 12,2 %, uvoz v Slovenijo pa je bil manjši za 5,1% v Primerjavi z enakim obdobjem predlani. Celotna blagovna menjava med Slovenijo in Hrvaško je bila v enajstih mesecih leta 2002 za 6,5% večja kot v enakem obdobju 2001. V skupni blagovni menjavi je Slovenija predstavljala Hrvaški tretjo največjo partnerico in sicer za Italijo, kije prva in Nemčijo, kije druga. Na področju turizma so slovenski turisti ustvarili delež nočitev 12,6% (4,970.000 nočitev), kar j e za 2% manj Konec poslovnega leta je priložnost za pregled opravljenega dela v preteklem obdobju. Tako smo napredek in glavne dosežke ocenili tudi v podjetju Plama-pur. Z namenom, da nagradimo najboljše in spodbudimo vse zaposlene k doseganju poslovne odličnosti smo podelili več nagrad in priznanj. Le-te so bile vročene na tradicionalnem srečanju vseh zaposlenih, ki je bilo v petek, dne 20. decembra 2002 naFinidi. Nagrado kakovosti Plame-pur za leto 2002 za izjemne dosežke trajnejšega pomena na področju kakovosti poslovanja družbe j e prejela Slavica Drobnjak, vodja operativne priprave dela. Priznanje Plame-pur za leto 2002 za izjemne dosežke pri uresničevanju letnih poslovnih in razvojnih ciljev v družbi sta prejeli: skupina sodelavcev iz Odpremnega skladišča za uspešno kot leto poprej. S tem rezultatom so slovenski turisti na drugem mestu in sicer za nemškimi turisti, ki so ustvarili za 27,2% delež nočitev. NALOŽBE Največji vlagatelj v naložbe na Hrvaškem od 1993-2002 je Avstrija, katere delež je 62%, Slovenija pa je na sedmem mestu z vrednostjo naložb v znesku 236,39 milijonov USD. Naj večji slovenski vlagatelji na področju industrije v Hrvaški so: Cimos, Prevent, Pivovarna Laško, Perutnina Ptuj, Kristal Rogaška in Helios. Na področju trgovine so glavni: Mercator, Merkur, Lesnina, Avtocommerce, Petrol, Sava-Kranj, Ergotuš. Hrvaška od leta 1993-2002 (vključno s prvimi devetimi meseci leta 2002) je največ vlagala na Poljsko, BiH in Nizozemsko. Slovenija je na četrtem mestu in sicer v znesku 75 milijonov USD. Iz preteklega leta je znan nakup Valkartona iz Logotaca, ki gaje kupilo podjetje Belišče iz Bjelovarja. OD MENJAVE DO PARTNERSTVA Pod tem naslovom je 5. decembra lani potekalo poslovno srečanje in okrogla miza v Zagrebu, ki jo je organiziralo Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu in Veleposlaništvo Republike Hrvaške v Ljubljani. Cilj tega poslovnega srečanja je bil izboljšava medsebojne blagovne menjave s ciljem dosega novih partnerstev. 200 udeležencev na tem poslovnem srečanju iz gospodarstva in ministrstev obeh držav, je pokazalo veliko zainteresiranost za nadaljno dobro poslovno sodelovanje. Kompatibilnost gospodarstva obeh držav omogoča razvijanje dolgoročnega partnerstva v tehnološko zahtevno proizvodnjo z višjo dodano Prejemniki nagrad in priznanj in učinkovito realizacijo nalog na področju odpreme izdelkov in skupina sodelavk iz Centra za informatiko za uspešno uvedbo novih tehnologij ter izboljšav v informacijskih procesih vrednostjo, ter s tem omogočiti konkurenčnost na tretjih trgih. Za nemoten pretok blaga je potrebno urediti boljšo organiziranost mejnih organov, ki bo omogočala dostavo blaga kupcu po principu »just in time«. Ugotovljeno pa je bilo tudi dejstvo, da je potrebno, da obe državi čimprej podpišeta Sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ter da hrvaški Sabor ratificira Sporazum o zaščiti investicij. PODPREDSEDNIK HRVAŠKE VLADE G. SLAVKO LINIC V LJUBLJANI 15. januarja 2003 se je mudil na obisku v Sloveniji podpredsednik hrvaške vlade Slavko Linič, ki je zadolžen za področje gospodarstva. V uradnih pogovorih, ki jih je imel tudi na Gospodarski zbornici Slovenije je podprl vstopanje slovenskega kapitala na Hrvaško, tudi v primeru nakupa Sunčani Hvar za katerega so dale najboljšo ponudbo Terme Čatež. Izrazil je pripravljenost, da se slovenska podjetja o svojih poslovnih interesih na Hrvaškem pogovarjajo neposredno z njim. Interesi za vlaganja v hrvaški trg so s strani slovenskih podjetij veliki in predstavljajo pravi izziv. S podpredsednikom Hrvaške vlade seje srečalo sedem predstavnikov slovenskih podjetij in sicer: Avtocommerca, Heliosa, Kompasa, Mercatorja, Radenske, Term Čatež in Viator&Vektor. Konkretnih rešitev za posamezno podjetje ni bilo pričakovati, toda izmenjava mnenj in informacij je naredila pomik naprej v smeri zastavljenih ciljev. Se bo potrebno razgovorov, srečanj in sestankov, tako na državni kot na poslovni ravni. Cilje dosegajo le sposobni in vztrajni. podjetja. Nagrado varnosti in zdravja pri delu za leto 2002 je prejela skupina iz PE Osnovna proizvodnja, za prispevek k znižanju delovnih nesreč v letu 2002. Letošnjemu letu bomo lahko upravičeno rekli “referendumsko leto”. Imeli jih bomo najmanj štiri, če ne pet in morda še katerega. Železniški referendum j e bil zanimiv iz dveh vidikov; je eden redkih, kjer predlagatelji niso uspeli in Bistrčani so imeli naj višjo volilno udeležbo v državi. Referendum za vračilo vlaganj v telefonsko omrežje je (povsem predvidljivo) uspel. Minister Gantar se je ustrašil, da ne bi kdo predlagal referenduma za znižanje davka na dodano vrednost. Hm, zanimiva ideja. Mogoče bi tako lahko enkrat razčistili, čemu so pravzaprav davki namenjeni. Ker mogoče mnogi mislijo, da so namenjeni poslanskim plačam. Sicer pa telefonski referendum ni zmaga dobrega ljudstva nad grabežljivimi politiki, ampak zmaga ene družbene skupine (tiste pač, ki bo nekaj dobila) nad drugo (večjo), ki bo to posredno plačala. Kolikor vem j e pri nas popolnoma jasno, da komunalni priključki za hišo ne stanejo enako povsod. Kot je recimo tudi normalno, da nekateri porabniki bistrškega vodovoda plačujejo vodo nad ekonomsko ceno in drugi pod njo. Da torej prvi subvencionirajo druge. Kar je seveda (pravilna) politična odločitev. Ne pa tudi edina možna. Reči hočem, da bi se ljudje na referendumu lahko tudi odločili, da so za pridobitev telefonskega priključka pač bili takšni pogoji in da se bo denar iz prodaje Telekoma porabil za zmanjšanje državnih pufov. Ima pa ta 24 milijardna zgodba eno prav hecno dimenzijo. LDS, ki se v Evropi druži z liberalnimi strankami, ki so jako prokapitalistične je bila proti, slovensko ljudstvo, ki ob kapitalizmu še vedno sliši zgodbice, ki smo jih včasih poslušali v šolskih klopeh, ko so šolski programi nekako končali pri veliki gospodarski krizi in “pozabili” omeniti razvoj kapitalizma po letu 1945, je bilo za. Konservativci, kakršen j e (pri nas ful priljubljen) Bush mlajši namreč pravijo, da mora država pobrati čim manj in dati čim več v roke ljudem, ki da najbolje vedo, kaj s svojim denarjem. In se spirala razvoja in blagostanja zavrti. Tako je Bush pravkar objavil gromozansko znižanje davkov. Dvomim, da bi kdo v Sloveniji podpisal tisto, kar s tako politiko dejansko pride. Če namreč država nima davkov, potem se pač ne more iti sociale, kije pri nas še vedno sveta krava. Bi pa lahko rekli, da sije pri nas ljudstvo kar samo zrihtalo finančno injekcijo. Nič zato, če le za nekatere, nič drugače ni tudi z Bushevim znižanjem. Sicer pa bo ta denar prišel šele po prodaji Telekoma. Tam po letu 2005, pravijo. Pri čemer smo z značilnim slovenskim cincanjem zamudili pravi trenutek za privatizacijo Telekoma. Leta 1999 bi lahko zanj iztržili ogromno. Vprašanje ali bo to sploh še kdaj mogoče. Takrat so bile cene napihnjene do amena. Zdaj so cene telekomov tudi do 90 % nižje. Ampak kaj je to v primerjavi z vračilom vlaganj. Kaj je to v primerjavi s tem, da se lahko Telekom še naprej igra monopolista. Ravno prvega februarja nas bo počastil z zvišanjem naročnine. Konec lanskega leta, ob menjavi vlade, je bila velika novica ta, da bo glavni cilj države v letu 2003 znižati inflacijo, ki daje res visoka (tam nekje na ravni Rusije in Jugoslavije, no ja, Turki nas šišajo s 30 %). Predvsem da ne bo višala cen, ki so pod njenim nadzorom. In res, vladaje mož beseda. Zato se niso zvišale trošarine za cigarete, ni se povečal davek na vino, ni se zvišala cena poštnih storitev, bencin se ni podražil in tudi telefon ne bo dražji. Baje so za prvega ministra in njegovo ekipo naročili pručke, da se jih bo videlo iz govorniških odrov. Kajti, če ima laž kratke noge... Čaka nas tudi referendum o odprtju trgovin ob nedeljah. Sindikat proti, delodajalci za. Razen za bencinske servise. Bencin mora biti namreč vedno na voljo, kruh pa ob nedeljah ni nujen. Treba bi preprosto reči, da ura trgovke ob nedeljah stane dvojno, pa naj se potem lastniki odločijo, ali jim se splača! To bi bil model, ki bi bil optimalen za vse. Ampak za to bi seveda rabili resen sindikat in državo, ki bi bila sposobna izvajati lastne predpise. Na Zahodu podjetja skušajo omejiti nadurno delo, če se le da. Veste zakaj? Ker je nadura 80 % dražja od že itak drage (za delodajalce) ure. In si izračunajo, ali se jim splača ali ne. Kako je s tem pri nas, si odgovorite kar na lastnem primeru. Čakata nas tudi dva manj pomembna referenduma o Evropski uniji in NATU. O tom potom, oz. naslednjič. Kot je bilo slišati, kot se temu reče, “iz dobro obveščenih virov”, se Bistrci obeta izguba 200 delovnih mest. Oziroma prava gospodarska in socialna katastrofa. Se bomo zbudili in rekli, mogoče pa je treba kaj spremeniti, ali pa bomo stisnili zobe, počakali na prihajajoča državna delovna mesta. Mogoče pa nekoč, ko bodo ta delovna mesta odšla... Se nam bo zdel Spar manj grozen? Bomo obžalovali tri parkirišča za cisterne? Bomo celo naredili prostor v glavah tudi za gospodarske panoge, ki pomenijo “prodajanje megle", kot se temu lepo strokovno reče u Bistrci, oz. znanje, kot temu rečejo glupi tujezemci? Bo kdo kdaj prijel v roke strategijo razvoja, razen ko jo bo treba citirati ob evropskih in državnih razpisih? Ker veste kaj, če se bomo leta 2006 pogovarjali na enak način kot leta 1994, 1998 in 2002, potem smo osli. Ampak tudi uvoženi kapitalisti niso od muh. Med božično-novoletnimi prazniki smo ob vhodu na parkirišče bistrškega nakupovalnega centra lahko občudovali domiselno blokado v obliki kupa zemlje. No, pobrskajte po spominu in povejte, če ste kje kdaj videli kaj takega. Nikoli? Hja, tudi Lublančani so domiselni. Vsaj ko pridejo u Bistre. Evo, kot sem obljubil, ob mesecu kulture niti besedice o kulturi. Dejan Ujčič Vladimir Čeligoj V PLAMI-PUR PODELJENE NAGRADE IN PRIZNANJA ZA LETO 2002 KAKO PRITEGNITI IN POVEZATI TURISTIČNE ORGANIZACIJE, DRUŠTVA IN OSTALE AKTERJE NA PODROČJU TURISTIČNE DEJAVNOSTI IN ORGANIZIRANJA VEČJIH OBČINSKIH PRIREDITEV? Na to vprašanje smo poskušali odgovoriti konec lanskega leta, ko smo vabili na srečanje blizu 40 udeležencev, ki tako ali drugače delajo na tem področju. Že sama udeležba je bila odraz stanja, saj seje srečanja udeležilo le devet predstavnikov organizacij, društev itn. Kljub temu, so udeleženci izrazili voljo po sodelovanju in skupnem nastopu, zato smo tudi naredili nabor nekaj ključnih prireditev, ki naj bi vsaj v začetni fazi zagotovile promocijo občine v celoti, pritegnile čim večji krog obiskovalcev in nenazadnje omogočile trženje vsega tistega, kar pri nas lahko prodamo. Ponovno smo pozvali vse zainteresirane, naj dopolnijo delovno gradivo in neverjetno odzvalo se je samo eno društvo, seveda z dopolnitvijo programa. Se vedno razmišljamo naprej. Ocenjujemo namreč, da je za organizacijo dobre prireditve potrebno vedeti več, zato predvidevamo seminar na temi Kako pripravimo prireditev in Kako najdemo sponzorja ter kaj mu ponudimo? Vabimo vse posameznike in zainteresirane, da spremljajo medije in informacije, ki bodo posredovane vsem akterjem v naši občini in se udeležijo napovedanega seminarja. Nenazadnje, pridobljeno znanje nikoli ni odveč. Razvojni center Ilirska Bistrica Pripravila: Jožica Vidmar predmeti iz stare črne kuhinje, miza za kruh, stara kredenca, servis krožnikov, luči, šivalni stroj, stroj za tipkanje, mlinčki za kavo, posode za praženje kave, likalniki, ure in še in še. Strasten zbiratelj starin seje odločil tudi urediti staro domačijo, tako kot je NOVE VIDEOKASETE V NAŠI KNJIŽNICI 1. Collateral damage = Civilna žrtev. 2. Drunken master = Pijani mojster. 3. The hole = Luknja 4. Beauty and the Best = Lepotica in zver. RISANKA 5. The last castle = Poslednja bitka. 6. The parole officer = To ni mišja nemogoče 7. Snoopy, Charlie Brown, ti si najboljši RISANKA 8. The time machine = Časovni stroj. 9. The vvedding planner = Načrtovalka porok. TEODOR BROŽIČ - ZBIRATELJ STARIN IZ JASENA Nekdo zbira znamke, nekdo razglednice, nekateri zbirajo star denar, so pa tudi nekateri, ki zbirajo stare predmete in orodja, ki so zaznamovali naše kraje in preteklost naših krajev. Eden takšnih je tudi gospod Teodor Brožič iz Jasena pri Ilirski Bistrici. Gospod Brožič že zelo dolgo zbira starine, mogoče bolj aktivno zadnjih sedem let. Od zmeraj goji ljubezen do starih predmetov. Zaenkrat svojo zbirko hrani v garaži, ki pa je že dolgo časa premajhna za številne predmete. Predmete je gospod Brožič uredil v smiselne celote. Tako so na enem koncu Gospod Brožič ima kar nekaj načrtov za prihodnost. Najprej bi želel zbirko čim bolj dopolniti, potem pa predmete popisati in jih kar se da organizirano predstaviti širši javnosti. Želel bi tudi, da stari predmeti in stari običaji ne zamrejo, ter da bi ljudje znali bolje ceniti svojo kulturno in zgodovinsko dediščino. predmeti, ki so jih rabili čevljarji, sledijo predmeti, ki so služili za mizarska opravila, gozdarska opravila, za mlekarstvo, kovačijo... Sobo krasijo nekoč bila, da bo lahko v njej razstavil zbrane predmete. V hiši bo tako uredil staro kuhinjo z ognjiščem, staro spalnico s starim pohištvom, posteljnino in zibelko. V posebni sobi ima vitrino s starimi listinami, notarskimi zapisi in zavarovalnimi policami, na policah je celo nekaj starih Snežnikov iz leta 1945. PRO- / OM <1.0.0. Vilharjeva 51, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-41-420, GSM: 041/671-158 * RAČUNALNIŠKI PROGRAMI ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNALNIŠKA OPREMA NA 12 MESECEV - TOM +0% Stanovanja in poslovni prostori v poslovno stanovanjskem objektu Ribnik in poslovni prostori v objektih Poljane in Promorka. Pohitite! to jn* pos vro5* ISI primorje Primorje Ajdovščina d.d., 05 36 90 351, 36 90 343 USPEŠNO IZVEDENE GASILSKO REŠEVALNE VAJE V VSEH PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTVIH Vaja “Železnica 2202 ” v Ilirska Bistrici Z namenom usposabljanja operativnih članov so vsa Prostovoljna gasilska društva pripravila in izvedla napovedano pokazno gasilsko reševalno vajo po danih navodilih poveljnika Gasilske zveze Ilirska Bistrica Antona Franka in poveljstva zveze v okviru aktivnosti ob mesecu varstva pred požarom. Vaje so morala društva pravočasno prijaviti in pripraviti operativno taktični načrt vaje, katerega je pregledal poveljnik zveze. Pred izvedbo vaje je bilo potrebno ugotovljene pomankljivosti odpraviti. Samo izvedbo vaje - delo poveljujočega in delo gasilcev na vaji pa je ocenjevala posebna komisija imenovana na poveljstvu zveze. Poveljstvo zveze je sprejelo tudi kriterije in način točkovanja vaj, kar se bo upoštevalo pri ocenjevanju društev in razdelitvi finančnih sredstev v višini variabilnega dela, katerega se razdeli društvom na koncu leta. Največjo vajo na območju občine je izvedlo četrto kategorizirano društvo PGD Ilirska Bistrica imenovano »Železnica 2002« o kateri je bilo že obširno poročano v časopisu Snežnik. Tudi ostala društva so uspešno izpeljala gasilsko reševalne vaje, seveda svoji kategoriji primerno. Tako je PGD Jelšane izvedlo vajo gašenja in reševanja na Osnovno šolo Jelšane. Društvo PGD Podgora, PGD Koritnice in PGD Vrbovo je izvedlo vajo na stanovanjski objekt in prikazalo gašenje objekta, reševanje in zaščito sosednjega objekta pred širjenjem požara. V Knežaku so gasilci izvedli vajo »Gašenje stanovanjskega požara na Zdravstveni dom Knežak«. PGD Podgrad pa je izpeljalo vajo na Osnovno šolo Podgrad »Eksplozija jeklenke v kuhinji«, kjer je bilo prikazano gašenje, reševanje in evakuacija otrok. Komisija pri Gasilski zvezi, ki je vaje ocenjevala, je ugotovila, da so vsa društva izpeljala vaje po danih navodilih in se res potrudila pri izdelavi načrtov in sami izvedbi vaje. Vse vaje je ocenila z maksimalno doseženimi točkami, saj je bilo ugotovljeno, daje kadrovska pripravljenost prostovoljnih operativnih enot v društvih zadovoljiva. Ugotavlja se le, da primanjkuje osebne zaščitne opreme, zlasti dihalnih aparatov, zaščitnih oblek in drugo. Zaključek je bil, da se s takim načinom preverjanja usposobljenosti gasilskih enot nadaljuje tudi v letošnjem letu. VSI NAŠI REFERENDUMI Tudi v nedeljo 19.01.2003 smo šli na volišča. Na referendumu smo obkrožali ZA ali PROTI za kar dve pomembni vprašanji. Zgodovina referendumov Prvi je bil zakonodajni referendum za volitve v Državni zbor 8.12.1996. Udeležba je bila 37,9%. Odločali smo o naslednjih vprašanjih: a) na zahtevo Državnega sveta Republike Slovenije o vprašanju, ki se glasi: “Ali ste za to, da se volilni zakon spremeni tako, da ima vsak volivec dva glasova: s prvim glasom po večinskem dvokrožnem volilnem sistemu izvoli poslanca svojega volilnega okraja (skupaj 44), z drugim glasom pa po proporcionalnem sistemu izvoli poslanca iz strankarske ali nestrankarske liste, pri čemer je drugi glas hkrati odločilen za proporcionalno delitev vseh 88 mandatov?” b) na zahtevo 43.710 volivk in volivcev o vprašanju, ki se glasi: “Ali ste za to, da se z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v Državni zbor volilni sistem uredi drugače, kot je predlagano, in sicer tako: - da se bo v Sloveniji oblikovalo 88 volilnih okrajev na približno enako število prebivalcev, - da bo v vsakem volilnem okraju izvoljen en poslanec, - da bo za poslanca izvoljen kandidat, ki bo v svojem volilnem okraju prejel večino glasov vseh volivcev, ki bodo v tistem volilnem okraju glasovali, - da bosta v primeru, da v prvem krogu volitev noben izmed kandidatov ne bo dobil zahtevane večine glasov, kandidata z največ glasovi prišla v drugi krog volitev, v katerem bo izvoljen tisti, ki bo dobil več glasov?” c) na zahtevo 30 poslank in poslancev o vprašanju, ki se glasi: “Ali ste za to, da se zakon o volitvah v državni zbor spremeni tako, - da bo število poslanskih mandatov, ki jih bodo v parlamentu dobile posamezne liste kandidatov, sorazmerno deležu za njihove kandidate oddanih glasov; - da bo celotno območje Republike Slovenije ena volilna enota; - da bo volivkam in volivcem omogočeno oddati svoj glas kateremukoli kandidatu oziroma kandidatki; - da bodo izvoljeni po vrstnem redu tisti kandidati oziroma kandidatke s posamezne kandidatne liste, ki so dobili največje število glasov?" Rezultati: Referendumsko vprašanje a: ZA (14.38 %) PROTI (40.64 %) Referendumsko vprašanje b: ZA (44.52 %) PROTI (23.90%) Referendumsko vprašanj e c: ZA (26.19 %) PROTI (35.65 %) Drugi j e bil zakonodajni referendum o financiranju izgradnje TET 3 - Termoelektrarne Trbovlje 3,10.1.1999 Na referendumu smo glasovali o naslednjem referendumskem vprašanju: ”Ali ste za to, da se vprašanje financiranja izgradnje TET 3 uredi tako, kot je predlagano s predlogom zakona za zagotavljanje sredstev za sofinanciranje izgradnje in o poroštvu Republike Slovenije za najetje kreditov za izgradnjo Termoelektrarne Trbovlje 3, in sicer: - da se del sredstev zagotavlja iz vsakoletnega proračuna Republike Slovenije, - da za obveznosti iz domačih in tujih posojil, kijih bo najelo Javno podjetje Termoelektrarne Trbovlje, daje poroštvo Republika Slovenija - in da se izpušča vprašanje ostalih investicijskih sredstev, ki jih Javno podjetje Termoelektrarne Trbovlje samo nima, oziroma bi jih lahko pridobilo le pod pogojem trajnih državnih poroštev za administrativno in na račun plačnikov elektrike določeno ceno električne energije na njenem pragu za časa gradnje in za časa obratovanja TET 3? Udeležba je bila 27,33%. ZA 19,76 in PROTI 78,04. Tretji je bil naknadni zakonodajni referendumu o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki je bil 17. junija 2001. Glasovalo je 35,66 %. Na referendumsko vprašanje: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (EPA 1318-II), sprejet v Državnem zboru dne 19.04.2001?« je z besedo ZA odgovorilo 26,38 % volivcev oziroma z besedo PROTI 72,36 % volivcev. Referendum 19.1.2003 Na podlagi zahteve štirideset tisoč volivcev se je razpisal predhodni zakonodajni referendum v zvezi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Vprašanje, na katero smo obkrožali ZA ali PROTI, seje glasilo: »Ali naj se z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje: 1. Uredi vprašanje upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje tako kot j e predlagano, in sicer, da bi upravičenci imeli pravico do vračila vlaganj ne glede na datum sklenitve pogodbe s predniki Telekoma Slovenije d.d. in Samoupravnimi interesnimi skupnostmi (SIS). 2. Uredi vprašaje osnove za vračilo vlaganj tako, kot j e predlagano in sicer tako, da se plačani znesek po pogodbi, ki predstavlja vlaganje v telefonske centrale, medkrajevne vode in krajevna telefonska omrežja, v celoti povrne v denarnih sredstvih. 3. Uredi vprašanje začetka vračanja upravičencem, tako, kot j e predlagano, in sicer tako, da se začne vračati upravičencem v roku enega meseca po prvem vračilu kupnine od privatizacije državnega deleža v Telekomu Slovenije d.d.« Na podlagi zahteve štirideset tisoč volivcev pa se je razpisal predhodni zakonodajni referendum o predlogu zakona o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d.. Odgovarjali smo na vprašanje: ”Ali naj se s predlaganim zakonom o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. (ZPPJPSZ - EPA 578-III - nujni postopek) uredi preoblikovanje in privatizacija javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. drugače kot je predlagano, in sicer tako: - dajavno podjetje Slovenske železnice, d.d. deluje kot javno in enovito podjetje, ki zagotavlja kakovostne železniške storitve in varnost ter urejenost železniškega prometa; - da se v javno podjetje Slovenske železnice, d.d. vključijo vse tiste dejavnosti, ki so nujno potrebne za zagotavljanje varnega in urejenega železniškega prometa; - da se v primeru privatizacije javno podjetje Slovenske železnice, d.d. privatizira zgolj kot celota tako, da država ohrani večinski delež in prevladujoč vpliv; - da v skladu z zahtevami Evropske unije vlada Republike Slovenije zagotovi takšno finančno strukturo, na podlagi katere se bodo vzpostavile razmere za uspešno poslovanje javnega podjetja Slovenske železnice, d.d.; - da vlada Republike Slovenijejavnemu podjetju Slovenske železnice, d.d. zagotovi dolgoročno sistemsko financiranje tistih železniških storitev, ki se izvajajo zaradi javnih koristi tako, da pokrije razliko med ceno, ki jo določa država, in dejanskimi stroški javnih prevozov, kijih zahteva država, in zagotavlja tudi ustrezen razvoj teh storitev; - da vlada Republike Slovenije zagotovi pospešeno izvajanje nacionalnega programa razvoja slovenske železniške infrastrukture. Naši, občinski rezultati se od republiški kar razlikujejo. Bistričani bi izglasovali referendum za železnice, saj je bilo ZA 53,12 %, PROTI pa 46,88 %, pri referendumu za telekomunikacije pa je bilo za kar 92,27 % ZA, PROTI pa le 7,73 % volilcev. Volilna udeležba 47 %, kar je pa več od republiškega povprečja, ki je bilo 31,17 %. Pri referendumu za železnice je glasovalo odstotek _________________ Hilli 235534 47,16°/o Proti 254001 50,86 o/o Neveljavni -im Pri referendumu za telekomunikacije je glasovalo št. glasov S8F1 odstotek 76,71 o/o IHI Proti 110905 : 22,17 ______ Neveljavni KUPČEK GOR, KUPČEK DOL... Bistrčani so opazili, da je do zgornjega parkirišča pred Mikozo onemogočen dostop z navoženim kupcem peska. Kdo? Zakaj? Do kdaj? Na navedena vprašanja si lahko preberete odgovore v naslednjih izjavah lastnikov lokalov, najemnikov lokalov, in upravnega organa - Upravne enote Ilirska Bistrica. Ker so najemniki lokalov povedali, da je parkirišče zaprl gospod Vojko Mlakar - lastnik Mikoze smo odgovor zakaj poiskali najprej pri njemu. Gospod Mlakar ni želel dajati izjav za javnost, ker mu je tako svetoval njegov odvetnik. Kako zadevo komentirajo lastniki in najemniki lokalov in katere korake so storili pa v nadaljevanju. kvadratnem metru v Sloveniji. Pravijo, da so zaradi zaprtja parkirnega prostora utrpeli veliko finančno škodo, saj j e bilo zaprto ravno v čašo predprazničnih nakupov in sedaj v času posezonske razprodaje. Med pogovorom se je izpostavilo tudi vprašanje uporabnih dovoljenj za parkirišče in za stopnišče. Upravitelj g. Udovič je potrdi, da ne eno ne drugo nimata ustreznih uporabnih dovoljenj. Glede dovoljenj za gradnjo in uporabnih dovoljenj za PTC Mikoza pa ilirskobistriška upravna enota odgovarja: Za postavitev PTC Mikoza je bilo investitorju SM&A izdano več dovoljenj za gradnjo, kerje šlo za fazno gradnjo. Objekti imajo tudi uporabna dovoljenja. V upravnih postopkih so bila pridobljena vsa dovoljenja in Ker smatrajo, da jim dostop do lokalov ne sme biti onemogočen so najeli odvetnika, da se zadeve formalno pravno uredijo. V začetku januarja je bil sestanek med tožečimi strankami (kar 15 od 22 najemnikov in lastnikov v TPC Mikoza) in njihovim odvetnikom Danilom Griljem. Ker je bil vsem primarni interes dastop do lokalov, saj je parkirišče zaprto že od 30. decembra, je odvetnik vložil tožbo za motenje posesti. Izdana je bila začasna odredba za odmik peska. Odvetnik j im je pojasnil, da lastnik ne more preprečiti uporabe parkirišč, vprašanje pa je ali bo služnost odplačna ali neodplačna. Lastniki objektov se tudi čutijo zavedene, saj so mislili, da so pred tremi leti postali tudi lastniki parkirišča. Ogorčeni so tudi, ker so takrat kupili prostore po najdražjih cenah po soglasja, kot jih predpisuje veljavna zakonodaja. Uporabno dovoljenje za garažni trakt pa ni izdano, saj niso bile odpravljene pomanjkljivosti ugotovljene na tehničnem pregledu objekta. Trenutno je v postopku zahteva za pridobitev enotnega dovoljenja za gradnjo stolpiča P+4, v katerem bodo stanovanja in poslovni prostori v pritličju. B. Celin, načelnik Upravne enote Kako se bo zadeva končala, kdo ima prav in kdo nima bo presodilo sodišče. Se pa lahko uporabniki upravičeno vprašamo: Ali ni nezakonito uporabljati objektov, če nimajo uporabnega dovoljenja? Kaj če se komu izmed kupcev kaj zgodi? Ali bo zavarovalnica izplačala odškodnimo, če objekt nima ustreznega dovoljenja? Ali so nakupi v Mikozi vami? Novičke 26. decembra ie bilo na Štefanovo tradicionalno žegnaje konj v Harijah (na fotografiji). 7. januarja nas je razveselil prvi sneg. 19. januarja je bila na Premu proslava ob otvoritvi meseca kulture (rojstni dan Dragotina Ketteja): Pesnikovemu spominu so se poklonili pred bivšo osnovno šolo na Premu; sodelovali so MoPZ Dragotin Kette pod vodstvom dr.Mirka Slosarja, ŽePZ Prem pod vodstvom dirigentke Irene Rep in člani Literarnega dmštva Ilirska Bistrica. 