Leto LA. StevflKO 6. O LloMlonl, v nedeljo 9. lonHorja 19Z1 Ceno Din r tatiaja vuk dan popoldne, Izviemsi nedelje In praznike. — nterati ćo 30 petit a 2— Dn. do 100 vrst 2-50 Din, večji inseratl petit vrsta 4— Din; notice, poslano, Izjave, rekiame, preklici beseda 2*— Din. Popust po dogoveru. Inseratni davek posebej! „Slovenikl Narod' velja letno v Jugoslaviji 240— D za inozemstvo 420 — D. i Upravnlštvo: Knailova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 301 Uredništvo Knailova ulica Stev. 5, L nadstropje. — Telefon štev. 34. Poštnina plačana v gotovini. ta; Okolnost hudo obremenjujejo šoferja poštnega avtomobila Ivana Mandlja. ki pa odločno zanika krivdo. — Izročen bo sodišču, drugi are tiran ci pa so bili danes izpuščeni iz pol. zaporov. Tekom včerajšnjega dne je policija ves dan zasliševala zaprte postne uslužbence, ki so bili aretirani pod sumom, da so vedeli ali na kak način sodelovali pri zagonetni poštni tatvini v poštnem avtomobilu minulo sredo, ko je izginila vreča z 79.000 Din gotovine. Vsi areti-ranci so slej ko prej odločno zanikali vsako udeležbo ali sokrivdo pri tej tatvini, tako da je izgledalo, da bo ostala zadeva docela nepojasnjena. Policiji je bila preiskava tem bolj otežkočena, ker manjkajo vsaki dokazi ali kaki drugi znaki, ki bi pričali za to, da so tatvino Izvršili aretiranci. Izpovedi štirih areti-rancev so se dosledno ujemale, tako da je bila končno tudi policija sama prepričana, da ti ne morejo biti tatovi, niti drugače Soudeleženi pri tej zagonetni tatvini. Pač pa se je zapletal v razna protislovja šofer poštnega avtomobila Iv. Mandelj. Radi tega je policija danes izpustila ostale štiri aretirance. dochn je bi! Mandelj še nadalje pridržan v zaporu. Šofer Mandelj, ki sicer še vedno odločno zanika vsako krivdo, je zašel med zasliševanjem v razna protislovja, obremenjujejo ga pa tudi druge okoliščine in dejstva. Kakor znano, je bila manjkajoča vreča z denarjem prevzeta pri poštnem uradu na Zaloški cesti. Takrat so bili navzoči šofer Mandelj in vsi ostali štirje uslužbenci. Uslužbenca P. in B. sta izstopila na kolodvoru, kamor je krenil avtomobil, da prevzameta carin-Sico pošto, dočim je Mandelj z ostalima dvema pri poštnem uradu 2 na kolodvora razkladal pokete in nekaj denarnih vreč. V vozu je bfl denar tako sortiran, da so bile nekatere denarne vreče, namenjene za postno postajo 2, zložene na desni strani, vreče, med njimi tudi ona, ki je zginila, namenjena za glavno pošto, pa so bile zložene na levi strani. Na kolodvoru sta oba ostala uslužbenca pomagala pri razkladanju pošte, Mandelj pa je med tem ostal sam pri avto- mobilu. V tem času je vladala že precejšnja tema. Isto se je dogodilo malo kasneje pri carinski pošti, ki je za 40 m oddaljena od poštnega urada 2. Tu so naložili na avtomobil več paketov, nato pa je avto še enkrat krenil pred poštni urad 2 in naložil poŠto, došlo iz Kamnika in Vrhnike. Od tam je krenil avto na glavno pošto. Tukaj so začeli pošto takoj razkladati in uslužbenec B. je mehanično segel najprei po denarnih vrečah. Takoj je ugotovil, da je zmanjkala ena vreča. Zadeva je bila takoj prijavljena na pristojno mesto ter odrejena na licu mesta preiskava. Dočim so ostali uslužbenci ostali na svoiih mestih, se je Mandelj odstranil z motivacijo, da njega cela zadeva nič ne briga, ker ima on na skrbi samo avtomobil, ne pa tudi poštnih pošiljk. Kakor sam zatrjuje, je odšel domov, kjer je legel že ob pol 10. k počitku. Zanimivo pa ie, da ga na tem potu ni nikdo videl. Še le naslednjega dne je bil rudi on poklican na odgovor. Sum se opira tudi na dejstvo, da je policija našla pri niem sumljiv znesek, čigar vira Mandelj ne more zadostno pojasniti. On sam pravi, da Je bil popolnoma «suh». da pa si je ta znesek izposodil od žene, ne da bi ji bil o tein kaj povedal. Značilno pa je, da se ženin gospodinjski proračun popolnoma ujema in da ni ugotovila nikakega primanjkljaja. Včeraj ie bil Mandelj ves dan zasli-ševan in policija mu je predočila, da je nesmiselno, če še dalje taji svojo krivdo. Mandelj pa slej ko prej odločno vztraja na tem, da je nedolžen, da o celi stvari ničesar ne ve in da mu delajo grdo krivico. Izročen bo najbrže še danes sodišču, ki bo nadaljevalo preiskavo in moralo odločiti, ali ga izpusti ali pa stavi pod obtožbo, nakar pride pred prihodnjo poroto. Pred ukinitvijo trgovinske pogodbe z Avstrijo? Nelojalno postopanje avstrijskih gospodarskih krogov. — Izigravanje pogodbe z uvedbo novih doklad in prohibitivne carine. — Sumljivi avstrijski protesti. — Dunaj. 8. januarja. V ponedeljek bo imel kancler dr. Seipel konferenco s predstavniki >Wirtschaftsverbanda<, ki zahteva, da se odpove trgovinska pogodba z Jugoslavijo. K tej vesti smo prejeli na merodajnera mestu sledeče podrobnejše informacije: Trgovinska pogodba med Avstrijo in Jugoslavijo je bila sklenjena meseca avgusta 1925 na Dunaju. Pogodba ima trajati eno leto. Tarifni del te trgovinske pogodbe je stopil v veljavo 16. septembra 1925, dočim je trgovinska pogodba sama in njej pripadajoče konvencije, zlasti konvencije o obmejnem prometa, stopila v veljavo šele 22. avgusta 1926. Potemtakem bo ta trgovinska pogodba potekla šele 22 avgusta 1927. v jugosl o venskih gospodarskih krogih se že dlje časa opaža močno stremljenje po reviziji te trgovinske pogodbe, ker poizkušajo Avstrijci sevoje obveze zmanjšati in so uvedli razne tarifne in carinske prohibitivne odredbe, ki onemogočajo in paralizira jo efekt te trgovinske pogodbe na škodo naše države. Tako so Avstrijci uvedli povišane postavke prometnega davka na vrednost iz Jugoslavije uvoženega blaga, tako da je postalo to blago večinoma dražje kot v Avstriji producirano blago, s čimer je zadrgnjena skoro celokupna naša izvozna trgovina v Avstrijo. Na drugi strani so Avstrijci tudi občutno izpremenili razne svoje carinske postavke na agrarne proizvode, ki tvorijo glavni kontingent našega izvoza. Te trgovinski pogodbi med Avstrijo in Jugoslavijo sovražne mere so škodile našemu izvozu tako, da je trgovinska bilanca z Avstrijo v zadnjem času skoro popolnoma izpremenila svoje lice in so se prvotne aktivne bilance pretvorile v skoro pasivne postavke. Avstrijski gospodarski krogi bi sedaj radi prikrili to svoje nelojalno postopanje in postopajo, kakor da so oni nezadovoljni, meneč na ta način izdejstvo-vati ugoden teren za izpremembo dosedanje trgovinske pogodbe in za njeno revizijo v korist Avstrije. Industrijskim krogom Avstrije je kampanja avstrijskih agrarnih krogov proti uvozu agrarnih proizvodov iz Jugoslavije izredno dobrodošla, ker upajo na ta način, da dobe primerne argumente pri pogajanjih za novo trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo ter da dosežejo z agrarnimi koncesijami primerne koncesije za avstrijske industrijske izdelke. Odpoved trgovinske pogodbe je za obe stranki Četrtletna. Avstrija ima skoro same kratkoročne, večinoma enoletne trgovinske pogodbe, kar je v zvezi s sanacijsko politiko Društva narodov, ki je hotela najprvo preizkusiti, kakšne bodo posledice takih pogodb za avstrijsko gospodarstvo, dočim bi se nove, dolgoročne pogodbe sklepale šele pozneje. Zatišje v Beogradu — Beograd, 8. januarja. Tudi danes, n« drugi dan pravoslavnega Božiča vlada politično zatišje. V vseh ministrstvih počiva delo, uradi so prazni. V predsedništvu vlade ni bilo danes dopoldne niti običajnih dežurnih uradnikov. Jutri dopoldne bo v Kazini velika skupščina samostojne demokratske stranke, na kateri bo govoril Sve-tozar Pribičevič o oblastnih volitvah. Na čelu kandidatne liste SDS za beogradsko oblast je predsednik Trgovske zbornice Miljurin Stojanovič. Skupščine Svetozarja Pfbičeviča so bile doslej vedno odlično obiskane. Politični krogi pričakujejo z zanimanjem jutrišnji govor voditelja SOS. ZADNJI OBERDANK — Trst, 8. januarja. Včeraj je preminul v Roviniu 62 let stari Henrik Oberdank, brat svoječasno v Trstu od avstrijskih oblasti obešenega italijanskega iredentista, ki je pripravljal atentat na avstrijskega cesarja. Pokojni Henrik Oberdank je bil rodom iz Renč pri Gorici. Stariši so mu bili Slovenci. Z nJim je izumrla rodbina Oberdankov. ITALIJANSKA EMIGRACIJA V LETU 1926 — Rim, 8. januarja. V preteklem letu se je izselilo iz Italije 279.357 ljudi. Preko oceana se je izselilo 117.392 oseb, v evropske države 161.965, v Argentttnijo pa nad 50.000 oseb. Zanimiva razkritja pariškega »Matina«. — Prijateljsko pismo Mussolinija dr Ninčiću. — Značilno postopanje angleškega po« slanika v Tirani. — Ahmed beg Zogu hoče postati kralj. Pariz, 8. januarja. cMatin.* nadaliuje z objavljanjem podrobnosti o dogodkih pred podpisom albansko-italijanske pogodbe. Med drugim navaja cMaiin», da je italijanski ministrski predsednik Mussolini poslal doktorju Ninčiću par tednov pred podpisom pogodbe z Albanijo prijateljsko pfcmo. Tozadevni odstavek kljub temu, da se spominja svoječasne gostoljubnosti, ki mu jo je izkazala Jugoslavija in da se dobro zaveda njene pomoči. Ahmed beg Zogu je izjavil, da je pri prevzemu oblasti našel v državni blagajni vsega 200.CJV) zlatih frankov in da se je dolgo upiral podpisu pogodbe z Italijo, Pozneje pa mu je angleški poslanik nasvetoval, naj pakt ratificira. Istega dne je angleški poslanik v Tirani svetoval KolomJbsioviću, naj ne jemlje stvari preveč tragično. Par ur po dramatičnem razgovoru med Ahmed beg Zogu in odpravnikom poslov KotombatoviĆem je albanski parlament so-gisFnn ratificiral nlban^ko-italijanski pakt.> cMatins napoveduje še nadaljna zanimiva razkritja. — Sarajevo. 8. januarja. Tu je izšla prva številka revije «PregIed>, ki jo ureja dr. dojko Krulj Na uvodnem mestu še nahaja članek Joče Jovanovica pod naslovom cftahja na Balkanu». V tem članku piše Jo-vanovič, da je Ahmed beg Zogu sklenil pakt z Italtio, misleč, da je v takem položaju, kakor je bil kralj Milan 1877. leta, ko je sklenil tajno konvencijo z Avstrijo. Tedaj mo je šlo za to. da si utrdi prestol, vse ostalo mu je bjlo postransko. Tako Je tudi z Ahmed Zogu. Prisiljen je bi!, da naprosi Rim za pouoč. Ahmed beg Zogu je prekršil s tem razne obveze, ki jih je prevzel napram beogradski vladi. Ahmed beg Zogu si Je mislil: Ako to lahko stori Iialija, zakaj bi albanski beg ne smel enako prelomi u besede. Dogodki križem Jugosiaoiie Goljufiva zavarovalnica mladih zakoncev v SuboticL — V vlaku okraden. — Nevarna kozlova pečenka. z denarjem pa je izginla. Zadevo je pri* javil zagrebški policiji, ki pa tatu se* veda ni mogla več izslediti, ker je med tem že kdo ve kam izginil. Okradeni tudi v kupeju ni zapazil nobene sum* ljive osebe in je tako trdno spal, da sploh ne ve, ali je med vožnjo kdo pri* šel v kupe ali ne. Tudi vlakovno osobje ni ničesar opazilo. Železniški tatovi de« Iajo našim varnostnim oblastem obilo preglavic in kljub najstrožji kontroli jih ne morejo iztrebiti. V Subotici je že več let obstojala nekaka zadruga pod naslovom «Bodoč* ncst», ki je v svojih oglasih naznanja« la, da preskrbi svojim članom in člani« cam v slučaju omožitve popolno opre« mo. Oprema se je ravnala po višini vplačil. Član zadruge je postal lahko vsak 14 letni deček ali deklica. Kdor je plačeval višje premije, je dobil boljšo opremo, ki je obsegala pohištvo za eno ali več sob, popolno kuhinjsko opravo in vse perilo. Zadruga je razvijala svo* je delovanje po vre j državi in tudi v Sloveniji je imela svoje agente, ki so marsikako mamico pregovorili, da je dala svojo hčerko zavarovati, da ji na ta način preskrbi primerno poročno balo. Sprva je "lo res vse v redu in za* druga se je lepo razvijala. Štela je že okrog 100.000 članov in članic, ki so vplačali mesečno najmanj 1 milijon dinarjev. V zadnjem času pa so se pojavile razne nerednosti. Mladi zakonci, ki so bili zavarovani pri tej zadrugi, so za* man čakali na izplačilo premije, odnos* no nakazilo za opremo. Pritožbe so se začele vedno bolj kopičiti, tako da je nazadnje policija uvedla preiskavo. — Preiskava je prinesla na dan čudne stvari. Izkazalo se je. da je bilo pošlo* vanje zadruge povsem goljufivo in pre* računjeno na lahkovernost ljudi. Vod* stvo zadruge, kateri je predsedovala neka Etelka Rajič, nadalje lastnik ti* skarne v Subotici in uradnik mestne uprave Ivan Rajič ter nekateri drugi so bili aretirani. Ugotovilo se je. da so si razdelili visoke nagrade po pol milijona dinarjev. Svojim iz zavarovalnih po* godb izviraj očim obveznostim v večini slučajev niso ugodili. Afera pa je za* vzela še večje dimenzije, ko se je do* znalo, da je skušala Etelka Rajič pre* iskovalnega sodnika podkupiti. Ponu* dila mu je najprej 5000 Din, pozneje po 30.000 Din. Ko jo je sodnik tudi ra* di tega obtožil, je v preiskavi izjavila, da je sodnik hotel od nje te zneske iz« siliti. Aretirani člani vodstva te zadru* ge so bili ugledni- meščani, večinoma Madžari. Za proces, ki se bo v kratkem pričel pred subotiškim sodiščem, vlada veliko zanimanje, afera pa je zbudi/a splošno senzacijo. V noči od četrtka na petek je postal na progi Karlovce * Zagreb neki reški trgovec žrtev železniških tatov. Pri sebi je imel 25.000 lir, ki bi jih bil moral iz* plačati nekemu zagrebškemu trgovcu za kupljeno blago. Med Karlovcem in Zagrebom je v vagonu zadremal. Ko ga je sorevodnik v Zagrebu prebudil, je takoj posegel v žep, da se prepriča, ali ima še denar. Na svoje začudenje je zapazil, da je žep prerezan, kuverta Nenavadno smolo so imeli doslej še neznani tatovi v Velikem Bečkere* ku. Tamošnji bakterijološki institut je nedavno nakupil nekega kozla, da bi z njegovo pomočjo proizvajal serum proti steklini. Kozla so dobro krmili in marsikakemu siromaku so se sline ce* dile po mastni pečenki, ki bi jo nudil rogač v zaklanem stanju. Res so sko* mine premotile nekega neznanca, ki si je hotel na cenen način nabaviti pe« čenko za pravoslavni božič. V noči od 5. na 6. t. m. je kozel brez sledu izginil. Bolj, kakor tatvina sama, pa je razbu* rilo vodstvo zavoda dejstvo, da je predstavljal ukradeni kozel kaj nevar* no pečenko. Kozel je bil namreč že ta* ko prekojen s serumom, da oi moral vsakdo, ki bi užival njegovo meso, te* kom treh tednov oboleti na pasji ste* klini najhujše vrste. Zato je bakterijo* loški zavod potom javnih razglasov ob* vestil neznanega tatu, naj za božjo vo* ljo ne je kozlovega mesa, marveč naj kozla, živega ali mrtvega, vrne zavodu. Tatvino mu odpuščajo in tudi vsako zasledovanje s strani policije je ustav« I j eno. Doslej pa se tat še ni oglasil in kdo vc, ali sploh ve za ta razglas. Brž* kone se masti na okusni, a tako nevar* ni kozlovi pečenki. IZ RUSIJE — Moskva, 8. januarja. Vsled redukcije oficirjev v Rdeči armadi in vsled umirovljenja večjega števila oficirjev, ki so dokončali predpisana leta službovanja se Je znatno povišalo ŠtevHo nezaposlenih. Zaposlitev teh odpuščenih oficirjev je postalo zelo aktualno vprašanje. Moskovske tvornice m podjetja jih nočejo sprejeti v službo. Zato le moskovska prokuratora sklenila, da bo zaščitila demobilizirane oficirje ter Jih zaposlila v privatnih podjetjih. Podjetja sprejemajo sledeča opozorila: »Obveščamo Vas, da bo prokuratura odredila kazensko postopanje proti vam v slučaju, da ne sprejmete tega In t era demo« billziranega oficirja v službo«. Sovjetski tisk ugotavlja, da je pritisk prokurature na privatna podjetja dosegel velik uspeh. V sami Moskvi Je bilo zaj>psjetrih nad 3000 odpuščenih oficirjev. - Podaljšanje policijske ure Ljubljana, S. januarja. Veliki župan ljubljanske oblasti je dosta -vil policijskemu ravnateljstvu in ostalim kompetentnim uradom sledeči razglas pot L\ br. 11698: Razglas o policijski uri v ljubljanski in mariborski oblasti z dne 14. in 19. maja 1925 U. br. 3290 in U. br. 3681, Uradni list z dne 27. maja 1925. 51 170, se spremeni tako, ;ia se določa policijska ura t okoliša policijskega raTnafHjMva ▼ Ljubljani in ▼ mestu Maribor za eoatilnc do 24„ a* kavarne pa do t. zjutraj. Ta razglas stopi v veljavo z dnem objave v ^Uradnem listu« mariborske in ljubljau ski oblasti. V Ljubljani. 5. januarja 1927. Dr. !Ultič L j Nove besede - stare obljube Radikali zopet obljubljajo da* olajšave — Beograd, 8. januarja. Vojvodinski radikali so priredili zadnje dni več konferenc, na katerih so ugotovili, da je gospodarsko stanje v Vojvodini obupno in da mase kmetskega in mestnega prebivalstva obračajo hrbet radikalni stranki. Zato so sklenili, da se bodo pogajali z novim ministrom financ in ga naprosili* naj U v finančni zakon sprejel odredbo, ki naj olajša plačevanje zaostalih davkov v večletnih obrokih. Na ta način naj bi se to vprašan;« rešilo tudi za hrvatske in slovenske kraje, kjer je istotako pereče. Ministru financ bo ta predog izročil v imenu vojvodinskih radikalov dr. Oto Oavrilovič. Po drugi verziji pa bo dr. Gavrilovič o tem predlogu govoril šele v plenumu Narodne skupščine o prilri proračunske debate. Ljudstvo pa je tokih obljub že sito In zato tudi tokrat radikalom, ki so imeH že dovol prilike, da svoje obljube uresničijo, nič več ne veruje ter jim obrača hrbet. Jasno je, da jhn gre tudi v tem slučaju le za prazne volilne šlagerjc, da bi v odločilnem trenutku premamili vol Uče In jih pridobili zase. Tanger zopet na dnevnem redu — Madrid, S. januarja. Službeni >Nation< zanika vest, da bi se bila vršila med špansko in italijansko vlado tajna pogajanja O tan-gerskein vprašanju. To vprašanje bodo reševali na preliminarnih pogajanjih, ki se v kratkem prično v Parizu med predstavniki španske in francoske vlade. Pozneje pa bo širša konferenca predstavnikov vseh intere* siranili vlad sprejela važne izpremembe dosedanjega Lmgerskega instituta. Konkordat med Češkoslovaško in Vatikanom — Praga, 7. januarja. Radi rastočeg« vpliva klerikalne stranke v sedanji vladini večini so se pričele v zadnjem času pojavljati glasovi o skorajšnjih novih poganjanjih pred praško vlado in Vatikanom radi konkordata. Kakor znano Je pred dvema letoma po slavoostlh, ki so bile posvečene obletnici Husa, apostolski nuncij msgr. Marmaggi zapustil Prago In s tem porušil vse stike mend Prago In Vatikanom. Sedanja češka vlada bo Izpremenila svoje stališče ter bo na pritisk klerikalne stranke naprosila Vatikan naj pošlje novega predstavnika v Prago, da se bo pogajal o temeljih novega konkordata. Ni Izključeno, da pride že v najkrajšem času do zaključnih konkordatnih pogajanj med praško vlado in Vatikanom. VOLILNA KAMPANJA V MAKEDONIJI — Skoplje, 5. januarja. Volilna kampanja za oblastne volitve je postala zadnji teden nenavadno živahna. Na pravoslavne božične praznike se vrši več shodov, ki jih prirejajo vse stranke v SkoplJu in po raznih krajih Makedonije. V Skoplje Je prispel državni podtajnik Bora Mllanović, da še enkrat poskusi izgladiti spore med radikali in Turki. O spopadih med pristaši raznih strank n poedincl ol še poročil. Samo v selu Dračevo se Je dogodilo, da je skupina oboroženih ljudi hodila po muslimanskih hišah in pretila, da bodo muslimani pobiti, ako ne glasujejo za radikale. Borzna poročila Zagrebška in ljubljanska borza nista poslovali. INOZEMSKE BORZE. — Ctirih: Beograd 9.13, Pariz 2CL^ Newyork 518.125, MHan 22.85. Praga 15.34, Dunaj 7a05. Berlin 123. — Trst: Beograd 40, London 110J25. Newyork 23.486, Ccrfti 438*49, Praga 67J5. />~ 70 5485 6^9586 Bolgarija in Jugoslavija Ne da se več tajiti: z zadoščenjem lahko konstatiramo, da prehajajo od* noša j i med Bolgari in Jugosloveni v nov stadij. Pred dobrim mesecem je napisal bolgarski književnik Kiril Hristov na uvodnem mestu «Prager Presse* članek, v katerem je ponudil Srbom. Hrvatom in Slovencem roko v spravo. Odrekel se je javno in izrecno vsemu, kar je napisal v dobi med L 1913—1918 ter pozval književnike srbske, hrvatske in slovenske na skupno delo, ki naj pomaga ustvariti temelje za boljšo juz-noslovansko bodočnost Preklicati svojo preteklost zavreči misel vsega dela tolikih let ni lahka niti majhna stvar; možu, ki je moči to storiti, smetno zaupati Nastop Kirila Hristova je našel od-fciva; oglasili so se mu književniki s »rbske, hrvatske in slovenske strani. Prvi se je odzval Hrvat Gustav Krk-lec, ki je sprejel z zadoščenjem pobudo Hristova naglareiskušnjo: ako se bodo v bodočih odločitvah, ki se jim v odnošajih Balkana do izvenbalkanskih sil ne bo mo-igoce izogniti. Bolgari postavili na našo stran in ne bodo ponovili žalostne .vloge iz L 1915, tedaj bo naša vera ostala trdna in nezaupnost bo izginila za vedno. Pravoslavni Božič je prinesel odgovor tudi s slovenske strani. V božični številki beogradske «PoHtike» je objavljena pesem Otona Župančiča, naslovljena na Kirila Hristova; smatrati se mora kot odgovor slovenskih književnikov na pobudo bolgarskega pesnika. Oton Župančič je videl v nastopu Kirila Hristova poglavitno, prestano gorje in odpoved od preteklosti; tn na tem je sprejel ponuđeno hudo preizkušenemu bratu. S tem se je s srbsko-hrvatsko-slo-venske strani izrekel odgovor na vprašanje, ki je prišlo iz Sofije. Bil bi neupravičen optimizem, kdoi hi pričakoval, da se bo preokret v odnošajih med Bolgari in Jugosloveni izvršil takore-koč preko noči in v vsej popolnosti. To so šele prvi početki sprave in sporazuma: upajmo, da početki, ne le epizoda. Dolžnost nas vseh je. da sodelujemo pri tem iskreno; osobito je dolžnost Bolgarov, da Se priključijo ttn-stovu in izvrše medseboj popolni preokret zakaj tu, v tem je ključ do bodočnosti. Na naši strani se mora priznati razveseljivo izboljšanje. V beogradskih listih se zadnji čas opaža velika pozornost za bolgarske zadeve, za kar nosi poglavitno zaslugo simpatično zadržanje sofijskega tiska ob priliki objave italijansko-bolgarskega pakta. Seveda je še mnogo nezaupnosti, kako ne! Saj je doba od L 1912 dalje tako strašna, da za lahkovernost in optimizem brez skepse zares ni mesta. Ali pojave, ki jih ie prinesla zadnja doba, mora tudi najhujši pesimist označiti kot dobra znamenja, kot dokaze, da se odnošaji med nami in Bolgari boljšajo in da opravičujejo nade na še na-daljno boljšanje. Mi vsi, tako v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, moremo biti s tem razvojem samo zadovoljnu froKorJi in ponočnjaiil r-- Krokarsko življenje tvori v ljubljanski domači kroniki prav posebno 'poglavje, ki posega v vse panoge našega lokalnega življenja in bi se dalo opisati z literarne, socijalne, gospodarske in ne vem še katere druge strani. Krokarija je del ljubljanske, na izumirajoče malomeščanstvo spominjajoče romantike, ki pa se vedno bolj pogreza v "velikomestnem vrvežu. Kakor Ljubljana na zunaj, se tudi ljubljanski krokarji času in prilikam primerno razvijajo in modernizirajo. Kakšni so bili za časa »cehov« srednjega veka. za časa Primoža Trubarja in v dobi, ko so nadebudni sinčki ljubljanskih in okoliških grajšeakov zalezovali brhke Ljubljančanke, o tem kronika ne pove mnogo. Nedvomno pa je. da ie krokarija tako stara, kakor ljubljansko fZidovje. Sai že stari rimski kronisti poročajo o ponoćnih razgrajačih, ki so motili spanje pravičnih. Zato se spodobi, da tudi sodobnim ljubljanskim krokarjem postavimo panirnat spomenik v vzgled in svarilo našim potomcem, Stalnih zbirališč m lokalov ljubljanski kroKarji nimajo- Najdeš jih v vsaki predmestni gostilni, v najboljših restavracijah in kavarnah ter gotovo v vseh nočnih lokalih. Brez dogovora se znajdejo in kmalu ie zbrana krokarska družba, ki se loči še le proti jutru, ako je prej ne zadene kaka nesreča. Delil bi jih lahko v stalne, slučainostne. sobotne krokarje in studente, ki zavzemajo nekako izjemno staišče. Zadnji pred vojno v Ljubljani še niso bili tako na »glasu«, kakor dandanes, ko imamo v Ljubljani svojo univerzo, zato pa so prve tri kategorije bolj slovele. »Hga-birt«, »Fajmošter«, »Roža«, »Štrajzelj« in drugi stari ljubljanski vinski templji bi znali o tem marsikai povedati. Takrat, ko so še brlele po ljubljanskih ulicah in trgih petroleike in so še vladali dobri stari časi. takrat ie vladalo tudi še v Ljubljani pravo krokarsko življenje. Domača kranjska klobasa, zalita s pristnim dolenjskim cvičkom, potem pa vesela pesem pod dekletovim oken- cem, vmes pa kaka pristna fantovska, to je bila nekdanja prava domaČa krokarija. Z modernizacijo mesta se je tudi v krokarskem življenju marsikaj spremenilo. Ko pa se je pojavil na ljubljanskih ulicah najhujši sovražnik krokarjev — strogi policijski stražnik — je bilo konec krokarske romantike. Utesnjena med policijske paragrafe, je izgubila krokarija marslkak čar. »Do policijske ure in ne dalje!