22. januarja je bila na Premskem gradu otvoritev razstave: Brkinski slivovec na poti do geografske zaščite; sodelovali so: Društvo brkinskih sadjarjev Ilirska Bistrica, OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, Kulturno športno turistično dmštvo Prem. NAJVEČJE JASLICE NOVOLETNO SREČANJE MEJNIH ORGANOV Dne 27/12-2002 so se na mejni črti med mednarodnima mejnima prehodoma Jelšane in Rupa srečali Slovenski in Hrvaški policisti in carinik Šlo je za tradicionalno predajo novoletnih daril in za novoletno voščilo ob iztekajočem se 2002 letu. Srečanju so se pridružili tudi župani občin Ilirska Bistrica, Klana in Matulji torej občin, ki med seboj neposredno mejijo. Pozdravni nagovor je pripadel g. Antonu ŠENKINCU novemu bistriškemu županu, ki je v imenu občine Ilirska Bistrica pozdravil prisotne in jim zaželel srečno in uspešno novo leto. Poudaril je tradicionalno dobro sodelovanje med vsemi občinami in tudi mejnimi organi s tega konca Slovenije. Omenil je tudi uvedbo Shengena z željo, da bo tudi na račun sprejetega SOPSA le ta čimmanj moteč za prebivalce z ene in druge strani meje. Sledil je pozdrav vseh prisotnih in izmenjava novoletnih daril, nakar je bistriški župan prisotne povabil v gostilno Potok, kjer smo poizkusili dobrote g. Eme Deželak in si nazdravili. Vsi župani so si bili edini, daje srečanje potrebno vzdrževati tudi v bodoče. Po utečenem načinu bodo v prihodnjem letu za organizacijo poskrbeli hrvaški kolegi. Z. K. MEDNARODNI MEJNI PREHOD JELŠANE Mejni prehod obrežje je velikosti 242.000m2, mejni prehod Gruškovje 60.000 m2 in Jelšane 55.000 m2. Investicijsko se bo za mejni prehod Obražje, na katerem je promet tovornih vozil dosegel v letu 2001 - 260.000 vozil (letna rast prometa 15 %), investicijsko ovrednoten na cca. 6,5 mlrd tolarjev, mejni prehod Gruškovje, na katerem je bil tovorni promet v letu 2001 - 220.000 vozil (letna rast prometa 6 %>), na 4 mlrd ter mejni prehod Jelšane, na katerem je bil tovorni promet leta 2001 - 78.500 vozil (letni upad prometa 1,2%), na 2,8 mlrd SIT. Božični čas vsak od nas doživlja drugače. Nekateri ga praznujejo v krogu družine, nekateri pečejo posebna peciva, nekateri kuhajo posebne jedi. Pri Vičičevih na Topolcu pa naredijo gromozanske jaslice in v njih uživajo vse do svečnice. Jaslice pripravljajo cel mesec. Glavni projektant in izdelovalec je Zoran Celin, ki seje priselil k družini Vičič na Topole. Zamislijo si zgodbo in različne prostore, ki predstavljajo zaključene celote - kmetijo, vodnjak, dvorišče, pašnik, skrivnostni vrelec... Postavijo ročno izdelane hišice, kozolce, brunarice in več kot 70 ovac. Vsaka figuricaje smiselno vključena v celoto. Jaslice krasita dve jelki in kar 150 luči. Imajo kar tri napeljave vode - dve krožita, ena pa stoji, ki porabijo skoraj 25 litrov vode. Jaslice so postavljene na tleh dnevne sobe in merijo več kot 4 metra. Družina porabi cela tri dni, da jaslice dobijo trenutno podobo. Vsako leto so drugačne - tako velike pa že peto leto zapored, z drugačnimi vsebinami in zgodbo ter se iz leta v leto dopolnjujejo. Jaslice dopolnjuje tudi glasba iz mlina in glasbenih lučk. Božič pri Vičičevih ni le praznik ampak pravo praznovanje. Kakšne misli pa se jim ob praznikih porajajo, naj lepše opisujejo besede gospe Jelke: Jezusovo rojstvo je med najpomembnejšimi dogodki človeške zgodovine. Zato se vsako leto temeljito pripravljamo na praznovanje, na dan, Eno izmed najpogosteje zastavljenih vprašanj pred novim letom je gotovo - kje bomo silvestrovali. Pri odgovarjanju na to vprašanje smo pogosto v težavah saj ali bi si želeli kam iti pa ne vemo kam, ali se ne moremo odločiti med ponudbami ali nameravamo biti doma, kar ni ravno najbolj moderno ipd. Prav s tem vprašanjem smo se nekega decembrskega večera ukvarjali ob sosedskem pitju kave v Dobropoljah. Zbrali smo se, da bi naredili kak nov načrt v okviru novoustanovljenega kulturno-etnološko-turističnega Društva Sveti Florjan Dobrepolje. Pokazalo se je veliko zanimanje za skupno čakanje novega leta. Ker pa smo ideje ne zadoščajo, smo se s skupnimi močmi lotili organizacije silvestrovanja na prostem v domačem kraju. Najprej sestavljanje programa, nato pisanje vabil za vsa gospodinjstva v vasi, pa še za prijatelje in znance, malo reklamiranja prireditve, na koncu pečenje peciva in nakupovanje šampanjca in prišel je zadnji dan v letu 2002. Medtem ko so se star(ej)ši ukvarjali s slavnostno večerjo ali zadnjimi gospodinjskimi opravili, seje mladina sešla v izbrani zasebni hiši in kjer so skupaj začeli silvestrovati. Kakšno uro pred polnočjo (po srednjeevropskem času) pa so se ljudje začeli v velikem kose nam bo rodil Jezus. Začnemo že z adventnim časom, to je čas, ki nas spominja, kako je božje ljudstvo stare zaveze pričakovalo obljubljenega Odrešenika. Advent pomeni prihaja in tako tudi mi pričakujemo njegov prihod in se pripravljamo na božične praznike. Na mize postavimo adventne venčke s štirimi svečami in vsako nedeljo pred Jezusovim rojstvom prižgemo eno - v bolečini, odpuščanju, upanju in veselju, pa tudi na molitev ne smemo pozabiti. Sveto pismo nam slikovito pripoveduje, da se je na nebu prikazalo veliko znamenje. To je bila noseča žena, obdana s soncem in luno pod njenimi nogami pa venec dvanajstih zvezd. Ko pa se je na nebu prikazalo drugo znamenje, je bil to velik zmaj, rdeč kot ogenj. Zena je bila pred porodom in zmaj je hotel požreti njenega otroka, a je bil premagan. Tako je žena porodila številu zbirati na igrišču pri cerkvi. Prireditve so se udeležili celo mladi iz Dolenjske, Gorenjske in Ljubljane ter iz Ilirske Bistrice, Harij, Podbež, Podgraj in Rečice. Preko petdeset nas je bilo vseh skupaj. Na programu je bilo predvsem druženje ob glasbi, plesu in petju ob kitari, obvezno odštevanje zadnjih minut v lanskem letu, manjši ognjemet za začetek novega ter množica lepih želja, ki naj se nam uresničijo v naslednjem letu. Med drugim smo si zaželeli tudi, da bi se sodelovanje vaščanov še okrepilo in da bi s skupnimi močmi izpeljali načrte, ki bodo obogatili življenje v našem kraju. Katja Rutar dečka, ki ga je Bog poslal za vse človeštvo. Zena obdana s soncem je bila Marija, ki je rodila Jezusa. Svojega prvorojenca je povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču. Njegov varuh je bil Jožef, ki je vas čas Mariji stal ob strani. Jezus je bil rojen v Betlehemu v votlini. Sedaj je ta votlina obložena z marmorjem in obdana s svetilkami. Na belem kamnitem tlaku je pozlačena zvezda, okrog nje pa latinski napis, ki pravi, da je tu kraj Jezusovega rojstva. Sredi zvezde pa je okrogla odprtina, da se obiskovalci lahko z roko dotaknejo naravne skale ali jasli, kamor je Marija položila novorojeno dete Jezusa. Jezus je odraščal v sveti družini, v ljubezni, spoštovanju in skrbi drug za drugega. Vsaka krščanska družina živi po vzoru svete družine. Družina je mala cerkev. Skupaj molimo, premišljujemo božjo besedo, udeležujemo se svetih maš in prejemamo zakramente. Pomagamo ljudem v stiski, smo gostoljubni in se trudimo za razumevanje. V takšni družini je Bog navzoč. Na žalost pa je takih družin vse manj in manj. Adventni venčki, lučka miru, okrašena dreveščka, jaslice in nešteto luči, so le simbol brez dejanj. Vse te lepote naj predramijo naša srca, naj razsvetlijo naše duše, da postane vsaka družina mala cerkev. Vlada Republike Slovenije je na 3. seji dne 9. januarja 2003 sprejela sklep o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za mednarodni mejni prehod Jelšane. Javna razgrnitev osnutka lokacijskega načrta bo potekala na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Uradu RS za prostorsko planiranje Dunajska 21, Ljubljana in v prostorih Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, Ilirska Bistrica v času od 20.01.200 do 03.02.2003. Javna obravnava je potekala dne 27.01.2003 v prostorih Občine Ilirska Bistrica. Pred izdelavo osnutka lokacijskega načrta so bili pridobljeni pogoji organov in organizacij, določeni v Programu priprave lokacijskega načrta, ki so bili proučeni in smiselno upoštevani pri pripravi osnutka lokacijskega načrta. Priprava osnutka lokacijskega načrta je potekala v sodelovanju med Ministrstvom za okolje, prostor in energijo in Servisom skupnih služb Vlade RS. Pri pripravi osnutka lokacijskega načrta so bile k sodelovanju vabljene tudi strokovne službe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za kulturo. Osnutek lokacijskega načrta je izdelan v skladu z Zakonom o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo objektov na mejnih prehodih (Uradni list RS, št. 111/01), Odlokom o programu priprave lokacijskega načrta za mednarodni mejni prehod Jelšane (Uradni list RS št. 26/2002), Navodilom o vsebini posebnih strokovnih podlag ZA PRIMERJAVO CENE: in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) in Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/ 93 in 1/96). V postopku priprave osnutka lokacijskega načrta so bile proučevane hidrološke, geološke, prostorske, okoljske in druge razmere na območju lokacije mednarodnega mejnega prehoda Jelšane. MMP Jelšane je infrastrukturni objekt državnega pomena, zgrajen bo za potrebe potniškega in blagovnega prometa. Na njem se bodo izvajale kontrolne dejavnosti policije, carine in inšpekcijskih služb (veterinarske, fitosanitarne in zdravstvene inšpekcije) in ostale dejavnosti vezane na mednarodni potniški in blagovni promet. Izstopni in vstopni plato za potniški in tovorni promet j e razširitev obstoječe glavne ceste G6/0343 na cca 45m na severni oziroma na cca 28m na južni strani. V sklopu objekta za veterinarsko službo so parkirišča za vzvratno parkiranje kamionov hladilnikov in pas za vzdolžno ustavljanje kamionov. Pred izvozom iz platoja je objekt carine, fitosanitarne in zdravstvene inšpekcije s parkirnimi mesti za službena vozila in objekt za detajlni pregled vozil in dvojna rampa za carinski pregled. Ob izvozu iz platoja je obj ekt-nadstrešnica z dvema stezama. Izven ograjenega območja platoja je na severni in vzhodni strani predvideno parkirišče za zaposlene z dovozno cesto, ki hkrati služi dovozu in dostopu na sosednje parcele. Vse prometne steze so ustrezno varovane z rampami ter opremljene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo. KVALITETA ■UGODNE CENE- NIZKE GRADNJE 041/682-549 041/652-769 SILVESTROVANJE NA PROSTEM V DOBROPOLJAH PESTRO DECEMBRSKO DOGAJANJE NA ZGORNJI PIVKI Ob številnih prireditvah v prazničnem mesecu decembru, se kar ni dalo poročati tudi o dogodkih na Zgornji Pivki, kjer je dogajanje vedno pestro in so le ti ostali malo skriti. Vredno pa je omeniti vsaj dve prireditvi, ki sta že tradicionalni, lani pa sta se obe dogajali na dan Sv. Stefana, 26. decembra. Kot v številnih slovenskih krajih, je postalo tudi na Baču žegnanje konj že kar tradicionalno. Ta običaj se je začel obnavljati po osamosvojitvi Slovenije in v času ponovnega zagona, konjereje. Konji so bili namreč v teh krajih nepogrešljiv pomočnik pri težkih da bi že naslednje leto ljubitelji konj in nekatera društva združili moči, ter dali tej prireditvi dodaten poudarek in novo obliko, saj se bližajo 10. obletnici te prireditve in pričakujejo prelomno udeležbo nad 50 konj in vpreg, obiskovalcev pa je tako in tako iz leta v leto več, kar samo po sebi daje pečat in pomen temu obredu in praznovanju. Druga zgledna in tradicionalna prireditev pa seje odvijala še isti večer v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Knežaku. Kneške pevke in pevci so skupaj s kneško župnijo in društvom PIŠKOTEK pripravili (■jr e • SP* gozdarskih in poljskih delih. V 60. in 70. letih so začeli prevladovati traktorji in konje si lahko preštet na prste ene roke. V začetku devetdesetih pa so konjarji spet stopili na piano in z veliko ljubeznijo dosegli kar bogate vzrejene rezultate in zavidljivo število konj se je zopet nabralo v hlevih in na pašnikih. Konji in njihovi lastniki so postali nepogrešljivi gostje na vseh večjih prireditvah: Furmanskem prazniku, Viziti... Tudi srečanje na žegnanju konj je bilo med najmnožičnejšimi v bližnji in daljni okolici, saj je kneški župnik g. Boris Kretič na Štefanovo popoldne pri cerkvi SV. Ane na Baču žegnal kar 41 konj in konjskih vpreg. Številni domačini in tudi obiskovalci iz širše okolice, pa so kot vsako leto doslej, v velikem številu spremljali ta obred, ki se je po devetih letih začel spreminjati v pravi praznik. Organizatorji prireditve so se resnično potrudili, saj so sodelujočim in obiskovalcem ponudili okusen fižol priznanega kuharja Franca Godca, pa kuhano vino... Upamo, da bo Sv. Štefan do naslednjega leta in še dlje varoval konje in njihove gospodarje in da bodo organizatorji imeli tudi v bodoče dovolj volje in finančne podpore, kajti želje so seveda še večje. Stekli so dogovori, tradicionalni Božični koncert. Tako kot za polnočnico seje cerkev kar napolnila z obiskovalci. Po uvodni besedi kneškega župnika Borisa Kretiča in voščilu predsednika sveta KS Vojko Mihlja, seje cerkev napolnila z zvoki božčnih pesmi, ki sojih zapeli: Otroški cerkveni pevski zbor, ki ga vodi Ana Tomšič, Mladinski cerkveni pevski zbor pod vodstvom Petre Turk, Mešani cerkveni pevski zbor z Marjetko Šajn in MePZ Tabor Kalc 1869 z dirigentom Vilkom Majeričem, vsi iz Knežaka. V goste pa so povabili Moški pevski zbor iz Slavine. Za lepe misli in povezovanje prireditve paje poskrbela Teja Tomšič. Kot vedno so pevke in pevci, ki so nastopili ob jaslicah, pred lepo okrašenim oltarjem, poželi bogate aplavze za vsako zapeto pesem. Prav posebno doživetje pa je bila spet, ob koncu skupaj zapeta Sveta noč, ki je verjetno v vsakem od obiskovalcev sprožila svoja razmišljanja ob zaključku božičnih in začetku novoletnih praznikov. Druženja pevcev pa z nastopom seveda ni bilo konec, saj so si v župnijski dvorani s pesmijo in stiski rok izrekli še marsikatero željo. Lepo j e bilo, bi lahko rekli. Začenja pa se novo leto, z novimi upanji, novimi plani...In ne dvomimo, da bo tudi to leto v vaseh Zgornje Pivke pestro po dogajanju in doživetjih in da bomo o vsem lahko bolj sproti poročali. M. V PRAZNIK BESED Na OŠ Dragotina Ketteja II.Bistrica se je v petek, 17.01.2003 zgodil čarobni večer, poimenovan PRAZNIK BESED. Ob 127. obletnici rojstva Drgotina Ketteja, pesnika slovenske modeme in našega rojaka, so učenke in učenci s pomočjo strokovnih delavcev šole ustvarili zanimivo prireditev. Namenili so jo svojim staršem, starim staršem, sošolcem, gostom in vsem dmgim, ki so modri hodnik Kettejeve šole napolnili do zadnjega kotička. Praznik besed se nas je dotaknil predvsem z lepoto in izvirnostjo otroške poezije. Svoje pesmi je predstavilo kar 39 otrok. Pesnili so o Ketteju, ljubezni, starših, šoli, naravi .... V verzih so razmišljali tudi o temeljnih življenskih vprašanjih. Najmlajši so iskali rime na besedo zima in so poslušalce s svojim nastopom še posebej navdušili. Sedmošolci pa so nas dodobra nasmejali s prepesnitvami Prešernovega Povodnega moža, v skladu z utripom sedanjosti. Prvič smo prisluhnili pesmim Premke, Milke Dovgan Debevec - Mile, ki že preko trideset let živi v Avstraliji. V njih še vedno hrepeni po svojcih, rodni vasi in domačem polju. Pretresejo nas s svojo prvinsko preprostostjo in iskrenimi čustvi. Štiri njene pesmi j e prebrala ga. Jerica Strle. Večer je bil bogatejši tudi zaradi nastopov treh obetajočih glasbenikov, inštrumentalistov. Pomagali so jim njihovi mentorji iz bistriške glasbene šole. Otroški in mladinski pevski zbor, prvi je nastopil na začetku, drugi ob zaključku, sta prireditev z lepim petjem posrečeno uokvirila. Sodeč po vzpodbudnih odzivih poslušalcev se bomo na šoli posvečali pesniški kreativnosti tudi v prihodnje. Naj bo pesnikov rojstni dan praznik naše šole. Napisala Alenka Frank, šol.pedag. PROGRAM VAVČERSKEGA SVETOVANJA TUDI V ILIRSKI BISTRICI Končno se je premaknilo tudi v Ilirski Bistrici. V zadnjih treh mesecih lanskega leta, smo na Razvojnem centru vključili v program vavčerskega svetovanja nekaj manj kot 30 podjetnikov, ki so koristili delno (50%) subvencioniranje specialističnega podjetniškega svetovanja. Približno 600 zgibank na temo Program vavčerskega svetovanja je bilo neposredno poslano na naslove podjetnikov v naši občini. Z ozirom na odziv ocenjujemo, da se je večina le-teh znašla v košu. Zato ponovno vabimo tako podjetnike in tudi druge potencialne svetovance, kot so brezposelne osebe(tisti, ki niso prijavljeni na Zavodu), mlade po končanem izobraževanju, brezposelne na kmetijah itn., da izkoristijo možnosti - storitve, ki jih nudi vavčersko svetovanje. Program se bo izvajal tudi v letu 2003 in bo financiran s strani štirih ministrstev : Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstva za kmetijstvo in Ministrstva za informacijsko družbo. (pričakovati je, da se bodo sredstva za ta namen tudi nekoliko povečala!) Izkoristite priložnost in pokličite Razvojni center Ilirska Bistrica tel.št.: 05/710 13 85, e-pošta: razvojni.center@siol.net Poleg vavčerskega svetovanja, smo na centru v letu 2002 izvedli štiri delavnice (Delati doma in uspeti, Dopolnilna dejavnost na kmetijah, Podjetnica na poti v EU, Elektronsko poslovanje) in omogočili več kot 60 potencialnim svetovancem, da pridobijo potrebne informacije, izmenjajo izkušnje in preverijo lastno podjetniško idejo. Delavnice so bile s strani udeležencev in izvajalcev ocenjene kot potrebne in uspešne, z željo, da se nadgradijo v letu 2003. Razvojni center v tem smislu pripravlja program za leto 2003, kjer bodo vključena usposabljanja in izobraževanja v takšni ali drugačni obliki. O vsem bomo obveščali v lokalnih medijih. Pripravila: Jožica Vidmar r N N NAVODILA SODELAVCEM SNEŽNIKA Kako napisati dober članek? Naloga sploh ni težka, z vajo pa postane to opravilo pravzaprav čisto preprosto. Le prvič seje morda težko odločiti, da sprejmete izziv. Kakšni so pri pisanju deleži navdiha, osebnostnega ustroja, možnosti, želja, potreb in znanja je drugo vprašanje, pomembno paje kako na kratko in zgoščeno, vendar izčrpno opisati proces pisanja od nejasne misli ali opisa dogodka do končnega pisnega izdelka. Novinarska besedila tematsko zajemajo celotno življensko predmetnost s konkretno predstavljenimi osebami, stvarmi, dogodki in procesi. Bistveno paje, da v besedilu odgovorite na 6 temeljnih vprašanj: kdo, kdaj, kje, kaj, kako in zakaj! Nujna vsebinska členitev: NASLOV se določi v skladu s snovjo. Naslov je dober, če je kratek, jasen, nedvoumen, privlačen in izviren - naj bo nekajbesedni do 4 besede dolg. UVOD naj na kratko definira problem, opiše motiv, namen in naloge za obdelavo problema, postavi hipoteze, naj pove pomen besedila in ga poveže z drugimi obravnavami. JEDRO mora raziskati problematiko, opredeliti pojme, dokazati teze in formulirati sklepe. ZAKLJUČEK odgovori na vprašanja zastavljena v uvodu in raziskana v jedru ter združi analize in spoznanja. SEZNAM LITERATURE vsebuje popis pisnih in ustnih virov. PODPIS AVTORJA naj bo na koncu. Nepodpisanih besedil ne bomo objavljali. Tudi če je besedilo napisano v imenu društva, organizacije, podjetja ali politične stranke mora biti podpisano z imenom odgovorne osebe oziroma imenom osebe, kije besedilo sestavila. PRILOGE so fotografije, tabele, grafi ali ilustracije, ki so dodatek k članku in takšen prispevek bo prej pritegnil bralca kot pa golo pisanje brez slikovne opreme. DOLŽINA PRISPEVKA naj bo največ 3.000 znakov (brez presledkov) ali drugače povedano en list A4, pisan z velikostjo črk 12. Prosimo, da prispevke, če imate možnost, pošiljate v elektronski obliki in v standardni pisavi, ki upošteva črkovni nabor slovenske abecede. Če pošljete ali prinesete besedilo na disketi, priložite tudi izpis na papirju. Uredništvo naproša vse stare in nove avtorje, da se držijo zgornjih pravil, saj bodo le tako vsi imeli možnost za objavo svojega prispevka. Veseli bomo izvirnih avtorskih prispevkov, informacij, novic in fotograjih. Uredništvo I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I V novembrski številki Snežnika smo pisali o tem, kako so se krajani Bistrice zbrali in se odločno izrazili proti postavitvi pretvornika za mobilno telefonijo na zvoniku cerkve sv. Petra v Trnovem. Ker je problematika dvignila veliko prahu in ker je tema krajanom zanimiva objavljamo poslansko vprašanje poslanca Igorja štembergerja na to temo in odgovor, ki ga je prejel od ministra Kopača. Poslansko vprašanje namenjam ministru za okolje in prostor. Nanaša se na postavljanje objektov in naprav mobilne telefonije. V zadnjem času j e ilirsko-bistriško javnost precej razburkala novica, da eden od operaterjev mobilne telefonije v Ilirski Bistrici postavlja oddajnik kar na zvonik cerkve. Cerkev se nahaja v naselju nedaleč od stanovanjskih hiš, v bližini pa je tudi osnovna šola, zdravstveni dom, glasbena šola in dom za ostarele. Krajani so pričeli zbirat podpise proti postavitvi oddajnika in se oglasili tudi v moji poslanski pisarni. V najnovejšem odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije je zapisano, da se objekte in naprave mobilne telefonije prednostno usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino. Zvonik cerkve, ki se nahaja v naselju zagotovo ni taka lokacija. Zanima me, kakšna soglasja mora pridobiti postavitelj, kdo mu jih izda in pod kakšnimi pogoji, oziroma katere kriterije mora lokacija izpolnjevati? Glede na to, da je tu vmešana tudi cerkev (Koprska škofija), ki praktično oddaja zvonik v najem (najemnina naj bi znašala cca. 807 000 SIT letno), me zanima ali cerkev sploh lahko oddaja zvonik v najem za tako dejavnost? V tej zvezi minister Kopač odgovarja: 1. Uvodoma pojasnjujemo, daje urbanistični inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor v zvezi s postavljanjem antene na zvoniku cerkve Sv. Petra v Ilirski Bistrici ugotovil, da investitor Western Wireless International za postavitev bazne postaje mobilne telefonije nima dovoljenj. Po dobljenih informacijah investitor tudi ni vložil vloge za izdajo dovoljenja niti na Upravni enoti Ilirska Bistrica niti na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Ker v postopku inšpekcije še niso zbrani vsi potrebni dokazi, bo takoj po pridobitvi vseh investitorju izdana odločba na podlagi 73. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, s katero bo investitorju naloženo, da napravo odstrani. Dne 24.12.2002 je sicer inšpektor ob ogledu objekta ugotovil, daje antena z zvonika odstranjena. Ni pa bilo možno ugotoviti, če je odstranjena tudi bazna postaja. Inšpektor postopek nadaljuje. 2. Državni zbor RS je na svoji 21. redni seji dne 18.12.2002 sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in od leta 1986 do 1990 (v nadaljevanju: Odlok-2002). V njem je navedeno, da je treba na celotnem ozemlju Republike Slovenije zagotoviti racionalno in učinkovito mobilno telekomunikacijsko omrežje, pri načrtovanju objektov in naprav pa je treba poleg usmeritev, ki jih navaja poslanec v svojem vprašanju, upoštevati tudi ostale usmeritve in pogoje, ki so navedeni v odloku. Če je omenjena cerkev evidentirana kot objekt kulturne dediščine, je treba v takih, praviloma izjemnih primerih, objekte in naprave mobilne telefonije umeščati tudi v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine, in na podlagi določil sedmega in osmega odstavka 2. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS (Uradni list RS, št. 11/99, v nadaljevanju: Odlok-1999). Pomembna usmeritev j e tudi, daje treba v lokalni skupnosti za vse operaterje mobilne telefonije, po predhodni preveritvi možnosti skupne uporabe že obstoječih objektov in naprav mobilne telefonije, zagotoviti enake prostorske ■ pogoje ter usmeritve za umeščanje in izgradnjo tovrstnih objektov v prostor. 3. Ker pa so poleg omenjenih temeljnih zahtev v Odloku-2002 opredeljene še naslednje usmeritve in pogoji: - da se mora objekte in naprave; mobilne telefonije v prostor umeščati/ tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave, izpostavljenih legah čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora, - da je treba v urbanih območjih, prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene , trgov sko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice, dimniki....... stolpi), - da je treba objekte 1n naprave mobilne telefonije, če je le mogoče, postavljati na manj kvalitetna kmetijska zemljišča; v primeru posega na najboljša kmetijska zemljišča je treba ravnati skladno s točko 3.4.24 Usmeritve za usklajevanje navzkrižnih interesov, - da naj se na zavarovana območja narave, na območja predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembnih, območjih posega le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi name: ANTENA NA TURNU izvedbeni prostorski akt, s katerim se ureja Ilirska Bistrica oziroma tisti njen del, koder stoji obravnavana cerkev. 4. Usmeritve, kriteriji in pogoji, navedeni v Odloku-2002, ki se skupaj z Odlokom-1999 in drugimi prostorskimi akti države skladno z veljavno prostorsko zakonodajo upoštevajo na nižjih ravneh prostorskega planiranja, torej pri prostorskem načrtovanju na lokalni ravni in pri izdajanju dovoljenj za vse vrste gradenj, to je tistih, za katere je stvarno pristojna upravna enota, kot tudi tistih, ki so državnega pomena in jih izdaja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. V prostorskih planskih aktih občin namreč zaradi specifičnosti obravnavane problematike vnaprej praviloma ni mogoče opredeliti natančnih lokacij teh objektov, ampak v njihovih izvedbenih prostorskih aktih. Seveda pa lahko občina v tekstualnem delu svojih planskih aktov poleg Splošnih kriterijev in usmeritev iz planskih aktov države opredeli še dodatne podrobnejše kriterije, ki ; izhajajo iz analize prostora ter kriterije in pogoje, ki izhajajo iz omejitev in varovanj v njenem prostoru. Šele na podlagi poznanih konkretnih dejstev, - da je treba zagotoviti na preveritev, analiz in ocen se ob oddajnik mobilne telefonije, če bi bilo njegovo sevanje takšno. Če pa bi se ugotovilo, da oddajnik prav nič ne seva oziroma da nima nikakršnih vplivov na okolje, pa bi se lahko tudi štel za enostavni objekt. 7. Volja prebivalcev se, glede nameravanih vseh vrst gradenj, upošteva tako, da mora biti vsak objekt v skladu s prostorskim aktom, to je bodisi z občinskim prostorskim redom, bodisi z državnim ali občinskim lokacijskim načrtom. To pomeni, da gradbenega dovoljenja ni oziroma ne bo mogoče izdati, če nameravani objekt ne bi bil v skladu s pogoji iz izvedbenega prostorskega akta. Prav tako pa tudi za enostavni objekt ne bo mogoče izdati »pozitivne« lokacijske informacije, če bi bilo s takšnim izvedbenim prostorskim aktom določeno, da gradnja ni možna. To velja seveda tudi za naprave mobilne telefonije. Tudi zato je npr. s 1. točko prvega odstavka 66. člena predloga ZGO-1 jasno določeno, da mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve, to je krajevno pristojna upravna enota, v primerih objektov državnega pomena pa tukajšnje ministrstvo, preden izda gradbeno dovoljenje, preveriti tudi ali je projekt (za pridobitev gradbenega dovoljenja) izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom. To pomeni, da bo moral upravni organ zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrniti, če bo ugotovil, da projektne rešitve niso v skladu s tistim prostorskim aktom, ki ga je po postopku, predpisanim z zakonom o urejanju prostora, sprejel občinski svet in je tako vanj vgrajena tudi volja prizadetih prebivalcev, kar seveda velja tudi za oddajnike. 8. V zvezi z vprašanjem o volji prebivalcev je potrebno pojasniti tudi, da se bo le-ta, po uveljavitvi novega ZGO-1, ustrezno izvajala tudi pri takšnih enostavnih objektih, za katere gradbeno dovoljenje ne bo potrebno. S tretjim, odstavkom 3. člena navedenega zakona je namreč določeno, da za enostavni objekt gradbeno dovoljenje ni potrebno, če investitor pred začetkom gradnje pridobi lokacijsko informacijo. iz katere izhaja, da je takšna gradnja v ° VT; 0K0,Ja skladu z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je zanj presoja vphvov na jn če ,e njmwfl ^ gradnje e sosednjih ■edpisi. Ker pa, - člena novega /71 j j ■(ZL.l J - občinski •rmacijapa upoštevanju navedenih kriterijev in usmeritev iz prostorskih aktov pripravi prostorska dokumentacija, kije osnova za-izdajo dovoljenja. 5. Tudi z novim Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS. št. 110 02. v nadaljevanju: ZGO-1) je določeno, da je potrebno za gradnjo vsakega objekta, ki po določbah tega zakona ni enostavni objekt, gradbeno "dovoljenje, gradbeno dovoljenje pa da ni potrebno za enostavne objekte,ampak zadostuje, da si investitor pred začetkom del pri pristojni občinski upravi pridobi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je gradnja takšnega objekta na konkretni lokaciji možna (3. člen ZGO-l)r Pri tem pa je potrebno izrecno poudariti, daje s točko 1.9 prvega odstavka 2. člena ZGO-1. med drugim, določeno, da se za enostavni objekt ne more šteti objekt z vplivi na okolje, kar v povezavi s točko 1.4, ki določa, daje objekt z vplivi na okolje objekt, /a katerega je s predpisi o varstvu okolja plačilu istreznega denarnep nadomestila, ■ omogočiti namestitev naprav fiksnih ali mobilnih komunikacij na objekte mobilne telefonije; v kolikor do dogovora ne pride, pa da mora o tem odločiti Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije in - da mora biti izgradnja omrežja mobilne telefonije usklajena s koncesijsko pogodbo posameznega operaterja in z veljavnimi mednarodnimi standardi s področja mobilne telefonije, to pomeni, da mora biti v skladu s takšnimi pogoji izdelan in sprejet tudi konkretni občinski vplivov na okolje napravo, ki obremenjuje okolje z impulznim oddajanjem elektromagnetnega sevanja z oddajno močjo v impulzu 50 kW ali več, če pa je takšna naprava na območju kulturne dediščine, varovanem na osnovi predpisov o varstvu kulturne dediščine, ali na območju, zavarovanem po predpisih o varstvu okolja ali varstvu naravnih virov, pa je z navedeno uredbo tudi določeno, da je presoja vplivov na okolje obvezna tudi v primeru, da ima sevanje takšne naprave nižjo oddajno moč, to pomeni, da bo potrebno gradbeno dovoljenje tudi za vsak takšen prizadetih prebivalcev. Če bo torej s prostorskim aktom določeno, da na določenem območju določena vrsta gradenj ni dovoljena, bo to pomenilo, da bo moralo tudi iz lokacijske informacije izhajati, da investitor takšnega enostavnega objekta na določenem zemljišču ne sme postaviti. To seveda velja tudi za vse tiste oddajnike, za katere bi se sicer ugotovilo, da nimajo nikakršnih vplivov na okolje. Njihova postavitev ne bi bila mogoča, če bi npr. občinski prostorski red njihovo postavitev izrecno prepovedoval. 9. Že s sedanjimi predpisi, to je zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) in zakonom o graditvi objektov (ZGO) iz leta 1984 je določeno, da pristojni inšpektor Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki je organ v sestavi tukajšnjega ministrstva, ukrepa zoper vsakega investitorja, ki gradi brez ustreznih dovoljenj ali ki gradi v nasprotju z njimi. To seveda velja tudi za obravnavani primer. Če gradi investitor brez dovoljenja, inšpektor odredi, da se takšen objekt odstrani in vzpostavi prejšnje stanje in sicer na investitorjeve stroške. Če pa gradi investitor v nasprotju z dovoljenjem, pa inšpektor odredi, da se dela uskladijo z dovoljenjem oziroma odredi ustavitev gradnje, če se dela ne dajo uskladiti z dovoljenjem in naloži investitorju, da pridobi spremenjeno dovoljenje. Če pa investitor kljub izrečenemu inšpekcijskemu ukrepu nadaljuje z deli ali če v predpisanem roku ne zaprosi za spremembo dovoljenje ali pa če pristojni upravni organ izdajo spremenjenega dovoljenja zavrne, pa pristojni inšpektor odredi, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z dovoljenjem, odstrani in vzpostavi stanje, predpisano z dovoljenjem. 10. Enako oziroma še strožje določbe, kot so zgoraj opisane, urejajo določbe novega predloga ZGO-1. To je razvidno zlasti iz določb njegovega 152. in 153. člena, ki ureja primere nelegalnih in neskladnih gradenj, pa tudi iz kazenskih določb, ki tudi za takšne primere, kot je obravnavani, predvidevajo npr. precej strožje denarne kazni, kot jih urejajo sedanji predpisi. Denarne kazni za pravne osebe, ki storijo takšen prekršek, znašajo namreč od 7.000.000 tolarjev do 20.000.000 tolarjev. Novi predlog ZGO-1 pa ureja tudi primere, če določeni investitor, kateremu j e bil izrečen ukrep, takšnega ukrepa ne izpolni. To določa 148. člen, ki ureja izvajanje prisilnih izvršb inšpekcijskih ukrepov. V zvezi s konkretnim primerom, ki ga v zvezi s postavitvijo oddajnika mobilne telefonije v Ilirski Bistrici opisuje poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, sporočam tudi, da je bil o nameravani gradnji že obveščen pristojni inšpektor, ki bo ustrezno ukrepal, če bo ugotovil kakršnekoli kršitve zakona. V zvezi z vprašanjem, ali Rimokatoliška cerkev sploh lahko oddaja v najem zvonike svojih cerkva, pa pojasnjujem, daje pravni promet z nepremičninami, kamor sodi tudi njihova oddaja za različne namene, prost pod pogoji, ki jih določa zakon. Tudi po določbah temeljnih načel Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01) udeleženci sicer prosto urejajo medsebojna obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. Ker lahko torej vsak lastnik nepremičnine svojo nepremičnino drugemu odda v najem, najemnik pa lahko takšno najeto nepremičnino oziroma njen del uporablja za namen, ki ni v nasprotju s predmetom dovoljene rabe, velja to seveda tudi za lastnika obravnavana cerkve oziroma njenega dela - zvonika. NOVI ŽUPAN ANTON ŠENKINC - ŽUPAN NOVEGA KOVA Lokalne volitve na Bistriškem so bile lani svojevrsten fenomen. Širok izbor osmih kandidatov za župana, ter kar 21 list za občinski svet. Volilna udeležba visoka - kar 73 %. Kandidati za župana so se pomerili v dveh krogih. Najtrši boj se je bil med dvema: Zlatkom Jenkom in Antonom Šenkincem. Zmagal je slednji s 50,70 % glasov ali drugače povedano, zanj je glasovalo 4.165 volilnih upravičencev iz občine Ilirska Bistrica. Res, da še ni minilo sto dni županovanja Antona Šenkinca, a vendarle je pred nami prvi pogovor o njegovih pogledih na zatečeno stanje in o načrtih za naprej. 1. Razlika 115 glasov predstavlja tesno zmago. Kakšno je vaše mnenje o lanskih volitvah in kako komentirate rezultat? Rezultat je bil v okviru pričakovanja. Preičakoval sem tesen izid, zavedal sem se, da bodo odločale malenkosti v korist enega ali drugega kandidata. Prepričan pa sem bil, da pridem v dugi krog, drugače ne bi šel na volitve. Zavedam se, da je veliko vlogo igrala negativna propaganda, ne s strani protikandidata, ampak bolj od posameznikov, ki so se ustrašili za svoje dosedanje pozicije in za svojo vplivnost. 2. V predvolilnem času so se pojavljale govorice, da boste kot župan potegnili ves denar v Šembije. Kaj menite o teh izjavah? Takšne in podobne izjave in govorice poslušam že osem let in če malo pretiravam potem pridem do zaključka, da v Bistrici ne smeš biti uspešen, ker se ti ta uspeh kot bumerang vrne nazaj. Šembije in investicije v komunalno opremljenost kraja sem vodil od 1989 do 1995. V tem času smo pridobili: občinska sredstva, republiška sredstva mimo občine in samoprispevek občanov v višini takratnih 6.000 DEM po gospodinjstvu. Šembije so infrastrukturno končane in ne vidim razloga zakaj bi denar potrebovali oz. za katere programe. V Šembijah sledijo še investicije v rekonstrukcijo zidu okrog pokopališča, širetev pokopališča in izgradnja vežice, vendar pa so vse te investicije že zajete v dolgoročnem planu občine Ilirska Bistrica. 3. Špekulacije glede podžupana včasih presegajo meje razumnega? Kako se boste odločili? Glede imenovanja enega ali dveh podžupanov se še nisem odločil. Pogovori na to temo potekajo in mislim, da bo do naslednje seje Občinskega sveta občine Ilirska Bistrica, ki bo v začetku februarja, že vse jasno. Predlog bo seveda podan na sejo Občinskega sveta v razpravo in v potrditev. 