« je zapisano dares v knjigi postav. Toda vrnimo se h krokarjem samim. Stalne krokarje lahko danes prištevamo že med izumirajočo generacijo. Vinček je predrag in policija ima »grdo« navado, da takih pijančkov ne vidi rada. Končno se jih je spomnil še finančni minister s »krokarskimi taksami« in mestna občina s oonočnjaškim davkom. To pa je izbilo sodu dno. Tu pa tam se Se pojavi kak pijanČek. a ne vzdrži dolgo. Kmalu se vda in postane soliden. Slucajnostni krokarji so vsakdanji pojav na naših ulicah- Rojstni dan, god ali kak drugi domaČi praznik te zapelje, da v veseli družbi včasih prekršiš postave in daš v razposajeni pesmi kljub strogim pogledom stražnika duška svojemu vinskemu razpoloženju. Policija je napram takim sluČajnostnim žrtvam še dokaj obzirna in če je ravno ne izzivaš, se ti ni bati nič hudega, iz-vzemši moraliziranja svoje boljše polovice in pa mačka, ki te davi naslednjega dne. Najboli giasni in pri policni precej Črno zapisani so sobotni in nedeljski krokarji. Rekrutirajo se iz vseh stanov, ponaiveč pa iz vrst rokodelskih pomočnikov, tovarniških delavcev in drugih sličnih poklicev, ki si ga lahko le enkrat v tednu privoščijo. Ob sobotnih večerih so jih polne gostilne. Dokler so samo malo v »rožcah*. so večinoma dobrodušni in veseli, ko pa i!m zleze vino v možgane, pa postanejo glasni in se za vsako malenkost razburjajo. Posebno mesto zavzemajo med niimi razgrajači, ki se ne čutijo zadovoljne, dok- fcf. J. Magog: Sklonil se je k jetniku in preskusil Vezi. Nato se je zagrohotal še glasneje. Obilo sreče! je ponovil posmehljivo. Želim ti mnogo zabave! To rekši je izginil za črnim zastorom, ki se ie za njim razgrnil. James Oldsilver je ostal sam. Objela ga je tema in mrka tišina. Prvi trenutek se ni ganil. — Upravičeno se mi je posmehoval, je pomislil. Saj se ne morem niti premakniti! Ah, mis Perle, kako pravilno si me presojala, ko si se mi rogala, meni neboglienčku, ki sem brez moči napram usodi! Tisti mah ie vzbudila njegovo pozornost majčkena lesketajoča točka, ki se je premikala na tleh. James je za-šk! epe tal. — Ah. mu je šinilo po mozgu. Tak to je tisto! Narahlo in nevzdržno, kakor izdajice v melodramah, so vstajali modrikasti in rumenkasti plamenčki iz tal in se pomikali bliže in bliže ... Ognjeni krog okoli Jamesovega stola se je kr-CIJ od trenutka do trenutka. Razumel je! Bogme, grozotno smrt mu je bil namenil neizprosni tekmec. Tolikega sovraštva ni pričakoval. — Ni vredno, da bi poskusil rešiti se, je zavzdihnil. To se posreči le junakom v film ti. Vidi se, da me niso oko-vali tovariši Ob teh besedah se je instinktivno nretegnil — kakor v ateljeju, kadar je pri snimanju prišel v podobno situacijo. Krik brezmejne osuplosti se mu je izvil iz grla. — Vraga, saj je vse skupaj le šala! Dejal bi skoraj, da niti nisem privezan! Globoko ie zasopel In zajel polna pljuča zraka, napel miš*.ce in se vzravnal, đa so se nategnile vrvi in jerme-nje okoli vratu in prsi. Pričakovani uspeh ni izostal: pritisk vezi ie odneha! In začutil je, da se lahko svobodneje giblje. Segel je z rokami nazaj, tedajci pa je otrpnil: na desnem zapestju Je nepričakovano zazna! odpor. Instinktivno je pogledal na roko, — Aha! To je bilo vse, kar je mogel izustiti v tistem hipu groze, ki ga le zatekel tako nenadeiano baš o porajanju novega upa na rešitev. Okrog zapestja ie bila zadrgnjena tenka vrvica, ki mu te tekla vzdolž roke in izginjala za hrbtom. Kam je vo- ler ne izzovejo prepira in ne preizkusijo svojih moči na kozarcih, stolicali in buticah svojih enakopravnih nasprotnikov. Ta vrsta ljubljanskih krokarjev daje policiji največ posla in nekateri so na Bleiwcisovi cesti že zelo ocrnjeni. Za to sorto krokarjev oko postave nima usmiljenja in neusmiljeno jim ob ponedeljkih, ko so se v policijskih zaporih že prespali, diktirajo globe radi pijanosti In razgrajanja, ako nimajo na vesti morda še kaj hujšega, kar že presega oblast pendreka. »Krokarska taksa« znaša 50 do 200 Din ter ie zabel jena še s kolkovno takso Po 55 Din za vsak slučaj. Kdor ne plača, mora odse-deti. »šenkajo« pa nič. Najbolj nedolžna, a obenem najbolj glasna, iznajdljiva in izzivalna je Štu-dentovska krokarija. Dočim potrebujejo vse ostale vrste krokarjev predhodno primerno vinsko podlago, ti kro-ka študent najčešče s suhim grlom in praznim žepom. Cvenka ie običajno malo, Življenski nagoni pa v njem kar prekipevajo. Pa se ti jih znajde v mraku tam v Zvezdi, pred pošto ali pod Tivolijem večja ali manjša družba in treba je Ie primernega predloga, pa ti rogoviliio pol noči po mestu, zbijajo nedolžne Šale, se prešerno smeieio ali pa pod okencem kake brhke »dečve« kako prav fletno in okroglo zažingaio. da zadoni tja po zaspani Ljubljani na največjo jezo raznih filistrov. ki Imaio te srečne čase že za sabo ali pa imajo prestrogega »žari da rja«, da bi jo ie sami potegnili ž niimi. Posebno veselje imajo študentov-ski krokarji, če morejo ponagajati možu postave, zlasti onemu, ki si je tega ali onega kaj preveč privoščil s svejim pendrekom pri kaki demonstraciji. Naravnost razposajeni pa so, če se oglasi pri katerem »finančni minister« ali pa, če se morda izkaže kak starešina ali najde kje kak radodaren mecen. V takih svečanih trenutkih se nairaje zatečejo v Krapeževo klet, kjer s spojim vriskanjem in petjem še poveča »o dirin-daj džesbenda. Ko pa jih o policijski uri »vržeioc na cesto, takrat se še ie priče »Spas« na žalost vsf.h stražnikov in solidnih meščanov, ki ob takih prilikah na vse mogoče načine kažejo s*o;o nevoljo in pošiljajo vse krokarje v naročje belcebuba. A ti je za tako izbruhe sovražnosti kaj malo zmenijo, pač pa si take *filistre« še Drav dobro privoščijo- Končno ie treba omeniti še tkzv. tihe krokarje. To so večinoma častivredni ljudje, ki vestno izpolnjujejo svoje dolžnosti in le redkokdaj uidejo čez plot. A kadar jih prime, ga pošteno zavrte in »bolezen* traja navadno po več dni skupaj. Sam, brez družbe, sede v najmračnejši kot oštarije in jih začne vlivati za ovratnik. Jč malo, govori nič. piie pa, dokler ue omaga. Naslonjen ob mizo, se malo prespi, potem pa začne znova. Običajno so te vrste kiokarii zelo pohlevni in le redkokdaj postane kateri čez mero glasen. Ne razburja se niti takrat, ko pride po njega žena aH kak drug »žandar« v prav ^uradnem« tonu. Mirno se vda v svojo usodo; ko pa se prespi, ie zopet najboljši soprotr, oče in delavec. Kakor so krokarji sicer osovraženi, so pri gostilničarjih in natakaricah priljubljeni. Napravijo navadno veliko »ceho«. pošteno plačajo. — brez denarja ni krokarije — pri napitnini pa so širokogrudni in radodarni. In če se zna natakarica razgretemu krokarju še primerno nasmehniti, dobi od nMi vse. kar hoče. Zato jim rade spregledajo marsikako nerodnost in pored-nost, ki bi si je sicer navaden gost ne smel dovohti. Splošna^ gospodarska križa pa je decimirala tudi krokarske vrste. Postajajo vedno redkejši in soliJneiši. Morda se nam to ie iako dozdeva, ker sami ne znamo več krokati. Ce govoriš s kakim krokarskim H>efiZiionistorft«, boš navadno slišal: »A kaj, današnja mladina je sploh za nič! $e krokati ne zna več! Takrat da takrat, ko smo bili še mi. takrat smo ga pihnili...!« A vseeno krokarii ne bodo izumrli. Vsa- m—x^~:-----~ •*--"- --1TT- -r~ Tin r - iirMi Najlepša Ljubljančan Originalen razpis „Slcvenskega Karotfa" V Berlinu so nam te dni v osebi gdč. Štefice VidačiC iz Zagreba izbrali najlepšo Jugoslovenko, ki sicer morda ni res najlepša, gotovo pa med najlep* širni. Izvolila jo je posebna žirija izmed trojice gospodičen, ki so bile sredi de* cembra določene na zaključnem tek* movanju jugoslovcnskih filmskih kan* didatinj v Zagrebu. V finalni trio, ki je potoval nato v Berlin, je prišla tudi Slo* venka gdč. Nada Pogačnikova iz Za* greha, dočim je bila druga Slovenka, Ljubljančanka gdč. Ida Kravanjeva pri zagrebškem tekmovanju izigrana. O vsem tem smo svoj čas že obšir* ne je poročali. Ž.e takrat smo dobili par dopisov, ki izražajo mnenje, da bi bile tudi druge Ljubljančanke ravno tako upravičene za udeležbo na zagrebški finalni konkurenci kakor gdč. Krava* nja. da pa so odpadle ta iz tega, ona iz drugega razloga. Glavni razlog pa je bil ta. da je bilo aranžirano vse le* potno tekmovanje na tak način, da se ga veČina dam ni mogla udeležiti; ako da kaj na sebe. Tudi berlinsko razsodbo je sprejela naša javnost z mešanimi občutki. *Miss Jugoslaviji* ne zavidajo toliko Časti kakor morda ,'ilmski angažman, ako ga bo res dobila, mnoge Ljubljančanke so mnenja in mnogi Ljubljančani tudi, da bi se vsaj enakovredna «Miss Jugo* slavia» našla lahko tudi med ljubi jam skim ženstvom. Par dopisov, ki leže na naši mizi, izraža ta nazor prav erter* gično. Vse to nas je spravilo na misel, da l>oskusimo v Ljubljani izvesti novo le* potno konkurenco in to tako, da ne bo izključena nobena še tako rahločutna dama. Ne bo se ji treb& namreč nikjer prijaviti in nikjer konkurirati, ne se predstavljati nikaki žiriji. ScJ-i citate* Iji in naše čitateljice bodo potom po* sebnih glasovnic, ki bodo priložene * Slovenskemu Narodu* vdrugi polovici januarja, glasovali o tem. katero Ljubljančanko smatrajo za najlepšo Podrobnost* bomo še pravočasno objavili. Za sedaj samo pozivamo svo* je čitatelje in čitateljice, da se ogleda* jo na predpustnih prireditvah, ki se bo* bo vrstile od danes naprej druga za drugo, in si ustvarijo svojo sodbo. Da dado tekmovanju \za najlepšo Ljubljančanko čim večjo zanimhosi in privlačnost, se je cela vrsta odličnih ljubljanskih tvrdk, ki so zvedele o naši nameri, odločila pokloniti orAm da* mam, ki bodo pri glasovanju dobile največ glasov, primerna spominska darila. Tvrdke se v polni meri zavedajo, kako ugodno vplivajo take konkurence na gojenje lepote in elegance med žen* stvom, kar je tudi stremljenje vseh podjetij, ki se pečajo z damskimi mod* nimi predmeti. Dozdaj so obljubi!