4. V času med prvim in drugim krogom se je velikokrat slišalo mnenje oziroma skrb, da ker niste strankarski kandidat, da ne boste znali odpirati vrat v Ljubljani? To vprašanje bi moralo biti zastavljeno približno 1/3 županov v Sloveniji, vendar pa smatram, da v demokraciji ima vsak državljan enake pravice in jih mora naša vlada upoštevati. Smatram, da so strogo strankarsko opredeljeni le ministri in sekretarji, ostali strokovni delavci pa so različnih strankarskih prepričanj. Zato to eno - strankarstvo ne more obveljati pri programih in projektih. Mislim, da dobro pripravljene projekte ali velikega problema se ne da zavleči na podlagi strankarske pripadnosti na nivoju države. Moj predhodnik je bil iz nevladne stranke, pa smo pogosto brali koliko je on sam uspel izpeljati projektov in pritegniti denarja iz države, ne glede na to, da ni imel strankarskih povezav. 5. No, lotimo se malce konkretnejših vprašanj. Kakšno je zatečeno stanje na občini, kako je potekala primopredaja in nenazadnje kako ste se ujeli z zaposlenimi? Primopredaje med mano in mojim predhodnikom ni bilo. V času odkar sem bil izvoljen za župana sva se prvič in zadnjič srečala na konstituivni seji Občinskega sveta. Glavnino problemov v občini poznam. Vodje oddelkov so na podlagi moje zahteve morali pripraviti poročila in se trenutno na podlagi teh seznanjam s stanjem v Občini. Mislim, da se bom z glavnino zaposlenih dobro ujel, seveda pod pogojem, da bodo razmišljali in delali v dobrobit občine. V nasprotnem primeru bodo potrebne drugačne rešitve. 6. Kateri bo vaš prvi korak? Kaj je tisto, kar boste konkretno najprej naredili? Kje bomo občani občutili tisto razliko, ko ste ravno vi stopili na župansko mesto? Prvi korak trenutno poteka -ugotavljanje stanja na celotnem področju projektov in nalog, ki potekajo ali so v zaključni fazi. Velik problem je, ker za posamezna področja ne obstajo konkretni projekti, niti v idejni zasnovi, kar nam onemogoča prijavljanje na republiške razpise. Mislim da je prva naloga, da se ugotovijo naj večji problemi in druga, da se ugotovi na katerih področjih lahko pridobimo republiška sredstva za projekte, ki bodo potekali na državnem nivoju. 7. Kakšno je vaše gledanje na razvoj medijev v Ilirski Bistrici -predvsem časopisa in televizije? Že dosedaj sem kot član Občinskega sveta podpiral razvoj medijev. Prepričan pa sem, da bi morali lastniki, upravljale! in sodelavci razmišljati o razvoju le-teh in jih pripeljati na višji nivo. Obstaja nevarnost, da bodo prišli na obrobje dejavnosti injih bodo drugi izpodrinili. 8. Naša občina se ne nahaja v zavidljivem položaju ne glede gospodarstva, kmetijstva, turizma, izobraževanja in da ne naštevam kaj še vsega. Katere so po vašem mnenju prioritete? Že prej sem povedal, daje potrebno ustvariti ustrezne programe na področju turizma - kakšne so naše možnosti in kako jih realizirati ter na področju gospodarstva in kmetijstva. Ne moremo več govoriti, da moramo te panoge razvijati, če pa ne vemo točno kaj hočemo. Mislim, da se moramo najprej opredeliti in ugotoviti kakšne so naše prednosti in potem vse narediti, da lete izkoristimo. Računam na to, da bomo v naslednjih mesecih izdelali izhodišča na celotnem področju ter na njihovi podlagi izdelali prioritete z jasno opredeljenimi cilji in sredstvi za dosego teh ciljev. 9. Večkrat slišimo koga, ki se vpraša, zakaj ravno pri nas ni nič, kako lahko drugi je. Katere institucije mislite vključiti v sodelovanje z občino za naš boljši jutri? Če hoče nekje nekaj biti, moramo najprej sami nekaj narediti. Dostikrat sem bil na seji Občinskega sveta, ko se je govorilo kaj vse j e treba narediti, ko pa je prišlo do konkretnega predloga, pa smo vse naredili, da ne bi bil realiziran. Nehati se moramo spraševati, kaj nam bodo drugi dovolili narediti na določenem področju, ampak se odločiti in izpeljati, seveda v pogajanjih z drugimi, ki o tem odločajo, da se čim bolj približajo našim ciljem. 10. Kako gledate na regionalni razvoj razvoj države in kje so tu naše možnosti? Regionalnega razvoja ni. Država ne skrbi za enakomeren regionalni razvoj, zato si moramo pri tem pomagati sami. Brez projektov, idej in vnaprejšnjih ciljev ne moramo kunkurirati na razpise in za sredstva, ki so za to namenjena. Država pa nam sama ne bo nič dala, vse kar nam nudi moramo sami izkoristiti, vendar pa moramo zato imeti jasno strategijo razvoja in ustrezne projekte 11. Kateri rek vas vodi v življenju? Da v življenju ni nič podarjenega, vse si moraš izboriti sam. 12. Kateri je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v življenju? Hodi v šolo, da ti ne bo treba delati! Vendar ga ne spoštujem in si nakopljem vedno več dela. 13. Kaj pričakujete v novem letu zase? Na tem delovnem mestu pričakujem ogromno dela glede na trenutno stanje občine, ki je v nezavidljivem položaju na vseh področjih in trenutno tudi brez dolgoročne startegije in vizije razvoja. Županu Antonu Šenkincu se zahvaljujemo, ker si je v tako izpolnjenih delovnikih vzel čas za pogovor, želimo mu veliko poslovnih upehov in uspehov v zasebnem življenju. Časa za pogovor, z mogoče malo bolj konkretnimi vprašanji pa bo po vsej verjetnosti še dovolj. Mogoče ob letošnjem občinskem prazniku. G RENAULT AVTOSERVIS Smrdelj Valter sp. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 44 Tel.: 05/71-00-760, Fax: 05/71-00-761 'PRODAJA VOZIL RENAULT 'PRODAJA RABLJENIH VOZIL 'PREPIS VOZIL ' NUDIMO KOMPLETNO SERVISNO USLUGO (optika na vseh vozilih, kontrola amortizerjev in zavor, čiščenje zavornega sistema, zamenjava avtoplaščev) ' PRODAJA NADOMESTNIH DELOV IN DODATNE OPREME 'AVTOVLEKA ' NUDIMO KLEPARSKE IN LIČARSKE USLUGE 'ZAVAROVANJE VOZIL Zavarovalnica MARIBOR * REZANA POLIURETANSKA PENA * SEDEŽNE GARNITURE Gradišče 51,6243 OBROV PE PODGRAD: Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net Suma inženiring dm PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 15*? 4? -k ole olc šle olc ole ole 'j? čl? 4? je 4 -1 je 4' je je iSSKSlSSiSSSSSlHSlSjKl OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47,6250 Ilirska Bistrica ' tel/fax: 05/71-10-242 ‘ 52 52 ■ \ ZT) (7\ /D G\" Zu (T\ / c) v \ Z7) (T\ Tj £T\ Zu G\" z Z)______(JU_____Z)_____oj 10___0J U___oJL>____oj v)__c L> \ PORTRET ANTONA ŠENKINCA: 1 Anton Šenkinc je bil rojen leta 1952 v Šembijah, letos je torej dopolnil 51 ' • let, v Šembijah od vedno živi, razen za časa študija. Je pravi Šembic, tako oče I I kot mati sta tudi doma iz Šembij. Leta 1974je zaključil višjo strojno šolo v Ljubljani, leta 1984 pa izredno | I diplomiral na ekonomski fakulteti v Mariboru. Družbeno je postal aktiven leta 1973, ko je bil prvič izvoljen v svet i ■ Krajevne skupnosti Šembije, kjer je aktiven član še danes, dva mandata je bil ■ delegat v občinskem zboru krajevnih skupnosti, dvakrat je bil član občinskega J ■ sveta. Pravi da je politično od vedno neodvisen, nikoli opredeljen, po osebnem I I prepričanju morda nekoliko konzervativen, po političnem pa vsekakor | | levosredinski - liberalen. I-----------------------------------------------------------------1 GRADNJA POČITNIŠKEGA DOMA IN ŠE O VOLITVAH... Zadnja delovna akcija konec leta 2002, ko so člani upravnega odbora pospravljali drva za zimo. prostovoljnega dela pri sami gradnji in vzdrževanju hišice. Zahvala še posebej velja obrtnici Milojki Primc, ki prednjači po številu opravljenih del in je bila tudi ves čas glavna gonilna sila. V najboljših časih, ko so k finančni blaginji znatno prispevali stanovski kolegi iz sosednjih hrvaških krajev, so se ilirskobistriški obrtniki lotili gradnje počitniške hišice na Sviščakih. Najbrž je prav odhod hrvaških kolegov za nekaj let zaustavil gradnjo. Zgodovine in zaslug posameznikov je bilo preveč, da bi jih lahko v kratkem strnili na tej strani. Zato naj zapišemo le to, da danes hišica stoji in je vzdrževana. Zelo razveseljivo je, daje tudi povpraševanje članov po koriščenju razpoložljivih kapacitet zadovoljivo. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili članom dosedanjega upravnega odbora Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica, ki so opravili ogromno Člani volilne komisije med preštevanjem glasov. Konec leta 2002 se je iztekel mandat članom skupščine OOZ Ilirska Bistrica. Nove smo izbrali na tajnih volitvah 23. decembra lani. Izmed sedemindvajsetih predlaganih kandidatov so bili izvoljeni: Anton Jaksetič, Oskar Bajc, Dorijan Samokec, Jože Sedmak, Jožko Stegu, Igor Penko, Milan Jaksetič, Janez Rojc, Vesna Nadoh, Darko Renko, Aleš Sanabor, Stanislav Skok, Vojko Tomšič, Franc Martinčič, Matjaž Penko, Dejan Mezgec, Bojan Špilar, Zorka Iskra, Margita Gartner, Milojka Primc, Srečko Sanabor, Emilija Prosen in Gregor Primc. Alenka Penko Pogledi z dr us e strani Živimo v svetu računalniškega razcveta. Mikroprocesor in softver sta dobesedno vtkana v naš vsakdanjik. V opremi, orodju, pripomočkih - tudi na telesu - ura na roki ali kot srčni vzbujevalnik ali kotmobi; kar je isto. Analogija, daje Bog ustvaril človeka po svoji podobi, je v tem, da si človek na podoben način ustvarja svoje okolje - po svoji podobi, tako pač kot jo razume. Fizično telo kot opremo, možgane kot mikroprocesor in misli kot softver-program. Prvi vtis je dober in kaže, da je vse OK. Globlji vpogled v »kopiranje« te ideje pa nam postavi vprašanje: kdo je programer??? Tule pa se malce zatakne. Hierarhija tega posla določa, daje programer vedno nekdo »izven«, ki piše program za tretjo osebo. Po logiki stvari je softver za človeka napisal kar gospod Bog sam ali pa eden njegovih programerjev - verjetno pripravnik, saj je opaziti kar nekaj programskih napak. Razmišljam celo o možnosti, da se je v softver prebil hudomušni heker (recimo Lucifer), ki ima prost vstop v vse kode tega sveta in vtaknil »svoj« zapis. Pa pustimo stat, bi rekel Iztok Mlakar, pustimo stat. Ne nasedajte - napake NI - softver človeka je prefinjen izdelek. Vse bolj se mi svita, da je »napaka« narejena namenoma; s tiho privolitvijo »glavnega« programerja. Če vse stvari tečejo gladko in mimo, hitro postane dolgčas zato je izvirni softver že v fazi poskusnega obratovanja (Adam in Eva v raju), doživel »Update« (nadgradnjo) -takozvani Ego-program. Kot nekakšen virus, kije kardinalno spremenil potek nadaljnih dogodkov. V tem trenutku je božansko bitje porinjeno v izkušnjo in postalo človek. Briljantna zasnova tega softverskega dodatka, ki sicer na prvi pogled ni transparentna, daje človeku možnost vstopa v določene segmente svojega lastnega programa. S tem pa tudi možnost razrešitve. Prav gotovo je to izjema v univerzumu in zato toliko bolj dragocena. »Krmilo svoje ladje lahko prevzame v svoje roke« ali povedano drugače: »imamo nepreklicno moč odločanja pri izbiri svojih misli«. Lahko bi tudi rekli, da »svoje življenje kreiramo sami». Od tu izvira tudi ljudski rek: »vsak j e svoje sreče kovač«. Običajno se teh potencialov ne zavedamo dovolj ali jih ne razumemo in ne verjamemo, da so stvari tudi enostavno rešljive zato nas problemi MISEL z lahkoto posrkajo vase in nebo se zatemni. Neglede kje v nekem trenutku smo, pa je vedno smiselno, da se priključimo na misel, ki nas vleče navzgor. In to lahko storimo vsak trenutek. ENERGIJA MISLI Osnovna značilnost naše misli se izraža v tendenci uresničitve, ima namero kristalizacije. Narave ideje je v tem, da se želi materializirati in ko misel vodimo z namero ima moč čaranja. Bistvo te formulacije je zajeto tudi v znani izjavi: »in beseda je meso postala«... Torej nič novega. Misel je zelo fina in neotipljiva materija. Ni v telesu; saj velikokrat slišimo: »prešinila me je misel«, »nevem od kod mi te misli«, »ta misel mi ne gre iz glave«. Biva torej nekje zunaj nas. Njeno prisotnost nekako čutimo in jo zaznavamo po učinkih vendar je ne moremo prostorsko definirati. Z vidika fizičnega in čustvenega nivoja ima misel superiorno pozicijo. Je »veliki šef«. Deluje pa kot tridimenzionalna matrika energetskega polja, ki obdaja naše telo. Znotraj nas se kot odziv nanjo ustvari določen odnos in razpoloženje, na zunaj pa se naša misel povezuje z drugimi bitji na DELO IN ZNANJE NAREDITA MOJSTRA V treh letih od prvega razpisa mojstrskega izobraževanja, kije bil leta 2000, je uspešno zaključilo izobraževanje že preko petsto kandidatov. Že čez dober mesec dni pa pričakujemo razpis novega izpitnega roka za 48 obrtnih poklicev. Hubert Šlosar - zidarski mojster To so podatki na katere je obrt v tem kratkem obdobju upravičeno ponosna. Mnogi namreč v skoraj štirih desetletjih, ko mojstrskih izpitov ni bilo, niso pozabili, kaj pomeni biti obrtni mojster. Ta je bil in še vedno obstaja sinonim za kvalitetno delo. Prav zato se tudi v slovenski obrti ponovno postavlja na prvo mesto znanje in kakovost. Hkrati mojstrski izpit daje imetniku z drugimi poklici primerljivo stopnjo priznane srednje izobrazbe. Ponosni smo, da imamo tudi na Ilirskobistriškem obrtnice in obrtnike, ki so stopili na oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma že leta 2000, ob prvi podelitvi mojstrskih diplom: Emilijo Prosen, Antona Lazarja in Nives Saftič. Tudi letošnja druga podelitev, konec leta 2002, ni obšla naših krajev. Veliki dmžini mojstrov sta se pridružila zidarski mojster Hubert Šlosar in Bernard Oblak (Transport d.d. Ilirska Bistrica), mojster avtomehanik. Projekt izvaja Obrtna zbornica Slovenije, ob strokovni podpori Centra Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje, strokovnega sveta in ministrstva za šolstvo. Pri tem je še kako pomembno, da se vsi skupaj zavedamo, da mojstrski izpiti, pa tudi dualno izobraževanje z vajenci, niso vrnitev v preteklost, temveč skupna in najboljša pot slovenske obrti v prihodnost. VOŠČILO Alojz Hrvatin je 18. januarja, v krogu svoje družine praznoval svoj 90. rojstni dan. Iskreno mu čestitamo in želimo še zdravih let. Vsi njegovi zelo svojstven in učinkovit način. Prepustimo se nekaj sekund občutku in asociacijam ob naslednji misli:»Ilirska Bistrica bo postala pomembno evropsko obmejno mesto«. In zdaj še enkrat - bolj počasi: »Ilirska Bistrica bo postala pomembno evropsko obmejno mesto«. Kakšne misli se ob tem porajajo, je stvar naše naravanosti. Bistveno je samo eno. Tista misel, ki dobi v naši »glavi« zeleno luč, se v hipu združi v energetsko matriko »enakih« in namera njih uresničitve bo postala za ta prispevek močnejša. Sebi svoje misli ne moremo skriti in točno vemo v katero matriko smo jo poslali. Vsaka misel ima svojo vibracijo in se izjemno rada povezuje z »eneko mislečimi«. Po tem principu se enake misli združujejo v večje forme in delujejo. Na ta način narašča tudi moč tega energetskega polja in namera združenih misli, da se projekt uresniči... Ni si težko predstavljati kakšen potencial miselne energije se je skoncentriral v trenutku izrečenih besed: »ne čujem dobro«, ki je ljudi pahnil v mrak. Možnost izbire. Zavedati se svoje moči pomeni zavedati se moči svojih misli, katerih kreatorji smo in prevzeti odgovornost zanje. Programski »dodatek« daje torej človeku možnost in priložnost, da življenja ne preživi kot robot s fiksnim programom. Daje nam priliko, da iz miljonske zakladnice naših misli izberemo tiste, ki so v harmoniji z našo notranjostjo in okoljem. Vedno lahko izberemo misel, ki vzpodbuja in navdušuje, da se priključimo na energetsko polje, ki vleče navzgor. V tem smislu so naše misli odločinega pomena. Naše okolje je samo odsev naših misli. Stvari so veliko bolj enostavne kot si upamo misliti. Ni potrebe ničesar nabavljati po trgovinah. Svobodno voljo, odločitev in misli imamo vedno na zalogi. Dovolj je nekaj energije in dobre volje, da svetu pošljemo prijetne občutke. Lepa misel sproža ugodno razpoloženje in zadovoljstvo. Zavedanje, da smo prisluhnili univerzumu (čitaj: sebi in okolju) pa nam podari občutek sproščenosti in notranjega miru. Bodite pozorni na svoje misli in spomnite se, da jih kadarkoli lahko zamenjate. Astro Labor G39 Fidele Vergan IZ POSLANSKIH KLOPI... Usode Oba že izvedena referenduma sta bila popolnoma odveč in zelo draga, glede na dejstvo, kako j e do njiju sploh prišlo. Referendumu o vračilu vlaganj v telekomunikacije bi se lahko izognili, če bi vlada prisluhnila utemeljenemu predlogu opozicije in tudi SMS-ja, da se naj ljudem vme preplačana sredstva. Žal do tega ni prišlo, zato so si državljani svoje pravice priborili na referendumu in posledice referendumske odločitve bodo državo stale po nekaterih ocenah 20 do 30 milijard tolarjev, povedati pa je treba, da bo ta denar vlada pridobila izključno s prodajo državnega deleža v Telekomu Slovenije. Tudi pri tako imenovanemu železničarskemu referendumu gre nadaljevanje politike konfrontacije in izsiljevanja s strani vlade, referendumski rezultat pa je posledica boljše propagande v zadnjih dneh pred referendumom. Želim pa še enkrat poudariti, da postaja Slovenija država referendumov predvsem zaradi arogance vlade in postavljanja ljudi pred izvršeno dejstvo, brez posluha za njihove potrebe in želje. V Stranki mladih Slovenije menimo, da je to kaj slaba popotnica za Slovenijo in Slovence v bodoče. V prihodnjih mesecih nas kot kaže čakata vsaj še dva referenduma, tisti o vstopu Slovenije v NATO in Evropsko unijo. To sta mogoče edina dva referenduma, ki sta za našo državo POSLANSKA PISARNA Poslanska pisarna na sedežu občine Ilirska Bistrica je odprta vsak 1.ponedeljek v mesecu Igor Štemberger (SMS) in vsak 3.ponedeljek v mesecu Vojko Čeligoj (DeSUS), med 15. in 17. uro. V kolikor je poslanec zadržan je poslanska pisarna odprta naslednji ponedeljek. Oba poslanca imata poslansko pisarno tudi v Postojni v prostorih Krajevne skupnosti Postojna na Jamski cesti, vsak 1. ponedeljek v mesecu, med 17. in 19. uro, poslanec dr. Aleksander Merlo (LDS) pa isti dan v nadaljevanju. V.--________________________________________J Začetek leta je v naši državi potekal v znamenju referendumov o privatizaciji slovenskih železnic in vračanju vlaganj v telekomunikacije ter pripravah na referenduma o vključevanju Slovenije v NATO in EU. krivdo za referendum pripisati vladni koaliciji. Privatizacija slovenskih železnic je prav gotovo pomembno strokovno vprašanje in gotovo ni primerno za reševanje po referendumski poti. V stari maniri so s strani koalicije v Državnem zboru izsilili predlog zakona po nujnem postopku in tako preprečili širšo razpravo o tem pomembnem vprašanju. Referendum je bil tako logično neobhodna. Poslance je razdelilo mnenje kdaj in kako izvesti oba referenduma. Kot kaže bomo imeli posvetovalna referenduma točno eno leto in en dan po tistem, ko smo poslanci Stranke mladih Slovenije v parlamentarno proceduro vložili referendumsko pobudo za vstop Slovenije v NATO. Takrat nas nihče, ne vladne stranke ne koalicija Slovenija, ni jemal resno. Če bi nas, potem se danes s to problematiko sploh ne bi ukvarjali, ker bi bila ta vprašanja že zdavnaj rešena. Vladna koalicija je vsem poslanskim skupinam v sopodpis ponudila predloga za oba referenduma, poleg tega pa še predlog za podpis izjave s katero se zavezujemo, da bomo referendumsko Z delom smo nadaljevali tudi v Ustavni komisiji, kjer se ukvarjamo s postopki za spremembo slovenske ustave. Pretekli mesec smo se sestali dvakrat, glavna razhajanja pa so bila v tem, kako v ustavi zapisati, da se vključujemo v mednarodno organizacijo naddržavne narave, se pravi Evropsko unijo. Mnenja so bila deljena, ali naj se zapiše konkretno, da gre za vstop v EU ali pa naj se zapiše abstraktno, torej da se Slovenija vključuje v mednarodno zvezo, ne da bi to zvezo konkretno poimenovali. Tak način bi omogočal, da se naša država lahko čez čas poveže tudi v kako drugo mednarodno integracijo, ne da bi pred tem spreminjali ustavo. V SMS smo zagovarjali konkreten pristop, torej, da se zapiše da vstopamo v Evropsko unijo in da se pred vsako morebitno prihodnjo integracijo ustava ustrezno spremeni, saj je to odločitev, ki je dolgoročna, zgodovinska in lahko tudi v mnogočem usodna. Igor Štemberger predloge podpisali še v SMS in SNS, posebne izjave pa poslanci SMS nismo podpisali, saj se nam zdi samoumevno, da voljo državljank in državljanov izraženo na najbolj možen demokratičen način poslanci upoštevamo. V Stranki mladih Slovenije smo to doslej vedno počeli in tako nameravamo delati tudi v bodoče. izraženo voljo državljank in državljanov na posvetovalnem referendumu upoštevali. Poleg vladnih strank smo referendumske NAROČILNICA SneŽtlik Kot naročnik imate, z redno plačano naročnino: - pravico do brezplačnega, enega malega oglasa, za vsako številko časopisa in - 30% popust pri naročilu osmrtnic in zahval. Naročilnico pošljite na naslov: Časopis Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, po faksu 05/ 71 41 124, lahko pa tudi po telefonu na št: 05/71 00 320 ali na elektronski naslov: sneznik@siol.com IME IN PRIIMEK NASLOV POŠTA DATUM PODPIS HERBERT SCHMIDT -BERTO Ime mu je Herbert Schmidt, znanci in prijatelji v Sloveniji mu pravimo Berto. Rojen je bil leta 1926 blizu Magdeburga v Nemčiji in krščen v protestantski cerkvi. S 14. leti seje šel učit za mehanika v ladjedelnico, ter se po končani šoli zaposlil kot kurjač na ladji. Tam ni ostal dolgo, ker so ga leta 1943 v 17. letu starosti poklicali v nemško vojsko. Po vojskovanju skozi Francijo, Dansko in Italijo seje leta 1944 znašel v Sistianu, v današnji Italiji, kot podmorničar v podmornici za eno osebo. Tretjega maja 1945 so ga na Občinah ujeli jugoslovanski partizani, ter ga skupaj z drugimi ujetniki napotili peš v Crikvenico na Hrvaškem. Usoda je hotela, da so ga kot ujetnika leta 1946 poslali na delo v rudnik lignita Zarečica. Ko so istega leta začeli z odpiranjem rudnika Koseze seje znašel tam kot kopač in strojnik. Naslednje leto 1947, ko naj bi se kot osvobojenec vrnil v rodno Nemčijo, ga je ljubezen do dekleta Dragice iz Kosez zadržala v Sloveniji. Podpisal je pogodbo za delo v rudniku Koseze za dve leti. V rudniku je delal kot kopač in strojnik. S prirojeno pridnostjo in nemško vztrajnostjo si je prislužil kar desetkratni naslov udarnika, kar j e bila takrat nagrada za pridne delavce. Vedeti moramo, da so bila to leta prve petletke, ko seje vse odvijalo po planih. Delavci so kar tekmovali v preseganju norm in dobivali zato udarniška priznanja. Bila so to leta, ko sta v Sovjetski zvezi rudar Stahanov in v Jugoslaviji Bosanec Sirotanovič tudi za tisoč procentov presegala norme in bila primer za udarniško delo. Zna pa gospod Berto povedati, da mu pridnost ni vedno pomagala povsod. Predvsem je bil pogosto deležen grdih pogledov sodelavcev in šefov. Ko naj bi za nagrado dobil redko znamenitost za tiste čase radioaparat Kosmaj mu ga sekretar sindikata preprosto ni izročil. Pa kljub zavistnim pogledom je moral kot osovražen bivši nemški vojak trdo delati, da si je pridobil zaupanje šefov in oblasti. V vasi Koseze je našel ljubezen svojega življenja in seje moral zaradi poroke v katoliški cerkvi prekrstiti. Opravil je tudi zakramente svetega obhajila in birme, ter se leta 1950 poročil v trnovski cerkvi, ter seveda civilno na matičnem uradu v Ilirski Bistrici. Istega leta 1950 so rudnik lignita Koseze zaprli. Pred drugo svetovno vojno je v danes znanih Sečovljah v slovenski Istri delal rudnik črnega premoga. V času vojne in vse do leta 1950 je bil rudnik zaprt in celo poplavljen. Takratna oblast v coni » B » STO ( svobodno tržaško ozemlje ) je začela s ponovnim odpiranjem rudnika, pa je zato rabila tudi strokovnjake od drugod. Z za tiste čase običajnim dekretom, je v rudnik Sečovlje iz rudnika Koseze, poleg opreme premestila tudi direktorja rudnika Drakslerja tudi koseškega zeta, očeta avtorja prispevka Poldeta, ki je bil jamski električar, nekega gospoda Špilarja, katerega vdova še živi v Sečovljah, ter gospoda Berta Schmidta. Kot otrok sem večkrat obiskal očeta, kije delal v rudniku Sečovlje. Z vrstniki sem se pogosto podil po sečoveljskih solinah, se kopal v kanalu sv.Teodorika ali v rečici Dragonji blizu danes pogosto omenjenih spornih zaseljkih Mlini, Bužini, Škodelin. Naj povem, da prav nobeden od mojih vrstnikov domačinov takrat leta 1950 in 1951 ni govoril slovensko in še manj hrvaško. Vsi so tolkli znani istrsko-italijanski dialekt. Berto se je torej znašel v novem okolju in si tu ustvaril družino. Rodila sta se mu dva otroka, sin Berto in hčerka Mirka. Pa tudi tukaj ni šlo brez težav. Takratna UDBA je ugotovila, da bi bil kot bivši ujetnik in še Nemec povrhu lahko dober ovaduh, in gaje zato vneto snubila in izsiljevala. Tega ni mogel več prenašati in je leta 1956 pobegnil s celo družino v svoj rojstni kraj. Po nesreči je njegov rojstni kraj bil v takratni DDR (Vzhodni Nemčiji) in je prišel pravzaprav iz dežja pod kap. Zelo težko se je prebijal skozi življenje in obenem vzdrževal štiričlansko družino. V Koseze, kjer so živeli ženini starši, niso nikakor mogli na obisk vsi skupaj. Sem je prihajala zelo poredko gospa Dragica sama, ker je morala kot talce puščati v Vzhodni Nemčiji svoja dva otroka. Prvikrat je gospo Berto obiskal Slovenijo šele po združitvi obeh Nemčij, to je skoraj po celih 35. letih. Vsi, ki smo gospoda Berta poznali, smo bili prijetno presenečeni nad njegovim znanjem slovenščine. Gospod Berto Schmidt, nekdanji nemški ujetnik in koseški zet obiskuje Slovenijo, ter ženine sorodnike in mnoge prijatelje vsako leto in je povsod radoviden gost in sogovornik. Že davno uživa penzijo in mu v sedanji združeni Nemčiji ni več tako težko. Otroci so že davno odrasli in je seveda že mnogo let stari oče. Danilo Pugelj Dvojna dioptrija_________________________ ZIMSKE RADOSTI Z LEPOTNO NAPAKO ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV Ilirska Bistrica JAVNI SKLAD RS za KULTURNE DEJAVNOSTI - OBMOČNA IZPOSTAVA Ilirska Bistrica XXVI. MESEC KULTURE V OBČINI ILIRSKA BISTRICA Včasih si po kakšnem dolgotrajnem enoličnem delu ali vremenu človek prav zaželi spremembe, pa čeprav na slabše. Ves pretekli december smo dobivali sam dež, zato ni bilo čudno, da smo se ga naveličali. Kamorkoli sem prišel, povsod so tarnali, kako noro podnebje da imamo, ko je za novo leto zeleno. Vsi so bili enotnega mnenja, da je temu krivo segrevanje ozračja, zaradi česar so ne samo mulci, ampak predvsem žičničarji obupani, ker ni snega in ne zaslužka. »Potrpite vendar malo, saj še ni pomlad, zato ne prosite snega ob novem letu, ker ga boste lahko še siti !« sem jih povsod svaril. »Ti si nepopravljiv opti- mist ! Zunaj so že prvi zvončki, ti pa nam obljubljaš sneg !« so mi posmehljivo odgovarjali. Ko nas je res prekril 6. januarja ponoči, sem se ga razveselil kot otrok. Nisem mogel veijeti, daje resničen. »To bo prava poživitev za mojo pomanjkljivo rekreacijo !«sem si dejal drugo jutro, ko sem po dolgem času spet prijel lopato in karjolo v roke. V nekaj urah sem se počasi pregrizel skozi še kar zajeten kupček snega na borjaču (več kot polovica gaje bila s ceste) in ga zvozil v potok. Nebeške darežljivosti pa kar ni hotelo biti konca, ker smo že dmgi večer dobili novo pošiljko pršiča. Spet sem se naslednje dopoldne lotil dela in kar z metlo pometel tisto moko pod rob ceste in sklenil počakati, da mraz malo popusti. Medtem pa je od spodaj prihrumel cestarski kamion s plugom in mi nesramno zasul že očiščeni borjač z nasoljeno snežno brozgo s ceste in to do vrat, da nisem mogel ven. Tu pa se je končalo moje navdušenje nad tovrstno rekreacijo. Tako j e, če imaš bajto tik ob cesti, kije skupna dobrina samo za vožnjo po njej, a očitno ne za odstranjevanje spluženega snega. In to ne samo enkrat, ko neha padati, ampak vse dokler j e še kaj snega na cesti, te čaka novo delo, za katero poskrbi snežni plug. Bogvari, da bi ga pustil tam ležati, ker bi preč veljal za lenuha, ki se mu ne ljubi očistiti s svojega borjača tujega snega. Ob pogledu nanj sem si zastavil mračno vprašanje, če je to sploh v skladu s človekovimi pravicami, da sem prisiljen čistiti nekaj, kar ni moje ? Na to temo bi se splačalo sprožiti postopek za razpis referenduma o vprašanju lastnine snega ! Da bi se prepričal, če se to morda ne dogaja samo meni, sem 13. jan. skočil v Bistre pogledat, kako so tam rešili tovrstne zagate s spluženim snegom. Imel sem kaj videti. Obe "predmestni” avtobusni postajališči v Trnovem sta bili še neočiščeni in samo pohojeni, ker očitno nimata lastnika. Pločniki seveda tudi. Resje bil "šele” ponedeljek popoldne, a žalostno je, da ob vsej mehanizaciji, ki jo premoremo, ne poskrbimo za varno odvijanje javnega prevoza, ker ga običajno uporabljajo ravno starejši ljudje, ki so najbolj nebogljeni in izpostavljeni padcem. Ampak izgleda, ko, da ne smemo več uporabljati lopat, ki so včasih bolj praktične od nerodnega pluga. V to sem se prepričal naslednji dan, ko meje spet nekaj vleklo nazaj v Bistre, tokrat v bližino zdravstvenega doma, kjer se je bager ravno tisti čas trudil razširiti kolovoz, a mu to zaradi parkiranih avtomobilov ni najbolj uspevalo. Tudi, če bi mu, ne bi kaj dosti koristilo pešcem, ki so vseeno morali paziti na vsak korak po zaledenelem dvorišču, če so hoteli celi prispeti v zdr. dom ali v lekarno...Dosti bolj enostavno bi rešili ta problem, če bi recimo hišnik (upam, da ga imajo) prijel za lopato in ročno odstranil in odpeljal tisti speštani sneg s karjolo, kot sem ga jaz s svojega borjača. Žal je ročno delo očitno ponižujoče, zato tudi verjetno ne spada v opis njegovih možnih del, ker smo modema dmžba, ki ne sme priznati svoje tehnične nemoči ob ugrizu narave, ampak ga mora stoično prenašati. To se je videlo v Cankarjevi ulici, ki bi bila zelo primerna za sprejem Dedka Mraza s sanmi. Okolica šole D.Ketteja je nudila podoben videz še 15. jan... Človek se vpraša, zakaj bi pričakoval, da bo zdaj kaj dmgače v Bistrci samo zato, ker imamo novega župana ? Za spremembe je potreben premik skupne zavesti. Očitno pa je do tega še kar daleč, dokler bomo brezbrižno bredli po neočiščenih javnih površinah. Najmanj kar lahko naredimo je, da na glas povemo in tudi zapišemo, da s tem ne soglašamo, da službe, ki so zadolžene in plačane za tovrstne usluge, tega ne opravijo, kot bi morale. Čas je za ukrepanje, če ne drugega, da po vsakem novo zapadlem snegu organiziramo po Bistrci vsaj prošnjo procesijo, da nam Bog pošlje odjugo in nas tako po naravni poti reši nadloge... No, upam, da jo do prihodnjega javljanja ne bo več. Imejte se kljub temu lepo in vseeno pazite, kod hodite ! Jožko Stegu Tudi letošnji tradicionalni XXVI. Mesec kulture, ki ga kot v lanskem letu organizirata Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ilirska Bistrica, se bo odvijal v času od 19.1. pa do 8. marca 2003. Morda katera od prireditev ne bo ravno v času, kot je navedeno, saj se lahko zgodi, da pride do sprememb, posebno zaradi letošnje nepredvideno hude zime. Je pa gotovo, da te prireditve bodo. Seveda pa, v tem trenutku, ko to berete, bodo nekatere od prireditev že za vami, ker bo časopis izšel šele 31. januarja. 19. januar (nedelja) - Prem -(rojstni dan Dragotina Ketteja, Občinski kulturni praznik): 1. Poklonitev pesnikovemu spominu pred bivšo osnovno šolo na Premu ob 14.30: - sodelujejo Franc Gombač in MoPZ Dragotin Kette pod vodstvom dr. Mirka Slosarja 2. Kulturno popoldne na Premskem gradu ob 15. uri: - sodelujejo: MoPZ Dragotin Kette pod vodstvom dr.Mirka Slosarja, ŽePZ Prem pod vodstvom dirigentke Irene Rep in člani Literarnega društva Ilirska Bistrica 22. januar (sreda) - Premski grad - Brkinski slivovec na poti do geografske zaščite: - odprtje razstave - Brkinski kotel za kuhanje žganja ob 15. uri (dediščina Brkinov in okolice) - sodelujejo: Društvo brkinskih sadjarjev Ilirska Bistrica, OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, Kulturno športno turistično društvo Prem; -razstava bo odprta od 22. januarja do 28. februarja ob sredah, četrtkih, petkih in sobotah od 10. do 18. ure 26. januar (nedelja) - Dom na Vidmu ob 18. uri - gledališka igra -Sreča iz'Salomonovega oglasnika: - nastopa gledališka skupina Dekani; - avtor: Boris Piciga; - režiser: Aleksij Pregare; - gledališko igro so omogočili člani igralske skupine KD Alojzij Mihelčič iz Harij z medsebojno izmenjavo 2. februar (nedelja) - Dom na Vidmu ob 17. uri - Koncert treh pihalnih orkestrov: PO Ilirska Bistrica, PO Breg iz Doline pri Trstu in Godbeno društvo Nabrežina 8. februar (sobota) - Dom na Vidmu ob 18. uri - Slavnostni koncert v počastitev slovenskega kulturnega praznika: - govoril bo župan občine Ilirska Bistrica, - nastopata Pevska skupina Resa pod vodstvom g. Irene Rep in MePZ Tabor Kalc 1869 Knežak, ki ga vodi g. Vilko Majerič 14. februar (petek) - Dom na Vidmu ob 18. uri - odprtje likovne razstave članov Likovnega društva »France Pavlovec« Ilirska Bistrica 21. februar (petek) - Dom na Vidmu ob 18. uri - Predstavlja se Slovensko kulturno društvo Bazovica z Reke: -nastopajo različne kulturne skupine SKD Bazovica z Reke (Hrvaška) 28. februar (petek) - Dom na Vidmu ob 18 uri - odprtje razstave fotografij in diaprojekcije: Naravne lepote bistriške občine (avtorje Rihard Baša) 28. februar (petek) - Kulturni večer v Slovenskem kulturnem domu »Bazovica« na Reki v počastitev slovenskega kulturnega praznika 8. februarja ob 19. uri; - v programu kulturnih skupin SKD Bazovica sodelujejo tudi skupine iz Ilirske Bistrice 2. marec (nedelja) - Dom na Vidmu ob 17. uri - Ponovitev šolske kulturne prireditve »Od tam, kjer smo doma v izvedbi učencev OŠ Antona Žnideršiča; - poleg učencev bodo sodelovali tudi ljudski pevci in godci 6. marec (torek) - Knjižnica Makse Samse ob 18. uri Predstavitev knjige v organizaciji Društva za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica 8. marec (sobota) - Knjižnica Makse Samse ob 18. uri - Literarni večer črnogorskega pesnika Strahimirja Petroviča: - predstavitev njegovega dela »Za tren oka«; - sodelujeta Aleksander Borenovič in Dejan Ujčič Pregled XXVI. Meseca kulture pripravil: Saša Boštjančič Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 300.00SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40. 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320. fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@siol.com ali ga-commerce@siol.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Laszlo Balazs, Vladimir Čeligoj. Dimitrij Grlj, Maksimiljan Modic. Ksenija Montani. Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Šlenc, Igor Štemberger. Heda Vidmar, Bojan Oblak in Aleš Zidar. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS. pod zaporedno številko 347. f FIZIOTERAPIJA EN TRGOVINA Dnvmnnmm ■ ■ 1 1 CZry r* :* * » • s e* Rozmanova ul. 1, 6250 Ilirska Bistrica ,%< V TRGOVINA - tel./fax.: 05/710-12-56 ' FIZIOTERAPIJA - tel.: 05/710-12-55 'ORTOPEDSKA OBUTEV 'MERILNIKI KRVNEGA PRITISKA 'INKONTINENČNI PROGRAM ' NOGAVICE IA KRČNE l\LE 'VSI OSTALI ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI PEDIKURA IN MANIKURA V NASI AMBULANTI VAM LAHKO POMAGAMO, ČE IMATE: * BOLEČE IN OTEČENE NOGE *OTIŠČANCE IN KURJA OČESA * BRADAVICE * VRAŠČENE NOHTE * TRDO KOŽO IN GLJIVICE * PREKOMERNO POTENJE NOG Zdaj so me že toliko zdresirali, da grem vsakokrat na led... 8. FEBRUAR - PREŠERNOV DAN Novoletna praznovanja tonejo v pozabo, januar je že čisto proti koncu in pred nami so novi meseci, polni nove ter zanimive vsebine. Pred vrati je mesec februar... V Sloveniji praznujemo 8. februarja dan kulture v spomin na našega največjega pesnika Franceta Prešerna. V nadaljevanju vas bi torej rada seznanila z nekaj pomembnejšimi podatki o našem največjem pesniku. O življenju France Prešeren je bil rojen 3. decembra 1800 v Vrbi kot tretji otrok in prvi sin očetu Šimnu Prešernu in materi Mini. Otroštvo je preživel v sosedstvu cerkvice Sv. Marka, stare lipe in prostranega polja, ki seje raztezalo vse tja do reke Save. Doma so kmalu opazili njegovo nadarjenost in se odločili, da ga dajo “v šole.” Kot osemletnega fantiča gaje oče pripeljal k svojemu stricu Jožefu na Kopanj pri Veliki Račni. Od tam je obiskoval dva razreda osnovne šole v Ribnici, kjer je bil obakrat vpisan v zlato knjigo. Že leta 1813 je prišel v ljubljanske šole. Najprej je obiskoval normalko, nato gimnazijo, na koncu pa še dva letnika študija filozofije na liceju, kjer je ostal do odhoda na Dunaj, leta 1821. Postal je domači učitelj pri raznih ljubljanskih družinah, počitnice pa je preživljal pri stricih. Jeseni 1821 sejenapotil študirat na Dunaj (tretji letnik filozofije) in odločil seje za študij prava, čeprav je posebno mati želela, da bi študiral “za gospoda” - teologijo. Študij prava je končal leta 1826 in marca 1828 postal doktor prava. Takrat je že pisal pesmi - ohranjene so Povodni mož, Lenora in Lažnivim pratikarjem. 12. januarja 1827 pa je v Illyrisches Blatt - Ilirskem listu objavil svojo prvo pesem Dekelcam (An die Madchen) - slovenski in nemški prevod. Kmalu po vrnitvi z Dunaja v Ljubljano se je poglobila njegova prijateljska vez z rojakom iz Žirovnice, Matijo Čopom, ki je bil zaposlen kot bibliotekar v licejski knjižnici v Ljubljani. Prav to globoko in iskreno prijateljstvo je Prešerna prepričalo, da je začel resneje razmišljati o pesniškem ustvarjanju. Tako so začele nastajati prve pesmi v italijanskih stancah in tercinah, kmalu nato soneti in romance “po španski šegi”. Leta 1830 je začela izhajati Krajnska čbelica, katere urednik je bil Miha Kastelic. V njej je Prešeren objavil nekaj svojih osrednjih pesmi kot so npr. Povodni mož, Lenora, Slovo od mladosti, Nova pisarija. V Sonetih nesreče pa je razkril svoj življenjski nazor. Leta 1833 je v trnovski cerkvi doživel usodno srečanje z Julijo Primic, ki je močno zaznamovala njegovo nadaljnjo umetniško ustvarjalnost in življenje. Njej je posvetil številne verze, pri Savici, ki jo je leta 1836 izdal v samo založbi pri tiskarju Jožefu Blazniku. Okoli martinovega 1844. leta je nastala Zdravljica. Pred odhodom iz Ljubljane pa je nastala balada Neiztrohnjeno srce. Tako se je Prešeren konec septembra in v začetku oktobra leta 1846 preselil v Kranj, skupaj s sestro Katro in pisarjem Andrejem Rudolfom. Dve leti kasneje, 8. februarja 1949. leta je umrl. Ohranjeno o Prešernu Kakšen je bil videti Prešeren na zunaj, vemo samo po opisih; pesnik se namreč nikoli ni dal fotografirati ali portretirati, čeprav je imel prijatelja slikarja Matevža Langusa. Šele po njegovi smrti so po spominu in po pripovedovanju sodobnikov začeli nastajati njegovi številni portreti: prvega je naredil slikar Goldenstein leto po njegovi smrti, sledilo jih je preko med njimi tudi Gazele (1833), Sonetni venec (1834), Dohtar(l 833), Mars‘kteri romar gre v Rim, v Kompostelje (1834), Ni znal molitve žlahtnič trde glave (1834), Je od vesePga časa teklo leto (1833) Leto 1835 ni bilo prijazno do pesnika. Spomladi je umrl stari stric Jožef, ki ga je vseskozi finančno podpiral in pri katerem je Prešeren tudi stanoval. Za tem se je Julija Primic zaročila z Jožefom Anzelmom pl.Scheuchenstuelom. Najtežji in za Prešerna najbolj boleč udarec pa je bila smrt prijatelja in mentorja Matije Čopa, ki je nesrečno utonil 6. julija 1835 v valovih Save pri Tomačevem. Po nekaj mesecih žalosti, potrtosti, osamljenosti in v bolečini, je napisal elegijo v Spomin Matije Čopa. Jeseni tega leta je Prešeren izpovedal vso svojo žalost: za izgubo prijatelja, ki mu je stal ob strani kot pesniku, zaradi izgubljenih ljubezenskih iluzij in svoje privrženosti nesvobodnemu slovenskemu rodu. Tako je nastala “povest v verzih” - Krst sto. Na to temo so izšle kar tri knjige. Prešerna so popisali takole: čokat, srednje velik, do 30. leta suh, potem pa vedno bolj zavaljen. Nosil je temen frak z gizdalinsko visokim ovratnikom, cilinder, škornje. V obraz je bil zagorel, nizko čelo, majhna usta, majhne oči, dolgi, rahlo skodrani čmi lasje. Govoril je tiho — ni bil prav dober govornik, rad seje izražal dvoumno O Prešernu se je na Slovenskem ogromno pisalo. Samo bibliografija del, ki se tičejo Prešerna, obsega debelo knjigo na 750 straneh in našteva na tisoče enot. O Prešernovem življenju so bili napisani trije debeli romani (lika Vašte, Anton Slodnjak, Mimi Malenšek), opera, in več sto drugih drobnejših leposlovnih besedil. Na stotine je uglasbitev njegovih pesmi. Prešernov dan V Sloveniji imamo veliko različnih praznikov, vendar ima od vseh naj večjo težo prav 8. februar, kulturni praznik, obletnica smrti Franceta Prešerna. Na ta dan se v slovenskem hramu kulture Cankarjevem domu zberejo vsi, ki se štejejo v nacionalni okvir in sodelujejo v ritualu podeljevanja Prešernovih nagrad najuglednejšim umetnikom: pesnikom, pisateljem, dramatikom, slikarjem, kiparjem, fotografom, arhitektom, glasbenikom, gledališčnikom, koreografom, baletnikom, režiserjem in drugim umetniškim ustvarjalcem in poustvarjalecem. Bodimo torej zavedni Slovenci in se spomnimo 8. februarja! Doris Komen PREDPRAZNIČNI KONCERT V JELŠANAH Komorni dekliški pevski zbor Vox Ilirica iz Ilirske Bistrice, ki ga vodi Marija Slosar Lenarčič, je imel v soboto, 14.12.2002, koncert v lepi, ravno prav akustični cerkvi Marije Vnebovzete v Jelšanah. Kvalitetno a capella dekliško petje s spremljavo klavirja in flavte, je v drugem delu obogatil s svojim nastopom Mešani komorni zbor Pentakord iz Podgrada pri Ljubljani, pod vodstvom Lilijane Stepic. Dekliški zbor je tako komornemu zboru Pentakord vrnil lansko povabilo v Podgradu pri Ljubljani. Komorni dekliški zbor VOXILIRICA na predprazničnem koncertu v Jelšanah Prijateljsko srečanje dveh zborov je s svojim sakralnim, pretežno adventnim programom domačih in tujih skladateljev, navdušilo številno občinstvo. Obmejnemu kraju Jelšane z bogato kulturno preteklostjo so izvajalci polepšali predpraznične dni. Na koncu koncerta seje vsem zahvalil nov jelšanski župnik Franc Raspor. Marjana Rozman ZGOŠČENKA IN KASETA PEVSKEGA ZBORA UPOKOJENCEV Mešani pevski zbor upokojencev iz Ilirske Bistrice je izdal svojo prvo zgoščenko in kaseto z naslovom Sonce že zahaja. Na posnetku je zbranih 17 skladb, večinoma slovenskih narodnih in umetnih pesmi, s katerimi je zbor nastopal na revij ah Primorska poje med letoma 1998 in 2002. Petje upokojencev povezuje z ljubkim tekstom tajnica zbora in pesnica Danica Pardo. Zbor šteje 45 pevk in pevcev in neprekinjeno deluje od ustanovitve leta 1984 pod vodstvom zborovodje Dimitrija Grlja, ki letos obhaja 40 let zborovodskega dela. Omenimo še imena pevcev, ki v zboru vztrajajo od same ustanovitve. To so: Mara Cubr, Marija Simčič, Jolanda Poklar, Anica Udovič, Marica Muha Tončka Volk, Štefka Benigar, Albina Tomšič, Darinka Žbogar, Vojko Žnidaršič, Anton Čekada in Jožko Dodič. Nad zborom bdi upravni odbor, ki ga sedaj uspešno vodi Breda Poljšak. Izdajo zgoščenke in kasete so sponzorirali: PCX COMPUTERS iz Ljubljane, RADIO KOPER, ILIRIKA -BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA Ljubljana, KRAŠKE LEKARNE Ilirska Bistrica in DRUŠTVO UPOKOJENCEV Ilirska Bistrica. Zgoščenko in kaseto je oblikoval in uredil EDO SELES, tiskanje ovitkov pa je opravila TISKARNA LOTOS iz Postojne. Vsem navedenim se vodstvo zbora zahvaljuje za finančno in moralno podporo. ------------------------------------------------------------------N Z A H V A L A I Gospodu Poropat Francu - organizatorju koncerta Bepop in Game | over - se zahvaljujem za podarjeno vstopnico in organizacijo pri vstopu | z invalidskim vozičkom v dvorano. Katarina Rolih j v------------------------------------------------------------------J INFORMACIJA O SPREMEMBAH V OBVEZNEM ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU S 1.1.2003 SLADKORNA BOLEZEN S 1.1.2003 stopijo v veljavo določbe zakona spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-F; Ur. 1. RS št. 60/02; v nadaljevanju: zakon), ki uvajajo korenite spremembe pri postopku uveljavljanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ter nov zakon o delovnih razmerjih (Ur. 1. RS, št. 42/ 02), ki uvaja spremembe pri pravici do nadomestila plače za čas odsotnosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom. Ker se omenjene spremembe nanašajo na obvezno zdravstveno zavarovanje, katerega izvajalec je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: Zavod), Zavod slovensko javnost podrobneje seznanja o spremembah. Spremembe v postopkih odločanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja Spremembe pri postopku odločanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja sledijo odločbi Ustavnega sodišča RS, ki zahteva prilagoditev postopka odločanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja določbam zakona o splošnem upravnem postopku ter prilagoditev postopkov odločanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja načelu racionalnosti in hitrosti. Temeljni cilji zakonskih sprememb naj bi izboljšali pravno varstvo zavarovanih oseb v postopkih odločanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, poenostavili postopke odločanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter povečali pomen strokovno-medicinskih indikacij pri odločanju o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Najpomembnejša sprememba je ukinjanje zdravniških komisij kot izvedenskih organov Zavoda. To delo po novem opravljajo »imenovani zdravniki« in zdravstvene komisije Zavoda, ki imajo ustrezna pooblastila, da zavarovanim osebam in delodajalcem v splošnem upravnem postopku omogočajo učinkovito varstvo pravic. Skladno z zakonom bodo po novem na prvi stopnji v postopkih za uveljavitev pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja odločali imenovani zdravniki, ki jih imenuje upravni odbor Zavoda. Imenovani zdravnik tako: -odloča o začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov za delo nad 30 dni in v vseh drugih primerih, ko je izplačevalec nadomestila plače obvezno zdravstveno zavarovanje, razen če gre za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloča njen osebni zdravnik; -odloča o zahtevi zavarovanca ali delodajalca za presojo ocene izbranega osebnega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo do 30 dni; -odloča o napotitvi na zdraviliško zdravljenje; -odloča o upravičenosti zahteve po medicinsko-tehničnemu pripomočku pred iztekom trajnostne dobe in o pravici do zahtevnejših medicinsko-teh ničnih pripomočkov; -odloča o upravičenosti zdravljenja v tujini. O svoji odločitvi imenovani zdravnik izda sklep. Pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve. Na sklep imenovanega zdravnika se lahko pritoži zavarovana oseba ali delodajalec. Pritožbo obravnava zdravstvena komisija, ki jo imenuje upravni odbor Zavoda, in ki jo sestavljata dva zdravnika in en pravnik. Komisija o svoji odločitvi izda sklep, ki je dokončen. Zoper sklep zdravstvene komisije je možna tožba na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Drugačen je postopek v primerih odločanja o pravici do nadomestila, pogrebnine, posmrtnine, povračila potnih stroškov, pridobitvi, spremembi ali izgubi lastnosti zavarovane osebe, pravici proste izbire zdravnika in drugih pravicah iz zakona ter drugih zahtevah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj o njih na prvi stopnji odloča območna enota Zavoda, na drugi stopnji pa Direkcija Zavoda. Spremembe pri pravici do nadomestila plače za čas odsotnosti od dela Spremembe pri pravici do nadomestila plače za čas odsotnosti od dela sledijo novostim zgoraj nave'denih zakonov in se kažejo zlasti v razširitvi pravice v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, novi razmejitvi obveznosti med delodajalci in Zavodom, urejanju področja nadomestil za čas začasne zadržanosti od dela v smislu izboljšanja evidenc o začasni zadržanosti od dela, ki so podlaga za razmejitev obveznosti med delodajalcem in Zavodom, ter razširitev pravice do nadomestila plače tudi v primerih prostovoljnega darovanja krvi. Tako novi zakon o delovnih razmerjih v 3. odstavku 137. člena določa, da delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar po novem le največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. To pomeni, da se začasne nezmožnosti za delo do 30 dni seštevajo in ko dosežejo skupno število 120 delovnih dni v koledarskem letu, preide obveza plačila nadomestila plače na obvezno zdravstveno zavarovanje že za 1. naslednji dan začasne nezmožnosti za delo, torej 121. delovni dan. Za ugotavljanje, kdaj preide breme izplačila nadomestila na Zavod, torej za pridobitev dokazil o izpolnitvi cenzusa 120 dni, se v postopek uvede načelo, daje dokazno breme na strani delodajalca, kar pomeni, da mora delodajalec obvestiti svojega delavca, da mu je že izplačal v svoje breme nadomestilo plače za 120 delovnih dni v koledarskem letu zaradi bolezni ali poškodbe izven dela. Zavod bo za te primere refundiral delodajalcu nadomestilo plače le tedaj, če bo imenovani zdravnik Zavoda ugotovil, da je začasna nezmožnost delavca za delo utemeljena. Nadalje 4. odstavek 137. člen zakona o delovnih razmerjih določa, da če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom (recidiv), do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, izplača delodajalec za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje, nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja. Praktično to pomeni, da v primeru, ko je delavec spoznan na podlagi mnenja osebnega zdravnika kot začasno nezmožen za delo na primer za obdobje 3 dni in mu je nato začasna nezmožnost za delo prekinjena, po 9 dneh pa je zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom ponovno spoznan kot začasno nezmožen za delo, velja, da od 1. dneva nove začasne nezmožnosti za delo dalje nadomestilo plače že bremeni Zavod. Vendar pa bo v primeru recidiva osebni zdravnik moral zavarovanca takoj napotiti k imenovanemu zdravniku Zavoda. Skladno z 8. odstavkom 137. člena zakona o delovnih razmerjih je sedaj določeno, da znaša višina nadomestila plače delavca zaradi bolezni oziroma poškodbe izven dela, ki bremeni delodajalca, 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas. To praktično pomeni različno višino in osnovo nadomestila plače v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni in poškodbe izven dela do 30 dni in nad 30 dni, kakor tudi v primerih opredeljenih v 3. in 4. odstavku 137. člena zakona, torej tudi znotraj 30 dni začasne nezmožnosti za delo. Pomembno novost uvaja tudi 2. odstavek 169. člena zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da izplačilo nadomestila plače v primeru odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi, in sicer za dan, ko delavec prostovoljno daruje kri, bremeni obvezno zdravstveno zavarovanje, in sicer v višini 100% osnove za nadomestilo plače. V primeru zadržanosti od dela na dan darovanja krvi zavarovanca ni potrebno napotiti k imenovanemu zdravniku Zavoda, niti izpolniti Potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, temveč bodo delodajalci v ta namen Zavodu predložili Potrdilo o darovanju krvi, ki ga izda Zavod RS za transfuzijsko medicino in posebno Potrdilo, iz katerega je razvidna osnova za nadomestilo plače. Delodajalec obe potrdili predloži Zavodu ob vložitvi refundacij skega zahtevka. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Sladkorna bolezen je motnja presnove, ki nastane zaradi pomanjkanja insulina ali odpora tkiv na njegovo delovanje. Le ta ni enovita, temveč se deli na več bolezni: • sladkorna bolezen tipa 2 (imajo 90 % vseh sladkornih bolnikov) •sladkorna bolezen tipa 1 (imajo 5 % vseh bolnikov) •nosečnostna sladkorna bolezen V Sloveniji imamo približno 100.000 ljudi s sladkorno boleznijo (diabetikov), torej jih ima 90.000 sladkorno bolezen tipa 2. To so osebe od srednjih let do visoke starosti, med njimi je več žensk. Bolezen je v vsem svetu še vedno v porastu, zlasti v deželah z rastočim standardom, nezdravo prehrano in manj gibanja, ob čemer narašča tudi telesna teža. ZNAKI NEODKRITE SLADKORNE BOLEZNI Sladkorna bolezen tipa 2 je tiha bolezen in večinoma dolga leta ne povzroča nikakršnih težav, ki bi bolnika pravočasno privedle do zdravnika. Tako kot velja za zvišan krvni tlak in maščobe v krvi, lahko tudi previsok krvni sladkor označimo kot “tihega ubijalca”. Večino sladkornih bolnikov se v odrasli dobi odkrije naključno, pri rutinskem laboratorijskem pregledu, vendar pa smo lahko pozornejši na nekatere težave, ki se pri sladkornih bolnikih pojavljajo pogosteje: • nenehna žeja in pogosto mokrenje; • nepojasnjeno hujšanje in splošna oslabelost; • pogostejše okužbe sečil in kože ■ mravljinčenje in spremenjeni občutki v nogah in prstih; ■ impotenca. KRONIČNI ZAPLETI Glavni vzrok za razvoj kroničnih zapletov sladkorne bolezni je hiperglikemija - zvišan nivo glukoze v krvi. Kronični zapleti so najpogosteje vidni na očeh (potrebni so redni pregledi pri okulistu), ledvicah in nogah. Pojavljati se začnejo približno po 10 letih od začetka sladkorne bolezni in se popolnoma razvijejo v 25. letih. Zvišan krvni sladkor kronične zaplete povzroča preko tihega, a vztrajnega okvarjanja velikih in malih krvnih žil. Že po nekaj letih pri večini sladkornih bolnikov odkrijemo tudi znamenja prizadetosti živčevja, ki se kažejo s težavami, kot so mravljinčenje, mrazenje, “gluhost” nog, najpogosteje stopal in goleni, mučijo jih mišični krči in zelo neprijetne pekoče ali špikajoče bolečine v nogah, zmanjša pa se tudi občutek za dotik in toploto. Ateroskleroza j e sicer zagotovo bolezen sodobnega človeka številka ena, vendar pa se pri sladkornih bolnikih značilno pojavlja prej in do 10 krat pogosteje. Možganska kap je pri sladkornih bolnikih dva krat pogostejša, srčna kap pa kar 4 do 5 krat pogostejša kot pri zdravih vrstnikih. Tudi za preprečevanje teh zapletov je pomembno čim strožje uravnavanje krvnega sladkorja, veliko pozornosti pa moramo nameniti tudi vsem drugim dejavnikom tveganja za razvoj ateroskleroze, kot so zvišan tlak in maščobe v krvi, debelost, kajenje, saj se ob hkratni prisotnosti njihov škodljiv vpliv ne le sešteva temveč množi! DIABETIČNO STOPALO Z izrazom diabetično stopalo označujemo prizadetost nog, ki pri sladkornem bolniku nastaja zaradi kombinacije okvar velikih in malih žil ter živčevja. Ob dodatnih manjših poškodbah vsi ti dejavniki vodijo v različno velike kronične razjede na nogah, ki se zelo počasi in slabo celijo. Vsak sladkorni bolnik mora skrbno paziti na svoje noge - potrebna je primerna obutev, tople nogavice, redna nega nohtov, trde kože in vsakodnevno opazovanje, da čim prej opazi tudi najmanjšo ranico, saj zaradi prizadetosti živčevja tudi ob večjih žuljih ali ranah ni bolečine, ki bi sladkornega bolnika pravočasno opozorila na dogajanje. Pri napredovanju razjed in gangrene so pogosto potrebne amputacije, ki jih je pri sladkornih bolnikih kar 15 krat več kot pri zdravih. Zato je nujno, da se bolnik zaveda resnosti bolezni in ogromnega vpliva lastnega načina življenja na obsežnost in čas pojavljanja glavnih kroničnih zapletov te zahrbtne bolezni. NAJVEČ LAHKO STORIMO SAMI! Sladkorne bolezni ni moč ozdraviti, lahko pa uspešno preprečujemo njen nastanek in jo, ko se enkrat že pojavi, dobro obvladujemo. Proti sladkorni bolezni in vsem njenim zapletom se najuspešneje lahko borimo predvsem z : zdravo prehrano, normalizacijo telesne teže in redno telesno dejavnostjo. Glede prehrane pri sladkorni bolezni veljajo prav enaka priporočila kot za preprečevanje bolezni srca in ožilja na sploh - torej čim manj maščob, malo soli, veliko nepredelanih živil, kot nam jih ponuja narava sama - sadje, zelenjava, stročnice, žita. S takšno prehrano j e tudi lažje vzdrževati primemo telesno težo. Znano je, da debelost večkratno zvečuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni pri odraslih, posebno nevarna je t.i. trebušna debelost, kjer se maščevje pretežno nabira okrog pasu (moški tip debelosti). Nenazadnje pa je pri preprečevanju kot tudi zdravljenju sladkorne bolezni pri odraslih zelo pomembna tudi redna telesna dejavnost, saj izboljšuje toleranco za glukozo in pomaga vzdrževati zdravo telesno težo. Z gibanjem lahko dramatično zmanjšamo nevarnost diabetesa, zadošča npr. 30 minut plavanja, 50 minut zmerne gimnastike, igranja z otroci, joge, težjega gospodinjenja, vrtnarjenja ali ura zmerne hoje vsak dan. Naredite, kolikor lahko in kar vas veseli. Naj vam občutek plapolanja krvi po žilah in prijetno pospešenega dihanja vrne vitalnost in življenjsko radost. S temi preprostimi ukrepi lahko ob uporabi zdravil, če so ta potrebna, kar najbolje uravnavamo krvni sladkor in s tem tudi na najboljši možni način odložimo razvoj kroničnih zapletov te tihe bolezni. Bojana Vrh, v.m.s., univ.dipl.org Mala Bukovica iz zraka z osrednjim delom vasi in cerkvijo. (Foto: D. Prosen) MALA BUKOVICA Mala Bukovica leži na južnem obrobju ilirskobistriške kotline. Obdajajo jo kar trije potoki, in sicer Molja ter njena pritoka Kukurjevec in Dolenjski potok. Naselje se razprostira ob železniški progi Ilirska Bistrica -Reka. Zaradi svoje dolžine so prebivalci različne predele poimenovani z imeni kot so Posestvo, Vas in Fabrka. Osrednja Vas leži na višjem in tudi bolj sušnem predelu, kjer so tudi njive, medtem ko so travniki na nižjem in bolj močvirnatem svetu, imenovanem tudi Mlake. Vas je V letu 2001 štela 171 prebivalcev, od tega 91 moških ter 80 žensk. V letu 1830 so našteli 203 prebivalce, in sicer 98 moških in 105 žensk. Največ prebivalcev pa je štela leta 1961, in sicer 210. Danes j e v vasi nekoliko manj kot 20 šoloobveznih otrok ter mlajših. Gradi pa se tudi nekaj novih hiš, v katere vsaj upamo, da se bodo naselile mlade družine, med njimi se bosta vanje vrnili tudi dve Bukovčanki s svojima družinama in majhnimi otroki. Najstarejši vaščan je star 96 let. CERKEV Nekoliko pod Vasjo stoji cerkev. Posvečena je sv. Roku, zavetniku proti kugi, ki goduje 16. avgusta. Na prvo nedeljo po sv. Roku je zato na Mali Bukovici shod, kije eden izmed dveh najpomembnejših vaških praznikov. | Danes je cerkev odmaknjena od vaškega jedra. Nekoč pa je mimo peljala stara vaška pot, kije že skoraj v celoti zaraščena. V cerkveni kroniki je podatek, daje na mestu današnje cerkve stala najprej kapelica, ki je bila v slabem stanju in sojo v 60-ih letih 19. stoletja podrli in na njenem mestu zgradili cerkev. Gradili naj bi jo delavci, ki so gradili tudi železnico. Dokončana in posvečena je bila leta 1870. Iz istega obdobja je tudi lesena prižnica in glavni oltar, ki je lepo neobaročno rezljano delo. Tudi sliko sv. Roka je leta 1870 naslikal kipar in podobar Jakob Raspet. V novejšem času je bilo v in na cerkvi opravljenih tudi nekaj popravil. V letu 2000 pa je z novo fasado dobila Kapelica Matere Božje iz leta 1894. (Foto: T. Možina) Mladi ob prvomajskem kresu 2002 železniški prehod z novimi polzapornicami, ki so bile postavljene junija 1999. (Foto: M. Urh) tudi lepšo zunanjo podobo. V letošnjem letu pa se načrtuje popravilo strehe. PROCESIJA NA ZAOBLJUBLJEN DAN V letih 1854-1855 jepo Primorskih krajih razsajala kolera in tudi po letu 1857 so se širile različne nalezljive bolezni med njimi tudi kuga. Verjetno so v zahvalo ali priprošnjo, da bolezen ni ali ne bi prizadela tega območja, določili t.i. zaobljubljen dan, ki se ga praznuje vsako leto na 6 ponedeljek po veliki noči.To je poleg shoda najpomembnejši vaški praznik. Na ta dan še vedno poteka procesija od cerkve sv. Marije Magdalene v Kosezah do cerkve sv. Roka na Mali Bukovici. Cerkev sv. Roka z obnovljeno fasado. (Foto: T. Možina) Nekoč seje procesija začela že v cerkvi sv. Petra v Trnovem. Z dogodki j e verjetno povezana tudi gradnja kapelice Matere Božje v letu 1894, ki na kamnitem portalu nosi napis Marija pomagaj nam. Kapelica je bila obnovljena ob njeni stoletnici, to je leta 1994. ŽELEZNICA Starejši vaščani vedo povedati, da se je železniška proga mimo Male Bukovice gradila okoli leta 1870. Dograjena je bila v letu 1873. Nekdaj številne nesreče, med njimi tudi štiri s smrtnimi žrtvami. Mala Bukovica je imela tudi svojo železniško postajo, imenovano Radopija, ki je vaščane povezovala s svetom. Pogosto so jo uporabljali za zvezo z Reko in Trstom, kamor so hodili prodajat svoje kmetijske pridelke. Z osamosvojitvijo Slovenije in postavitvijo državne meje so postajo ukinili. OPEKARNA Območje Male Bukovice je bogato z glino. Starejši vaščani vedo povedati, Poslopja Perutnine Pivka, kjer je nekoč stala opekarna. V ozadju je ohranjen del takratne zgradbe. (Foto: M. Urh) Podjetje BMD na Posestvu. (Foto: M. Urh) je bil železniški prehod zavarovan z zapornicami, ki jih je dvigoval železniški čuvaj, kije živel v čuvajnici ob progi, imenovani tudi »vahnca«. Približno okoli leta 1962 so te zapornice odrezali, saj so čuvajnice ukinili, ker so bile plače čuvaj a prevelik izdatek za železnico. Od tedaj pa vse do leta 1999, ko seje prehod ponovno zavarovalo z avtomatskimi polzapornicami, je bil železniški prehod nezavarovan. Posledica obdobja nezavarovanega prehoda so bile da so glino izkoriščali že pod Avstrijo. Kot se spominjajo, je prva opekama stala na t.i. Posestvu, kjer ima danes svoje prostore podjetje BMD. Glino so kopali na parceli Livance. Opekama j e bila povezana tudi z železniško progo, kajti tako so odvažali izdelano opeko v svet. Danes lahko na tem mestu opazimo le še ostanke Štirne. Novo opekamo je okoli leta 1925 na drugem koncu vasi zgradil Italijan Francesco Aita. Ta del vasi seje ravno po opekami poimenovala Fabrka. V opekarni je bilo zaposlenih veliko vaščanov pa tudi delavcev iz okoliških vasi. Glino so še vedno kopali ročno, za transportiran]e po »fabrki« pa so uporabljali posebne vagončke. Opeko so sušili na soncu in kasneje še v pečeh. POSESTVO Območje današnjega Posestva je pred 2. svetovno vojno kupil neki Nemec, ki je zgradil velike hleve, v katerih je imel živino. Za njegovo posestvo je skrbel oskrbnik, sam pa je živel v Opatiji. Delo na posestvu je dobila velika italijanska družina, včasih sorazmerno pozno, to je v letu 1975. Vse do tedaj so posamezne hiše imele vodo iz vodnjakov, imenovanih »Štirne«. Starejše vaščanke se še prav dobro spominjajo, kako so perilo prale v potoku. »Tako oprana roba j e strašno lepo dišala« je dejala ena izmed naših sogovornic. Danes se lahko le globoko zamislimo ob pogledu v onesnažene potoke. Živino so napajali »pri koritah«, kjer je voda le redko kdaj usahnila. V takih primerih so živino gnali napajat v potok Breg. Z napeljavo vode v vas ni korit nihče več uporabljal. Pri gradnji V korita ponovno teče voda. (Foto: M. Urh) Športno igrišče (Foto: M. Urh) pa so najeli tudi kakšnega domačina za pomoč, še zlasti ob košnji, ko je bilo veliko dela. Tako so tudi domačini imeli priložnost do dodatnega zaslužka. Po vojni so Posestvo nacionalizirali in prevzela gaje Kmetijska zadruga, kije dolga leta v hlevih gojila živino. V njih sta imeli nekaj časa mesto tudi prašičja in kokošja farma. Malo naprej od Posestva je bila (verjetno pod okriljem Zavoda za pogozdovanje Krasa) drevesnica, v kateri so vzgajali in gojili mlada drevesa, predvsem smreke, bore (črn in zelen bor) in macesne z namenom pogozdovanja. Tako so zlasti sezonsko delo od marca do julija dobili nekateri domačini. Drevesnico so v začetku 80-tih opustili. VODA Mala Bukovica je vodo iz vodovodnega omrežja dobila in asfaltiranju ceste leta 1986 sgjih celo zasuli. Sedaj so ponovno odkopana, v letu 2002 pa sojih vaščani obnovili ter ponovno napeljali vodo iz izvira. Z vodo paje bil povezan tudi Rjajev mlin ob Bregu, lastnika Lojzeta Kranjca. Zajetje vode je imel prav pri podjezu ob glavni cesti Ilirska Bistrica - Jelšane, kar je skoraj 1 kilometer višje od mlina. Mlin je mlel še nekaj časa po letu 1960. Še pred desetimi leti so bili vidni ostanki nekdanjega mlina. Danes je hiša obnovljena, seveda brez mlina. DEJAVNOSTI NEKOČ IN DANES Kmetovanje je bilo nekoč osnovna dejavnost večina vaščanov. Tudi danes je še nekaj večjih in tudi manjših kmetij, ki z ljubeznijo in vztrajnostjo nadaljujejo svoje delo. Nekaj vaščanov ima tudi svojo obrt ah podjetje, to so Avtoprevozništvo Bevčič, Pekarna Darko Brunjak Telefon: 05/7142 642 Telefax: 05/7142 668 GSM: 041/ 610 149 BMD INŽENIRING M. Bukovica 1 6250 II. Bistrica SLOVENIJA VODOlfitTIHfiTEltmO Batista Jože s.p. Mala Bukovica 8a, 6250 ILIRSKA BISTRICA, Tel.: 05/71-44-193, GSM: 041/542-885 Športno igrišče z balincem je priljubljeno zbirališče mladih. (Foto: M. Urh) Mogočna vaška lipa s 5-letnim Matjažem, enim izmed najmlajših Bukovčanov. (Foto: T. Možina) Popravilo korit z »rabuto« Drobtinica in Vodoinštalaterstvo Batista. V vasi sta tudi podjetje BMD in svoj obrat ima Perutnina Pivka. Vas je danes brez gostilne in trgovine. Vse do konca druge svetovne vojne paje bilo v vasi več gostiln. Ena izmed zadnjih, kije še delovala je bila gostilna Pri Grkovih, kjer so se med vojno radi zadrževali italijanski vojaki. Gostilna je bila središče družabnega življenja. V njej so se pogosto ob večerih srečevali moški, prirejah pa so tudi plese. Gostilno so na Mali Bukovici imeli tudi pri Oštarjevih, Goršečih, Košandrovih in Jablančovih. Trgovina paje bila pri Grgoračevih. DELOVNO IN DRUŽABNO ŽIVLJENJE NA VASI Včasih so se vaščani več družili med seboj. Pomagali so si pri različnih dsMrifa (tlttifsB. Mala.Bukovica 8, 6250 IIIrskaBistrica tel.: 05 71 44 390, gsm: 041 499 794 kmečkih opravilih, hodih na plese in jih tudi prirejah. Tudi delovne akcije imenovane »rabute« so bile bolj pogoste, saj se je tako gradila cesta, vodovod, telefon, baline, igrišče.. .Tudi v prihodnje želimo v povezanosti vseh vaščanov obnoviti streho cerkve ter si skupno prizadevati za popravilo mostu čez železnico, sanacijo vodovodnega omrežja, ponovno asfaltiranje ceste na posameznih delih in mogoče še kaj. Baline in igrišče pa sta predvsem za mlade Bukovčane še vedno središče družabnega življenja. Pa tudi nekoliko manj mladi se tu radi zberemo vsaj enkrat na leto, in sicer v ponedeljek zvečer po shodu. Takrat j e res lepo. Literatura: Notranjska: A-Ž. Murska Sobota: Pomurska založba, 1999. Str. 96. Od tam, kjer smo doma. V: Satje, 10(2002/2003)1, str. 24-29. Ustni viri: Vaščani. Natalija Mikuletič Vaška lipa m nvnk. T 10 irJhibv , anIu ^ ^ ^ tL \jukx AMM/Nr S kom so se dogovorili za gradnjo iz društvenih zapisnikov ne izvemo, verjetno pa so se pogodili z Abra-mičem. Tudi mizarska dela so odstopili članu društva. Tokrat bratu starosti, ki je edini vložil pisno ponudbo. Tako kot pri kamnu in pesku, kjer so se dogovorili, da mora biti iz jasenskega kamnoloma, so se tudi pri lesarskih delih dogovorili o pomembnih stvareh. Vsa zunanja okna so morala biti iz macesnovega lesa, notranja pa iz cenejšega mehkega lesa, barvana belo. Tudi okrog vhodnih vrat se je vnela velika debata. Biti so morala iz macesnovega lesa, še več, “povdarise, da se vežna vrata z železnim omrežjem napravijo ”, Pri notranjih vratih so bili manj zahtevni. Ta so tako kot ladijski pod lahko bila iz mehkega lesa. Odločili so se, da po tleh položijo debelejši ladijski pod in po stropu tanjšega. Ker so bila dela oddana, je bila glavna aktivnost odbora usmerjena na pridobivanje sredstev za izgradnjo. Kot običajno so se zatekli k najprimernejšemu načinu zbiranja, kar je pomenilo organizaciji veselice. Izbrali so datum ( 18. september) in pričeli s pripravami. Da je bila to obsežna akcija, kažejo razprave na poletnih sejah društvenega odbora. Glede na “naklonjenost in agilnost” gospe Roze Tomšič bi bilo primemo, da bi veselico priredili na vrtu Hotela Tomšič. “Predvsem pa nas plaši mali prostor tega vrta, kajti ob udeležbi 2.000 oseb ne zadostuje”, je zapisal tajnik. Če upoštevamo dejstvo, daje v Bistrici takrat živelo okrog 700 ljudi si lahko mislimo, kako velikega projekta so se lotili. Z gospo Rozo so se sporazumeli in izbrali odprti prostor pri Hotelu Ilirija, ki je “kot nalašč ustvarjen za tako prireditev Čeprav so bile podobne veselice v vseh krajih, kjer so Sokoli gradili telovadnice, dobro obiskane tudi zaradi drugih društev, so bili Bistričani zelo ponosni, ker “nameravajo ‘ Združeni Slovani ’ na Reki prirediti poseben vlak za prihod na veselico. " Ker so Rečani s seboj pripeljali tudi svojo Volosko-Opatijsko godbo, so jih naprosili, da je ta “pri javni telovadbi svirala dotične napeve. ” To pa za zabavo ni bilo dovolj, še zlasti zato ne, ker so Rečani s posebnim vlakom nameravali odditi ob 11. uri zvečer nazaj na Reko, zato so se dogovorili še s Sokolsko godbo društva v Hrpeljah, ki je začela z igranjem že ob 10. uri dopoldne. Sestavili so tudi program ljudske veselice: 1. Sprejem Reških Slovencev pri posebnem vlaku ob popoldne. 