*' darila nasled* nje ljubljanske tvrdke: drožerija Adrija, Šelenburgova, ul; modni salon Gosti, Kongresni trg; drožerija Kane, Židovska ulica; veletrgovma Kr'sper, Mestni trg; Konfekcijska trgovina D. Schwab, Dvorski trg: modna trgovina Šinkovec. Mestni trg: modni atelje JVL Sare, Kongresni trg: fc modna trgovina Vršič, Selenbur-gova ulica. Podrobnosti o darilih in njihovi raz* delitvi še objavimo. ka doba jih ima in tudi nas bodo preživeli... _ žBetežnica KOLEDAR Danes.: Sobota. S. januaru 1927; katoličani: Soverin; pravoslavni: Zo. decembre, Sav, Bogorod. Jutri: Medelja, 9. januarja 1927; katoličani: Julijaa; pravoslavni: 27. decerrlJTa* Sv. Stc\ an. DANAŠNJE KIREDT FVY;. Gledališče: Drama: ob 16. cPeterčkove poslednje Janje*. Opera: ^Gr^fica .Marica^. Kir.ermaosrr.fi; fcfatieat >C'irnien<. —-Dvor: - 'T;:, :>tc v \;: ; iueal: Cajajik3 in svilei.c nOz*aViČ£». Plesne prireditve: tPles Sokola I* ra razoru, ki športni kiiib). — Pc--*-nižjLJi poštnih uslužbencev v Nareda« domu. — Ples ŽSK llcrmos v tjoteiu Bel-levue. Predavanja: Oh M 10 v drttŠtvu *^o^» (restj\rucija Lj. Dvor); «KtlSa an:ič;ii demokracije*. — Predavi dr, S:ojan Bajte. Ob 17. v akademskem kotetfta. Predava ur. Mik:ć. PRIREDITVE V NEDELJO. Gledališč?: Drama: ob 15: (Triglavska bajka*. — Ob 30.: cPftoljaca hdy VVnđer-mere-. — Opera: ob IS.: tSevIlsk! brivec-. Kinematografi: Maikft* tCMTOet) . Dvor: Maciste v Afriki. — Ide-ai: udanje cea in redukcijo prejemkov državnih urad« nikov pa hi hilo spk^h umestno, da hi končno tudi monopolna uprava začela z znižanjem seda i itak pretirano viso* kih cen tobaka in tobačnim izdelkom. r>««»»»»»«»»»»*••♦»»»»+♦♦»»»♦♦♦ Poverjeni prodajalec srečk državne razredne loterije Drag. ft« KoS&ković BEOGk'AD prodaa na veliko n malo. Na.bolje ureiena poslovn ca te visie. Daje najugodnejše pogoje za prođa;o srećk. Službeni načr: z navodilom pošjem vsakemu brezp aČno. dila? S čim je bila spojena? Tega ni mogel videti, ker mu okov okrog vratu ni dopuSčal najmanjše kretnje z jrlavo. Jasno pa je bilo, da se je za to pripravo skrivala nova zahrbtnost diabolične-ga sovražnika. Da je potegnil za vrvico, bi se gotovo sprožil bogzna kak peklenski mehanizem. Uprav rafinirana nakana: tako hi James sam nad seboj izvršil obsodbo, ki io Je izrekel nad njim tajinstveni sovražnik! — Tak je torej njegov namen, je srdito razglabljal James Oldsilver. Nemara ždi zdaj kje v skritem kotu in se pase nad mojo neodločnostjo? Ne, tega veselja ne bo doživel! In energično je potegnil za vrvico. Neka! belega mu ie zdrknilo po rami na roko in se ostavilo ob zapestju. Bilo Je pisemce. James ni pomišlja!: iztegnil je roko, pograbil papir, ga razvil m preči taL Ni bilo mnogo, a Jamesu je vzlic temo pognalo vso kri v glavo. »Tepec!... Ha. ha. in n si verjel?!... Mar si res domišliaS. da bova tako hitro opravila? Bilo bi škoda denarja, ki sem ga izdal v ta namen. Drama se nadaljuje! Vstani!... Požuri se... ip za menoj, ce moreš! Mož s krinka To je bilo več, nego ie mogel James prenesti. Besen do brezumnosti ie planil kvišku: vezi so popustile in obroč je zarožljal na tla. Plameneča preproga sa je ločila od vrat. A kaj to njemu. V treh skokih je na cilju, kaj bi se menil z-i opekline? James se je pognal. Ali jedva se je dotaknil skakajočih zubljev, je plamen ugasniL Kakor vezi, je bil tudi ogenj prevara, vsakdanji kinematografski trik ki mu je igralec nai'vno nasedel. Pre-paden je obstal. — Ah! je za&olti! zelen od togote. Kako dolgo bo še trajalo to norčevanje? Ljubim odkrite sovražnike in ne strašim se pogledati morilcu v oči; ali da bi kdorkoli uganjal burke z menoj — ne, tega ne prenesem! Smešiti se ne dam! Potem pa, kakor bi odrezal, ga je Jeza minira. jVlisel na užalieno samo-Ijubje se je umaknila drugi skrbi. — Kaj je s Perlo? se je vprašal tegobno. Kaj je stori! ž njo? Ne verjamem, da bi me tudi tod prevaril. Spomin na grozotno spačeni dekličin obraz, ki ga Je bil pravkar videl na platnu, mu ni dal miru. Grozničavo je planil k vratom. — Vedeti moram! je krikn?! hrlpa-vo, da se je skoro ustrašil lastnega glasu. Moram jo videti!... O, 5e je kanalja res to, za kar se izdaja, če si je v resnici drznil... Ha, še kesal se bo, da mi ie vrnil svobodo! Ni pomislil, da je neznanec, ki je o njem govoril tako zaničl.nvo, dovoljno dokazal svojo moč... da je bil on, James Oldsilver, zgolj igrača v njegovih rokah .., Planil je in se znašel na ulici. Dvajset minut kes ne je je bil pred vrati igralkinega stanovanja. Vso pot ni videl nikogar. Vrata so bila odprta na stežaj. IV poglavje Nenavadni detektiv. Čudno občutje je stisnilo Jamesa za grlo; kakor blazen je zvili raj skozi prazne sobe in dospel v budoar. Mogočni, v vsej naglici instaliran? žarometi so osvetljevali sobo. James Oldsilver jedva da jih je zaznal: predobro je poznal njih namen. Saj je ime v študijih sleherni dan opravka s sličnimi pripravami, ki si ž mirni moderna kinematografija nadomestuje dnevno solnčno luč. V budoarju so bili torej snimali film .. flm, ki je ž njegovim predvajanjem trpinčil «Mož s krinko* ljubimca miv> P-r'e Rose. Operaterjem se je OČividno mudilo; v naglici niso žarometov utegnili vzeti seboj. Toda James se je kaj malo zmenil "zanje. Danes ob 20. velik ples Sokola I na Taboru Sokolstvo in Narodni dom Zakaj sokolski savez ni podrjisal oklica za Akademijo in Narodno galerijo. — Komunike starešinstva JSS. Na javno vprašanje v dnevnem časopisju, zakaj starešinstvo Jugoslovenske-ga sokolskega saveza ni podpisalo proglasa glede snujoče se slovenske Akademije znanosti in umetnosti in Narodr/e galerije, smatramo za potrebno, da j/.vno odgovorimo, ker ne smemo dovolite, da bi si kdorkoli nase postopanje napač/io razlagah Na ustno povabilo, naj dolični proglas podpišemo, smo odgovorili s pismom z dne 10. decembra 1926, š*. 4118. 'Pismo se glasi: P. n. Narodni galeriji (v roke fe. Ivanu Zormanu) Ljubljana Ker ste posredov/Ji med snujočo se slovensko akademijo/ znanosti in umetnosti, med Narodno gale/ijo iu med nami z namenom, da bi n?„ predloženi nam proglas dostavili tudi ntf svoj podpis, se Vam uso-jamo sporoči tj, da smo ta podpis odklonili iz razlogov, ki jih nižje navajamo. Naglašamo takoj, da nismo proti nameravani Akademiji znanosti in umetnosti in proti ustanovam, ki so ali bodo z njo v zvezi. Naše načelno stališče, ki smo ga popolnoma jasno in vsakemu umljivo postavili na II. sokolskem Saboru v Zagrebu L 1924 z ozirom na kulturni napredek našega naroda in z ozirom na razmerje So-kolstva do drugih organizacij v narodu, nam nalaga dolžnost, da pospešujemo ter s svojim delom »n po svojih močeh podpiramo vsako prizadevanje, ki mu je smoter ustvaritev višjega kulturnega Upa ju-goslovenskega človeka kot sredstva za razvoj m ujedinjenje Slovanstva na potu k ujedinjenju Človeštva. Ta naša naloga izvira že iz samega bistva sokolske ideje, ki je najjači a in najidealnejša vzgojno-kui-turna in nac?jonaln3borbena organizacija vseh morahnih in fizičnih mo6* Slovanstva. Blagovolite se o tem prepričati v knjigi, ki smo jo izdali po II. sokolskem Saboru (•Organizacija* str. 6 in dalje). Ljubljanski Sokol sam, ki ima svoje prostore v Narodnem domu, je naglasil na svojem izrednem občnem zboru leta 1925, da ni nasprotnik Vašim nameram, temveč da-je pripravljen dogovoriti se t Vami, kako bi se našla pot sporazuma in sožitja enih In drugih pod skupno streho. Vaš proglas, naslovljen na Slovence, pa govori, da Vam je drušrvo »Narodni dom* v Vaše namene že dalo na razpolago prostore v svoji palači, kar nas je osupnilo in kar Je prvi In glavni vzrok, da le starešinstvo JSS na svoji seji dne 6. decembra 1926 odklonilo podpis na proglasu. Ljubljanski Sokol in društvo cNarodni dom* še nista uredila medsebojnega razmerja do posestnih pravic v poslopju Narodnega doma. Ljubljanski Sokol ima že Izza dobe. ko se je započelo prvo delo za zgradbo Narodnega doma, vso moralno in materialno pravico do uporabe poslopja, ki ga sedanji lastnik predaja v last, oziroma v uporabo institucijam, ki niso bile doslej Z zgradbo v nobeni zvezi, in to predčasno, ko ta mora'na in materialna pravda Ljubljanskega Sokola še ni dokončno rešena. Naš podpis na proglasu bi pomenil, da ne priznavamo Ljubljanskemu Sokolu te pravice, oziroma da izpodbijamo opravičenost prizadevanja našega matičnega društva do priposestvovanja Narodnega doma, ki je zanj materijalno in moralno največ prispevalo. Ta podpis bi značil za nas neodpustno pogreško. Obratno je naša trdna namera, da stojimo z vsemi dopustnimi in razpoložljivimi sredstvi svojemu matičnemu društvu zvesto ob strani, ker nam je v interesu našega Sokolstva največ do tega, da v tej pravdi moralnega in materialnega značaja zmaga Ljubljanski Sokol. Prepričani smo, da poslopje ^Narodni dom* ne more neoporečno služiti Vašemu namenu, temveč da bi bilo za razvoj Vaših ustanov ugodnejše, ako si sezidate posebno zgradbo, ki bi v vsakem pogledu ustrezala smotrom Vašega prizadevanja. Naši in naših prednikov napori, združeni z veliko požrtvovalnostjo nacionalne zavesti najtežjih časov, obračajo na nas simpatije vse tiste javnosti, ki je po mišljenju in po delu tesno zvezana z našo preteklostjo in Ki umeva pomen naše organizacije za moralno in fizično zdravje našega naroda, in v tem narodu boste dobili dovolj pomoči, ki nanjo apelirate, ako ne bodo Vaše namere šiloma preprečile naših načrtov. Prosimo, uvažajte pravilno te razloge in iih tolmačite prizadetim krogom, ki jim sporočite zagotovilo o našem spoštovanju. • K temu pismu, ki utemeljuje odklonitev našega podpisa, pristavljamo, da je odbo-rova seja JSS z dne 12. decembra 1926 soglasno odobrila naše stališče v tem vprašanju. Značilno je, da se je dvigni! glas ugovora izven vrst Ljubljanskega Sokola in da so ugovorom pritrdili zastopniki vseh žup v naši državi. Sporna zadeva se torej ne tiče več samo Ljubljanskega Sokola, nego se je postavilo temu društu ob stran z vso svojo moralno močjo vse Sokolstvo naše države. Nismo proti Akademiji in Narodni galeriji, pač pa smo proti temu, da bi kdorkoli smel in mogel razpolagati z zgradbo Narodnega doma na škodo So-kolstvu, dokler niso izčrpana vsa sredstva in razčiščena vsa vprašanja, ki bodo dognala, kje je pravica in kje je ni. Gospodje, ki so podpisali proglas, bržkone niso vedeli, kakšen je dejanski položaj. Javnost naj tudi nvažuje, da razpolagajo institucije, ki bi si rade prilastile Narodni dom. že danes z večjo glavnico, vrhutega morejo tudi od države pričakovati izdatnih materija!nib podpor. Sokolstvo pa je navezano samo nase in na lastna sredstva. Z ozirom na vse to pričakujemo, da gospodje, ki st podp sal» proglas, ne bodo hoteli pripraviti Sokolstva ob zgradbo, ki jo je ono v prvi vrsti omogočilo. Javnost naj sodi po pravici in resnici. V Ljubljani, dne 7 januarja 1927. Starešinstvo Jugoslovenskega sokolskega saveza Koncert slovenskih pevskih znorov Ljubljanska žiu^a Južnoslovenske Pevske I poseganje po skladbah, ki glasovnemu ma-Zveze je priredila povodom svoje prve red- terijalu niso prin ne skupščine 6. januarja ob 3. popoldne v Unionu koncert, na katerem naj bi sodelovalo 10 včlanjenih pevskih društev. Izostala pa sta »Šentjakobski zbor« in »Lipa< iz Litije, menda radi bolezni svojih tenorjev. Pogrešali pa smo tudi nekatere druge pevske zbore, n. pr. >Liroc iz Kamnika, »Cital-niški pevski zbor« iz Kranja, »Zora« iz Šmartnega itd., torej zbore, ki so prejšnja leta sodelovali. Poslušalci bi si lažje ustvarili sodbo o morebitnem napredku našega splošnega pevskega dela. ako bi 6lišali poedine pevske zbore nekaj let zaporedoma. Pevski koncert je bil pomemben letos tudi radi tega, ker so združeni pevci počastili spomin rajnkega Antona Foersterja ter pod vodstvom župnega pevovodje Prelovca zapeli nepričakovano lepo podano skladbo >Umrl je mož*. Nepričakovano zato, ker je težko z eno samo skupno vajo pri tako pisani pevski družbi doseči enotnost v tempu, v dinamiki IW., povrh še v pesmi, ki ni splošno znana, se le redko poje in je dovolj težavna. Združeni pevski zbor je v vsakem oziru impo-niral. Da pa naši pevci ne umejo počastiti samo zaslužne umrle može. so takoj nato pokazali s tem, da so po prisrčnem nagovoru dr. Sviglja izročili Matiju Hubadu v spomin njegove šestdesetletnice krasno diplomo, s katero so ga vsa naša pevska društva imenovala za svojega častnega člana. Edinstven slučaj v zgodovini naše pesmi I Matej Hubad je to najvišje pevsko odlikovanje zaslužil kakor nihče drugi. G in jen, solzan se je še eni. zdravi in mladi pevski oče Hubad zahvaljeval za izkazano ljubezen in počeščenje. Prvo je nastopilo pevsko društvo »ZORA.* iz Jezice pod vodstvom Antona Grmeka. Mešani zbor »Zore« Šteje 27 pevcev (14 ž. in 13 m.), poje mirno, spričo prvega nastopa nekoliko boječe, glasovi so dokaj izravnani, diskretni, podavanje je dobro deklamirano. Prehodi se niso vedno izglajeno posrečili, v splošnem pa je bil nastop za mladi pevski zbor prav Časten, da, dokaj boljši, kakor smo tega od okoliških pevcev vajeni. Predolgo intoniranje na klavirju more pevce zbegati. »Zora« je pela po enega Ocvirka in enega Vodopivca, pesmi, ki so prikladne njenemu pevskemu obzorju, kar pa je le bvale vredno. »KRAKOVO-TRNOVO«. Edini posamezni moški zbor, ki smo ga slišali na tem koncertu, je vodil pevovodja Miglič. Zbor kaže vse karakteristične slabosti priložnostnih moških zborov: maloštevilnost glasov, šibke tenorje, ki bi lažje peli bariton ali bas, ne-izgo*arjawa, nepravOno dihanje, merne. Pogosto menjavanje pevovodij je druga nesreča. Težko se je pevcem preučiti. Kar je danes prav, jutri ni. Izza pleč novega pevovodje gleda še stari. Zato novi pevovodja ni kriv vseh slanosti, pa tudi ne deležen vseh debro! izvajanja. Vem, da se Miglič mnogo trudi, da je pričel s sistematičnim šolanjem svojih pevcev, a plod se še ne more pokazati takoj. Dočim je bil zbor v Gerbičevi stvarici na mestu in celo prav prijeten, je v sTreh robcih« zaostal. Tu je treba predvsem visokih tenorjev in krepkega harmoničnegia čuta za nelahke modulacije. G. Miglič "dirigira mirno, preprosto, predvsem pa označuje ritmične vrednote s točnim štetjem, s čemer se približuje orkestralnemu dirigiranju. »Kra-kovo-Trnovo* bo pod novim pevovodjo lahko doseglo še lepe uspehe. Palma večera (z ozirom na izvenljubljan-ske zbore) gre »GLASBENEMU DRUŠTVU« iz Kočevja. Veseli smo že bili zbora, ker je iz Kočevja, a ko je svojo nalogo tako izredno lepo izvršil, pa smo bili veseli še posebej. Zbor šteje okoli 20 pevcev (10 ž. in 9 m. menda) in je jasno dokazal, da ne tiči moč zbora v masah. Baš nasprotno: gibkost, primerna zvočnost, jasnost je v malem zboru lažje izvedljiva. Seveda je treba inteligentnih glasov, dobro odtehtanih v posameznih skupinah, lepo egaliziranih, s pravilnim dihanjem in pevsko naobrazbo, kot se je to pokazalo pri Kočevarjih. Mislim, da se v tem zboru pevci ne menjajo često, kar je velika dobrota za vsak zbor. Brez skrbi se pevovodja Tro<=t lahko Infi težjih stvari. Ako bo pevovodja znal pravilno izbirati, kar je zboru v njegovih mejah izvedljivo, pa bo to najboljši izvenljubljanski pevski zbor. G. Trosta bi le prosil, naj se ne ozira toliko na majhne detajle v pesmih ter naj ima pred očmi široko melodično linijo. Prepogosto od trga van je je pesmi v kvar. Kočevje pa se ne sme prevzeti, temveč mora pridno m vestno delati, kajti drugi zbori so tesno za njegovimi petami in sreča je opoteča. Drugo leto hočemo še več od njih. »LJUBLJANSKI ZVON« 6 Prelovcem pri pultu je zaključil prvi del vsporeda. Ima okoli 55 pevk in pevcev. Zdi se mi, da jih je imel že več; no, ne smatram za nesrečo, ako jih je manj, saj, kar ima veselje do petja, to ostane, drugo pa je več v kvar kot v korist. V resnici Je v številčno močnih zborih vedno dokaj Statistov, dočim mora v manjših biti vsak cel pevec. Prelovec ima že preizkušen, skrbno prebran materijal, 8 katerim razmeroma hitro študira. Nastop je siguren, podavanje prepričevalno, pevska tehnika krepka (Posmeha!jn), no, semtertam se lahko s pod takne najodličnejši zbor. To mu mora biti v novo spodbudo in skrbne jšo pažnjo. Za Matičnim zborom je »Zvon« naj-resnejši zborovski faktor. Prelovec je z njim zlit v celoto, kar daje izvajanjem zaokroženost in enotnost. Dirigiral ie tudi oba skupna zbora zanosito in točno, nevezan na na pultu ležeče partiture. V drugem delu je nastopil kot prvi >ZVON* iz Trbovelj. Će poje zbor prirejene narodne pesmi, nai bo to na programu tudi označeno. Zbor je številčno razmeroma močan (36 izvajajočih), toda sila izraza ne odgovarja temu številu. Zdi se mi, da je temu kriva plahost pevcev in prerigorozno zadrževanje pevovodje. Naj se zbor razmahne, narodne pesmi ne bo izlepa pokvaril. Za začetek je najboljše vzeti živo, krepko skladbo, da se pevci razpojo in opogumijo. Programsko zbor ni letos pokazal napredka. Slišal sem od njega že tehtnejših stvari. Take lahke, kratke skladbice so za mlade, začet-niške zbore, ne pa za Zvon, ki ima za seboj že 25 in več let obstoja. Seveda hitreje menjavanje pevcev ovira napredek in pevovol-ja mora delati skoro vsako leto iznova. Ni to delo zavidanja vredno. Tudi pevski zbor »SLOV. BRALNEGA DRUŠTVA« iz Tržiča pod vodstvom Albin« Sajovica je pel dvoie prireienih narodnih pesmi. Zbor je štel 13 pevk in 13 pevcev. Tak zbor je težko deliti Še posebej v ženski in moški, zlasti če nima povsem izravnanih glasov. Sopran se ie slišal razredčeno, tenor je presa m os vo j. Vendar zbor od lani kaže v podavanju napredek: postal je sigurnejši, glasovno enotnejši in jasneiši v intonaciji. Lepo napreduje »SLAVEC«. Kdor ne pozna partiture »Neizkušene«, ne ve. kakšen oreh je treba preerizniti. Če se n* motim, je v niej tudi neka neljuba tiskovna pomota, ki bi jo naj pevovodja popravil. Stvarica je bolj za kabinet kot širok oder. Prav dobra sta bila oba ženska zbora s klavirjem. Tu ee je videlo, kako zamore petje poživiti instrument, pa naj ie magari sam klavir. Zbor ima 42 svežih, mladih glasov (21 m. in 21 ž.), s katerimi bo pevovodja Bniobić še lahko marsikaj lepega dosegel. Zbor se stre-miteljno razvija in ima krepko in resno voljo do dela. Koncert je tehtno zaključil pevski zbor »GLASBENE MATICE t pod mojstrom Hu-badom. Matica je postavila na oder okoli WQ ljudi (42 ž. in 51 m.) z izbranim glasovnim blarom Hubad je vzpostavil red, navdahnil svoj zbor z mlado, navdušeno pevsko radostjo, ga vsega prerodil. Po izvajanju XIV. rukoveti Hnbadove^n ljubljenca Mokra.oic? f* mojih »Treh devojk« sklepajoč, bo predsto-ječi prvi koncert Matičnega zTnra umetniški dogodek, ki ga vsi napeto pričakujemo. Leta teko mimo Hubad;?, toda njegove pevske žilavosti in prožnosti se ne dotaknejo. Kot pevovodja ie mladeniški in razigran kot »mladi Marko«. Toliko o nastopu posameznih zborov in njihovih dirigentih. Nekaj podrobnosti sem prizadetim že direktno povedal, par splošnih, več ali manj na vse nastopajočo, zlasti izven-Ijubljanske zbore se nanašajočih opazk pa zabeležim ob prvi priliki. Koncert ni bil bo^vekako obiskan. Na vsak način bi zasluzil mnogo več zanimanja. Ako žrtvujejo pevci čas, denar, težak, daljni pot, da se udeleže koncerta, bi naša prekomodna gospoda tudi lahko stonila iz kavarne v koncertno dvorano in pokazala, da spoštuje in uvazuje kulturno delo naše pevske družbe. č— Zimska sezona v Bohinju Otvoritev modernega sankališča. — Drsališče, curling, ski-kj6ring. Agilno Tujsko-prometno in olepševalno društvo za Notranji Bohinj ie zgradilo poleg hotela Sv. Janez zelo pripravno in udobno sankališče, ki bo nedvomno privabilo ne le vse domače sankače, marveč tudi marsikaterega gosta iz oddaljenejših pokrajin. Sankališče se otvori jutri, v nedeljo dne 9. januarja. Snežne razmere so zelo ugodne. Snega je dovolj, mraz pa tudi precejšen Ker je sankališče obrnjeno na severno stran, je upati, da bo ostalo dolgo časa uporabno. Bohinjsko jezero je začelo zmrzo-vati na obeh straneh in se računa, da bo pod sedanjimi ugodnimi vremenskimi razmerami v nedeljo že porabno za drsanje. Na ledu se bo priredilo tudi kegljišče (curling). Letos pa se bo pričela v Bohinju tudi še nova, pri nas doslej malo znana zimsko-sportna panoga: smučanje s priprego, tkzv. skikjoring, eden naipri-Ijubljenejših športov v severnih deželah. Terenske razmere so zato precej ugodne, bohinjski izvoščeki pa so rade-volje pripravljeni, odstopiti svoje konje smučarjem za priprego. Tako obeta letos Bohinj prav živahno zimsko sezono. Prepričani smo, da bodo naši športniki z obilnim posetom pokazali agilnim domačinom svojo hvaležnost in priznanje za njihov trud in požrtvovalnost. Za hišo in dom PRAKTIČNI NASVETI. —h Čiščenje oljnatih slik Oljnate slike se najenostavnejše čistijo 6 surovim krompirjem. V to svrho je treba krompir obeliti in prerezati na polovico. Na prerezni strani nato lahno drgnemo sliko; na ta način se odstrani s krompirjem vsa nesnaga in prah. Zamazana ploskev krompirja se mora zato večkrat odrezati, in to tako dolgo, da ostane krompir Čist. Nato se slika z mrzlo ali mlačno vodo umije in z jelenovo kožico posuši. —h Nečisti kozarci se z lahkoto očistijo z že uporabljenimi citronami. Po odrgnenju s citrono je treba kozarce v čisti vodi oplah-niti ter pustiti, da se otečejo. —h Ako hočeš, da testo hitro kipne, zlasti pozimi, ali kadar prepozno zameeiš kruh, prideni testu malo citroninega soka. To je staro in preizkušeno sredstvo. —h Mast, v kateri se je ie dva- ali večkrat cvrlo, očistiš, če jo segrejeS, nato pa priliješ do polovico posode Čiste vode, na vrh pa daš noževo konico sode. Nato pusti, da mast z vodo četrt ure vre. Ko se ohladi, ostane na vrhu čista mast, ki jo zopet lahko porabil sa cvrtje ali prežgan je. Narodni mučenik Pepe Škrjanc Pohleven epos v 18 različno dolgih spevih. Kakor smo že naznanili, bomo po* leg rednega, glavnega romana priobče* vali v Slovenskem Narodu* tudi kraj* še romane in povesti. Začeli bomo z delom, ki bo gotovo vzbudilo v vsej naši javnosti veliko zanimanje. Znani humorist in satirik g. dr. M. ZARNIK nam je izročil satirično humoresko Narodni mučenik Pepe Škrjanc, ki slika v duhovi.i, humorja se iskreči formi ljubljansko predvojno in povoj* no življenje. V njej naslikani dogodki temlje na resničnih dejstvih in bodo poznavalci Ljubljane za «igralcii> ho* moreš" \ brez cžave razkrinkali prave akterje. Zarnikova humoreska začne izhajati sredi prihodnjega tedna. Prwpričani sinu, da bomo 2 njo ustregli svojim čitateljem in prijateljem in njihov '. se bolj razširili. smeti. L.jlJu:, ki imajo denar, bi bob mikal drugačen plesni večer, oni pa, ki se res zanimajo za pojave našega umetnostnega življenja, * ?ri današnjih razmerah ne morejo p"Ivoščiti vstopnine za opero, čeprav so bi'.e cene malo znižane. Gospodična Vidmarjeva nam je s svojimi nastop-predočila pota, ki j»l utira najnovejša plesna umetnost Poznalo se ji ie sicer, da je nastopila prvič, ip trema jo je znatno ovirala, toda pokarala je stremljenje in hotenje za pravim izrazom v plesu. Zapadia pa je v napake, tako pogosto pri naših mladih umetnikih, da W šla preveč suvereno preko publike ia njenih nazorov; zato sprva ni mogla ogreti V slovenskih plesih se ie nato Izplesala In doživela res Iskren aplav,% tako da je morala dve točk; ponovit'. Scenerija je bila okusa, razsvetljava efektna, kostumi pa sicer krasu:, a vendar malo preveč monotoni. Premiera «Fahljaee iadv \Vnder-mere> bo v ljubljanski dram: danes, v nedeljo. 