2. Sprevod na veselični prostor hotela “Ilirija”. 3. Skušnja za celjske proste vaje članstva, naraščaja s praporci ženske s kiji. 4. Javna telovadba. 5. Koncert. Nastop pevskih društev. 6. Ljudska veselica in ples do zore. Priprav pa s tem še ni bilo konec. V reški Bionični tiskarni so naročili 100 plakatov. Za hrano in pijačo so se dogovorili, da jo preskrbijo domači gostinci - člani dmštva in se obvežejo, da bodo višek vzeli nazaj. Viktor Tomšič (Koval) je bil zadolžen za SOKOLSKI DOM DOPOLNIL 90 LET nabavo mesa: 300 hrenovk, 10 kg salam in 10 kg šunke (pršuta). Sir je preskrbel J. Tomšič, vino, 100 1 cvička in 100 1 belega, se je obvezal preskrbeti Fran Samsa, lastnik gostilne Pri Zefi, ker pa veselica ni mogla brez “boljšega” vina se je Ivan Tomšič (lastnik gostilne v sedanjem Triglavu) obvezal, da bo preskrbel 35 steklenic Bakarske vodice od znane tvrdke Kriškovič iz Bakarske Drage. Tajnik Žnideršič je prevzel naročilo 20 štruc in 300 žemelj. Seveda je bilo treba poskrbeti še za ostale priprave. Cekovič in Grofčič sta prevzela skrb za varstvo kozarcev, I. Hodnik je priskrbel brezplačno občinske štante, tajnik pa poskrbel za okrasitev paviljonov, A. Šlenc za ureditev telovadnega prostora in sedeže okrog njega. Zaprosili pa so tudi župana A. Domladiša, da je imel govor in dovolil izobesiti trobojnico. Ker pa so imeli Sokoli Volosko-Opatija lepše in večje zastave, so njih zaprosili za pomoč. Tajnik je poskrbel tudi za nabavo večjega števila sokolskih razglednic. K aktivnosti so pritegnili tudi ženske. Vsak paviljon je prevzela izkušena gostinka s pet ali več pomočnicami. Tako je paviljon s slaščicami prevzela Roza Tomšič, en paviljon s pivom Lojzka Hodnik, drugega F. Sitarjeva, paviljon z jestvinami pa Dora Gartner. Roza Tomšič in Poldi Samsa pa sta se tudi obvezali, da bosta med bistriškimi družinami nabirale slaščice za prodajo. Tako obsežne priprave so tudi rodile primeren uspeh. Veselica je uspela. Ob prometu 2.098 kron so po pokritju stroškov dobili 707,09 kron ostanka. Ker pa so k uspehu precej pripomogli tudi gostje z Reke, so se odločili, da darujejo 50 kron za “Hrvaško šolo” na Reki. Čeprav po besedah staroste “Stavba dobro napreduje in mislim, da bode že to zimo pod streho”, je bilo še vedno precej zapletov. Da bi znižali investicijo in privarčevali 100 kron so se dogovorili, da bodo opustili izgradnjo sobe v nadstropju. Namesto nje so podaljšali galerijo v dvorani. Sporekli so se tudi okrog kvalitete gradnje, zlasti ko so ugotovili, da se ne uporablja jasenski ampak slabši dolenjski pesek, “ki ni bil za uporabo ”, kot je pripomnil podstarosta. Starosta gaje podučil, da so se za dolenjski pesek dogovorili, ker se je jasenski tik pred gradnjo podražil, pa še vozniki so zaradi košnje odpovedovali prevoze. Prihajati je začelo tudi do zamude, ker so zidarji za Vse Svete odšli domov in se do konca leta niso več vrnili. Sokoli so pridno zbirali sredstva z organizacijo veselic in so na Zimski veselici v januarju 1911 zaslužili novih 187,37 kron, nekaj članov pa je dodatno dalo društvu donacije in potekala je prodaja razglednic. Čeprav je bilo delo na izgradnji doma tudi zaradi mraza prekinjeno do marca meseca, so začeli s pripravami za otvoritev. Načrtovali so jo v začetku junija. V tem smislu so se tudi dogovorili z Idrijsko sokolsko župo, da bodo na ta dan organizirali “Sokolski dan” celotne Župe v Ilirski Bistrici. (Idrijska Sokolska župa je združevala notranjske sokole iz Idrije, Cerknega, Logatca, Cerknice, Postojne in Ilirske Bistrice). Na občnem zboru so naredili prvi obsežnejši obračun del pri izgradnji Sokolskega doma in ugotovili, da so za gradnjo porabili 8.146,69 kron. Kljub visokim donacijam, članarini in prodaji blokov so se morali zadolžiti za 6.600,00 Kron pri Ilirsko-bistriški posojilnici. Pregledali so tudi stanje opreme in ocenili, da imajo drog, konja, bradljo, kije, zastave, društveni prapor, ročke in lasulje, vse v vrednosti skoraj 1.000,00 kron. Pri opremi so imeli še največ težav z blazinami, ki jih je bilo treba preobleči in pošivati. Šele naslednje leto je to delo prevzel Peček in obnovil komplet blazin. Tudi aktivni so bili v prejšnjem letu, saj so se udeležili zleta Primorske sokolske župe v Št. Petru pri Gorici z obsežno delegacijo in praporom, župnega zleta Idrijske sokolske župe v Cerknici in izleta v Zagorje. Ravno tako so ustanovili dramsko sekcijo, kije na Zimski veselici zaigrala igrico “Trije tički”. Zedinili so se tudi, da se sprejme “Ilirska Vila”, tamburaško-pevski klub, kot samostojen odsek društva. Društvo je v tem letu tudi doseglo najvišje število članstva. Kar 81 članov so našteli, seveda pa je bil prisoten vedno tudi problem članarine in tako so konec leta ugotovili, daje rednih članov le 54. fpamburašKi-Klub Jirsfc Vila" Tamburaški klub Ilirska Vila ustanovljen 1896 leta je postal leta 1910 samostojni odsek telovadnega društva “Ilirski Sokol Izvolili so tudi nov odbor društva, ki pa ni doživel večjih sprememb. Za starosto je bil ponovno izvoljen Josip Samsa, za podstarosto pa Josip Hodnik. Za načelnika je bil izvoljen Viktor Tomšič. V odbor so bili izvoljeni: Josip Tomšič - blagajnik, Ivan Tomšič -tajnik, Anton Šlenc - gospodar, Ivan Cekorič- knjižničar, člana Robert Bilc in Jakob Izlokar in njihovi namestniki Anton Batista in Ličan Aleksij ter pregledovalca računov Tomšič Josip-Kovalj in Aleksij Ličan. V začetku leta so ugotovili, da bi bilo treba kupiti oder za nastope dramske sekcije, ki so jo v tem času ustanovili. Čeprav so že razmišljali, da bi društvo kupilo oder, so z veseljem sprejeli predlog Josipa Tomšiča, da sam prevzame nabavo odra in ga pokloni društvu. Ker se to ni zgodilo so se poskušali dogovoriti s Čitalnico in gasilci, da bi oder skupaj kupili in ga vsi uporabljali. Tudi ta ideja je padla v vodo. Šele čez dobro leto, ko je bil oder narejen, gaje za 90 kron kupil najemnik hotela Ilirija gospod Vilič in ga podaril Sokolom. Dela so stala do konca marca, šele takrat so začeli ometati zgradbo in polagati pode in strop. Ker so pričakovali, da bo dom kmalu končan so nadaljevali s pripravami na otvoritev. Na vodstvu Idrijske sokolske župe so se dogovorili, da bosta v tem letu dva Sokolska dneva: eden v Idriji in drugi v Ilirski Bistrici ob otvoritvi Sokolskega doma. Načelnik Viktor Tomšič je izkoristil vsako sejo odbora, da bi poskušal prepričati članstvo, naj se udeležuje telovadbe v večjem številu, saj ne bodo pripravljeni za nastope ob otvoritvi doma. Otvoritev doma seje začela odmikati. Najprej so jo preložili na avgust, potem na september. V poletnem času pa so se člani udeležili nekaj srečanj in sicer izleta v Št. Peter in vseslovanskega zleta v Zagreb. Odločili so se tudi, da se ne bodo udeležili otvoritve Sokolskega doma v Prvačini, ampak so isto nedeljo raje odšli na sokolsko računati. Pozna doba prireditve veselice v katerem času so večeri vže premrzli. ” V jesenskem obdobju tako pri društvu zasledimo le dokončavanje doma in kadrovske spremembe v odboru. Načelnik Viktor Tomšič je odšel k vojakom, zato je njegovo funkcijo prevzel Kovačič, enako seje zgodilo z blagajnikom Josipom Tomšičem, ki ga je zamenjal Jakob Izlokar. Odločili so se tudi, da se vsesokolskega zleta v Pragi udeležita dva člana. Ker seje začela bližati zima, so se dogovorili, da nabavijo novo peč za telovadnico, niso pa pozabili tudi na dobnarije, kot so recimo pljuvalniki. Aktivnost sokolov se je počasi prenašala v Sokolski dom. Tako so začeli z veselicami. V oktobru so priredili plesni večer z imenom “Plesni Kovani1 ruks 1’ristou Simončič Vidmar Smole Thaler (Ir. Murnik Slovenska tek...vatna vrsta v Turinu Ulil. ki je dosegla med 12 narodi I. mesto Ko je poleti leta 1911 odšel načelnik Viktor Tomšič k vojakom, ga je na mestu načelnika zamenjal Janko Kovačič iz Smrj. Kovačič se je posebno izkazal kot član slovenske telovadne vrste na tekmovanju v Torinu. Najboljši je bil v suvanju krogle, kjer je dosegel najdaljši met med vsemi tekmovalci. prireditev na Kantrido-Zamet. Tudi to poletje se je članstvo povečevalo. V času največje aktivnosti so našteli več kot 100 članov, čeprav so konec leta ugotovili, da ni dovolj člane sprejemati, ampak morajo ti v društvu tudi aktivno sodelovati in plačevati članarino, saj je bila edini redni dohodek društva za pokrivanje stroškov dejavnosti in izgradnje doma. Zbiranje sredstev za dom je intenzivno napredovalo. Vsak izlet ali udeležbo na posameznem srečanju so izkoristili za prodajo blokov za Sokolski dom. Na zletu Idrijske sokolske župe so se še posebno izkazale sokolice, ki so prodale za 90 kron blokov. V začetku avgusta so že začeli sestavljati program otvoritve, določili so Veseličin odbor, začeli so zbirati dovoljenja za poseben vlak iz Reke. In čez dober teden se je zgodilo. Na 85. odborovi seji 17. avgusta je “Brat starosta stavil predlog o odpovedi slavnosti, ki bi se vršila skupaj z otvoritvijo “Sokolskega doma” na glasovanje. Enoglasno sprejeto. Razlogi za odpoved so sledeči: Izletov se je v letošnjem letu vršilo izvanredno mnogo, kateri so izčrpali popolnoma finančno moč bratov. Vsled razsajajajoče kolere v primorskih mestih posebno v Reki in Trstu. Isti dan se vrši v Kastvu razvitje prapora ondotnega pevskega društva, kamor pohite vsi reški Slovani na katerih udeležbo ne moremo v tem slučaju venček". Gostilno v domu je prevzel Fran Samsa (gostilna Žefa), šaljivo pošto pa kar člani sami. Čisti dohodek oktobrske veselice je društvu prinesel 104,50 kron dobička. V decembru je bil prva prireditev “Miklavžev večer”. Člani, ki so hoteli obdarovati otroke, so prispevali 40 vinarjev. Brat Val je prevzel vlogo Sv. Miklavža in brat Lampret vlogo Sv. Antona. Najpomembnejša pa je bila aktivnost brata Ivana Cekoriča - brivca. Kot masker dramskega odseka je prevzel brezplačno lišpanje sodelujočih. Zaradi nabave perik (lasulj) in ostale opreme je Miklavžev večer navrgel le 7,26 krone. Uspešnejši je bil Silvesterski večer. Tudi program je bil tudi bolj športno naravnan: 1. Nastop telovadk 2. Nastop telovadcev 3. Nastop na orodju 4. Skupinske vaje 5. Ples in šaljiva pošta Dobiček je znašal kar 172,01 kron. V tekočem letu nabavili še kroge in nove lestvine za bradljo in s tem je bila aktivnost v letu 1911 zaključena. In kaj je pokazal občni zbor: Kljub velikim darovom in zaslužkom je znašal dolg konec leta še vedno ogromnih 11.479,00 kron. (se nadaljuje) Jožef Šlenc DEDEK MRAZ NA OBISKU Pred novim letom smo učenci 2. in 4. razreda osnovne šole iz Podgrada nastopali po šolah, vrtcih ter knjižnicah. Spremljali smo namreč dedka Mraza. Učiteljici Suzana in Ana sta se odločili, da bomo igrali igrico Lunino kraljestvo. Igrica govori o tem, kako so zvezde packe postale prave zvezde. Učiteljici sta nam razdelili vloge in dobila sem vlogo Lune. Ker je v igrici veliko plesa in petja, smo morali veliko vaditi. Doma smo se učili besedilo, v šoli pa smo nato vsak dan skupaj vadili. Bili smo imenitna druščina. Napočil je dan našega prvega nastopa. Kljub tremi, ki nas je mučila, smo svojo prvo nalogo odlično opravili. Učiteljici sta bili zelo zadovoljni in tudi občinstvo nas je nagradilo z bučnim aplavzom. Iz predstave v predstavo smo bili boljši in vse je potekalo kot po maslu. Nastopili smo v osnovnih šolah Antona Žnidaršiča in Dragotina Ketteja, v gostilni Danilo, v knjižnici Makse Samse, v Sončku, v vrtcu Jožefe Maslo, v kasarnah slovenske vojske ter v osnovnih šolah v Jelšanah in Knežaku. Naša zadnja uprizoritev seje odvijala na naši, domači osnovni šoli Rudolfa Ukoviča. Najbolj mi je bilo všeč v OŠ Antona Žnidaršiča, kjer sem po dolgem času zopet srečala svojo nekdanjo sošolko Andrejo. Pri vseh nastopih sem se neznansko zabavala. Še nikoli se nisem imela tako lepo. Upam, da bom imela še nekaj priložnosti nastopati v spremstvu dedka Mraza. Maja Šajina, 4. razred O.Š. Rudolfa Ukoviča Podgrad VESELI DECEMBER V JELŠANSKEM VRTCU Kot vsako leto je bilo tudi letos v našem vrtcu pestro, živahno in veselo, saj smo pričakovali dedka Mraza. Že v mesecu novembru smo začeli z vajami. Pripravljali smo igrico Mojca Pokrajculja, plesno točko, deklamacijo o žabici in kar nekaj pesmic, saj so na prireditev prišle tudi mamice, očki, babice, dedki, bratci pa sestrice, lahko tudi sosedi, bratranci... Prav zanje smo dan prej v vrtcu zamesili in spekli piškote. Zokraski, ki sojih izdelali otroci smo okrasili jelko in igralnico. Te dni smo se počutili in živeli povsem v predprazničnem vzdušju. Vmes so otroci z navdušenjem pričakovali plesnega učitelja iz plesne šole Metropola. Ta dejavnost poteka pri nas že drugo leto. Prišel je ta dan, z njim dedek Mraz, darila, pa veselje v otroških očeh, kjer je naj pomembnej še. Dedek Mraz, drugo leto se vidimo spet. Vzgojitelica Irena Tomšič OD TAM, KJER SMO DOMA Zaključek projekta OŠ Antona Žnideršiča Vsako leto se na šoli Antona Žnideršiča učenci in učitelji pripravljamo na različne projekte, ki jih potem predstavimo ob dnevu odprtih vrat. Do zdaj smo uspešno obdelali kar nekaj načrtovanih zamisli, ki smo jih zaključili s prireditvijo, razstavo in številko šolskega glasila Satje, v katerem ostaja zapisano vse, kar smo zbrali in ustvarili ob določenih temah. Vsako posebej smo poimenovali, in tudi letošnja je dobila svojo vodilno misel: Od tam, kjer smo doma. Tokrat smo raziskovali naš šolski okoliš, ki poleg Bistrice obsega še deset vasi. Razdelili smo se na 11 skupin -učenci iz istih vasi so bili člani istih skupin, dobili so svoje mentorje in se lotili dela. Zbirali smo različne vire, se podali na teren in poslušali, kaj so nam o zgodovinskih, kulturnih ali naravnih zanimivostih in značilnostih pripovedovali vaščani. Prijetno jih je bilo poslušati, saj so nekateri kot žive enciklopedije preteklih časov. Kramljanje z njimi je vedno prehitro minilo. Izvedeli smo marsikaj zanimivega: kako so včasih živeli na vasi, kaj prikazujejo stare fotografije, spoznali, kako so se ljudje včasih oblačili, kako so se zabavali, s katerimi otroškimi igricami so se kratkočasili, s čim so se ukvarjali, da bi preživljali sebe in svoje številne družine, posegli smo tudi v tisto daljno preteklost, od katere so zdaj ostali le še podrti grajski zidovi, prenekatero hišno ime in ustno ali pisno izročilo. Vse, kar smo izvedeli, smo zapisali v obliki projektne naloge, izdelali plakate in pripravili razstavo starih predmetov. Pri zbiranju gradiva so pomagali tudi učitelji. Vse skupaj smo zaključili 17. januarja 2003 v jedilnici naše šole. Na prireditvi se je kar trlo ljudi, staršev in ostalih gostov, ki so z veseljem prisluhnili programu in se ob marsikaterem nastopu otrok ali skupine od srca nasmejali. Tokrat sta nas skozi program hudomušno in sproščeno popeljala šestošolca Barbara in Robert, ostali nastopajoči pa so poskrbeli za zabavo z smešnimi vaškimi anekdotami, plesom, petjem, igranjem na različne instrumente; učenci 6.b so v igrici prikazali življenje v Bistrici, ko so v njej še delale žage in peli mlini. Prirejena je bila po delu pisatelja domačina Franeta Tomšiča, kije bil tudi častni gost na proslavi. Ko so igralci zapeli in zaplesali ob spremljavi pravega harmonikarja Viktorja Mikuletiča, se jim je s ploskanjem v ritmu pridružilo tudi občinstvo. Igralce so kar nekajkrat priklicali na oder. Vsi so bili navdušeni; nastopajoči, ker jim je prireditev uspela; gostje pa zato, ker so se med zabavnim programom nasmejali. Vsi bi bili radi, da bi predstava trajala še nekaj časa, a žal jo je bilo konec. Gostje so si ogledali še razstavo, pokramljali drug z drugim in pokusili nekaj domačih jedi, ki so jim jih pripravile kuharice iz naše šole. Tadeja Grlj Novinarski krožek OŠ Antona Žnideršiča DEDEK MRAZ IN ŠKRATJE Učenci osnovne šole Rudolfa Ukoviča iz Podgrada se vključujemo v različne projekte in natečaje, ki jih razpisujejo podjetja in organizacije. Ob koncu iztečenega leta smo se uspešno odzvali na natečaj podjetja Termoplasti iz Plame za osnutek novoletnega motiva za darilne vrečke. Likovni izdelek učenke Nataše Poropat, ki mu je dala naslov Dedek Mraz in škratje, je bil izbran kot najboljši. Prve vrečke so bile natisnjene že pred prihodom Miklavža in Dedka Mraza in radi smo iz njih jemali darila in sladke dobrote. Pod uspešnim vodstvom mentorice Marije Štrancar so se ob Dnevu boja proti AIDS-u učenci odzvali tudi na natečaj Rdečega križa in organizacije Karitas in izdelali zanimive plakate na temo nasilja med ljudmi in AIDS-a. Nataša Poropat z nagrajeno vrečko Petra Kresevič, 5.r. Novinarski krožek O.Š. Rudolfa Ukoviča MLADINSKE DELAVNICE -PLES 2002 Kot vsako leto smo tudi letos delavničarji imeli ples, ki ga je kot ponavadi pripravila Petra. Čeprav je bil na petek trinajstega, smo se imeli vseeno zelo,zelo, zelo, ZELO FAJN!! Tokrat je bil za spremembo organiziran na OŠ Antona Žnideršiča. Ples seje začel ob 17. uri in končal ob 22.uri (lahko bi ga podaljšali!). Nekateri delavničarji smo se med sabo že zelo dobro poznali, vendar smo vseeno spoznali nekaj novih prijateljev. Imeli smo super D.J.-ja, tako da je bilo vzdušje nasploh super. Veliko pa nas upa, da bo v letu 2003 (inv tem šolskem letu) še en takšen ples. Do takrat pa vsem skupaj en lep pozdrav. za delavničarje Tanja in Mateja OŠ Podgora, Kuteževo Za vse ostale informacije pokličite ali pridite na Uredništvo - Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica; telefon: 05/71-00-320, telefaks: 05/714-11-24 CENA OGLASOV JE: 5,1 x 7,6 cm - 5.700,00 SIT 10,7x7,5 cm - 11.250,50 SIT % STRANI - 22.500,00 SIT STRANI - 45.000,00 SIT CELA STRAN - 90.000,00 SIT V ceno ni vključen 20% DDV. Cena oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje imate 10% popust. Besedilo in logotip za oglas dostavite do 20-tega v mesecu v uredništvo Snežnika - lahko tudi po pošti ali po elektronski pošti: sneznik@siol.com resn/cujemo Sanje o udobju bivanja OP Plama-pur PLAMA-PUR d.d. 6244 Podgrad tel.: 05/71 90 100 fax: 05/71 90 299 e-mail: info@plama-pur.si http://www.plama-pur.si SUHI TRAVNIKI V PREDDVERJU PARLAMENTA S sošolko Nežko Dekleva, člani biološkega krožka ter učiteljicama Nado Šircelj in Mirjam Vrh smo se odpravili v stavbo parlamenta Republike Slovenije, da bi predstavili problem suhih travnikov v naši okolici. Naši mentorici sta med poletnimi počitnicami ujeli v objektiv fotografskega aparata mnogo rastlin, ki so stalne prebivalke suhih travnikov. S temi fotografijami sta uredili zanimivo razstavo v preddverju dvorane Državnega sveta. Na začetku je učenka Urška Pirc predstavila našo osnovno šolo ter njeno sodelovanje v projektu Eko šol. Potem sva z Nežko predstavili življenje suhih travnikov, ogrožene rastline, prebrali pa sva tudi okoljsko kodo naše šole. Naš delovni izlet se je uspešno končal. Po kratkem postanku v Maxi Marketu smo se dokončno poslovili od Ljubljane in se odpravili domov. Kaja Dekleva, 7.a OŠ Antona Žnideršiča POROČILO O POTOVANJU DEDKA MRAZA Vsi smo imeli občutek, da novoletni prazniki ne morejo pričakati svojih dni ob koncu decembra. Božički preko televizije in reklam so pomagali trgovcem že od Miklavža naprej. In tudi Dedek Mraz je letos zgodaj zapregel, da je lahko obiskal svoje oboževalce. Letos je natresel mnogo pesmic in naukov, s seboj v spremstvo je povabil celo Lunino Kraljestvo. Namesto gozdnih živali so nastopile zvezdice iz OS Podgrad, ki so s poučno pravljico in lepim petjem ter plesom polepšale pred praznično vzdušje vrtcev in šol v občini. Njihovi mentorici učiteljici Suzana Grlj in Anica Božič sta kljub boleznim, ki so med mladežjo razsajale v decembru, uspeli pripraviti pravo stvar. DPM je imelo srečno roko tudi pri povabilu vzgojiteljice Laure Novak, ki je v prostorih trgovskega centra Mikoza pripravila dve sobotni kreativni delavnici. V Domu na Vidmu se je v zadnjem sobotnem popoldnevu lanskega leta sprva zatikalo z ozvočenjem, potem pa smo gledali risanke, priredili čajanko in pospremili na pot Dedka Mraza z igrico o Čenči, ki je z malo besedami sporočila otrokom, da je sadje prava stvar za Trgovina TARSEL d.o.o. Rozmanova 29, Ilirska Bistrica tel./fax.: 05/71-41-588 Posezonsko znižanje do40%! ČEBELARSTVO TARSEL y Tudi dober med je lepo darilo! Posnetek iz sobotne delavnice v Mikozi njihove zobe. Zahvaljujemo se občini Ilirska Bistrica za sofinanciranje in fantom tiskarne Bor, ki so nam tudi tokrat pomagali pri prireditvi. DPM Ilirska Bistrica bo v kratkem imelo občni zbor. Veseli bomo novih navdušenih in dela voljnih članov, da se bo v Bistrici še kaj dogajalo za otroke. Javite se Darinki Dekleva ali Nadi Čeligoj! DPM Ilirska Bistrica PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. Ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si -------------------------------------------------- ! OPRAVIČILO UREDNIŠTVA | Gospodu Zlatanu Kovačeviču se opravičujemo, ker smo v prejšnji j številki časopisa, v prispevku z naslovom: Državno odlikovanje Zlatanu Kovačeviču napačno napisali njegov priimek. I Za nastalo napako se še enkrat iskreno opravičujemo. | Uredništvo NAŠE KOŠARKARICE GREDO NA POL FINALE V torek, 14.1.2003, je bilo v športni dvorani OŠ Antona Žnideršiča finale področnega tekmovanja, imenovanega Pionirski festival, ki ga organizira Košarkarska zveza Slovenije. Tokrat so se med seboj pomerile ekipe starejših deklic - košarkaric. V četrt finale so se uvrstila dekleta OŠ Antona Žnideršiča, ki so premagala ekipo Cerknice (36 : 35), v podaljšku druge tekme pa še Pivčanke z 41 : 39. Naša najboljša igralka na turnirju je bila Maja Štembergar, vse sile pa so dale od sebe tudi ostale košarkarice domače ekipe, brez katerih Bistričanke ne bi slavile zmage. Zaželimo jim srečo na polfinalnem tekmovanju v Ljubljani, na katerem se bodo preizkusile 30.1.2003 z ostalimi najboljšimi ekipami. Mojca Rolih, nov. krožek OŠ Antona Žnideršiča PLES V petek, 13.12.2002 se je v OŠ Antona Žnideršiča odvijal ples Mladinskih delavnic. Ples seje začel ob 17.uri. Bilo je THE BEST!! Zabavali smo se do 22.ure. Med plesom smo si izmenjavali darila. Preizkusili smo se tudi v karaokah. Tudi mi smo odpeli eno pesem. Pri tem smo se tul zabavali. Vsi smo plesali in nekateri fantje so si našli plesalke. Bilo je SUPER! učenci OŠ R. Ukoviča Podgrad DOSEGLI ŠE ENO ZMAGO V sredo, 15.1.2003, so se med seboj pomerile ekipe ŠKL (Šolske košarkarske lige), in sicer ekipa OŠ Antona Žnideršiča iz II. Bistrice in ekipa OŠ heroja Janeza Hribarja iz Starega trga pri Ložu. Med tekmo ni bilo nobenih nevšečnosti, le nekaj težav je povzročala premajhna telovadnica. Ves čas so vodili Bistričani, vendar so se jim igralci in igralke Starega trga nevarno približevali. Gledalci smo bili deležni marsikatere dobre akcije z obeh strani. Najboljši igralec v ekipi iz Starega trga je bil Marko Kreševič, pri Bistričanih pa sta se najbolj izkazala Maja Štembergar in Primož Stegu, kateremu se je skoraj posrečil met s sredine igrišča. Tekma seje končala z zmago Bistričanov, in sicer 61 : 57. Naši igralci so bili zaradi razlike v koših sicer malce razočarani, saj so v prejšnji tekmi premagali Stari trg z visoko razliko; skoraj za 50 pik. Vseeno pa smo dosegli še eno zmago. Misliva in upava, da se bodo tako odrezali tudi na naslednjih tekmah. VALENTINA ŠKRLJ & SARA ROLIH OŠ Antona Žnideršiča, Ilirska Bistrica Delavnik Sobota Nedelja in prazniki od 7:00 do 19:00 od 7:00 do 14:00 Zaprto u Dežurstva Delavnik Sobota Nedelja in prazniki od 19:00 do 21:00 od 19:00 do 21:00 od 9:00 do 12:00 in od 18:00 do 19:00 uei OPTKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede na telelefon 05/71-00-510 BISTRIŠKE GASILSKE NOVICE - NASTANEK IN RAZVOJ PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGE DRUŠTVA IL. BISTRICA V današnji številki Snežnika, vam bom predstavil delovanje Prostovoljnega gasilskega društva II. Bistrica od njenega nastanka pa tja do današnjih dni, tako kot je bilo v širši obliki predstavljeno v brošuri 100 let gasilstva na Bistriškem in v brošuri ob 40 letnici Gasilske zveze II. Bistrica, širše poročilo o poteku izgradnje novega gasilskega doma v Trnovem pa v prihodnji številki Snežnika. Nastanek ILIRSKO BISTRIŠKO TRNOVSKEGA GASILNEGA DRUŠTVA, kot se je na nastanku imenovalo v letu 1886, sodi v čas razgibanega političnega življenja na Slovenskem. V tistem času so se na Bistriškem ustanavljala številna narodno kulturna, izobraževalna, gospodarska politična in druga društva. Ustanovitev gasilskega društva so vzpodbudili isti narodni motivi, ki jim je v dobri meri botrovala tudi skrb za varovanje osebnega in skupnega imetja. Na pobudo nekaterih Bistriških in Trnovskih preudarnih mož in fantov so sklenili oblikovati organizirano gasilsko dejavnost. Brez vsakršne družbene pomoči, samo s prispevki prvih članov in tedanjih posestnikov so zbrali sredstva in v začetku nabavili nekaj nujno potrebnega orodja in gasilske opreme. V letu 1894 se je društvo reorganiziralo in iz tedanjih društvenih pravil izvemo, daje gasilska četa imela dva oddelka, po enega v Bistrici in Trnovem. Posebna pridobitev sta bili novi SNEKALOVI črpalki in brizgalni na ročni pogon, ki sta bili montirani na vozu s konjsko vprego. Iz tega časa imamo zanimive podatke o uspešnih gasilskih posegih tudi na širšem področju občine, saj so društvo zavezovala pravila, da mora delovati na vsem področju Bistriške doline do vključno Prema in Jablanice. Hvaležni krajani so društvu že tedaj poklonili lep prapor, ki je prestal dve svetovni vojni in vse tegobe medvojnih let ter nam ostal dragocen društveni simbol in ga društvo restavriranega in zapakiranega hrani za ogled, ko se bomo uspeli preseliti v nov gasilski dom in v njem uredili muzejsko sobo. V letu 1897 je društvo že imelo 123 članov od tega kar 55 » IZVRŠUJOČIH »torej usposobljenih gasilcev, kar j e za tedaj majhni vasici Bistrica in Trnovo bilo gotovo veliko. Leta 1904 in 1912 je društvo doživljalo nove organizacijske spremembe in se povezalo skupaj z novoustanovljenimi gasilskim društvom Knežak v Postojnsko gasilsko zvezo in kasneje v Postojnsko gasilsko župo. Skupaj z Bistriško »narodno čitalnico« gasilsko društvo z velikim trudom in težavami postavi v letu 1907 svoj gasilski dom, ki ga društvo še dandanes uporablja. Svoje prostore je čitalnica v letu 1914 prodala občini in od tedaj je bilo v gasilskem domu bistriško županstvo. V času druge svetovne vojne je italijanska oblast vsa gasilska društva militarizirala. Gasilsko dejavnost je ohranjevala mala skupina gasilcev, ki so ostali doma. Gasilsko društvo pa je spadalo pod reško gasilsko poveljstvo. Navdušenje ob osvoboditvi zajame tudi gasilce. Že v juliju 1945 obnovijo društvo, uredijo skromno opremo, popravijo staro vozilo, črpalke, obnovijo gasilski dom. Skrb za novo opremo, cevi, uniforme sili gasilce v številne uspešne dejavnosti in iznajdljivosti. Posvečajo mnogo pozornosti strokovnemu usposabljanju, v društvo vključujejo ženske in mladino. Širijo gasilni dom in ob njem postavijo visok lesen gasilni stolp. Po priključitvi Primorske k Jugoslaviji so dobili prvi osnutek pravil o delovanju društva, ki je veljal na območju Slovenije. Izvedli so prve volitve na katerih je bil za predsednika izvoljen Branko Mizgur, za poveljnika