9. t. m ob us*nih zvečer. V tej \Vil-deovi drami Žrtvuje mati svojo srečo in svoje dobro 'me na ljubo hčeri, živeč: v aristokratskem ir:I*eju, polnem predsodkov in tudi cinizmov. Ta kit, kakor jo imenuje avtor, je globoka brez patetičnosti in s*:"- Iskri od duhovitosti !n paradoksov, kakor vse NVMde^ve komedije. OospL! Avgusti Danilova nastopi po daljšem delovanju v Ameriki spet na našem odru v vlogi Mrs Urlvnne, matere lađi' VVinderrnere (gospa Nablocka). Lordi. VVindermera igr . c. Levar, vojvodinjo Ber-wiykcvo ga. Rogozova. njeno hčer Vida, lorda Dar lin« te a g. Rogoz. V nadaljnjih viogah nastopi skoro ves dramski ansambel. Režira g Skrbinšek. Beograjska opera v Pragi. Minule dni s,e je mudil v Pracri odposlanec beograjske op^-re in se je Bpojratmnel z upravo Narodnega divadla o gostovanju P>eojirajčancv v Pragi. Beograjska opera bo prispela s celotnim ansamblom, in sieer s solisti, pevskim zborom, orkestrom En baletnim zborom dne 17. februarja v Prago. Dne IS. februarja bo dala v Narodnem divadlu -'Boris.! Godunovav. Dalje bodo na programu sledeče opere: Krstićev cSutovs, Baranovicevo cSrce in lec-ta>, ^Lohenarin-, Stravin-kei»a balet cPe-tru^ka^ in i«Vm t beograjski operi. V soboto, dne 1. januarja je nastopil prvič v Ma-Ksenetovi operi *:Manou^ tenorist Ljubiša Iličić, bivši operetni komik. Prosveta Ponedeljkov klavirski koncert V ponedeljek zvečer ob 8. se predstavi ljubljanski koncertni publiki pianistka Kar-meia Kosovelova, ki doslej še ni samostojno nastopila v našem mestu. Mlada umetnica prihaja \? Monakoveg?.. nemške sodobne umetnostne Meke. Šolala se je tam najprej na Glasbeni akademiji in pravkar dovršuje svoje glasbene Studije pri klavirskem umetniku svetovnega slovesa profesorju PembauTu. & Koncertni spored ie sestavljen zelo skrbno. Slovani so zastopani po romantiku Chopinu in modernistu Skrjabinu, Nemci po klasiku Beethovnu, romantiku Bramnsu in modern stu Maksu Regerju. V koncert nas uvede četvorica Braiim-sovih balad, napisanih na besedilo Herder-jeve škotske balade »Edvard«. Delo učinkuje z nepozabnim doimom na poslušalca. Drugačnega kova so trije »Imermezzi« Maksa Regerja. Prvi je glasen in gromovit, drugi nekoliko tišji, tožeč, tretji pa bujno-živahen, poln protislovij. Letošnje leto v muziki je Beethovnovo leto in noben pravi glasbenik ne m» re mimo njega. Na ponedeljkovem večeru bo Beethoven zastopan z »Rondom- in s *§kotskim: plesi«. Chopin . . . Komu se ne topi duša ob melodijah tega poljskega slavca? Njegova »Fantazija« je sprva polna neke tesnobe. Ko se čustva razvijejo, se zgoste borbene sile v človeku in hočejo na naskok. V spominu se je oglasila domovina. Zanjo gre pesnik na boj in ni mu mar, če izkrvavi. Spored zaključi Skrjabinova »Sonata« v štirih stavkih, pristno slovansko deio, ki se zdi kakor da je nastalo v slutnji dobe, ki je prišla za njim. Skrjabin je v tej skladbi dokazal, da lahko tudi Slovan koraka v isti vrsti z drugimi narodi ali celo pred njimi. Gledališki pregled Metropolitan Opera v Newymrku ima iz- j datkov na teden 80 tisoč, prejemkov pa . 60 tisoč dolarjev. Te dni so prodali eno lo- j žo za 200 tisoč dolarjev. Seveda gre tu za ložo ki ostane stalno lastniku. Pg^fauK sed . f] Narodnega jzloiališča v Beogradu, eh loz spadaio pljučno srecnm, vtsum po- Pe3 ^ uJ de g» g«» tim tisočem pete avermje opere \e bib poverjena ge. Popovi. Iličić je V Parizu je sklenil mestni svet, da bv6- I ■ .*> . -čano proslavi lOOlet — »Opera comique dramatično legendo ki ji je napisal besedilo R. Morac, muziko j pa Gustave Doret. Delo je posvečeno belgij- { ski kraljici in ima glavno tendenco, da se j po solzah in trpljenju povzpnemo do miru . in sreče. Leningradski gledališki list >Ž*zn isku- j stva« poroča, kako je prišel Reinhardt do ( Gorkega igre »Ponarejeni denar:. Lani se j je namreč Gorkega s igro. Pisatelj, ki ni imel nič novega pr 6e je spomnil na neko igro. ki jo je /mis:*.! 1. 1904., a je ni dokončal. Dovršil jo je in jo poslal Reinhardtu, ki je imel z njo lep uspeh. Zato je razumljivo^ pravi list, da je »Ponarejeni denart v vsakem oziru zastarel vsaj za dvajset let. V Tiflisu bo igralo kavkaško gledali^ prvič Shakesnearjevega >Macbethac. ; . .. . , . .. V Brnu igrajo Jan BartoSovo igro »Plava- ! P« »l<*OOrtl. BM»wdh_ ta«0t* fa idrav,!- Naša tujsko - prometna propaganda v Grčiji Iz tujsko-prometnih stal veliki nemški režiser obrnil na j da lajajo Grki v velike prošnjo, da mu posije Kako novo , ^ ^icarfika in lu ki m imel me novega pri roki. i . Tz tujsko-prometnih statistik je razvidno. likem številu na po avstrijska letovišča in gorska zdravilišča. Pri tem se poslu-I žujejo morske poti do italijanske obale, na-I to pa potujejo večinoma po italijanskem I ozemlju v severne dežele. Popolnoma nepo-{ znane pa so v Grčiji polirajinske krasote j Slovenije ter naša lepa in vedno bolj upo-j števana zdravilišča, letovišča in kopališča, ki joči otokt in A. Bronnerjevo monodramo >Vlak na severni tečaj % v kateri je samo ena vloga. Noviteti Deutsehes Volkstheatra na Dunaju sta GalsNVorthijev >Eseape^ in G. Kai»erjev »Papirni mlin:. Na istem gledališču gostuje rudi nemško-ruski umetniški kabaret »Sinja ptica*. V Beogradu igrajo: Mignon, Veselinoviee-vo >Zasledovanje<, Rubinsteinovo opero »Demone, Sbakeapearjeve »Ukročene goro-padice«, Nušičevega ^Poslanca«, Birchovega »Zvonarja Notre Damec; v nedeljo dopoldne je simfonični koncert muz;ke kraljeve garde, popoldne pa predstava marijonetnega gledališča. Dalje so na repertoarju Sreniac-Ba-ničeva »Zona Zamfirova*, Savoirjeva »Osma žena« in Hopwoodov »Vzorni soprog*. V Zagrebu predava v ponedeljek v gledišču na Tuškaneu dr. VI. Dvoraikovie o temi »Nietzsche, Wagner in filosofija Parsifa-Ia<. _ Za kraljičin roj*9tni dan ima Narodno kazalište slavnostno predstavo >M. But-terflv« z gospo Oblak-Strozzi kot gostom v naslovni vi07i. Osiješka noviteta je komedija »Dr. Juci Szabor, ki jo je spisal madžarski pisatelj A. Fodor. Poleg tega igrajo Strindbergov >Smrtni ples« in * Pegico«. V Splitu so imeli v torek prem i ero Flers-Caivalletove komedije »Lepa pustolovščina < v režiji R. Pregarca. Ljubljanska drama je morala iz tehničnih vzrokov preložiti prem i ero Wildove »Pahljače ladv \Vindermeerove< od sobote na nedeljo. Druga premiera bo v petek, in eicer Goldonijeva klasična komedija »Mirando-lina<. Plesni večer gdč. Mete Vldmarieve sinoči ni privabil v opero tolflco publike, kakor bi pričakovali in želeli za prvi nastop Ljubljančanke, ki je posvetila svoje iMjeuje resn* plesni umetnost! moderne nosti v vsakem oziru že lahko tekmujejo 9 onimi v Avstriji ali Švici, v solidnosti cen pa jih že danes daleko prekašajo. Da pritegne tudi grške goste v naše ki a je, namerava Zveza za tujski promet v Sloveniji skupno z Jadransko plovidbo na Sušaku pokreniti v Grčiji obširnejšo propagandno akcijo, da zainteresira tamošnji svel in potovalno publiko za našo Slovenijo in njene lepote ter da sknša vsaj del onega vala, ki sili vsakoletno v severne države, obrniti v naše kraje. Zveza med Sušakom in Grčijo, ki jo vzdržuje Jadranska plovidba 2 udobnimi parniki 7Srbin« in >Sloveuac«. je tako udobna, da je pričakovati znaten uspeh te akcije. O podrobnostih bomo še poročali. Za enkrat bi samo opozorili na to akcijo vse državne faktorje, ki imajo posla pri pospeševanju tujskega prometa. Zveza se. kakor večina sličnih ustanov, bori s finančnimi težkočami. Zato bi bilo na mestu, da tudi država s svoje strani podpre to hvalevredne akcijo ter proži Zvezi zato primerno mater?-jelno podporo. Poleg tega pa bo treba tudi našo tarifno politiko prikrojiti tako, da bo nudila posetnikom iz Grčije primerne udobnosti in ugodnosti vsaj dotlej, da se stalno navežejo na poset naših kopali&Č in zdravilišč. Končno korist od tega bo itak iraefo država, ki bo dosegla na davkih mnogo večje dohodke. Pa tudi vsem interesentom toplo priporočamo, da po vseh močeh podpro prizadevanje Zveze za tujski promet. Njenemu »motro-nemu delu je zahvaliti dosedanje razveseljive uspehe na tem polju in prepričani smo, da bodo to znali upoštevati končno enkrat tudi vsi oni, ki imajo od tega ni in Dnevne vesti. K Ljubljanu dna S. januarja 1927. —% Rojstni dan NI Vel. kraljice Marile se praznuje dne 9. januarja t. L s slovesno službo božjo, kateri prisostvujejo državna oblastva in uradi z vsem osobjem. V ta namen se vrši v tukajšnji stolnici Sv. Nikolaja ob 10. slovesna pontifikama maša, po kateri se bodo opravile svečane molitve; istotako se vrši služba božja v evan-seljski cerkvi ob 10„ v pravoslavni pa ob 9. Vsi državni uradi in javna oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. Pri g. velikem županu je na razpolago knjiga, v katero naj se vpišejo vsi oni, ki žele izraziti čestitke. — Iz pisarne velikega župana ljubljanske oblasti. —f Zveza Slovenije z morjem. 4. :. m. se je vršilo v Brodu na Kolpi zboro\ranje, katerega so se udeležili tudi zastopniki nekaterih slovenskih občin. Na zborovanju se je razpravljalo o zvezi Slovenije z morjem. Sprejeta je bila soglasno resolucija, v kateri se zahteva od trgovske zbornice, naj pledira za progo Kočevje - Brod - Mora vice. —( Srebrno poroko praznuje dne 12. t. m. v domačem krogu g- Jakob Zavod-n i k, poštni kontrolor, s svojo soprogo Franjo, rojeno K1 e m e n č i č. Jubilantoma tudi naše iskrene čestitke z željo, da učakata še zlato in dijamantno poroko —t Protestno zborovanje. Dnevni red javnega zborovanja: v Naše gledališče pred katastrofo«, ki se vrši v nedeljo ob 10. dop. v operi, je sledeči: 1. za »Udruženje« govori g. J. B e t e 11 o, 2. za »Podsavez muzičara« govori g. M. B r a v n i č a r. Prosimo vse gospode, ki bi event. še hoteli govoriti na tem zborovanju, da se radi potrebnega reda pri podelevanju besede zgla-se tekom današnjega dne v tajništvu organizacije, bodisi usimeno bodisi pismeno, ali pa vsaj pred zborovanjem. Govorniki se bodo vrstili po časovnem redu prijave. Za g., govornike in povabljene so rezervirane prve štiri vrste parterja. Prosimo cenj. občinstvo, da se pokori rediteljem. Operno poslopje se odpre točno ob pol 10. uri. — Odbor. — Zveza Šoiorjev Slovenije naznanja, da se vrši njen letni občni zbor v nedeljo, dn 16. januarja ob 9.30 dopoldne v Ljubljani v restavraciji Miklič — Kolodvorska ulica. Ciani kakor tudi drugi stanovski tovariši se vabijo, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. — Povečanje poštne palače v Zagrebu. Ministrstvo poŠte in telegrafa je odredilo, da se takoj spomladi prične s povečanjem posrne palače \ Zagreou. Dogradilo se bo tretje nadstropje in še eden dvoriščni trakt V to ;>vrho je odobren kredit v znesku. irOO.OoO Din. — Kdo ve. kje se nahaja Ivan Škofic strojni ključavničar? Od 4. marca 1926 je bil zaposlen v železniški delavnici v Cačku. Od septembra meseca naprej je njegova žena brez poroči od njega in vsa poizvedovanja su os-ala brezuspešna. Baje je zbolel in bU. oddan v bomico. Komur bi bilo o njem kaj znanega, se naproša, da sporoči to proti povračilu stroškov njegovi ženi, Ivan: Škofic, Gamelje 35, Slovenija. — Prošnja usm'ljenini srcem! Zapuščena žena s i rimi otroki v starosti 17 mesecev do 7 let, prosi usmiljena srca za podporo, bodisi v denarju, živilih ali obleki. Mož je odšel pred enim letom v Srbijo za zaslužkom, a je brez sledu izginil, tako da se nahaja njego\ a družina v največji bedi. Darovi naj se pošljejo na naslov: Ivana Škofic, Gamelje 35, tovarniške tise, iz prijaznosti pa Tli sprejema tudi naša redakcija. — Gospodinje! «Gospodinjski koledar* JugoslovensVe Matice za leto 1927 vsebuje sledeče čianke, razprave, kuhinjske recepte in navodila: O Gospodinjstvu in kuhi, 'Juhe, Zakuhe, Prikuhe. Zelenjava na razne cačine, Goveje meso na razne načine. Kako pripravim telečje meso. Priproste moč-nate jedi. Omelete, Struklji ali zavUki, Kako porabil: ostanke jedil. Bolniška hrana, Kmečka kuha, Omara za