Ivan Kristjan st., pomembne naloge orodjarja pa je opravljal Marjan Smrdelj. V jeseni istega leta je naše kraje prizadel močan potres, ki ni prizanesel niti stavbi gasilskega doma. S prostovoljnim delom, lastnimi sredstvi, pomočjo zavarovalnice ter občine so se lotili temeljite prenove. Prizidali so delavnico podaljšali garažne prostore in uredili stopnišče. Tega leta so nabavili prvo tipizirano gasilsko vozilo, z vgrajeno vodno črpalko. Dela na gasilskem domu so se zavlekla tja do konca petdesetih let. V začetku šestdesetih let pa tja do 1965 beležimo ponovno razgibano aktivnost članstva o tem pričajo priznanja članske in pionirske desetine iz številnih tekmovanj po vsej Sloveniji. Začelo se je obdobje posodabljanja gasilskega voznega parka. Leta 1968 društvo nabavi 3000 litersko cisterno. Nabavo takšnega vozila so narekovale vse večje potrebe po prevozih vode, saj je bilo v občini tedaj še precej krajev brez vodovodne napeljave. Posebno v sušnih obdobjih, ko je nevarnost požarov velika je bila cisterna v veliko pomoč; saj je mnoge kraje rešila pred sušo. Razvoj gospodarstva in vse večje potrebe po vodi so narekovale nabavo večje avto cisterne. Leta 1975 so se načrti uresničili, društvo nabavi pettisočlitersko avtocistemo z vgrajeno črpalko. V letu 1976 je društvo proslavljalo 90 letnico delovanja, s čimer je bil dan nov polet v življenju in delu bistriških gasilcev. V naslednjih 10 letih je društvo napravilo pomemben korak naprej pri posodabljanju tehnične gasilske opreme. Po pridobitvi kombiniranega gasilskega vozila TAM 5500 je bila pomembna pridobitev specialnega vozila ZASTAVA 650 z vodnim topom za gašenje s peno in vodo. V teh letih društvo ob širši družbeni pomoči pridobi novo hidravlično reševalno napravo za reševanje vkleščenih oseb iz zmečkane pločevine pri prometnih nesrečah v katerih je potrebno v naši občini posredovati tudi desetkrat v letu in več. V letu 1986, ko je društvo proslavljalo 100-letnico poslovanja pa je prejelo v upravljanje sodobno gasilsko vozilo TAM 190 z vgrajeno črpalko, vodnim topom, 6000 1 vode. V teh letih smo posodobili tudi osebno zaščitno gasilsko opremo, nabavili dihalne aparate in drugo. Nadvse slovesno je bilo ob proslavljanju 100 letnice delovanje društva in 30 let OGZ. Ta jubilej seje proslavilo s številnimi prireditvami. Stoletno sodelovanje s DVD Opatija pa smo sklenili s podpisom listine o pobratenju, ki stajo podpisala društvena predsednika Jožko Pegan in Rikardo Ferlan. Praznovanje smo zaključili s prikazom zahtevnih vaj in srečanjem vseh udeležencev Posodabljanje tehnične opreme društva se nadaljuje, iz nacionalnega programa Kras pridobi društvo terensko gasilsko vozilo, visokotlačno napravo za gašenje v naravnem okolju, v letu 1994 pa še specialno vozilo Bremach predvsem za gašenje požarov v naravnem okolju. V letu 1995 je bila na njem narejena še nadgradnja, tako da je uporaba le - tega večnamenska. Društvo je opremljeno že od leta 1982 z radijskimi postajami, ki se jih kasneje zamenja s sodobnejšimi v sistemu Žare. Pomemben mejnik gasilskega društva je leto 1993, ko se s posebnim sklepom Vlade Republike Slovenije GD II. Bistrica bilo določeno za opravljanje nalog zaščite in reševanja ob nesrečah v cestnem prometu ter druge naloge zaščite in reševanja širšega pomena. Na podlagi tega sklepa podpiše društvo vsako leto pogodbo z Ministrstvom za Obrambo, Upravo za zaščito in reševanje RS o opravljanju teh nalog, za katere društvo pridobiva namenska sredstva. Tako je društvo v treh letih iz teh sredstev nabavilo nabavilo sodobnejše hidravlične škarje Weber Hidraulich za reševanje v prometnih nesrečah z vsemi potrebnimi priključki, ter hitro intervencijsko vozilo Ni san z vso pripadajočo opremo za reševanje na cesti. Žal pa pesti društvo zadnjih 20 let velika prostorska stiska. Skoraj sto let star gasilski dom ne zadošča več za opravljanje vedno bolj zahtevnih nalog na področju zaščite in reševanja. Na velika prizadevanja po iskanju nove lokacije je društvo že leta 1980 in kasneje čez 10 let vložilo na občinske organe zahtevo po izgradnji prizidka k obstoječemu gasilskemu domu, vendar zaradi poseganja v spomeniško varstvo je bila vloga zavrnjena. Na še nadaljnja prizadevanja za rešitev tega problema je končno novembra 1992 društvo podpisalo pogodbo z MORS o najemu vojaških objektov v Trnovem. V letu 1993 se je pričelo urejati dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, v letu 1994 pa se je končno pričelo z izgradnjo novega gasilskega doma. Podrobnejša predstavitev izgradnje bo predstavljena v prihodnji številki V letu 1996 smo proslavili 110 letnico obstoja našega društva. Da ne bi bila porušena 110 letna tradicija in ugled, katerega uživa naša gasilska organizacija, smo se na praznovanje častitljive obletnice temeljito pripravili.Po konstruktivnem pogovoru med vodstvom društva, odborom za proslavo in ostalim članstvom, smo bili enotnega mnenja, da proslavimo 110 letnico brez parade. Zavedali smo se, da ob gradnji novega doma, pri pospešenem zbiranju sredstev in vsesplošnem gospodarskem nazadovanju v naši občini, parada v tem momentu ne bi bila deležna odobravanja med občani. Bili pa smo si enotnega mnenja, da s parado pospremimo odhod društva iz Bistrice v Trnovo ob preselitvi v novi dom. Slavnostne seje sta se poleg predstavnikov gasilskih organizacij iz naše občine, sosednjih občin, sosednje države Hrvaške in GZS, udeležila župan naše občine in podžupan pobratene občine Opatija. Jubilej smo proslavili z izdajo prve društvene razglednice s priložnostnim poštnim žigom.. Da ne bi slovesnost ostala samo pri besedah, smo izvedli pokazno vajo pred OŠ Dragotin Kette, kjer je bilo prikazano reševanje ponesrečenca iz avtomobila, gasilci mladinci, pa so prisotnim gledalcem pokazali gašenje z ročnimi gasilnimi aparati. V tem letuje proslavilo 110 letnico tudi pobrateno društvo iz Opatije. Skupaj z županom naše občine smo se udeležili slavnostne seje, na kateri smo prejeli spominsko plaketo, nekaj članov pa gasilska odlikovanja GZ Hrvaške. Gasilske parade v Opatiji smo se udeležili z mladimi člani društva ter si ogledali zanimivo gasilsko vajo. V tem letu so z občino in županom potekala pogajanja o podpisu pogodbe o izvajanju javne lokalne gasilske službe. Zaključek pogajanj je bil, daje bilo naše PGD uvrščeno v IV. kategorijo kot osrednja enota v občini II.Bistrica. Po podpisu enoletne pogodbe (pogodba se podpisuje vsako leto) in na osnovi meril kategorizacije društev, so razdeljena proračunska sredstva in sredstva požarne takse. V naslednjih letih društvo nabavi kombi Wolcvagen,ki ima vgrajen kontejner z opremo pri posredovanju pri razlitju nevarnih snovi, terensko vozilo Nisan z opremo za gašenje požarov v naravnem okolju in starejše a prenovljeno vozilo TAM 150, ki je prvenstveno namenjeno za gašenje požarov v naravnem okolju. Finančna sredstva za ta vozila se je črpalo iz sredstev, ki jih društvo pridobi s pogodbo o zagotavljanju nalog pri nesrečah v cestnem prometu in pri razlitju nevarnih snovi ter sredstva iz požarnega sklada. Žal pa občinskih proračunskih sredstev za zamenjavo oziroma nabavo novih težjih vozil, ki so stara od 20 do 25 let, in ki se jih izključno uporablja za zagotavljanje požarne varnosti v občini že 20 let nismo dobili. Upam da se bomo v kratkem času z občinsko upravo dogovorili o dolgoročnem planu financiranja opremljanja gasilskih društev z zaščitno in reševalno opremo, ki ji po kategorizaciji pripada. Društvo se vsako leto z ekipami veteranov, članic, članov A in B udeležuje raznih tekmovanj na vseh nivojih, pohvalimo pa se lahko tudi z rezultati naše mladine, ki stalno dosegajo zapažene rezultate. Dobro sodelujemo z obema osnovnima šolama, krožek »Društva mladi gasilec«, ki deluje na osnovni šoli Dragotina Ketteja pa je v lanskem letu z štirimi ekipami dosegel na državnem tekmovanju odlične rezultate. Društvo na družabnem področju vsako leto sodeluje na počastitvi Sv. Florjana v Dobropoljah, vsako leto organiziramo spominsko, organizacijsko-operativni pohod na Kozlek, dobro sodelujemo z gasilci iz Opatije in gasilskimi društvi ob meji. Društvo je v svoji bogati zgodovini prejemalo naj višja gasilska in družbena priznanja. Med temi izstopajo: Gasilska plamenica SRS 1.stopnje 1976, Gasilska zvezda GZJ 1.stopnje 1964, Red zaslug za narod s srebrnimi žarki 1973, Rep. in Občinsko priznanje OF 1978, Plaketa SO II. Bistrica 1976, Plaketa RSNZ SRS 1983, Plaketa OGZ 1983, Rep. gas. odlikovanje za posebne zasluge GZS 1986. Prostovoljno gasilsko društvo II. Bistrica so vodili: Načelniki, predsedniki: Anton Domladis in Anton Žnideršič-st. (od 1886 - 1894), Urbančič - Mesarjev (1894 - 1900), Anton Žnideršič -ml. (1900- 1902), Albert Domladis (1902 - 1907), Albert Domladis, v letih pred prvo sv. vojno in po vojni Josip Batista (Kukec) in Viktor Tomšič (1907 -1922), Viktor Tomšič, Josip Primc -Čače (1922- 1927), Aleksander Ličan (1927 - 1940) - v letu 1933 je bil nasiloma postavljen italijanski poveljnik ing. Giorgio Scarpa, Karlo Muha (1941 - 1948), Branko Mizgur (1948 - 1954), Alojz Stegu (1954 -1957), Slavoj Kregar (1957 - 1958), Alojz Jagodnik (1958 - 1964), Slavoj Kregar (1964 - 1967), Edo Čotar(l96(1975- 1980), Pavel Maurič (1980 - 1984), Jožko Pegan (1984 -1988), Janko Slavec (1988 - 1993), Pavel Maurič (1993 - 1998), Janko Slavec (1998-2003). Poveljniki: Ivan Kristan st. (1948 - 1964), Alojz Jagodnik( 1964 - 1971), Marjan Smrdelj(1971 - 1980), Janez Ličan( 1980 - 1981), Željko Jenko(1981 - 1984), Franc Boštjančič(1984 - 1988), Igor Cubr(1988-1993), Željko Jenko (1993 - 1998),- Cvetko Rojc (1998- 2003). Janko Slavec PGD II. Bistrica RUŠEVCI V PREKMURJU ali »IDEMO F PREKMURJE Z RAŠUŠKOF BILIČE GEST« KAJ SO OB KONCU 2002 zemeljskega sevanja moramo stati predviden čas in tako lahko zdravimo praktično vsak del telesa. Poleg tega pa tam iz izvira Sv. Vida teče voda, ki blagodejno vpliva na oči. Nekateri so baje, kot pravijo domačini, s pitjem in umivanjem s to vodo, celo spregledali. Tudi mi smo pridobili energijo in zato lažje nadaljevali pot v Filovce na ogled lončarske delavnice. Potem pa smo pohiteli še k Muri. Jesenski dnevi so kratki in želeli smo izkoristiti čim več dnevne svetlobe. Mlin na Muri pri Veržeju, še zadnji plavajoči, nas je navdušil s svojo avtentičnostjo in dobesedno pobeljeni od moke smo se namenili še k bližnjem brodu na Muri pri Ižakovcih. Tmouca sprva sicer nismo mogli spraviti na brod, ker ni želel, da bi se brodar zaradi nas mučil z veslanjem. Strah je bil vsekakor odveč. Brod doseže sosednji breg s pomočjo Murinega toka in nam sicer nerazumljive, a očitno zelo preproste tehnike. Brodar pa je imel še vedno dovolj časa, da nas je vse skupaj fotografiral kar med plovbo. Na Otoku ljubezni v neposredni bližini broda smo si privoščili pravo Buj raško malico in mimogrede ugotovili, da se bliža noč, mi pa si sploh še nismo ogledali samega mesta, Murske Sobote. Torej - vzeli smo pot pod noge oziroma bolj pod kolesa avtomobilov in se ustavili šele ob murskosoboški kinodvorani. Od tam smo se sprehodili skozi Park miru, naj večji mestni park, v katerem stoji renesančni dvorec. Sreča je bila na naši strani - ravno v tistem času j e v dvorcu sklenil zakonsko zvezo mlad romski par in za nekaj trenutkov smo postali naključni svatje. Mimo ribnika in skozi drevored smo prišli do evangeličanske cerkve, zgrajene v letih 1907-10 in potem nazaj čez cesto do Spomenika zmage s kipoma slovenskega partizana in sovjetskega vojaka.Ti dve vojski sta namreč aprila 1945 skupaj osvobodili Mursko Soboto. Pred vrnitvijo v našo bazo na Vaneči smo se odpeljali še do romskega naselja Pušča. V Prekmurju prebivajo Romi v več kot 40 naseljih v stalnih bivališčih in imajo večidel lastne dohodke. Romi v Pušči pa so še posebej dejavni, saj se združujejo v vrsto društev. Ravno ko smo tam v gostilni pili poživljajočo kavico, so v novicah na lokalni televiziji poročali o ustanovitvi nogometnega kluba v Pušči. Včasih imajo vodniki in ostale aktivne grče toliko dela v svojem rodu, da jim zanje preprosto zmanjka časa. In potem pride trenutek, ko si rečejo - dovolj, potrebujemo vsaj en vikend in to le zase! Prav takšen vikend smo si v rodu Snežniških ruševcev iz Ilirske Bistrice privoščili od 22. do 24. novembra. Seveda seje najprej morala poroditi ideja. No, v resnici se je rodila že pred meseci, ko smo ugotovili, da je ta naša deželica, imenovana Slovenija, tako zelo majhna, mi je pa sploh še vse nismo videli. Še posebej neznan nam je bil severovzhod. In natančno to je botrovalo odločitvi o destinaciji. Naš cilj - Pomurje. Noja, vsekakor ni bilo samo Pomurje kot del Slovenije tisto, ki nas je pritegnilo. Tu so še pomurski taborniki, s katerimi se Bistričani prav dobro razumemo. Od ideje in določitve destinacije naprej ni bilo nič več težko. Nekaj telefonskih klicev, nekaj elektronskih pisem in Rod Veseli veter iz Murske Sobote je postal naš gostitelj. Ruševci pa smo tistega 22. novembra zvečer, po šestumem potovanju s postankom v Domžalah, kjer se nam je pridružila Tanja, daljšim prisilnim postankom v prometnem zastoju pri Trojanah in »marendi« pri Markotu v Rogozi pri Miklavžu, srečno prispeli na benzinsko črpalko v Murski Soboti. Natančno od tu naprej smo zares postali tabomiki-turisti, saj nas je v svoje roke vzel Aleš Cipot, ki ima poleg vseh ostalih talentov očitno tudi izrazit smisel za turistično vodenje. Naše spoznavanje Prekmurja seje začelo pri Zvezdi. Stavba v središču Murske Sobote ni znana samo po pivnici in domači pivovarni, pač pa je na njenem pročelju tisti balkon, s katerega je 29. maja 1919 Vilmoš Tkalec razglasil tridnevno slovensko delavsko tvorbo, imenovano Murska P.S.: Vsi člani ruševske odprave v Prekmurje se zahvaljujemo Alešu C., da nas j e prenašal, ustregel vsem našim željam in zahtevam, bil nadvse dober vodič in nam s pomočjo še drugih murskosoboških tabornikov omogočil čudovit vikend. Hvala Vedrim Prlekom za zabavno preživet večer ob kitari in poseben pozdrav Tomažu, ki »teka okoli hiše, počne razne stvari in se izdaja za ventilator«. Iris Skrt Dina Vrnitev na Vanečo čez nekaj časa vsekakor ni pomenila tudi počitka. Dneva še zdaleč ni bilo konec, čeprav je Prekmurje že davno zajela tema. Lučke naselij v okolici so pričarale pravljično vzdušje, mi pa smo se lotili priprave večerje. Čeprav smo sprva nameravali kuhati prekmurski bograč, je kasneje prevladala draga alternativa. Ruševci smo na čisto drugem koncu Slovenije našim Prekmurcem v zahvalo skuhali našo bistriško »ljudsko« jed -»krompjr u zjvnci«. Navdušenje je bilo veliko, ostalo ni nič, prekmurski Tomaž paje kasneje izjavil, da je bilo boljše od »bujte repe«. Nekako v tem času so se nam priključili še Prleki (RVP Ljutomer) in ob spremljavi kitare smo prepevali dolgo v noč. Nedelja. Obisk evangeličanske maše je splaval po Muri. Nedeljsko jutro se je že krepko nagibalo v dopoldan, ko se namje uspelo izmotati iz spalnih vreč. Bližalo seje neizprosno slovo. Še pred tem pa smo vsekakor želeli pojesti še kos gibanice. Naši želji je bilo ustreženo v slaščičarni znanega hotela v središču Murske Sobote. Potem pa... Še zadnja skupna fotografija, objemi, stiski rok in obljube, da se kmalu spet vidimo. Saj vsi veste, kako težko seje posloviti od taborniških prijateljev. republika. Kasneje smo Mursko Soboto zapustili, saj smo se odpeljali na Vanečo, kjer smo bili v Spominskem domu NOB tudi nastanjeni.Vendar pa seje naš prvi prekmurski večer zaključil šele po narezku in kozarčku pristne domače kapljice v bližnjem vinotoču. Sobotno jutro nas je pozdravilo s soncem in že takoj napovedalo čudovit dan. Pot nas je najprej vodila v Bogojino na ogled Plečnikove cerkve, ki je bila zgrajena v letih 1924-27. Nakar smo se po cesti, ki je vodila po obronkih Goričkega, peljali proti Bukovniškemu jezeru. Mogoče bi bilo pošteno omeniti, da nam Ruševcem pravilno naglaševanje slehernega prekmurskega kraja nikakor ni uspevalo. Še najbolj se je obnesla Vidina teorija. Taje zavzemala stališče, da vse izgovoriš »kor lepu po domače sz francvvskmi elementi«. Ob Bukovniškem jezera so pred leti skupaj taborili pomurski rodovi, danes paje okolica vse bolj skomercializirana. Narava je sicer čudovita in je okolico jezera prepojila z energijami, ki nas sproščajo, pomirjajo in revitalizirajo. Na 26 zdravilnih točkah blagodejnega Smučarska sezona seje začela. Mnogi boste odšli na krajše ali daljše počitnice ali pa si omislili prijeten dopust v zimskih mesecih. Varnost ali brezskrbnost pa sta predpogoj za sproščen oddih. Toda sleherno potovanje ali dopust nam lahko pokvari vrsta nepredvidljivih dogodkov: e na poti se nam pokvari avto ali pa smo udeleženi v prometni nesreči, • prtljago nam nepridipravi ukradejo ali nam jo poškodujejo, • poškodujemo se v gorah, na plaži ali pri kakšni drugi rekreaciji, zaradi česar se znajdemo v bolnišnici, • na poti ali dopustu zbolimo, kar povzroči visoke stroške zdravljenja... Kdor potuje, ve, da se takšne in podobne reči vedno dogajajo in kaj hitro se lahko prijetno potovanje spremeni v moro. S POLICO TURISTIČNEGA ZAVAROVANJA V ŽEPU BO VAŠE POTOVANJE BOU VARNO IN BREZSKRBNO. Zavarovanje lahko sklenete na vseh poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav in pomembnejših turističnih agencijah. Q triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. POČELI TABORNIKI? Še eno koledarsko leto je naokoli, vendar pa to pri tabornikih ni pomenilo tudi ocenjevanja leta 2002. Taborniki leta štejemo skupaj s šolskimi leti in delamo evalvacije šele proti koncu septembra. Smo pa tudi koledarsko leto zaključili delovno. Že konec novembra smo šli najstarejši, grče in popotniki torej, na obisk k taborniškim prijateljem v Pomurje. Izlet je bil bolj turistične narave in v tistem vikendu smo se dodobra naužili lepot Prekmurja. V sredini decembra smo bili povabljeni na občni zbor Rodu modrega vala, ki deluje na območju Trsta in Gorice. Udeležili so se ga trije naši člani. Iste nedelje pa smo sodelovali tudi na prireditvi Luč mira iz Betlehema, ki jo v Ilirski Bistrici pripravljajo naše sestre in bratje, katoliški skavti. Mlajši so z eno točko sodelovali pri programu, starejši pa smo skuhali čaj in ga med samo prireditvijo delili navzočim ter jim poskušali na ta način vsaj malo otopliti premražena telesa. Na tem mestu si lahko morda dovolimo tudi malo dobronamerne kritike. Lučka miru ima svoj namen in skavti se vedno potrudijo s programom, da bi ta njen namen sirili med ljudi. Vendar pa je opaziti, da je Luč mira postala bolj nekakšna modna muha. Vsi pridejo ponjo, vendar pa so očitno le redki tisti, ki jo prižgejo res zaradi njenega namena samega. Ljudje se iz leta v leto bolj nestrpno prestapljajo med programom in ne kažejo nobenega prevelikega zanimanja zanj, po programu pa prižgejo lučke in nemudoma odvihrajo z njimi domov. Letos so skavti in podgorski taborniki pripravili program, v katerem bi z lahkoto sodelovala tudi publika, ta pa je ostajala podobna vremenu - zelo hladna torej. Zato upamo, da bo ta prireditev ob koncu sedanjega leta res dosegla svoj namen, tudi tistega o ljubezni do soljudi in draženju. Pred božičem pa smo se taborniki še enkrat zbrali v velikem številu v Sokolskem domu. Čakala nas j e namreč vsakoletna čajanka za vse kategorije. Skupaj smo izdelali okraske in z njimi ovesili jelko, pili seveda čaj in se sladkali s pecivom in biškoti. Kljub silni prezaposljenosti v tistih dneh nas je obiskal tudi Dedek Mraz, za katerega do zadnjega nismo vedeli, če resnično pride. Zapeli smo mu nekaj pesmic, mu v en glas zatrdili, da smo bili pridni in obdaril nas je s skromnimi darilci in obilico bonbonov. Dedku Mrazu se še enkrat lepo zahvaljujemo, da sije vzel čas za nas, Ruševce. Po čajanki pa smo si tudi taborniki privoščili nekaj dni počitnic. Te so bile zaslužene. Predvsem zaradi tega, ker smo z vstopom v novo leto 2003 dočakali tisto leto, ko taborniki v Ilirski Bistrici slavimo petdeseto letnico delovanja. Pa na še mnoga leta delovanja, veselega druženja in uspehov!!! Za RSR Iris Skrt-Dina NAŠI DVE MAČKI RIS Ris (Lynx lynx) je naš največji predstavnik družine mačk. V prejšnjem stoletju so ga zaradi pretiranega lova, predvsem zaradi dragocenega krzna, v naših gozdovih povsem iztrebili in kakšnih sto let na ozemlju današnje Slovenije risov ni bilo. 3. marca 1973 pa so v Kočevskem rogu izpustili na prostost 3 samice in 3 samce, ki so jih odlovili na Slovaškem, v pogorju Beskidi. Risi so se uspešno razmnožili ter poselili skoraj ves južni in zahodni del Slovenije. Kako težke so naše zveri? Medvedji samec ima običajno okrog 200 kg (najtežji dobrih 300 kg), volčji samec okrog 40 kg, ris 20-30 kg (najtežji do 50 kg), divja mačka 3 do 7 kg. V Evropi srečamo rise še na Balkanu, v Karpatih in Skandinaviji, v Aziji pa naseljujejo predvsem Malo Azijo, Sibirijo, Mandžurijo in Tibet. Bližnja sorodnika risa sta ogroženi pirenejski ris ter kanadski ris, ki sta po mnenju nekaterih strokovnjakov samo podvrsti navadnega risa. četrtine njihove prehrane. Za preživetje upleni ris eno smo vsake tri do pet dni. (???) Risi lovijo tudi mlade jelene, muflone, damjeke, divje prašiče, gamse, zajce, jazbece, divje mačke, glodalce in gozdne jerebe. Lotijo se tudi domačih živali, predvsem ovac, mačk in psov. Kadar uplenijo večjo žival, se k njenemu truplu vračajo tudi več dni. Risi so v naravi samotarji in razen v obdobju parjenja živijo sami zase. Parijo februarja in marca, samica pa aprila ali maja skoti dva ali tri mladiče. Risi v naravi živijo 14 do 17 let. Ris ji brki Večina mačjih vrst s položajem in gibanjem dolgega repa izraža svoje razpoloženje. Risi imajo le kratek rep in tega z njim ne moremo početi, zato si pomagajo z dolgimi brki. Lahko jih dvignejo proti ušesom, spustijo proti vratu ali razširijo in s tem drugim risom sporočijo, kakšne volje so trenutno. Napad iz zasede Risi najraje lovijo iz zasede in če se prvi napad ne posreči, plen le redko zasledujejo. pticami, lovijo pa tudi mlade sme, žabe, kuščarje in dmge manjše živali, ki jih lahko obvladajo. Če ne uspejo uloviti živega plena, se zadovoljijo tudi z mrhovino. Divje mačke so samotarske živali. Živijo na ozemlju, kije veliko približno 2 km2, lahko pa tudi precej večje. Parijo se februarja in marca, maja pa skotijo 2 do 4 mladiče. Mladiči se do jeseni osamosvojijo in že pozimi so odvisni samo od svojih lovskih sposobnosti. Zaradi tega prvo zimo, še posebno kadar je dolga, preživi le del mladih mačk in to je morda tudi razlog, da divje mačke ne naseljujejo severnejših predelov z ostrejšo zimo. Pri risih recimo samice za mladiče skrbijo tudi pozimi in zato jih najdemo tudi v krajih z ostrejšim podnebjem. Naravno sovražniki divjih mačk so risi in volkovi, mladičem pa so nevarne tudi nekatere druge živali, recimo kune, lisice in večje ujede ter sove. Divje mačke doživijo starost 10 do 15 let. DOMAČA MAČKA Prve mačke naj bi udomačili v Egiptu, pred kakšnimi 4000 leti. Egipčani so udomačili njihovo podvrsto divje mačke, nubijsko rumeno mačko. Udomačene mačke so se iz Egipta najprej razširile v Azijo, pred približno 2000 leti pa tudi v Evropo. Domače mačke so precej bolj samostojne kot psi, zaradi tega se pogosteje dogaja, da se parijo z divjimi mačkami. Ker so potomci križancev plodni, je evropska populacija divjih mačk po mnenju nekaterih strokovnjakov že precej križana z domačimi mačkami. mag. Nikolaj Pečenko “I Silil MARTINČIČ FRANC MARTINČIČ s p 6250 Ilirska Bistrica Bazoviška 42 tel.: 05/71-00-780 fax: 05/71-00-781 * PRODAJA VOZIL SEAT * TRGOVINA Z AVTODEU IN DODATNO OPREMO r—3 * KLEPAR - LIČAR - VLEKA * MENJAVA AVTOPLAŠČEV sefit * PREPISI VOZIL Risi živijo v obsežnih, predvsem mešanih gozdovih. Samci so težji in tehtajo okoli 20 do 30 kilogramov, največji primerki celo do 50 kg. Samice so nekoliko manjše in tehtajo 16 do 26 kg. Na ušesih imajo značilne čopke, na licih v nekakšno »brado« podaljšano brado, po rjavkasto rdečkasto sivem kožuhu pa imajo posute temne pege. Po teh značilnosti risa tudi najhitreje ločimo od sicer precej manjše divje mačke. Ris je visoko specializiran plenilec, ki lovi iz zasede. Pri lovu se zanaša na vid in sluh. Risi pri nas v naravi lovijo predvsem sme, ki predstavljajo kar tri DIVJA MAČKA Divja mačka (Felis silvestris) je na pogled zelo podobna domači mački in zanesljivo ju lahko ločijo le strokovnjaki. Poleg tega marsikje prihaja do križanja med divjimi in potepuškimi domačimi mačkami. Za divje mačke je značilen gost kožuh, enakomerno debel rep s črnimi obročki in črnim topim koncem ter najmanj štirimi vzdolžnimi programi na temenu, med ušesi. Samci so večji od samic in tehtajo 3 do 7 kilogramov, največja znana divja mačka s Poljske pa naj bi tehtala kar 15 kg. Divje mačke so v naravi plašne in jih zelo redko vidimo, še težje pa jih je načrtno opazovati. Zato o njihovem življenju v naravi vemo le zelo malo. So pretežno nočne živali, najbolj pa so aktivna v mraku, zvečer in zjutraj. Zlasti poleti, ko so noči kratke, morajo pogosto loviti tudi podnevi. Hranijo se predvsem z različnimi glodalci in Diskont Vilharjeva 24, Ilirska Bistrica Tel.: 05/710-10-00 Fax: 05/710-00-01 "'X. AKCIJA Toaletno milo Neutro Roberts 125 g ... 89,00 SIT RC Cola 1,51........................105,00 SIT n c Foto albumi ___ ____ II ČAS POSLOVNIH , Vilharjeva 24, 625C >••••••••••••••••••••••••••••••••••M 745,00 SIT - Nedelja Te 8.00 -12.00 05 OBRATOVALN Balasty d.o.o., Vilharjeva 24, 6250 II. Bistrica 8.00 - 20.00 Pod Vrti, Maistrova 8, 6250 II. Bistrica 7.00-19.00 Jablanica, Jabfanica 32a, 625~dII. Bistrica 8.00 -12.00 16.00-19.00 Koseze, Koseze 8a, 6250 II. Bistrica 8.00 -12.00 IH ENOT Ponedeljek - Petek Sobota 8.00-20.00 7.00-19.00 8.00 -12.00 8.00-13.00 Telefon 05 710 10 00 05 710 06 61 05 714 45 30 05 714 45 26 r---------------------------------------------------------------------------N | Od ponedeljka do petka: 6.00 Dobro jutro- 6.10 Poročilo AMZS -6.15 Tem- | ■ perature po Sloveniji - 6.30, 9.00, 11.00, 13.00, 18.00 Novice - 6.45 pregled i j tiska -7.00 Horoskop -7.15 Kaj pa luna? (Zgodilo seje)-8.00 Poročilo OKC- . * 8.30 Napovednik - 8.40 Napoved kulturnih in drugih prireditev - 9.30 Regijski ' I dogodki- 12.00 Novice BBS - 12.15 J & M - 15.00 Informativna oddaja RGL - I | 15.50 Popevka tedna - 16.35 Danes poslušamo I Ponedeljek: ob 9.30 Regijski dogodki - o športu v ponedeljek - 11.15 Naš župan I ■ - 13.30 Glasbene želje (Ilirska Bistrica ) - 18.05 Gool - nogomet na radiu 94 J Torek: ob 9.30 Regijski dogodki - 12.30 Uradi za delo - 13.30 Glasbene želje J I (Cerknica, Loška dolina, Bloke) - 18.05 Glasbeni tutti frutti - 19.05 Horizont | Sreda: ob 9.30 Regijski dogodki - 10.00 Nagrada nedeljskih čestitk - žrebanje - | | 10.10 Sredin SOS - 1.15 Nostalgija - 12.25 Ga ni čez dober nasvet - 13.30 | i Glasbene želje ( Postojna, Pivka )- 14.40 Planinske novice - 18.05 Sredin ■ J rompompom, otr. odd. - 19.05 S tangom v srcu ' Četrtek: Ob 9.30 regijski dogodki - 11.15 Vaš komentar, prosim - 12.25 Naslednji * I prosim - 13.30 VIP - vaših izbranih pet - 14.00 Glasbene želje ( za mlade ) - I | 16.20 Izbor popevke tedna - 18.05 Glasba.. .z glasbenim gostom - 19.05 Virgo | I od acta, mlad. odd. ■ Petek:ob 9.30 Regijski dogodki -10.15 Med platnicami, naše knjižnice se oglašajo ■ J - 12.25 Mala radijska tržnica - 18.30 Škropot, oddaja KŠOPP-21.00 Glasba po J I željah poslušalcev | Sobota: ob 7.00 Dobro jutro - 7.15 Kaj pa luna - 7.20 Poročilo AMZS - 7.30 | I Vreme in temperature po Sloveniji - 7.45 Zgodilo se je - 8.00 Poročilo OKC - I ■ 8.15 Napovednik- 9.00,11.00,15.00,18.00 Novice - 9.10 Horoskop - 9.30 Sobotni ■ . utrip - 11.20 notranjsko kraški mozaik - 12.00 BBC novice - 12.15 J & M - . I 13.45 Glasbene želje -14.15 Tema dneva-15.50 Popevki tedna-19.05 V soboto ■ I ob 7. uri - 20.05 BBC-jev top pop -21.00 Glasba po željah poslušalcev | Nedelja: ob 7.00 Dobro jutro - 7.10 Poročilo AMZS - 7.15 Oglaševanje iz | I planinskih koč - 7.30 Poročilo OKC - 8.15 Napovednik - 8.35 Zgodilo se je - I . 8.45 Kaj pa luna-9.30 Nedeljsko jutro - 10.15 J & M - 10.30 Prijatelji, ostanimo ■ ! prijatelji - 12.30 Nedeljske čestitke - 15.50 Popevki tedna - 16.00 Nedeljsko J I popoldne - 18.00 Novice - 18.05 Lestvica 4 mix v.