perilo, O kokoših, Slovenska hiš?., Kuko ravnati s posli, Spoštuj lastnino svojega bližnjega, Modema gospodinja. Madeži, Gospodinje in posli, Parketno vošč:!o, Higiena perila, O spalo*, Gosoodinj bitek, ceiotna zbirka vseh 46 letnikov *Liubijanskega Zvona pomenja literarno redkost in ima veliko denprno vrednost. Žrebanje se prične 4. februarja t. i. !n trava do 25. marca. Vse izžrebane številke bodo redno objavljene vsako soboto, odnosno nedeijo v vseh slovenskih dnevnikih. Kdor zadene, se mu dobitek brezplačno poš'je po pošti. Tabiive k 3— Din so naprodaj pri vseh šolah m pri vseh podružnicah Jugo-slovenskc Matice v Sloveniji. Dobi se jih fcudi v pisarni Jugoslavenske Matice, *>e~ lenburgova ul 7f\\. — Velik vlom v Laškem. V noči od 4. na 5. januarja je bH v Laškem izvršen velik vlom v tamošnji konzum. Vlomilci so odnesli večio množino manufakturnega la špecerijskega biaga v skupni vrednosti 26.000 Din. Vlomiieno je bilo na ta način, da so vlomilci izkopali v zid veliko luknjo ter tako vdrli v trgovino. Blago so odpeljal! z vozom pretf Celju, kar se da sklepati po sledovih Nevarna Igrača. V Škofji Loki je skušal kleparjev sin Jošlto Kavčič prepiliti neko vojaško patrono. Ker pa kapica še ni bila ubita, Je med piljenjem eksplodirala ter raznesla patrono. Dečka le pri tem od- trgalo tri prste na levi roki. Moral: so ga prepeljati v Ljubljansko bolnico. Stariši, pazite na igrače ovojih otrok! — Zopet nesreča z električnim tokom. Prekmurje je lansko jesen dobilo električno razsvetljavo. Med drugim so napeljali električno luč tudi v cerkev v Murski Soboti. Neki porednež je skušal pred par dnevi na cerkvenem kom prerezati žice. Jedva pa je prišel z nožem v stik z Žico, je nastal z močnim pokom kratek spoj. Po vsej cerkvi je ugasnila luč, moža pa Je pošteno pretreslo, pri tem pa si je še precej hudo opekel roko. — Pri bolezni srca in povapuenju žil, pri nagnenju do krvavenja možganov in napadov kapi vam zagotovi prirodna gren-cica »Franz - Josef« lahko odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja po klinikah za bolezni krvnih stanic so dognala, da voda Franz - Josef uspešno služI zlasti starejšim ljudem. 14-L — «ITO» zobna pasta najboljša, m&t !z tjcbljane —L Čistite in posipajte hodnike. Mestni magistrat opozarja vse hišne in zemljiške posestnike v Ljubljani na dolžnost, da ob vsakem zapadu snega očistijo hodnik pred svojim posestvom. Čistiti je treba vse hodnike pred hišami, kakor tudi pred nezazidanimi parcelami in drugimi prostori in sicer v celi dolžini in širini. Poleg tega je treba očistiti ^udi odtočni jarek (kadunjo) ob hodniku. Kadar polzi ali se dela poledica, je treba hodnik posuti s peskom, pepelom ali drugo stvarjo. Kadar zapade sneg ponoči ali sc napravi poledica, opraviti je zna žen je ali posipanje vsaj do 7. ure zjutraj. Pri neprestanem sneženju je snažiti hodnik večkrat na dan in tako posipati, da nt nevarnosti za pešce. — Z dvorišč se ne sme sneg ali led odkladati na cesto, temveč ga je treba voziti v Ljubljanico ali na od-kazana skladišča. — Sneg, ki sam zdrči aH se pomeče s strehe, morajo hišni posestniki nemudoma cb svojih stroških izvoziti s ceste. — Za južnega vremena je hodnike in pešpota po potrebi večkrat na dan očistiti luž in blata. — Prestopke teh določil bo mestni magistrat kaznoval in vrhutega odredil, da se dotično opuščeno ali zane-marno opravljeno delo izvrši na stroške posestnika. —Ij Opozorilo davkoplačevalcem. Mestni magistrat ljubljanski opozarja na razglase delegacije ministrstva financ, ki so nabiti na reklamnih deskah In na mestni deski irr sicer: a) za odmeTO dohodnine za leto 1927.; b) za odmero davka na poslovni promet za L 1927.; c) o vložitvi prijav za odmero davka od zaslužka telesnih delavcev za leto 1927. in d) o vložitvi naznanil službodajalcev o prejemkih svojega osobja. —Ij Slovensko marljetno gledališče Atena. V nedeljo, 9. januarja bo otvoritvena predstava slovenskega marijoneaiega gledališča." Uprizorila se bo lutko\a igra ^Božično drevesce ua nebu«, ki je dramatizirana po znani noveli F. M. Dostojevskega. Ta igra je stalno na repertoarju zagrebškega marionetnega gledališča in je rad; lepih in ginljivih prizorov dosegla velik uspeh. V nedeljo bosta dve predstavi in sicer bo popoldanska cb 15., večerna pa ob IS. uri v Mali dvorani Narodnega doma. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10. do 12. istoiam. Blagajna se odpre pol ure pred začetkom vsake predstave. Sedeži po Din 10, 8, 6, 5 — stojišča po Din 3. Opozarjamo naše malčke na to predstavo, ki se bo uprizoria samo enkrat v tej sezoni. —i: Iz romantike skavtskega življenja. Skavt&ka mladina iz Ljubljane in deloma iz Maribora je preživela v minulih poletjih krasne dneve v šVojfft taborih. Tam je ži-mlacPna v tesnem stiku s prirodo. To ž: v ljenje, ki opominja v marsičem na svobodo civj h narodov Amerike, je poplc-meniteno :-n izkoriščeno ter preraja mladino. O :em se bodo prepričali vsi, ki bodo posetia v soboto, S. t. m. ob 14, in v nedeljo ob 10.30 predavanje skavtskega starešine Pav'a Kunaverja v prostorih Kina Matice. Predavanje bodo spremljale slike, posnete iz svobodnega živlienia naših skavtov in iz prirode, ki jim J2 druga mati in učiteljica. Krasni Bohinj, lepa dolina Za-\! .'niče, nase visoke gore, modri Jadran, tajnostmi Kras In celo nežen svet vsake cvetice, vse to je prispevalo prelepim slikam. Zato naj nikdo tega predavanja ne zamudi, temveč vsakdo naj si pravočasno preskrbi vstopnico, osobito, ker je pričakovati, da bodo vse predstave z ozirom na vseobče zanimanje razprodane in bi na ta načm marskikdo prišel ob lep užitek. —Ij Lovski ples. Kdor se hoče posebno in neprisiljeno zabavati, naj gotovo po-seti naš veliki pes, ki obeta letos nekaj po-sebnega. Ker ie na večer In seveda tudi v noči pred Svečnico, bomo lahko precej dolgo plesali, prihodnji dan dopoldne pa premišljevali, kako izborno smo se imeli. Zato 1. svečana vsi prijatelji plesa na Tabor med naše »zelene suknje«. 15-n —Ij Prostovoljno gasilno društvo ▼ Spodnji Šiški priredi v nedeljo svojo običajno predpustno zabavo s plesom v gostilniških prostorih ge. Antonije Keršič. Za dobro kaplico in prigrizek bo preskrbleno z izborno postrežbo. K mnogobrojnemu obisku se najvljudneje vabijo vsi prijatelji gasilstva. Začetek ob 3. pop. Odbor. 14n —Ij Zaključni v en c« k plesalk vaj plesnega odsek? v Sokolskem domu na ViCn se vrši danes ob 20. zvečer. Vabijo se vsi obiskovalci plesne šole in po njih vpeljani gostje. —Ij Prihodnja plesna vaja na Strelišča Pod Rožnikom se vrši v nedeljo 9. t. m. ob 8. zvečer. Popoldanska odpade vsied občnega zbora. — Odbor. —ij Kriza antične demokracije. V društvu »Soča« predava danes v soboto v restavraciji Ljubljanski dvor g. dr. Stojan Bajič o temi: »Kriza antične demokracije«. Predavatelj nam bo orisal nastanek, razvoj in propad atare demokracije, pojav, ki ga doživljamo tudi v naših dneh. K temu predavanju, ki bo zelo živahno in obenem tudi zabavno, vabimo ne le vSočane«, ampak tud: prijatelje našega društva. Začetek ob poi 21. zvečer. Vstop prost. Dobrodošel vsi. —Ij Marionetno gledališče Češkoslovaške Obce v Sokolskem domu na Taboru igra v nedeljo 9. t m. »Pripovedko o princezi dobrovilu. Začetek ob 16. uri. Vstopnina prostovoljna. —Ij Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečena dražba v maju 1036 zastavljenih predmetov v četrtek 13. L m. ob 15. url v uradnih prostorih v Prečni ulici. 18n —U Izgubil se je lovski pes iermač - re-savec, rujave barve s sivimi lisami. Pojasnila proti dobri nagradi na Iva n Zupan, blagajni SLD v Ljubljani. —Ij Tramvaj se ustavlja danes za obiskovalce Tabora na križišču Šentpeterske in Škofje ulice, od koder ie do Tabora samo par sto korakov. —1: Jutri m vsako nedeljo v veliki dvorani Kazine popoldanske plesne vaje od pol 4. do 7. ure pod strokovnim vodstvom plesnega mojstra g. Jenka, ki bo pričel s poučevanjem novitete Black - Botrom. Začetniki za vse druge plese so vabljeni že ob pol 3. url popoldne. —Ij Policijski drobiž. Radi suma tajne prostitucije sta bili aretirani včeraj Tončka D. In Ančka Z. Včeraj so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi tavtvine 2, poškodbe tujega imetja 1, pasjega kontumaca 1, nezgode 1« požara 1, in prestopka cest-no-policijskega reda 6. —Ij Zagonetna smrt. Te dni je umrla na Dolenjski cesti 20letna mladenka Sla-vica P., čije pogreb bo dane*. Ker se je rned ljudstvom razširila govorica, Joy«. —c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 10. t. tn. predava g. primarlj dr. R a i š p v O nekaterih zastopnikih naravnega zdravilstva in propagatorjih tajnih zdravilnih sredstev v Nemčiji«. Predavanje bo zelo zanimivo. —c Udruženje vojnih invalidov v Celju Ima občni zbor v nedeljo 9. t. m. ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. —c Umrl je v javni bolnici šolski upravitelj v pokoju g. Martin R e p i č iz Za-vrha na Dobrni. N. v m. p.! —c Drsališče pri Diehlu, ki ga opravlja SK Celje, je otvorjeno. *-c Podporno društvo za revne otroke v Gaberju ima v četrtek 13. t. m. ob 7. uri zvečer v gostilni Permozer svoj občni zbor. —c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Oriuc na Glavnem trgu. —c Kavarna »Central« v Prešernovi ulici, ki >e bila dalje časa zaprta, prične v nedeljo 9. t. m. zopet obratovati. —c Število volilcev v mestu Celju znaša sedaj po končanem reklamacijskem postopanju 1419. Iz Maribora —ni Priprave za oblastne volitve v Mariboru. Za predstojeće oblastne volitve bo v Mariboru devet volišč, na katerih se bedo vršile volitve od 7. ure zjutraj do 18. ure popoldne. Za I. okraj je določeno dvoje volišč in sicer v telovadnici dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici Ln v telovadnici dr?avne realke v Krekovi ulici: za II. okraj dvoje tn sicer v meščanski šoli Cankarjeva ulica tn v ljudski šoli v Raz-lagovi ulici; za III. okraj eno volišče v dekliški ljudski šoli v Cafovi ulici; za IV. okraj eno v ljudski Šoli v Samostanski ulici In ga V. okraj dvoje in sicer v otroškem vrtcu III. v Valvazorjevi nlici ter v deški ljudski Šoli na Ruški cesti. — Vseh volilcev je v volilnih Imenikih vpisanih 6620. Na dan volitev dne 23. januarja ter dan prej in dan pozneje je v smislu zakona o oblastni in srezki samoupravi prepoveJ-no točenje alkoholnih pijač. —m Seja mariborskega občinskega sveta. Prva redna seja mariborskega občinskega sveta je sklicana za prihodnji po-cedeijek dne 10. januarja ob 17. uri. Na dnevnem redu je razprava o proračunu. Ker ie vehki župan odobril računski provizorij samo za mesec januar, bo moral občinski svet zelo hiteti, da spravi proračun pravočasno pod streho m da ga do 14 februarja predloži velikemu županu v odobritev. —m D. orgeljski koncert, ki se je vrtril na dan Treh kraljev, ie bil kakor prvi izredno dobro obiskan. Dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena. V Mariboru je le malo takih prireditev, ki bi doživele tako popoln uspeh. Na tem koncertu je nastopil tudi slovenski orgeljski umetnik g. Premrl iz Ljubljane, ki je pokazal, da zagrebške umetnike še nadkriliuie. —m Občni zbor Olepševalnega društva za magdalenski okraj se vrs: dne 15. januarja ob 20. v prostorih sostilrre r'riedau na Tržaški cesti. Ker se posebna vabi:a ne bodo razpošiljala, se pozivajo vsi člani, da se tega občnega zbora polno številno udeleže, zlasti Še, ker so na dnevnem reda važne razprave o ttove&taje in o'epSanju raas-dalenskega Darka. Proti reuun, tHjlezm v sklepih in mišičju utrujenosti sploš. telesnim slabostim želodčnim Doiečinam, vzemite na slad-koijn, v vodi za piti, ali pa primešan kopelji nekaj kapljic nje čase redno v prvem moštvu in je odigral tudi več reprezentančnih tekem. — T. K. Skda objavlja, da je za nede* Ijo napovedana klubska smuška tekma r^di neugodnih snežnih razmer preložena. 