__________________________________________________________________________V KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič $.P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/757-10-92, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK-PETEK 9-17 KOSILO 12-1230 SOBOTA-NEDEUA-PRAZNIKI ZAPRTO GOSTIL,NA S^RENOČIŽČI W"T)€T€r Ema Deželak s.p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)5/71-42-648 Kosila in malice ugodno!!! L p ^ r NEPREMIČNINE d.o.o. Tel.: 05/720-20-10, Tržaška 22, Postojna Krajane II. Bistrice obveščamo, da smo odprli poslovno enoto tudi v II. Bistrici. Če imate kakršnekoli nepremičninske težave nas obiščite v naših prostorih. Nahajamo se v upranih prostorih Ilirije, Vojkov drevored 28 in prijazno vam bomo svetovali pri nakupu in prodaji nepremičnin. Poleg tega pa vpisujemo tudi etažno lastnino. Uradne ure so od ponedeljka do četrtka od 10 - 12 ure. Vedno pa nas lahko pokličete na tel: 711-03-12. ŠIFRA: 6/00 LOKACIJA: KNEŽAK OBJEKT: STAREJŠA HIŠA V OBNOVI CENA: 23.000 EUR CENA; 12.850.000.00 SIT OBJEKT: STANOVANJSKA HIŠA ŠIFRA: 9/00 LOKACIJA: ILIRSKA BISTRICA KRIŽANKA Z MISLIJO VODORAVNO: 1. shod, plenum, 5. telovadna prvina, 10. ime literarnega junaka Oscarja Wilda, 12. slovenski pisatelj in publicist (Miloš), 14. letovišče ob reškem zalivu, 16. konj težke pasme, 17. piščal iz lubja, 18. nemški klasični filolog in filozofski pisatelj (Georg Anton Friedrich, 1778-1841), 20. dalmatinski šaljivec, 21. hrvaška naftna družba, 22. spojina alkohola s kislino, tudi žensko ime, 24. starogrška obredna pesem v čast bogu Apolonu, 25. telovadna prvina, 26. novozelandski domačini, 27. ime slovenskega glasbenega pedagoga Dariana, 28. priljubljeni športni rekvizit, 30. gorovje v Bolgariji, 32. italijanski filmski igralec (Carmelo), 34. ladja za prevoz tovornjakov, 35. nemški filozof, utemeljitelj panteizma (Karl Christian Friedrich, 1781-1832), 37. omejena, neumna ženska, 39. ime angleške igralke Stark, 40. obrtniška in trgovska bratovščina v fevdalni Turčiji, 42. reka v Romuniji, levi pritok Donave, 44. velika ptica, ki živi v Avstraliji, 45. kraj na Madžarskem ob slovenski meji, 46. afriška reka v Slonokoščeni obali, 47. glas, govorica, 49. kos sukanca, 50. slovenska TV voditeljica (Eva), 51. grška boginja, poosebljenje mavrice, 53. amonijev klorid, brezbarvna v vodi topljiva sol za čiščenje, 55. mestna hiša, magistrat, 57. govorniški oder na forumu, okrašen s kljuni zajetih ladij, 58. mesto v Bosni, rudnik železove rude, 59. ameriška zvezna država z glavnim mestom Lake City. NAVPIČNO: 1. zoprn človek, 2. začetek neke misli, 3. mesto na japonskem otoku Kjušu, 4. italijanska RTV, 5. začetnici srbskega violinista Milenkoviča, 6. rimski cesar, ki je razdejal Jeruzalem, 7. močno podaljšan sekalec v zgornji čeljusti slona, 8. nadaljevanje neke misli, 9. skupno ime za predindoevropska plemena, 10. krajše uradno ali poslovno sporočilo, 11. nekdanje ime jezera Malavi v Afriki, 13. zimbabvejski politik (Joshua, 1917-1999), 15. ameriška igralka (Mary), 19. nasilje, 22. ime matematika, filozofa in šahista Laskerja, 23. italijanski slikar (Carlo, 1594- 1658), 29. grška boginja zemlje, 31. makedonsko kolo, 33. mesto v Porurju z univerzo in Kruppovimi tovarnami, 35. sovjetski kozmonavt (Vladimir Mihajlovič, 1927-1967), 36. mesto na zahodu Irske, 38. mesto v indijski zvezni državi Utar Pradeš, 39. kavkaško kislo mleko, 41. najpomembnejši perzijski pesnik in pisatelj iz 12. in 13. stoletja (Farid ad-Din), 43. ženska, ki je dana ali vzeta kot jamstvo za kaj, 48. švicarski politik, kije dosegel nevtralnost Švice (Gustav, 1845-1925), 50. mestece na Tirolskem v Avstriji, 52. rimski pozdrav, 54. ime italijanskega igralca Ferrigno, 56. šumnika. Dimitrij Grlj OBVESTILO CZNI CIVILNO ZDRUŽENJE ZA NADZOR INSTITUCIJ CZNI, v nadaljevanju Civilno združenje za nadzor nad institucijami je pravna oseba zasebnega prava, vpisana v register društev, ki pomaga članom pri odkrivanju nepravilnosti v slovenskih institucijah (vse vrste sodišč, državna administracija...) katerih posamezniki delujejo z nekontrolirano močjo neobjektivnih ocen na posledice navadnega državljana. CZNI poziva vse, ki so bili oškodovani pri izreku sodbe zaradi pristranskosti, nestrokovnosti ali svojeglavosti sodnika, katere ni dokazno podprl. Informacije na: Franetič 05/788 00 33 in Kreslin 02/681 26 31 r — — — — — — — — — — — — — — — — — —+■ — — — -i NAGRADNA MISEL I I I I , -------------------------------------- , L-------M----------------------------------4 IV GALEJA NAGRADO, VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILE DANILU, za decembrsko križanko prejme: DANIEL BROZINA Jelšane 5, 6254 Jelšane ČESTITAMO SREČNEMU NAGRAJENCU IN MU ŽELIMO “DOBER TEK”. KUPON Z MISLIJO nam pošljite do 20. februarja 2003, na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU Mali oglasi_______________ Inštruiram angleščino in nemščino; Informacije na tel.: 031/ 329 416 PRODAM ISDN telefonsko linijo s tremi številkami; tel.: 070/833 495 Nudim uspešno učno pomoč otrokom od prvega do petega razreda; Informacije na tel.: 040/805 266; V Ilirski Bistrici PRODAM zazidalno parcelo, 856 m2 z delno urejeno dokumentacijo; Informacije na tel.: 041/908 666 POSLOVNI PROSTRO PRODAM v TPC Mikoza -33 m2; Informacije na tel.: 070/833 295 PRODAMO stanovanje v Trnovem, I. nadstropje, 64 m2; Informacije na tel.: 00385/51 703 093 Prodam trosobno stanovanje 74 m2 v Ilirski Bistrici, Prešernova 25/a. Informacije na tel.: 714 53 97; Prodam BIO-jabolka za ozimnico ali za sok; prodajam tudi domačo slivovko in sadjevec; Informacije na: Stane Lenarčič, Nadanje selo 10, Pivka; tel.: 05/753 03 87; Dvokrilna garažna jelova vrata 240 X 235 ter okno z roleto 180X 140 ugodno prodam; Informacije na tel.: 05/ 788 01 16; Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila. Informacije na tel: 040/ 640 429; Termoakumulacijsko peč PRODAM za 10.000,00 SIT ; tel.: 070/833 495 Hišni ljubljenčki - prodajam činčile kot hišne ljubljenčke po ugodni ceni; možna tudi dostava na dom, Informacije na tel.: 05/788 51 72 ali 041/477 109; V okolici Ilirske Bistrice iščem stanovanje oziroma manjšo kmetijo; Informacije na tel.: 05/71 44 579 od 8.00 do 16.00 ure; V Ilirski Bistrici oddamo v najem poslovni prostor v izmeri 58 m2, primeren za pisarno ali trgovino; Informacije na tel.: 05/ 71 00 511 IZJEMNA PONUDBA V starem delu mesta prodamo Pink Floyd po delih: bar /250 m2), Klub (140 m2) in Discoteka (150 m2); lm2 opremljenega prostora s celotnim inventarjem je 500 EUR; s pripadajočim zemljiščem, urejeno dokumentacijo ter parkirnim prostorom; možnost dogradnje stanovanjske hiše; Infonnacije na tel.: 041/796 610; Inštruiram in poučujem italijanščino; Patricija 040/378 888 Gasilni aparat in omarico prve pomoči PRODAM; tel.: 070/833 495; PRODAM otroški avtosedež CAM (0-18 kg) in nahrbtnik. Cena po dogovoru; tel.: 71 41 479; Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan prodam; Informacije na tel.: 05/71 42 636 vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14 do 18 ure; C \ REŠITEV DECEMBRSKE KRIŽANKE 1. SPUST, 6. SNAST, 11. TOPOL, 12. TARLE, 13. R(OK) Z(ELENKO), 14. KABERNET, 16. ALT, 18. KOPT, 19. ZA, 20. BAAR, 22. RA, 23. REN, 24. OTROBI, 26. AINU, 27. NANDE, 28. ATLAS, 29. BRŽOLA, 31. HIDŽRA, 32. VARNA, 34. TNALO, 38. ANAA, 39. SATRAP, 40. LEM, 41. MA, 42. AARE, 43. EV., 44. CIMA, 46. TAR, 47. NRAVNOST, 50. ME, 51. CINEK, 52. KIR1T, 54. ANITA, 55. ALTEA. -----------------V PRODAJNA MESTA ČASOPISA SNEŽNIK: V VSEH TRGOVINAH ILIRIJE, V TRGOVINI BALASTV, V PAPIRNICI LINEA ART, V TOBAKU, V PAPIRNICI “POD LIPO”, NA BENCINSKEM SERVISU ISTRABENZA, NA BENCINSKEM SERVISU PETROL IN V TRGOVINI TUŠ. V Ilirski Bistrici ugodno prodamo adaptirano 3-sobno stanovanje, 55 m2 v podpritljičju bloka na Župančičevi ulici; Infonnacije na tel: 041/329-475 Stanovanje 80 m2 na Tomšičevi ulici; 1 nadstropje z vrtom prodamo; Informacije na tel.: 05/71 42 636 vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14 do 18 ure; KUPIM vikend na Sviščakih. Ponudbe na tel: 041 52 89 79 NUDIM INŠTRUKCIJE IZ PREDMETOV MATEMATIKA IN FIZIKA ZA OSNOVNO TER 1. IN 2. LETNIK SREDNJE ŠOLE; INFORMACIJE DOBITE NA TELEFON: 040/609 759 . INŠTRUKCIJE iz angleškega jezika za osnovne in srednje šole. tel.: 05/714-43-84 3-delno pisarniško omaro, svetlo rjave barve PRODAM; tel.: 070/833 549 Iščem manjšo kmetijo za najem v Ilirski Bistrici ali njeni širši okolici (primorska regija); lahko je v slabem stanju, Inf. 031/423 666; PRODAM police in pult v beli barvi; tel.: 070/833 495 V najem damo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35; Informacije TELES d.o.o, telefon: 7110 100; GSM 041 616 411 Športna rekreacija Z L M N ŽUPAN ANTON ŠENKINC OBISKAL BISTRIŠKE KARATEISTE ILIRSKA BISTRICA 2002/2003 Tekmovanja v Zimski ligi malega nogometa se bliža zaključku, saj so odigrane že tekme polfinala. Pred tem so v četrtfinalu odigrane tekme za razvrstitev v drugi polovici razpredelnice od 9. do 16. mesta. Izidi teh tekem igranih 12. januarja so bili sledeči: ŠD ZLATOROG UTD : AVTOSHOP-MIRANDA BAR 5 : 6 (4:4) BRKINI: DOLINA LJUBAVI 7 : 2 (5:0) ZZ POKLAR : LIPA-STARI MAČKI 6 : 5 (5:2) KIRN : TURISTI 0 : 3 b.b. Končna lestvica od 9. do 16. mesta: 9. TURISTI, 10. KIRN, 11. ZZ POKLAR, 12. LIPA STARI MAČKI, 13. BRKINI, 14. DOLINA LJUBAVI, 15. AVTOSHOP-MIRANDA BAR in 16. ŠD ZLATOROG UTD. Med najboljšimi osmimi ekipami so najprej odigrane tekme četrtfinala. Izidi so bili naslednji: AVIO PUB : UPOKOJENCI-ŠTAB PUB 7 : 6 (4:4; 1:1) ORLJAK PASJAK : ŠPORT BAR 3 : 5 (2:2; 1:1) KOČANIJA : DANČI-MAESTRO 2:4 (0:2) AVTOSHOP-ROMI BAR : MAJDA BAR 3:2 (1:1) Polfinalni pari in izidi tekem odigranih dne 19. januarja so bili sledeči: AVIO PUB : DANČI-MAESTRO 2 : 7 (1:1) MAJDA BAR : ORLJAK PASJAK UPOKOJENCI-ŠTAB PUB : KOČANIJA AVTOSHOP-ROMI BAR : ŠPORT BAR 5:6 (4:4; 2:2) 4:6 (3:3; 2:2) 4:2 (2:1) ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA V petek, 17.1.03, je novo izvoljeni bistriški župan g. Anton Šenkinc, obiskal karateiste v karate klubu Sokol. Ob tej priliki so mu Sokoli predstavili dosežke v lanski sezoni, v kateri so osvojili kar pet naslovov državnih prvakov, k temu pa so dodali še pet drugih mest in pet tretjih, prav tako pa so uspešno nastopali tudi na ostalih turnirjih in v tujini. Ob obisku župana so v klubu še posebej poudarili dosežene razultate v skupnem seštevku za Slovenski pokal 2002, kjer so Sokoli v katah in borbah osvojili kar štiri odličja in sicer: Anja Čekada je v kategoriji starejših deklic osvojila 1 .mesto, v konkurenci mlajših dečkov je 1.mesto osvojil Darjan Smajla, v kategoriji mlajših deklic pa sta Doris Brne in Saša Štefančič osvojili, Doris 2.mesto in Saša 3 .mesto. Vsem tekmovalcem čestitamo za Župan Anton Šenkinc, Anja Čekada, Darjan Smajla, Doris Brne, Saša Štefančič, trener Krištof er Štembergar. dosežene rezultate in jim želimo tudi v prihodnje veliko lepih uspehov. Karateisti so ob prisotnosti župana in ostalih obiskovalcev prikazali razultate svoje dela še z izvedbo kat in borb in z njimi navdušili vse prisotne. V finalu 25. januarja 2003 se bodo tako pomerile naslednje ekipe za razvrstitev od 1. do 8. mesta: 1. in 2. mesto: DANČI & MAESTRO CO.: AVTOSHOP - ROMI BAR 3. in 4. mesto: AVIO PUB : ŠPORT BAR 5. in 6. mesto: ORLJAK PASJAK : KOČANIJA 7. in 8. mesto: UPOKOJENCI ŠTAB PUB : MAJDA BAR Na dosedanjih tekmah so se najbolj izkazali naslednji strelci: 19 golov UJČIČ ALEKSANDER (Upokojenci - Štab pub) 17 golov LAZAREVIČ DOS A (Danči &Maestro) 16 golov ROJC ALEN (Šport bar) 15 golov BROZINA BORUT (Danči &Maestro) K seštevku pa lahko dodajo še kakšen gol na finalni tekmi. O končnih izidih bomo več poročali v naslednji številki časopisa. Športna zveza Ilirska Bistrica TRENER KARATE KLUBA SOKOL KRISTOFER ŠTEMBERGAR Ljubitelji katarteja v 11.Bistrici se prav gotovo še spominjajo časov, ko je bil Kristofer še sam aktiven tekmovalec. V svojem tekmovalnem obdobju je Kristofer dosegel vrsto odmevnih rezultatav in osvojil številne lovorike tako na domačih kot na tujih boriščih, med katerimi prav gotovo iztopajo zmage na naj večjih mednarodnih turnirjih (Trbovlje, Cro Open). Skoraj štiri leta je bil stalni član slovenske izbrane vrste in je nastopal tako na evropskih in svetovnih prvenstvih, brez dvoma pa je krona njegove tekmovalne karijere uvrstitev med šestnajst najboljših na svetovnem prvenstvu v Maleziji. Po tem uspehu je Kristofer počasi končal svojo tekmovalno pot in se za nekaj časa povsem umaknil iz karateja. V letu 2001 pa ga je, v novo ustanovljeni klub SOKOL, povabil njegov mladostni prijatelj in tajnik karate kluba Sokol, Leopold Kirn. Kristofer je v novo ustanovljenem klubu prevzel skrb za tekmovalno skupino. Svoje bogate tekmovalne izkušnje in predvsem pa svoje znaj e, ki si gaje pridobil v času svoje aktivne karijere je pričel prenašati na svoje varovance . Že v začetku je postavil za izhodišče svojega dela trdo, redno sistematično delo. S svojimi varovanci je vzpostavil odnos, ki temelji na zaupanju in medsebojnem spoštovanju, ki je potrebno za vrhunskost. Predvsem dejstvo, da so mu kot trenerju jasni cilji, ki jih hoče doseči in pa želja za uspehom ter trdo delo, so v letu 2002 prinesli bistriškemu karateju največje uspehe v bogati zgodovini tega športa. Pet naslovov državnih prvakov, pet drugih in pet tretjih mest z državnih prvenstev v vseh starostnih skupinah poleg tega pa še dva pokalna zmagovalca ter eno drugo in eno tretje mesto v slovenskem pokalu so največji uspehi na domačih tekmovanjih. V mednarodnih nastopih pa velja posebej omeniti zmagoslavje, ki so ga Kristoferjevi varovanci uprizorili v Avstriji, ko so zmagali prav v vseh kategorijah kjer so nastopili. Prav gotovo pa lahko z gotovostjo zapišemo, da si je trener Sokolov tudi za letošnjo tekmovalno sezono postavil dokaj visoke cilje. Zaželimo mu, da bi jih dosegel! KK SOKOL BBS IBM hm PtsseiiiiF'' ISterlll, l. j lili' ■ Ekipa OŠ D. Kette V januarju so bile v športni dvorani na sporedu že finalne tekme področnega prvenstva osnovnih šol v košarki za starejše deklice in v nogometu za starejše dečke. V košarki je v torek, 14. januarja 2003 izvedeno finale področnega prvenstva osnovnih šol za starejše deklice. Tekmovanje je organizirano v Športni dvorani OŠ A. Žnideršiča v Ilirski Bistrici. Tudi tokrat so se izkazale učenke OŠ A. Žnideršiča, ki so v finalni tekmi premagale vrstnice iz OŠ Pivka in se tako revanširale za poraz na področnem polfinalu. Bistriške učenke bodo nastopile že 31. januarja v Ljubljani in v močni konkurenci skušale iztržiti čimveč. Tekmovanje - področno finale v malem nogometu je izvedeno v četrtek, 16. januarja 2003 v Ilirski Bistrici v Športni dvorani OŠ A. Žnideršiča s pričetkom ob 12,00 uri in zaključkom ob 18,30. Nastopile so šolske ekipe - prvaki občin. Prijave ekip so posredovale naslednje šole: 1-OŠ I. Cankarja (Vrhnika), 2-OŠ A. Globočnika (Postojna), 3-OŠ Košana (Pivka), 4-OŠ Rezultati tekem: A. GLOBOČNIKA KOŠANA D.KETTEJA I. CANKARJA KOŠANA N. ODREDA I. CANKARJA A. GLOBOČNIKA N. ODREDA D. KETTEJA Končna lestvica: 1. OŠ N. ODREDA Cerknica 4 2. OŠ D. KETTEJA II. Bistrica 4 3. OŠ I. CANKARJA Vrhnika 4 4. OŠ A. GLOBOČNIKA Postojna 4 5. OŠ KOŠANA D. Košana 4 N. Odreda (Cerknica) in 5-OŠ D. Ketteja (II. Bistrica). Tekmovanje je potekalo po turnirskem sistemu 5 ekip - vsak z vsakim. Ekipi OŠ D. Ketteja se na žalost ni posrečilo uvrstiti v republiško četrtfinale saj je izgubila z neposrednim tekmecem ekipo OŠ N. Odreda iz Cerknice, ki je imela v svojih vrstah tudi dva mlada reprezentanta do 14 let. D.Z. 1 5 (0:4) 0 : 12 (0:4) 6 0 (4:0) 5 4 (1:2) 0 9 (0:4) 1 0 (0:0) 2 3 (1:3) 7 1 (2:1) 4 : 0 (3:0) 2 : 1 (1:0) 4 0 0 20 : 2 12 3 0 1 13 L 3 9 202 17: 9 6 1 0 3 12:15 3 0 0 4 1 :34 0 : D. KETTEJA : N. ODREDA : KOŠANA : A. GLOBOČNIKA : I. CANKARJA : D. KETTEJA : N. ODREDA : KOŠANA : A. GLOBOČNIKA : I. CANKARJA DAN ROKOMETA V soboto, 11. januarja, med 14. in 20. uro je rokometni klub Il.Bistrica v športni dvorani osnovne šole Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici pripravil že 3. tradicionalni dan rokometa. Prireditev je bila namenjena predvsem predstavitvi vseh selekcij kluba in popestritvi med zimskim tekmovalnim premorom, tako daje bilo dogajanje kar pestro. In da bi samo srečanje pridobilo tudi na športno tekmovalnem področju, so organizatorji na prireditev povabili hrvaško ekipo Zamet iz Rijeke in veterane - nekdanje igralce kluba. Na parketu se je vsega skupaj odvijalo pet tekem. Med seboj so se na prvi tekmi pomerile najmlajše rokometašice kluba Mlajše deklice ‘B’ z začetno selekcijo krožka OŠ Podgrad Tekma je bila bolj revialne narave, saj so igralke obeh ekip šele začetnice v rokometu, kljub vsemu pa je bilo to tekmo zanimivo spremljati. V nadaljevanju so dmgo tekmo odigrale Mlajše deklice ‘A’ in mlajša ekipa ŽRK Zamet iz Rijeke, kjer pa je bila kakovostna razlika občutno na strani hrvaških rokometašic. Njihova prva ekipa namreč nastopa v prvi hrvaški ženski ligi, zato ne čudi končna visoka gol razlika. Prav zato je bila najbolj zanimiva in obenem tudi na dovolj kakovostni ravni tekma med Starejšimi deklicami - lahko bi rekli tudi kadetinjami RK Il.Bistrica in njihovimi vrstnicami iz ŽRK Zamet. Čeprav so domače igralke tekmo izgubile, so bile dokaj enakovredne hrvaškim tekmicam, kar prav gotovo obeta pred nadaljevanjem prvenstva v slovenski drugi kadetski ligi. Za popestritev dogajanja so se med rokometnimi tekmami predstavile tudi navijačice ŠKL z OŠ Antona Žnidaršiča. Za svoj nastop so požele kar buren aplavz gledalcev, ki se jih je v športni dvorani kljub zanimivemu dogajanju zbralo precej manj od pričakovanega. Že zaradi namena tokratne športne prireditve upamo, da jih bo na vseh prihodnjih tradicionalnih dnevih rokometa vse več. Nato seje bistriška kadetska ekipa v revialni tekmi pomerila z nekdanjimi članicami RK Il.Bistrica, ki so kljub nekajletnemu neigranju pokazale, da znajo igrati rokomet. Predvsem borbenost je tista, ki je nekdanje rokometašice odlikovala, s tem pa so tudi svojim naslednicam pokazale pravo pot do boljših rezultatov. Spomine na boljše čase so kasneje obujali tudi veterani, ki jih je sicer čakala tekma z veterani iz Kozine, vendar teh v II.Bistrico ni bilo. Škoda, ker so se domači organizatorji kar potmdili za organizacijo te prireditve.. Namen organizatorjev je bil ob koncu dneva dosežen, saj je druženje najmlajših in tudi malce starejših rokometašev uspelo. Vse ekipe so na igrišču pokazale svojo najboljšo igro in končni rezultati v bistvu sploh niso bili tako pomembni. Pomemben je bil športen duh igralcev in prijetno ter sproščeno športno vzdušje, ki seje nato nadaljevalo še v skupnem druženju - v tako imenovanem tretjem polčasu. DEDEK MRAZ OBISKAL »SOKOLE« V telovadnici OŠ Dragotin Ketteje bilo v petek 20. decembra čutiti napetost v zraku. Predvsem najmlajši so nestrpno čakali na prihod Dedka Mraza. Mize, ki so bile razvrščene ob prihodu v telovadnico so polne sladkih dobrot (za kar so poskrbele pridne mamice) čakale na lačna usta, naprej ob steni pa je bila pripravljena scena za otroško igrico. Otroci so se posedli na pripravljene klopi in si z zanimanjem ogledali igrico. Ob koncu so na ves glas kričali in končno priklicali tudi Dedka Mraza, kije pridne otroke z veseljem obdaril. >___________________________> DRŽAVNI PRVAKINJI TUDI POKAL Tamara Kovačevič prejela pokal Slovenije za leto 2002 Dne 11/1-2003 je karate zveza Slovenije v športnem centru v Žalcu uradno razglasila rezultate tekmovanj za pokal Slovenije za leto 2002. Za pokal so štela tri tekmovanja, ki jih je v lanski sezoni organizirala karate zveza Slovenije. Šteli so rezultati v športnih borbah in v katah. V kategoriji mlajših deklic je kot smo že poročali celotno sezono 2002 suvereno obvladovala članica karate društva SAMURAI Nova Gorica sicer pa učenka petega razreda osnovne šole Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice Tamara Kovačevič. S tremi zmagami v katah in tremi v borbah je zbrala vseh 36 možnih točk in si poleg naslova državne prvakinje za leto 2002 priborila tudi pokalni naslov. S ponovitvijo izjeme sezone se kot sama pravi ne obremenjuje, še vedno stoji trdno na tleh in bo vesela vsake uvrstitve na stopničke na tekmovanjih, ki se jih bo udeležila. Čestitkam se je kot prvi pridružil njen sponzor Stanko Baričič - Vrtnar, direktor družbe MAKSER d.o.o. iz Zabič. Vesel sem Tamarinih odlični rezultatov, še naprej bom pomagal pri njenem razvoju. Žal mi je le, da so v naših krajih tudi ljudje, ki se ne upajo niti podpisati pod svoje fantazijske misli. Šport so pomešali z »drugimi« predvsem lastnimi interesi, objavljajo izjave, ki so milo rečeno nesramne laži zrele celo za obravnavo pred sodiščem. Komentarje vsekakor na mestu, na piscu laži na spletni strani Mladine konec lanskega leta z naslovom Revolucija pa je, da se predstavi tudi širši javnosti, če ima toliko hrabrosti. Prizadeti v spornem članku namreč tako ali tako dobro vedo za koga gre. Z.K. NOGOMETNI TURNIR 30.12.2002 Kraj:športna dvorana OŠ A. ŽNIDERŠIČA; Čas:od 9h do 15h Tumiija v času novoletnih praznikov se je udeležilo veliko število otrok(61). Prisotni so bili otroci iz naslednjih osnovnih šol: osnovna šola KNEŽAK 7 otrok osnovna šola PODGORA 6 osnovna šola A.ŽNIDERŠIČ 21 osnovna šola PODGRAD 6 osnovna šola D.KETTE 12 srednješolci 9 Otroci so si sami organizirali ekipe, katerih je bilo 9! Zdirigiranim žrebom sem napravil 3 skupine po 3 ekipe.Vpredtekmovanju je vsaka ekipa odigrala dve tekmi , v raziigravanju pa prvih 6 po dve tekmi.Tako je bilo skupno odigranih 15 tekem! Končni vrstni red: 1. mesto MESTENICE 2. mesto BOŽIČKI 3. mesto KIRN 4. mesto PODGRAJSKI DANILO 5. mesto VAHTARJI 6. mesto DREAM TEAM 7. mesto MEŠANCI 8. mesto NEZNANI 9. mesto GRAJSKI VRT Turnir sem organiziral z namenom da se otrokom nudi igranje nogometa , da športno preživijo del praznikov (počitnic) in se med seboj družijo. Pri organizaciji so mi pomagali TRAKOŠTANEC DEJAN(sojenje in semafor), ULJ AN MILE (zapisnik in semafor) in SMAJLA NENAD (sojenje). organizator: NK TRANSPORT KALC VOJKO ANJA IN DARJAN ZMAGOVALCA V soboto je Karate zveza Sovenije v Žalcu, pripravila svečano razglasitev rezultatov v točkovanju za slovenski pokal v preteklem letu. V skupnem Seštevku točk v posameznih kategorijah pa so imeli bistriški SOKOLI-i, kar štiri uvrščene na previ treh mestih v posameznih kategorijah. V kategoriji mlajših deklic je Doris Brne osvojila drugo mesto, Saša Štefančič pa je bila tretja. Obe deklici sta v lanskem letu imeli res izjemno sezono. Skupno sta na raznih tekmovanjih osvojili preko 45 medalj večkrat pa sta se v finalih pomerili med seboj. V kategoriji mlajših dečkov Darjan Smajla prvo mesto. Darjan je v letošnjem letu osvojil vse državne trofeje, ki jih je bilo mogoče osvojiti, je aktualni državni prvak v katah in borbah, na močnih mednarodnih turnirjih pa je dokazal, da v svoji starostni kategoriji spada med najboljše v Evropi. V kategoriji starejših deklic Anja Čekada prvo mesto. Anjaje skozi vse leto pridno nabirala točke v obeh tekmovalnih disciplinah, tako v katah kot v borbah in na koncu prepričljivo zmagala. V skupnem točkovanju za slovenski pokal pa imajo člani karate kluba SOKOL, še kopico tekmovalcev, ki so zabeležili uvrstitve v posameznih disciplinah. V ekipnem delu je karate klub SOKOL zasedel šeto mesto in je daleč najbolje uvrščen primorski klub. V trenutku zmagoslavja pa ne gre pozabiti tudi na tvorca tega uspeha in sicer trenerja Kristoferja Štebergerja, ki so ga rezultati, ki so jih dosegli njegovi tekmovalci v letu 2003, postavili med najboljše slovenske trenerje v letu 2002. Peter Šircelj ODBOJKA 2002-2003 4. ODBOJKARSKI TURNIR za ženske ekipe za sezono 2002-2003 je izpeljan v soboto, 18. j anuarj a 2003 v telovadnici Osnovne šole Košana. Tokrat so nastopile le štiri ekip iz regije, ki so se pomerile po prirejenem sistemu tako, da vsaka ekipa odigra dve tekmi. Rezultati tekem: BAMAURTA Postojna : MIŠKE Pivka MIŠKE Pivka: PIŠKOTEK Knežak VV.ZMAJKE : BAMAURTA Postojna PIŠKOTEK Knežak : VV.ZMAJKE 2 : 0 (25:08, 25:06) 0:2 (13:25,23:25) 0 : 2 (18:25,17:25) 2:1 (25:21,12:25,11:08) Lestvica 4. turnirja : 1. BAMAURTA Postojna 2 2 0 4:0 (+51) 4+4 8 5. PIŠKOTEK Knežak 2 1 1 2:3 (+07) 2+3 5 2. VV.ZMAJKE 2 0 2 1:4 (-08) 0+2 2 7. MIŠKE Pivka 2 0 2 0:4 (-50) 0+1 1 Skupna lestvica po treh turnirjih: 1. BAMAURTA Postojna 39 točk; 2. W.ZMAJKE 29 točk; 3. RSRII. Bistrica 22 točk; 4. PIŠKOTEK, Knežak 18 točk; 5. POSTOJNA-PUPE 15 točk; 6. KOŠANA mlade 13 točk; 7. MIŠKE Pivka 6 točk in 8. KŠIB-RWŠCEII. Bistrica 1 točka. Športna zveza Ilirska Bistrica r — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — i RAZPIS ! ZIMSKA KOŠARKARSKA LIGA | ILIRSKA BISTRICA 2003 [ Športna zveza Ilirska Bistrica bo organizirala tekmovanje ZIMSKA KOŠARKARSKA LIGA predvidoma po kombiniranem ligaško-pokalnem sistemu. Tekme bodo ob sobotah in nedeljah, odvisno od razpoložljivih terminov v Športni dvorani. Liga bo izpeljana v obdobju februar - april 2003. Osnovna določila: 1. Pravico nastopanja imajo igralci rekreativci in po dogovoru registrirani tekmovalci ne glede na starostno kategorijo (spodnja meja je 16 let in ob soglasju staršev dopolnjenih 14 let). 2. Organizator tekmovanja je Športna zvezali. Bistrica v sodelovanju z drugimi izvajalci. 3. Tekmovanje bo potekalo v Športni dvorani OŠ A. Žnideršiča. 4. Uporablja se pravila košarkarske igre prirejena za tekmovanje v ligi. 5. Sisteme tekmovanja se določi na osnovi števila udeleženih ekip. 6. Pokale za osvojena mesta prejmejo tri (štiri) najboljše ekipe. Zmagovalna ekipa prejme tudi prehodni pokal. 7. Ostala določila pripravi organizator do sestanka z vodji ekip in žrebanja, ki bo v sredo, 05. februarja 2003 ob 18. uri v prostorih Šport bara, Bazoviška 4 v II. Bistrici.. 8. Zadnji rok za prijave: ponedeljek, 05. februarja 2003 na naslov: Športne zveze, Bazoviška 26. 9. Dodatne informacije o tekmovanju: Športna zveza, tel.: 710 11 35 in Z. Debevc 041 578 613. ŠPORTNA ZVEZA j ILIRSKA BISTRICA Policija svetuje ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA (ZVCP) ///. del Pomen izrazov 19. člen 11. odstavni pas je vzdolžni del cestišča, kije od vozišča ločen z robno črto, na katerem ni dovoljen promet in je namenjen ustavitvi vozil v sili; 12. posebni pasovi so: pas za parkiranje, kolesarski pas in pas za pešce; 13. pas za parkiranje je označen vzdolžni del vozišča, namenjen ustavljanju in parkiranju vozil; 14. pas za pešce je označen vzdolžni del vozišča, kije namenjen hoji pešcev; 15. ločilni pasje del cestišča, s katerim sta fizično ločeni smerni vozišči, in označen del vozišča, po katerem je promet prepovedan; 16. robni pasje del cestišča, namenjen označevanju robov vozišča; 17. kolesarski pasje vzdolžni del ceste, namenjen prometu koles in koles s pomožnim motorjem, kije zaznamovan z vzdolžno črto na vozišču ali pločniku; 18. pešpot je s predpisano prometno signalizacijo označena javna pot, kije namenjena izključno hoji pešcev; 19. bankina je del cestišča ob vozišču ali robnem pasu, zgrajena kot njegov utrjeni ali neutrjeni del; 20. območje za pešce je prometno območje, ki je namenjeno izključno pešcem; drugi udeleženci v prometu ga lahko uporabljajo samo v primeru, ko to dovoljuje prometna signalizacija; 21. prehod za pešce je del površine vozišča ceste, ki je namenjen prehajanju pešcev čez vozišče in je označen s predpisano prometno signalizacijo; 22. otok za pešce je dvignjena ali kako drugače zaznamovana površina na vozišču, namenjena začasnemu postanku pešcev, ki prečkajo vozišče ali križišče, vstopajo v vozilo javnega prometa za prevoz potnikov ali izstopajo iz njega; 23. vozilo je vsako prevozno sredstvo, namenjeno vožnji po cesti, razen posebnih prevoznih sredstev, med katere spadajo otroška prevozna sredstva, bolniški vozički ter športni pripomočki in naprave, ki omogočajo gibanje hitrejše od hoje pešca; 24. enosledno vozilo je vozilo, katerega sled ni širša kot 50 cm; 25. dvosledno vozilo je vozilo, katerega sled je širša kot 50 cm; 26. motorno vozilo je vozilo, namenjeno vožnji po cesti z močjo lastnega motorja, razen timih vozil in koles s pomožnim motorjem; 27. osebni avtomobil j e motorno vozilo, namenjeno prevozu oseb, ki ima poleg sedeža za voznika še največ osem sedežev; 28. tovorno vozilo je motorno vozilo, namenjeno prevozu tovora; 29. kombinirano vozilo je motorno vozilo, namenjeno hkratnemu prevozu oseb in tovora, oziroma vozilo, ki se lahko brez posebnih predelav uporablja za prevoz samo oseb ali samo tovora; odstranitev in vgradnja sedežev se ne šteje kot predelava, če je konstmkcijsko zagotovljena možnost olajšane vgradnje in odstranitve sedežev; 30. avtobus je motorno vozilo, namenjeno prevozu oseb, ki ima poleg sedeža za voznika več kot osem sedežev; 31. zgibni avtobus je motorno vozilo, sestavljeno iz dveh ali več togih delov, ki so med seboj povezani s pregibnim delom, ki omogoča prehajanje oseb iz enega v drugi del; 32. traktor je motorno vozilo, ki je konstruirano tako, da vleče, potiska ali vozi traktorske priključke oziroma se uporablja za njihov pogon ali vleče priklopno vozilo; 33. motorno kolo je motorno vozilo na dveh kolesih, s stransko prikolico ali brez nje, in motorno vozilo na treh kolesih, če njegova masa ne presega 400 kg; 34. kolo z motorjem j e motorno vozilo z dvema ali tremi kolesi, katerega delovna prostornina motorja ne presega 50 ccm in na ravni cesti ne more razviti večje hitrosti kot 50 km/h; 35. bivalno vozilo - avtodom je motorno vozilo s posebnim ohišjem in stalno opremo, ki omogoča prevoz in bivanje oseb; 36. delovni stroj je motorno vozilo, ki je namenjeno opravljanju del z vgrajenimi napravami in na ravni cesti ne more razviti večje hitrosti od 30 km/ h (bager, buldožer, kombajn, valjar, viličar, finišer, itd); 37. delovno vozilo je motorno vozilo, ki je namenjeno opravljanju del z vgrajenimi napravami in na ravni cesti lahko razvije hitrost, večjo od 30 km/h (avtomobilsko dvigalo, motorno vozilo s hidravlično roko za opravljanje del v višini, motorno vozilo z raztegljivo lestvijo itd.); 38. motokultivator je motorno vozilo, ki ima eno ali dve osi in motor z močjo največ 12 kW in je konstruirano tako, da vleče, potiska ali nosi razne zamenljive priključke in orodja in služi za njihov pogon ali za vleko lahkega priklopnika; 39. vlečno vozilo je motorno vozilo, ki vleče priklopno vozilo ali je namenjeno izključno vleki vozil; 40. vojaško vozilo je motorno vozilo, označeno s predpisanimi oznakami, ki se uporabljajo v Slovenski vojski; 41. tirno vozilo je vozilo, namenjeno vožnji po tirih; 42. priklopno vozilo je vozilo, ki je namenjeno temu, da ga vleče drugo vozilo, bodisi da je konstruirano kot priklopnik ali kot polpriklopnik; 43. polpriklopnik je priklopno vozilo brez sprednje osi, ki je konstruirano tako, da se s sprednjim delom opira na vlečno vozilo; 44. lahki priklopnik j e priklopno vozilo, katerega največja dovoljena masa ne presega 750 kg; 45. kolo s pomožnim motorjem je enosledno vozilo s pomožnim motorjem, katerega konstrukcijske značilnosti v cestnem prometu na ravni cesti ne omogočajo hitrosti, večje od 25 km/h,in katerega delovna prostornina motorja ne presega 50 ccm; 46. kolo je enosledno ali večsledno vozilo z najmanj dvema kolesoma, ki ga poganja voznik z lastno močjo; 47. traktorski priključek je zamenljivo orodje za opravljanje kmetijskih, gozdarskih in drugih del, ki ga vleče, potiska ali nosi traktor (obračalnik, trosilnik, samonakladalka, škropilnica itd.); 48. vprežno vozilo j e vozilo, ki ga vleče vprežna žival; 49. skupina vozil je med seboj povezana skupina najmanj enega vlečnega in najmanj enega priklopnega vozila, ki so v cestnem prometu udeležena kot celota; 50. kolona vozil so tri ali več vozil, ki vozijo v vrsti po istem prometnem pasu z enako hitrostjo in v majhni medsebojni razdalji; 51. zapuščeno vozilo je motorno vozilo na cesti, ki nima registrskih tablic ali ni registrirano in nihče ne skrbi zanj; 52. največja dovoljena masa je masa vozila oziroma skupine vozil skupaj z njegovo oziroma njihovo nosilnostjo; 53. masa vozila je masa praznega vozila brez oseb in tovora, s polnim rezervoarjem za gorivo, predpisano opremo in priborom; 54. nosilnost je dovoljena masa, do katere se sme vozilo obremeniti po proizvajalčevi deklaraciji; 55. skupna masa j e masa vozila skupaj z maso tovora, ki se na njem prevaža, upoštevajoč tudi maso oseb, ki so na vozilu, kot tudi morebitnega priklopnega vozila skupaj z maso tovora; 56. osna obremenitev je del skupne mase, s katero os vozila na vodoravni podlagi obremenjuje vozišče, kadar vozilo miruje; 57. udeleženec v cestnem prometu je oseba, ki je na kakršen koli način udeležena v cestnem prometu; 58. voznik je oseba, ki na cesti vozi vozilo; 59. voznik začetnik je vsak voznik z vozniškim dovoljenjem za vožnjo motornih vozil do dopolnjenega osemnajstega leta starosti in voznik v obdobju dveh let od pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije A do 125 ccm in kategorije A do 350 ccm delovne prostornine motorja, ali kategorije B ali C; voznik začetnik je tudi voznik v obdobju dveh let po ponovni pridobitvi vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil teh kategorij, ki mu je organ za postopek o prekrških pred tem izrekel prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja; 60. pešec je oseba, udeležena v cestnem prometu, ki po cesti hodi, pri tem pa lahko vleče ali potiska vozilo, se premika z bolniškim vozičkom s hitrostjo pešca ali tak voziček potiska, in oseba, ki uporablja za gibanje posebno prevozno sredstvo, ki po tem zakonu ni vozilo; 61. gonič, vodič ali jezdec živali je oseba, ki goni žival oziroma čredo ali pa vodi žival, namenjeno vleki, prenosu tovora, ali jo jaha; 62. gospodarska vožnja je prevoz za potrebe kmetijstva ali gradbeništva, ki se opravlja na kratkih razdaljah glede na naravo in posebne potrebe kmetijske ali gradbene dejavnosti; 63. ustavitev j e vsaka prekinitev vožnje za toliko časa, kot je potrebno, da vstopijo ali izstopijo potniki, ali da se naloži oziroma razloži tovor, ali odpravi okvara na vozilu; Z-------------------------------------------------------------N POLICIJSKA KRONIKA | ZA OBDOBJE ", j OD 15.12. 2002 DO 15. 01. 2003 [ Na področju kriminalitete so kriminalisti PP Ilirska Bistrica v navedenem I | obdobju obravnavali skupno 32 kaznivih dejanj od tega 10 vlomov, 11 tatvin, | I 3 poškodovanja tuje stvari, 3 povzročitve lahkih telesnih poškodb v pretepih, I ■ 1 nasilništvo, 1 goljufijo in 1 izsiljevanje. Večina vlomov j e bila izvršena v gostinske objekte in osebne avtomobile, . [ pri čemer sta bila dva storilca zalotena in prijeta na kraju vloma. Precej negodovanja med prebivalci Ilirske Bistrice povzroča tudi * I vlomilec, ki iz rezervoarjev osebnih avtomobilov krade gorivo. Policija I | naproša občane, ki karkoli vedo o storilcu naj pokličejo na tel.št. 113, | | klicatelju se ni potrebno predstaviti. Novoletni čas je botroval številnim kršitvam javnega reda in miru, | ■ predvsem pretepom v gostinskih lokalih. Pregrete glave niso mirovale niti i . na silvestrsko noč, saj so policisti na placu med silvestrovanjem obravnavali . ' dva pretepa, v katerih je bilo skupno udeleženih 14 oseb. Zoper vse kršitelje I so bili podani predlogi sodniku za prekrške, trije storilci pa se bodo I I zagovaijali tudi zaradi kaznivega dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe I | med pretepanjem in poškodovanja tuje stvari. Kljub številnim opozorilom o ravnanju s pirotehničnimi izdelki seje v I ■ času božičnih in novoletnih praznikov poškodovalo s petardami in i . podobnimi izdelki skupno 6 oseb. Na srečo so bili vsi lažje telesno . J poškodovani, med poškodovanimi pa tudi ni otrok. V enem primeru pa je ' pri aktiviranju vreče napolnjene s plinom prišlo tudi do manjše materialne ■ I škode na objektu. Na področju varnosti cestnega prometa so delavci PP II. Bistrica | | obravnavali skupno 22 prometnih nesreč, od tega 1 s hudimi telesnimi | i poškodbami, 4 z lažjimi telesnimi poškodbami in 17 z nastalo materialno | ■ škodo. V dveh primerih sta povzročitelja s kraja pobegnila, eden je bil i . izsleden še istega dne za drugim pa se še poizveduje. Precej dela so imeli policisti tudi z urejanjem prometa v času sneženja, 1 I ponovno se je izkazalo, da številni vozniki še vedno nimajo urejene I I predpisane zimske opreme. Na področju varovanja državne meje so policisti pri ilegalnem prehodu j I prijeli 10 ilegalcev, kateri so bili po končanem postopku pri sodniku za I i prekrške izročeni hrvaškim mejnim organom. Med izvajanjem ostalih nalog so policisti v dveh primerih zasegli , ! prepovedano drogo, pri kontroli nošenja orožja so zaradi nepravilnega j * nošenja enemu lovcu zasegli lovsko puško, vsi trije kršitelji se bodo srečali ' I pri sodniku za prekrške. Prišlo j e tudi do dveh požarov, od tega enega v podjetju Lesonit, kjer je | | nastala večja materialna škoda. V lesonitu so policisti obravnavali tudi 1 delovno nezgodo. V enem primeru so skupaj z gorskimi reševalci našli moškega, ki seje i . skupaj z vnukinjo izgubil pri sestopu s Snežnika, obravnavali pa so tudi . ‘ povoženje sme, dveh psov in poškodovanje čebeljih panjev, katere je po 1 I najdenih sledeh na kraju verjetno poškodoval eden izmed številnih I I medvedov. Božidar Stemberger \ KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE j V_____________________________________________________________v KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica tvornih sisti lu-platiščift is od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. koliSter opel e •avto '^41Pooblaščeni servis V0ZiI 4 Originalni rezervni deli ^ Dodatna oprema 4A: 05/788-60-10, AVTOSALON: 05/7««-* IfPBHPE ILIRSKA BISTRICA: 05/710-14-30 ODPIRANJE ŠAMPANJCA V Snežniku dne 23.12.2003, je bil objavljen članek A. Zidarja z naslovom: Saj ni res pa je. V njem smo prebrali, daje Aleš Zidar po prvem krogu volitev navdušeno odprl šampanjec. Prav je, da občani tudi z druge strani zvedo, zakaj je Zidar tako navdušeno odprl šampanjec in zakaj seje tako zelo bal, da bi bil jaz ponovno izvoljen za župana. Pa pojdimo po vrsti! Prvič je bil Zidar zelo prizadet, ko sem pomagal nogometnemu klubu, ki sta ga on in takratno vodstvo pripeljalo do finančnega zloma. Zdi se, daje bil prepričan, da se klub iz takšne situacije ne bo izvlekel. Po razrešitvi meje novo vodstvo kluba prosilo za pomoč pri iskanju sredstev za poravnavo velikih dolgov, ki jih je ustvarilo takratno vodstvo in za nadaljnje delovanje kluba. Spomnim se, da ta krat v klubu niso imeli niti toliko denarja, da bi plačah prevoz mladim tekmovalcem na tekmo. Brez vnaprejšnjega plačila pa prevozniki (upniki) prevoza niso hoteli opraviti. Denar, ki sem ga za klub dobil ni bil iz občinskega proračuna, ampak od raznih slovenskih podjetij. Za pomoč nogometnemu klubu II. Bistrica, mi je klub podelil zahvalno plaketo. Sprašujem, kdaj bo Zidar izpolnil svojo obljubo, da bo pridobil sredstva za pokritje dolga, ki ga je s takratnim vodstvom ustvaril. Takrat je zagotavljal, da bo to v nekaj mesecih. Zidar je ustanovitelj športnega kluba BAS, ki šteje štiri člane. Poleg Zidarja in njegove žene, sta v klubu še njegov prijatelj s svojo ženo. Skratka sami veliki športniki. Do zamere je seveda prišlo, ker sem nasprotoval, da se iz občinskega proračuna finansira take klube, ki nimajo nobene zveze s pravim športom. V občini imamo veliko športnih klubov z nadarjenimi mladimi športniki, ki bi še kako potrebovali ta sredstva. Tretjič sem se Zidarju zameril, ker sem ostro nasprotoval kupčijam Športne unije, da bi bistriška občina kupila od njih svoj Sokolski dom. Unija naj bi del kupnine namenila za ureditev fitnes centra, s katerim bi gospodaril Zidar. Kako naj bi se strinjal z navedenimi kombinacijami s Sokolskim domom, ki bi moral biti bistriška last, saj so ga zgradili naši občani. O morah in higieni pa naslednje: Zidar naj poskrbi za dolgove, ki jih je »pridelal« s svojim »delom« in ki niso tako majhni. Zidaijevo »veliko« moralo volivci dobro poznamo, zato ga nismo izvolili v občinski svet. Tudi moje osebno mnenje je, da v občinski svet takšen človek ne sodi. Zidar ne piše samo v Snežniku, tudi na Radiu 94 smo večkrat slišali njegove »objektivne« prispevke. Ali je takšno Zidarjevo obveščanje javnosti lahko kaj drugega, kot ugajanje novi občinski oblasti, seveda z upanjem, da mu bo ta pomagala do uresničevanja takih in podobnih projektov. Bomo videli?! Franc Lipolt OBNOVA PRED »ZAČETKOM OBNOVE« - ODMEV NA ČLANEK »BLAGOSLOV OBNOVLJENE CERKVE SV. ŠTEFANA V HARIJAH« V decemberski številki časopisa Snežnik, sem pod naslovom »Obnova pred začetkom obnove«... zasledila pisanje g. Damjana Gombača. Ugotavlja, da sem pri pisanju prispevka »Blagoslov obnovljene cerkve sv. Štefana v Harijah« kratko opisala zgodovino harijske cerkve ter spremljajoče prireditve ob blagoslovu, a pozneje napačno zapisala, da se je obnova začela leta 1995. Kot avtor že sam ugotavlj a, j e bil namen mojega pisanja bolj kratko sporočilo o slovesnosti, kot analiza posameznih del. Kajti s pomočjo študenta Zvonka Boštjančiča in številnih drugih, ki so me opozorili na posamezna dejstva, dokumente in mi omogočili vpogled v cerkvene knjige, sem se vsaj bežno seznanila s petstoletno zgodovino cerkve. V petsto letih je bilo ogromno dozidav, prezidav in obnov. Zaslužnih je zagotovo veliko, letnico 1995 sem omenila izključno zato, ker je takrat prevzel delo cerkveni odbor, ki je pripravil slovesnost ob blagoslovu, članov pa poimensko nisem navajala. Gospod Andrej Gombač mi je osebno poznan. Cenim ga kot dobrega mojstra, zelo natančnega človeka, predvsem pa spoštujem njegov čut za estetiko in skrb za ohranjanje kulturne dediščine. Ker me pa avtor pisanja napotuje na branje zgibanke, ki je izšla ob blagoslovu cerkve, v kateri bi lahko dobila točnejšo in popolnejšo informacijo naj povem, da mi je zloženka prav tako poznana. Avtorica omenjene zloženke je namreč Alenka Penko. Veste, gospod Damijan, daje ugledala luč sveta ta zloženka, sem porabila ogromno prostega časa in energije, za kar mi ni žal. Svojega imena nisem nikjer zapisala. Če pa ste pozorno poslušal zahvalo g. Gabrijela Vidriha na dan blagoslova, se boste najbrž spomnil, da je bilo omenjeno tudi ime Alenke Penko. S spoštovanjem! Alenka Penko ----------------------------------------------\ POJASNILO “VAŠ KOTIČEK" je rubrika v kateri objavljamo mnenja oziroma mišljenja bralcev, ta niso stališča glavnega in odgovornega urednika, uredništva ter uredniškega odbora in se od njih distanciramo. X______________________________________________J SAJ NI RES PA JE - DRUGIČ Spoštovani g. Zidar! Tako kot ima vsaka palica dva konca, vsaka medalja dve plati, ima tudi vsaka resnica dva obraza. Od vsakega posameznika je odvisno, ah se tega tudi zaveda ali je pripravljen “resnico”pogledati tudi z druge strani. Gospod Zidar, vi ste svojo nezmožnost takega gledanja že dokazali. To dejstvo nam vaš zadnji komentar le potrjuje. Seveda bi se tudi vprašali zakaj komentar namenjate le naši stranki (res je , da je največja sprememba pri nas), vendar bi si objektiven komentator privoščil pogled tudi na ostale stranke in liste, pri katerih je tudi prišlo do nepričakovanih (ne)uspehov. Možno je, da imate za to še prav posebne razloge, a o njih lahko tudi kdaj drugič. Ne bi ponavljali znanih dejstev in rezultatov volilnih izidov (za našo stranko so vse prej kot ugodni), radi pa bi se dotaknili naslova vašega članka. Zagotovo bi tako lahko naslovih kar lepo število dejstev in domnev (tudi vi operirate z nekaterimi domnevami), ki jih vi še omeniti niste želeli. V čem ste, g. Zidar, videli razgaljeno bedo dosedanjega političnega vodstva? Ah morda v oprijemljivem dejstvu dokončanih investicij in projektov (3x več v primerjavi s prejšnjim mandatom - ceste, kanalizacije, šole, komunalna čistilna naprava, športni objekti...) ah na osnovi lastnega prepričanja, da so bili volivci “farbani” in pika? Se še spomnite, g. Zidar, koliko je bilo kandidatov za župana na predzadnjih volitvah? Verjetno ne, sicer ne bi na pamet govorih o “ kar osmih kandidatih”. Kot poznavalcu politike bi vam gotovo ne smelo uiti, da je pojav številnih list značilnost zadnjih lokalnih volitev po ceh državi. Prav tako ne bi smeh zanemariti dejstva, da se v občini Ilirska Bistrica tudi finančno “splača” biti občinski svetnik, pa ne po zaslugi stranke ZZP, ki naj bi po vašem mnenju vedrila in oblačila v politiki občine v zadnjih štirih letih. Tu pa smo že pri “vaši drugi resnici”. Težko je pojasniti dejstvo, da lahko stranka s 5 svetniki obvladuje Občinski svet (23 članov), še posebej, če vemo, da v prejšnjem mandatu ni bila podpisana ah sklenjena nikakršna koalicija o delu v občinskem svetu. Način našega delovanja je bil programski in projektni, kako težko je bilo delati v zadnjem letu mandata (predvolilno obdobje je bilo pri nas daljše), pa ste imeli priložnost opazovati. Kljub vsemu so bili skoraj vsi predlogi županstva na občinskem svetu izglasovani in realizirani, pomembnejše spremenjene ali neizglasovane predloge bi lahko prešteli na prste ene roke. K vašemu naslovu bi zagotovo spadalo tudi kaj o kulturi političnega delovanja, če je mogoče o čem takem pri nekaterih (posameznikih, strankah ali listah) sploh govoriti. Obračunavanje (verbalno, z letaki, s pojavom naročenih člankov ) s kandidatom naše stranke za župana, pa tudi z nekaterimi drugimi člani je postalo skorajda “bistriški šport” v katerem je bilo pomembno sodelovati, zlasti pred volitvami (čast redkim izjemam, ki pri tem niso sodelovale). Iz vašega članka veje neprikrita želja po odstopu od. mandata (zamenjavi) našega svetnika, kar kaže na nepoznavanje Zakona o lokalni samoupravi. Zelo zanimiva je bila tudi interpretacija nekaterih dosežkov (velikokrat zamolčanih) v zadnjem obdobju; za uspehe in dobre rezultate je bil zaslužen Občinski svet, za napake in nerealizirane projekte pa sta bila kriva občinska uprava in župan, posredno ah neposredno tudi ZZP. Sicer pa lahko potrdimo, da ima naš župan in stranka v preteklem mandatu res nekaj grehov. Naj večji je ta, daje župan poskrbel za racionalno rabo proračunskih sredstev in racionalno izvajanje investicij, z izjemo pripravljalnih del KČN pri ostalih investicijah niso bila predvidena sredstva nikjer prekoračena. Brez dodatnih del zagotovo niso zadovoljni izvajalci, še manj pa pri tisti, ki ob investicijah radi še kaj “dodajo”. V vaši oceni preteklega obdobja niste niti besedice namenil stanju in težavam, ki jih je g. Lipolt kot župan podedoval, pa to tudi ni bil vaš namen. Tudi vi, g. Zidar, ste podlegli skušnjavi, da v zvezi z g. Lipoltom ocenjujete in prejudicirate odločitve sodišča, še predno so postopki zaključeni, posegate torej v področje, ki še zdaleč ni v domeni vaše strokovnosti in poštenosti. Ah ste tudi vi dovolj moralni, da učite druge moralnosti? In končno, prepustite analizo dela in rezultatov zadnjih volitev nam, sami se lahko posvetite analizi rezultatov kake druge liste. Mi bomo budno spremljali rezultate dela OS v zdajšnjem mandatu in jih primerjali s tistim v prej šnjem; upamo, da bodo vsaj takšni, nič pa ne bo narobe, če bodo boljši; želimo si, da ne bi bili slabši. Glede šampanjca pa - tudi mi ga želimo (upamo) še kdaj odpreti, še bolj pa si želimo kdaj prebrati članek koga, ki je sposoben premagati lastno nestrpnost in stvari predstaviti (vsaj približno) objektivno in pošteno. Za Občinsko organizacija ZZP Ilirska Bistrica, Milan Dekleva BRAVO ŠIME V petek 17/1-2002 sta v Ilirski Bistrici gostovali skupini Game over in Bepop. Slišal sem, daje stvar organiziral Franc POROPAT - ŠIME iz Hrušice. Kar verjeti nisem mogel, da se bo koncert začel ob 20.00 uri - pa seje. In to brez pred skupine, ki ponavadi čakajoče zabavlja do zgodnjih jutranjih ur, ko se že rahlo »utrujeni« prikažejo zvezde večera (jutra) in zapojejo par pesmi, dobro »kasirajo« in se poslovijo. Začetek koncerta je lahko za zgled tudi tistim, ki organizirajo razne plese in se ponavadi zelo pozno začenjajo in trajajo predolgo v jutro, kar nikakor ni primemo za mladino, niti za bližnje sosede, starejši v glavnem tako ah tako nimamo kam iti. Kje so časi, ko nas je v domu na Vidmu zabavala skupina Ideja, to je bila zame ena zadnjih res lepih in kulturnih zabav s plesom. Nič nimam proti, da se mladi zabavajo po svoje - to celo odobravam, vendar bi morah tudi tisti, ki izdajajo dovoljenja za takšne prireditve razmisliti o neki primerni uri začetka in konca. Nedopustno je da dovolijo, da zabave in koncerti trajajo do zgodnjih jutranjih ur. Pomisliti bi morah tudi na ljudi, ki stanujejo v neposredni bližini takšnih objektov, kjer se dogajajo zabave, na starše mladih, ki jim ni vseeno, da njihovi otroci prihajajo domov šele po 03.00 uri zjutraj. Nekdo bo rekel, naj ostanejo doma če komu ni prav, toda to ni to. Mladini je potrebno dati možnost zabave vendar na kulturen način zato je koncert, ki gaje organiziral Šime lahko za zgled vsem. Izkazalo seje, daje mogoče dvorano napolniti tudi ob 20.00 uri in ni potrebno čakati 01.00 ah še kasnejše ure, da se privlečejo razni Oliverji, Riblje čorbe in podobne skupine, ki pa verjetno časa začetka ne pogojujejo. Ne spuščam se v to kdo je za takšne začetke zabav odgovoren toda koncert skupin, ki ga je organiziral Šime je lep dokaz, daje lahko tudi drugače. Upam, da se bo mojemu mnenju pridružil še kdo in da bomo za mlade poskrbeli vsi, ki smo za njihov razvoj odgovorni. Zato Šime še enkrat hvala, da si vsem pokazal, daje to mogoče in upam, da bo tvojo izkušnjo uporabil še kdo. Zlatan KOVAČEVIČ S_________________________________________________y OKULISTIČNA AMBULANTA dr. Mario Ragus Ordinacija /L BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek in torek od 13° "do 193 °ure tel. 714 22 30, 714 11 98© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 sreda in četrtek od 13° “do 193 “ure tel. 726 50 04, 726 54 01© DIGITALNO VIDEO SNEMANJE JZOR&K^ KRsroMr miAtlH 'SVEČANOSTI. TEL: 040 399 807 HELIOS IN MINISTRSTVO ZA OKOLJE PODALJŠALA PARTNERSTVO V SKLADU ZA OHRANJANJE DOBREGA STANJA VODA V SLOVENIJI DOMŽALE, 10. januar 2003 so na sedežu poslovnega sistema Helios podpisali dogovor med Ministrstvom za okolje, prostor in energijo in Heliosom, s katerim opredeljujejo nadaljevanje minulega, zelo uspešnega petletnega sodelovanja v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje slovenskih voda. V luči letošnjega Mednarodnega leta voda, ki ga je razglasila OZN, predstavlja omenjeni sporazum tudi močno simbolno dejanje, s katerim želijo povečati skrb za ohranjanje vodnih virov v Sloveniji. Heliosov sklad za ohranjanje slovenskih voda, ta je bil ustanovljen leta 1998, je tako tudi uradno zakorakal v svoje drugo petletno obdobje. V minulih petih letih je sklad izvajal okoljske akcije v sodelovanju z različnimi partnerji po vsej Sloveniji. Do konca leta 2002 je bilo izvedenih 34 okoljskih akcij čiščenja kraških jam in obnove slovenskih krajevnih vodnjakov. Sporazum, ki sta ga podpisala predsednik uprave poslovnega sistema Helios Uroš Slavinec in minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač, se imenuje dogovor za ohranjanje dobrega stanja voda v Sloveniji. Z njim bo ministrstvo za okolje, Heliosovemu skladu nudilo strokovno pomoč pri usmerjanju skladovih finančnih sredstev. Minister za okolje, prostor in energijo, mag. Janez Kopač je posebej poudaril, da je pomembna izkušnja dosedanjega skupnega projekta predvsem vzpostavitev resničnega partnerskega odnosa med ministrstvom, gospodarsko družbo, tiruštvi in lokalnimi skupnostmi, ko gre za “prave lokalne vsebine”. Heliosova sredstva so bila pomembna za uresničitev projekta, izjemno zavzeto delo sodelujočih pa jih je nekajkrat oplemenitilo. Izjemna energija in zavzetost pri izvajanju projekta sta pokazali, da ob oživljanju vsebin povezanih z identiteto kraja, višina denarnih sredstev ni najpomembnejša. To so dokazali jamarji, številni mojstri pri obnovi vodnjakov in nenazadnje prav vse otvoritve vodnjakov. S ponovno oživitvijo in rabo zapuščenih vodnjakov smo želeli vzbuditi odgovorno ravnanje in skrb za lokalne vodne vire, kar j e cilj trajnostno zasnovanega razvoja. Minister Kopač je končal, da je OZN leto 2003 razglasila za Mednarodno leto voda s ciljem okrepljenega sodelovanja vseh uporabnikov v prizadevanjih za trajnostno rabo voda. Sklad se bo tudi v bodoče financiral od prodaje Heliosovih okolju prijaznih premazov z znakom ribice v soncu. Od vsakega prodanega litra gre v sklad 50 tolarjev. V zadnjem obdobjuje prodaja omenjenih proizvodov v porastu. Helios bo tako tudi praktično nadaljeval skrb za širšo družbeno okolje, kar je v skladu z našo dolgoročno strategijo. Na “domačem dvorišču” smo zmanjšali možnost škodljivih vplivov na minimum in pridobili okoljske certifikate. Na razvoju izdelkov smo sprejeli izziv, ki ga postavljajo evropske direktive. Veliko naših izdelkov je že sedaj povsem v skladu z njimi. V zadnjih letih pa beležimo tudi ugodno poslovno rastje po podpisu povedal predsednik uprave Heliosa Uroš Slavinec. GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71-00-320, fax: 05/71-41-124 * INSTALACIJE A • Kovačič Stojan s.p. ^ Koseze 69a Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-370 fax: 05/71-00-371 GSM: 041/642-868 AVTOMEHANIKA Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E, ILIRSKA BISTRICA tel 05/71-45-855, 041/422-007 NUDIMO VAM: JURID-BENDIX zavorne obloge, ploščice, diski, BOSAL izpušni lonci, ARAL motorna olja, ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 Prfoazn! nAKuPf v ER? Or J H kml 3 A G R I N A v Ilirski Bistrici, Gregorčičeva 19 Telefon: 05 714 17 31 v Za televizorje GORENJE in EVELUX - možnost nakupa na 6 ali 12 obrokov (tom*o%) BF lakup izbranih korenjevih gospodinjskih laratov in Revizijskih >prejemnikov | ali 12 lesečnim kreditiranjem. p<: :L; OM 7% letno. VI * SPI§|£* 'sredstev za verstvo rastlin! RIZZERIA im ^D°m na Vidmu I P) I P Q ) Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica j V tel. 05/71-41-344 ODPRTO: ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 VIDEO TOP 10 VHS 1. MOŽJE V ČRNEMU.-komedija 2. PRAVI ZLOČIN-triler 3. VAMPIRJI II.-grozljivka 4. GROF MONTE CRISTO - avantura 5. MIŠEK STUART II.-komedija 6. AMELIE-drama 7. ČAS ZA ZABAVO-komedija 8. ASTERIX & 0BELIX: MISIJA KLEOPATRA • komedija 9. MEMENTO- triler ° 10. LOBANJE II.-triler ■ j f .j 1 W\' 1PIIJ1 iktfSBI id M Z? m SEcS % "i' L n} v. O P , » ' r | - _ »RS« r.w.. iS@lBčrv.j-= f&ineG-M . -- v--.-*?. Bazoviška 19, 05/714-20-77 Velika izbira: * pisarniškega materiala * šolskih potrebščin * igrač, družabnih iger, pobarvank, otroških knjig. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■n Fl Obrazci za dohohnino Obrazci za zaključni račun Q) 2 -Q ■§ to ro C £ c: ■S 5 o S V) 3 Qj O Q> (O CD <0 N ! V) CX5 E 041/811 593 ISPLOŠNO ZIDARSTVO | SAFTIČ VALTER s p. JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545 RAZVOJNI CENTER ILIRSKA BISTRICA TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Gregorčičeva 2, p.p. 77 6250 ILIRSKA BISTRICA e-mail: razvojni.center@sioI.net tel.: 05/710 1 384, 05/710 1 385 m mg iffgn ggggj Prodajna razstava slik Jožeta Šajna Gostilna- pizzerija Škorpijon 1.1.2003- 31.1.2003 10.-22.00 ure Jože Šajn in gostilna- pizzerija Škorpijon 05/7141 332 05/714 59 70 Likovna razstava Rajka Kranjca Pivovarna in Gostilna Pek Dolenje stalna razstava 10.-22.00 ure pivovarna in pivnica Pek ter Rajko Kranjec 05/788 5029 05/7145 360 Razstava fotografij - Ilirska Bistrica skozi zgodovino (pomembni dogodki in osebnosti v Ilirski Bistrici) V bistroju Baladur stalna razstava 8.-23.00 ure Ilirika Ilirska Bistrica Igor Štemberger 05/7141 935 Prodajna razstava slik Jožeta Šajna Okr. grill Danilo Il.B. stalna razstava 9-23.00 ure, razen pon. Jože Šajn in gostišče Danilo 05/714 59 70 05/7141 517 Razstava pod naslovom »Brkinski kotel in kuhanje žganja« Grad Prem 22.1.- 28.2.2003 Sreda, četrtek, petek, sobota od 10.00-18.00 ure Društvo brkinskih sadjarjev 05/7147 360 ■i M Hill ifaaiHpga Ogled gradu Prem s stalno razstavo prazgodovinskih gradišč Prem Grad vsak dan po dogovoru TIC Mojca Memon, Prem 05/710 1 384 05/7860400 Ogled muzejsko urejene spominske sobe Dragotina Ketteja Prem vsak dan po dogovoru TIC Marija Dolgan, Prem 05/710 1 384 05/7860374 Ogled muzejsko urejene pomožne pošte “Pri poštarjevih” v Harijah Harije vsak dan po dogovoru Alenka Penko TIC 05/7100360 05/710 1 384 Ogled učne poti “na Goliče” Učne delavnice za skupine Jelšane vsak dan po dogovoru OS Jelšane TIC 05/788 50 01 05/710 1 384 Ogled Hodnikovega mlina Ilir.Bistrica vsak dan po dogovoru TD Il.Bistrica 05/7145 280 Rekrcndja . - . * * « * , i I*I*Ž$'* Bridge vsak ponedeljek v ll.Bistrici izmenično v Postojni Jadran, PO Šport barIL.B. Izmenično 18.00 Bridge klub Il.Bistrica 05/7145 280 i* r* smi Zimska košarkaška liga 2003 dvorana A.Ž. sobote in nedelje v popoldanskem času Športna zveza Ilirska Bistrica 05/71011 35 4.Tumir v odbojki v dvorani:moški Športne dvorane v regiji 8.2.2003 ob 14.uri Športna zveza Ilirska Bistrica 05/710 11 35 5.Turnir v odbojki v dvoraniienske Športne dvorane v regiji 15.2.2003 od 14.ure dalje Športna zveza Ilirska Bistrica 05/7101135 S.Tumirvodbojkiv dvorankmoški Športne dvorane v regiji 22.2.2003 od'14.00 ure dalje Športna zveza Ilirska Bistrica 05/7101135 Koncert treh pihalnih orkestrov Domna Vidmu 2.2.2003 ob 17.00 uri ZKDin JSKD Ilirska Bistrica 05/711 0090 Slavnostni koncert v počastitev slovenskega kulturnega praznika Domna Vidmu 8.2.2003 ob 18.00 uri ZKD in JSKD Ilirska Bistrica 05/711 0090 Odprtje likovne razstave članov Likovnega društva Franceta Pavlovca Il.Bistrica Dom na Vidmu 14.2.2003 ob 18.00 uri ZKD in JSKD Ilirska Bistrica 05/711 00 90 Predstavlja se slovensko kulturno društvo Bazovica z Reke Domna Vidmu 21.2.2003 ob 18.00 uri ZKD in JSKD Ilirska Bistrica 05/711 0090 Odprtje razstave fotografij in diaprojekcije: naravne lepote Bistriške občine« Domna Vidmu 28.2.2003 ob 18.00 uri ZKD in JSKD Ilirska Bistrica 05/711 00 90 Ure pravljic v knjižnici Makse Samsa Knjižnica Makse Samsa vsak torek in četrtek ob 10.00 uri Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica 05/71 44 114 'tragikomedija »Kri nej uoda« Domna Vidmu 1.2.2003 14.2.2003 ob 18.00 uri ob 19.00 uri KD Alojzij Mihelčič Harije Igralska skupina 041/595 879 Lep pozdrav do prihodnjič! Svetovalka v turistično informacijskem centru Mojca Memon Bistriški ZOO kotiček_______________________ ŽELVE V NAŠEM DOMU Želve delimo v 12 družin z približno 200 vrstami. Živijo v zmernem in tropskem pasu, v slanih in sladkih vodah, v gozdovih, stepah, močvirjih in puščavah. Vodne želve so večinoma mesojede, kopenske pa so bolj rastlinojede. Spadajo v skupino nižje razvitih živali saj je njihova telesna temperatura nestalna in je odvisna od temperature okolice. Pri ti hladnokrvnih organizmih se intenzivnost metaboličnih oz presnovnih procesov spreminja glede na temperaturo okolice. Metabolizem je pri nizki temperaturi upočasnjen in prav tako delovanje vseh procesov v organizmu. Da bi vaša želvica živela zdravo in udobno ji je potrebno v terariju poleg vode, hrane in kopnega zagotoviti tudi vir to-plote, ki je življenjskega pomena. Najustreznej-ša tempe-ratura je med 25 in 32°C. Uravnava-mo pajo z infra in navadnimi tmifis zoo sAop zavira absorbiranje in s tem zdrav nastanek nove povrhnjice, zato ga je redno potrebno čistiti z čistilom za želvin oklep. Sicer lahko opazimo, da je oklep želvice zelo mehak in razmočen. Nekatera čutila pri želvicah so izredno dobro razvita; vonj, zaznavanje svetlobe in uravnavanje ravnotežja. Zaznajo tudi infrardečo svetlobo, kar lahko kar kmalu ugotovimo pri hranjenju. So vsejedci in zaradi tega j e lahko njihov jedilnik izredno pester. V naravi jedo travo, zelišča, grmovje, cvetove in sadeže. Polži in druge manjše živali, zlasti deževniki so jim prava poslastica. Od hrane živalskega žarnicami. Zadostuje že navadna lučka za pisalno mizico, ki jo usmerimo v terarij. Pod njo se bo želvica grela, zdravo prebavljala hrano in lepo rasla. Pri želvici je najvidnejši del skeleta oklep sestavljen iz koščenih ploščic, ki jih povrhu še obdaja plast roževine. Obenem ko raste žival raste tudi oklep. Vsako leto zraste nova luskina ali del roževinaste ploščice, ki se pojavi pod tisto iz prejšnjega leta. Torej je roževinasta ploščica sestavljena iz luskin, ki se dodajajo vsako leto. Po številu luskin lahko določimo starost želve, podobno kot z preštevanjem kolobarjev drevesnega debla določimo starost drevesa. Izredno pomembno je, da želvici redno čistimo oklep, saj se na njem nabira med drugim tudi vodni kamen. Želvica skozi oklep absorbira svetlobo in toploto, ki ji pomaga uravnavati telesno temperaturo. Enkrat letno se tudi iz želvinega oklepa odlušči stara povrhnjica. Vodni kamen močno esiirm» OoGCoffleOogIff Offgjstttaa Bdd (pt?®Bf337®d]mQsi dL©=©o ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 teto: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si izvora jedo tudi kobilice, metulje in hrošče. Od vrtnin pa imajo rade paradižnik, korenček, špinačo...vse vrste sadja. Zaradi velikega povpraševanja po želvicah sporočam vsem, ki bi si želvico želeli, daje od nedavnega uvoz vodnih rdečevratk prepovedan in s tem je omejena tudi prodaja. Želvica rdečevratka zraste velika v zelo kratkem času in z njo zraste tudi skrb, saj jo je odraslo skoraj nemogoče držati v terariju, zato so se mnogi odločili, da jih izpustijo kar v naravo. Vendar je ta želvica po rodu iz južne Amerike zelo dominantna in agresivna. Skoraj iztrebila j e avtohtono vrsto naše želvice Sklednice in ogrozila obstoj številnih drugih živalskih vrst v barjih in močvirjih. Kdor se kljub temu odloči za nakup želvice naj pomisli 'na njeno skrb tudi ko bo odrasla, saj dočakajo zelo visoko starost! VS TVO /7%Vmajla MONTAŽA Wvvl d PRODAJA EMIL SMAJLA Podgrajska 10 sp. 6250 Ilirska Bistrica - tel.: 05/71-41-684 tel/fax: 05/71-42-273 GSM: 041/566-985 * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo BORZNOPOSREDNIŠKA HiSA d.d. Naše poslovalnice: KOPER 05/672-72-32 SEŽANA 05/734-14-10 AJDOVŠČINA 05/366-14-94 NOVA GORICA 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 LJUBLJANA 01/425-80-74 MESEČNI PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Pretekli mesec je bil precej razgiban. Ob koncu decembra je bila večina borznih posrednikov in borznih hiš zaposlenih s prodajo in nakupom pokojninskih bonov. Pokojninski boni so skoraj v celoti zasenčili trgovanje z delnicami in obveznicami. Ko je bilo trgovanja s pokojninskimi boni nepreklicno konec, se je okrepilo trgovanje z ostalimi vrednostnimi papirji. Na žalost pa se rast trgovanja ni nadaljevala prav dolgo. Po novem letuje promet na Ljubljanski borzi precej upadel, prav tako pa je temu sledilo tudi padanje tečajev vseh pomembnejših vrednostnih papirjev. V zadnjih tednih se je trgovanje vseeno nekoliko povečalo, temu pa so seveda sledili tudi tečaji. Največ seje trgovalo z delnico Krke, sledijo ji delnica Pivovarne Laško, Pivovarne LInion, Gorenja, Kolinske, Mercatorja, Petrola in Term Čatež. Delnica Pivovarne Unionje zmagovalka, saj se ji je enotni tečaj povečal kar za 16,37 odstotka. Na drugem mestu je delnica Term Čatež z 14,87 odstotkom rasti tečaja, sledi ji Gradbeno podjetje Grosuplje z 12,45 odstotki, ter Mlinotest, z 7,8 odstotki prirastka enotnega tečaja. Naj večji padec tečaja je imela delnica Tehnouniona, kateremu se je tečaj znižal za 8,32 odstotka, vrednost delnice Istrabenza seje znižala za 5,41 odstotka, medtem, ko Comet Zreže beleži 3,33 odstotni padec enotnega tečaja. Med obveznicami je bila najprometnejša obveznica Republike Slovenije 48. izdaje, sledi ji obveznica Slovenskega odškodninskega sklada SOS2E. Obveznica Republike Slovenije (RS) 33. izdaje je zabeležila 3,88 odstotni porast tečaja, obveznica RS 34, 2,69 odstotno rast, obveznica Kreditne banke Maribor 2,14 odstotno rast, ter obveznica Slovenske odškodninske družbe 1,92 odstotno rast. Padec tečajev pa so zabeležile delnice Republike Slovenije 21., 27. in 32. izdaje. Med ostalimi obveznicami, pa je znižanje tečaja doletelo tudi obveznico Nove ljubljanske banke, 3. izdaje. Terme Čatež se še vedno borijo za odkup 61 odstotnega deleža turističnega podjetja Sunčani Hvar. Odločitev o tem pričakujejo v Čatežu v prihodnjih dveh tednih. Prav tako pa so v Termah Čatež objavili, da nameravajo v prihodnjih letih postati osrednje turistično podjetje na naši Obali. Zgraditi nameravajo 50 milijonov evrov vreden turistični megacenter v Portorožu. Tudi Merkur se lahko pohvali s svojim prodorom na trg,, toda v njegovem primeru, hrvaškem. V aprilu bo Merkur v Reki zgradil nov, 8 milijonov evrov vreden trgovinski center. V kranjskem Merkurju so tudi objavili, da nameravajo povečati svoj osnovni kapital za dobro tretjino. Novartisova prevzeta družba Lek, je nedavno objavila, da namerava s svojim vodilnim generičnim izdelkom amoksiklavom preseči 100 milijonov dolarjev od prodaje na ameriškem trgu in s tem povečati rast prodaje celotne skupine za 42 odstotkov. Novi lastnik si lahko ob takih napovedih le mane roke. Jaka Bin ter Hinka borzo posredniška hiša, d. d. jaka. bin ter@ilirika. si 100 KRAT NA KOZLEKU V ENEM LETU Veseli december in novoletna praznovanja ponavadi prinesejo dobrote, ki se jim tudi najbolj trmasti ne morejo odreči. Poleg tega se vrstijo zabave tudi s kakšnim kozarčkom, postanemo leni, godi nam poležavanje pred televizorjem in ne vedoč si krhamo zdravje nam je v razgovoru povedal Evgen KRIVOGRAD, 28 letni policist Postaje mejne policije Jelšane, ki se že dobri dve leti ukvarja z maratonskim tekom. Udeležuje se raznih krosov in maratonov, ki so organizirani po Sloveniji. Za takšne prireditve se pripravlja kar doma v Zabičah, največkrat pa kot sam pravi teče v Dleto, saj tek po gozdu najbolj koristi. Po lanskoletnih praznovanjih novega leta se je odločil, da se reši kakega odvečnega kilograma in postavi svojevrsten rekord. Zadal si je nalogo, da bo v enem letu 100 krat TEKEL na bližnji 997 visoki Kozlek. Izbral je najtežjo in najbolj strmo smer z začetkom v Trpčanah. Višinska razlika od Starta do cilja je 550 m. Svoj podvig, na katerem ga je spremljal domači ljubljenec pes Balto pasme Aljaški malmutje začel 8/1-2002 in zaključil 8/1-2003. Nekaj zadnjih tekov je opravil tudi v snegu, ki nas je v letošnji zimi najverjetneje le za kratko obiskal. Evgen obljublja, še kakšen podoben ali pa še večji podvig in glede na njegovo trmo verjamemo, da mu bo uspelo. Z.K. URNIK p«n,- pet; 8,30 -12,00 15,00 -18,00 8,00 -12,00 Velika izbira: - modnih tkanin, - blaga na kilogram, - zaves na kilogram, - pozamenterije... | r— irj i i "