17 n — Dunajski Amaterji v Španiji. Dne 6. t. m. 5o dunajski Amater?! igrali v San Sebastianu na Španskem proti kiubu Real Societad. Tekma je ostala po težki borbi 1 neodločena v razmerju 5:5 Rup.d v Egiptu. Dunajski Rapid je ca praznik Ignl v Egiptu trc.jo tekmi proti reprezentanci Kaire m zmagal \ razmerju 2:1 Rapid je dobil še dve ponudbi za oc?:granje tekem v Aleksandri!] n v Kalif in bo zato podaljški Kvolo turnejo v Egiptu,. — jzsredi pri te^mi v Monakovem. Na praznik S£ ime'a v Moriak(\-cm vrst! prvenStveva nnzometna tekma SV BaveTu: M&ncnea K>6U Tekmi ie priso$rvova!r> okoli 10.000 5'eda!ce\ Med ie.ro |c začelo močno zneviti, na kar je Sodnik prekinil prvensrvenc tekmovanje in odfed'1, da ve tekma nadaljuV knt prijateljska. To K vzbudilo med gledalci pravcato revolacijo. Več sto gledalcev Je \drlo na tgrišče tu zahtevalo, da se jilV dcriar povrne, drugi so zopet divie tulec zahtevali, da se prvenstvena tek.na nadaviu>e. Policija, ki jc intervenirala, je naprav\a red in po težki borbi razina"a razburjene gledalce. — Avstrijsko damsku prvenstvo v nrnetnem dr sani u. Na pr sv. Treh BRAZAY francesko žganje z mentolom Dobite ga v vseh lekarnah, orogerijai; in večjih prodajalnah. Generalno zastopstvo in depot za SHS pa ima Destilat' d. d. v Zemunu kraljev sc ie vršilo v Insbrucv^u avstrijskr darnsko prvenstveno tekmovanje *' umetnem drsanju. Zmasaia je BOpetl !^ t tovna prvakinja ga. Szabo-J^rosz z Du.ia>, Sport Kolesarska Ilirija Redni letni občni zbor kiuba kolesa r« iev in motociklistov «Uirijas> se je vršil 6 t. m. ob zadovoljivi udeležbi članstva. Pozdravnemu nagovoru g. predsednika Rud. Zalokarja je sledilo poročilo tajnika gosp. Jančigarja; iz poročila povzamemo sledeče: Kiub šte.i^ koncem leta 3 častne« 58 usta* novnih, ib4 rednih in 6 podpornih članov. KJub je včlanjen v Kol. Pods. Slovenije ter Koturaškem Savezu SHS in iMotosavezu SHS. V lastnem delokrogu je priredil klub v minulem letu medklubsko otvoritveno dir* ko, propagandno medklubsko dirko v No* vo mesto in eno klubovo dirko. Klubovo čast* r.o in gorsko prvenstvo si je priboril tudi letos g. Josip Šolar. Pri dirki za ^Prvenstvo Slovenije« je imel šolar težak defekt, ter je moral prvenstvo prepustiti g. Ramšaku iz Ptuja. Pri dirki zn prvenstvo Zagreba na dirkališču si jc priboril klubski prvak Šolar drugo mesto. Motoeikliških dirk klub letos ni prhe* dil. pač pa je dosegel g. predsednik Zalokar pri motocikl iških dirkah v Zagrebu dve prei mesti, v Vinkovcih eno prvo in dve drugi mesti, pri dirki na Ljubelj pa prvo mesto v svoji kategoriji. Trening aparatov se zaradi pomanjka* nja primernega prostora 2al ni bilo močo* če posluževati. Iz blagajniškega poročila je razvidno., da je bil klub navezan edinoie na dohodke/ članarine, a izkazuje kljub temu koncem leta mal prebitek. Klubov inventar izkazuje skupno vreds nost Din 7600.—. Celokupnemu odboru se jc izrekel ab* solutorij ter nato izvolil sledeči novi odbor: predsednik g. Rud. Zalokar, podpredsednik Ivan Ogrin, odborniki: Jančigar, Pestotnik, Rajželj. N'arđin, Gorjanc, Pele, Jontes, Bar Adolf I. vodja kolesarjev: Šolar, namestnic Siard. — I. vodja motociklistov Rebolj, na* mestnik Brieelj. Preglednika Porenta in Ši* mene. Po soglasnem sklepu občnega zbora si tistanovi klub smuško sekcijo in se prijavi JZSS. — Smrt odličnega športnika. V Pragi je uimrl talentirani nogometaš in odličen športnik Poiaček, star jedva 21 let. Umrl je za vnetjem možganske mrene. Poiaček je bil član praške Sparte, nastopal je zad- SokoSstvo in lanske poplavo V času lanskih katastrofalnih poplav v raznih krajih naše države je pozvalo JSS \se svoje župe in društva, da priskočijG nesrečnim žrtvam poplav na pomoč. Iz poročil, ki jih je doslej prejelo starešinstvo JSS od poedinih žup, it razvidno, da so s;orila številna društva v tem pogledu v ooIrcem obsegu svojo dol&nost. Ne samo. da 5e članstvu pomagalo z največjo požrtvovalnostjo in bratsko ljubeznijo pri reševalni akciji, marveč društva so priskočila prizadetemu prebivalsn u tudi z znatnimi denarnh.ni >redstvi na pomoč. Župa fteograd sporoča Su\ ezn. da sokoiska flrnštva Beograd-matica, Kovin, in Panjev^? akti\ no kot drušfva sodelovala pri zbimniu dobr<.iv»jii::'h prispevkov z« popfavljence. Ostali član" starešinstva beo-grajsfce zupe in menih društev so sodekv-vall vsi pri poinožn akeiji. Tako je n. pr. starosta zupe Beograd br. Pauukovič zbral v Vršcu, kjer Je b'l na lečenju, ćez 50OO Dim, brat Kujut'džić ki je obenem podpredsednik društva Rdečetra križa v Beogradu, je s pomočjo nekaterih drugih bratov in sester zbral vsote. 150.000 Din za poplav-Lience. Vsi njihov; važnejš sokolski delavci so tudi člani Rdečega križa in so kot taki tndi pri tej priliki pomagali olajšati bedo in nesrečo. Vi ie /adela naš narod v teh kritičnih dneh., — 2upa Celje poroča, da njeno članstvo pri podporni akciji za ponlavlience ni stalo ob strani, temveč so se tako društva kot poedinci potrudili, da store kar največ. Sokolsko društvo v Celju ima na inventarju in prostorih v Sokolskem domu okoli 3n.00O Din škode. V trgih in večjih vaseh so podružnice Rdečega križa, ki so uvedle akcijo v prid poplavi juncem in katerih član: so po veČini Sokoli. Društvo v Trbovljah je pobiralo tudi v~\ svojih kino-predst^vah prostovoljne prispevke. Ž>-*pa Maribor je sporočila, da so biia društva in poedini člani agilni pri podporni akciji za popiav!;ence. V zvezi z Rdečim Križem je bilo Datiranega: Sv. Lovrenc n. P. 500 Din. Guštani 5000 Din Ljutomer 1150 I > n, gradbeni odsek sok. đružtva v Mariboru je nakazal Din 1000 Din itd. Tudi iz poročil drusrih žup kot Mostar, iKrasmjcvac, Spli:. Rijeka itd. ie razvid.io, da jc Jucroslovenska Sokolstvo storilo, kar qe bilo v njegovih inočeh za olajšanje bede nesrečnih poplavljenccv. Večinoma sc je delalo pri tem roko v roki z Rdečim križem. Delo še ni končano, pomoč je ie vedno nujno potrebna; sokoiska društva naj se zavedajo socijalnih dolžnost; sokolske-ga programa. Pomagajmo vslkdar in ob vsaki priliki svojemu bližnjemu, ki je potreben pomoči! j Krona tega gnjftdijoeift DANES v soboto ob: v nedeljo ob: 3«| 5b« 7h) 9b s^=» vrše dveume predstave itj on um fatalnega in najlepšega film«k«?Ga dela, ki se že tri dni predvaja s kplosalnim uepehom. Prekrasni naravni posn^H i — originalni tipi, sijajni igralci, veiezji-zanimiva, napeta in dramatična vsebina, filma je slovita španska lepotica ciganskega rodu, pirsska« > vam- RAQUEL MELLER ki kreira naslovno vlosro temperamentno C AR M EN s posebno gracijo, naravno in neprisiljeno. Cel film jc posnet na licu ine»ta v Španiji — zemlji sol n ca, vroče ljubezni in strasti, brez kuli«*. — Pri vseh predstavah svira naš umetniški orkester, pomnožen s člani orkestra Dravske divizije. — Preskrb i te si pravočasno vstopnice! ELITNI KINO MATICA naiudobnejši kino v Ljubljani. t* NAROP» dne 9. januarja 1927. Stran 5 ---Moda--- Moški in ženski zimski čevlji Naravna posledica kratkega krila |e bila, da so začele dame posvečati neprimerno večjo pozornost nogavi# cam in čevljem. Vedno k ekstremu strmeča moda je dovecUa tudi ta novi pokret skoro do ekstravagance; zadnja leta uganjajo dame s čevlji prave lu* ksuzne orgije, na veliko škodo doma* čih, malih obrtnikov, a na korist veliš kih tovarn za Čevlje. Ženska moda je Modno kramljanje So socijologi, ki trdijo, da se ljudje niso začeli oblačiti zato, da bi jih ne zeblo, niti iz sramežljivosti, marveč xato, da bi bili lepi. In najbrž imajo ti socijologi prav. Način, kako se oblači« jo nekatera divja plemena, in takozva* na velika toaleta civiliziranih dam, sta najboljša dokaza, da je obleka name« njena v ,prvi vrsti olepšavi človeškega telesa. Ženske čutijo razmeroma večjo potrebo skrbeti za lepo zunanjost kot moški, ker so izpostavljene večji kon« kurenci. Da je paradnost često v na* sprotju z narodnim imetjem in da tudi z narodno * gospodarskega stališča ni vedno dobrodošla, osobito pri tako malem narodu kot smo mi, je znano. Jasno je, da ni prav, ako troši kdo polovico ali tretjino svoje mesečne plače za svilene nogavice in modne čevlje. Naravno je, da hočejo biti mla* de dame lepe in elegantne. Tega jim nihče ne more zameriti, toda ta cilj dosežejo često s pretiranimi gmotnimi žrtvami. Morda bi kazalo nekoliko revidirati pojem elegance. Nekateri strokovnjak ki trdijo, da se naš* ženske preveč pri* biižujejo pariškemu pokretu v prepri* čanju. da se približujejo s tem pariški eleganci. Toda ne glede na to, je jasno, da biti eleganten in ob enem štediti ni tako lahko, vendar pa ne izključeno. Kar nam primanjkuje v žepu, moramo nadomestiti z delom, z okusom, iznajd* Ijivostjo itd. Za to sta potrebna inte* vplivala v tem oziru tudi na moško, ki je ravnotako začela neprimerno bolj kultivirati čevlje, kakor je bilo to poprej. Na naši sliki vidimo spodaj tri, le* tos zelo priljubljene modele damskih čevljev. Prvi in drugi sta tako poulična kakor večerna čevlja, tretji je izrazito večerno obuvalo. Prva dva sta iz fine« ga usnja, garnirana z usnjem drugačne ligenca in čas, ki pomeni tudi denar. Kar se tiče krepdešinovih pižam in hermelinovih plaščev, moramo prizna* ti, da *as druži njimi večinoma samo platonična ljubezen. Za naše skromne razmere in dejansko potrebo moramo poiskati kaj drugega, dasi nočemo opu* štiri želje po lepoti in eleganci. Tu nas čaka težka :' nehvaležna naloga, ki jo pa reši vsak dan mnogo dam. Ves čina njih se mora lotiti tega težkega problema radi pomanjkanja denarja, druge pa takorekoč po poklicu. To so tiste dame, ki sc našle zlato sredino med dvema ekstremoma. En ekstrem so ženske, živeče samo za parado in vse, kar je ž njo v zvezi, dru se pa spadajo med ci-iancipirane puntarske duhove in nalašč nosijo «cunje». Naj* težje se je domeniti s šiviljo. Šivilje so po veČini prepričane, da so ženske na svetu samo za to, da ka* žejo ljudem njihove umotvore. Šivilja vas ne obleče, marveč navleče na vas svojo mojstvOiino. Zato je zelo težko na iti šivili^, ki ne Hdi v ženski obešal* nika. Kadar lr-j r»r svetu dovolj'šivilj, ki mislijo drugače, bo mogoče refor* mirati damsko garderobo in modne salone. Za oeselfcc plese ta slfCne pri-reditoe izdeluje oablla. letake, lepake, plesne rede Itd. okusno ta po natnif |i ceni Narodna tisfcann v Lf ubijani barve, zadnji pa iz črne svile, garniran z lakom. Gornja slika nam predočuje serijo damskih in moških čevljev, ki jih letos najbolj forsirajo. Narejeni so iz vsega možnega blaga, iz svile, bro* kata, srnine kože, iz kačjega in mar* tinčkovega usnja itd., moški iz laka* stega usnja. Zanimiv in nov je način, kako se moški čevlji zapenjajo ali bo* lje, zapirajo. Obleka za večerne prireditve Večerni dres elegantnega Angleža je frak. Mi, ki nismo tako rigorozni, razumemo pod tem imenom tudi smo* king. Frak privlečemo iz omare samo dvakrat ali trikrat v seziji, da ga pre* zračimo na plesu, ako ga sploh imamo. Ako ga pa nimamo, si lahko pomaga* mo s smokingom. Moderni smoking mora biti iz prvo* vrstnega blaga. Suknjič ne sme biti predolg. Smoking se zapenja na en gumb. Na rokavih so po trije gumbi. Telovnik ima eno vrsto gumbov in je iz istega blaga kot suknjič in hlače. Nosijo se pa tudi telovniki z dvema vrstama gumbov, spodaj ravni iz težke črne svile z belimi lisami. Beli telov* niki so se pri nas uveljavili najbrž za* to, ker jih vidimo v ameriških filmih. Američani nosijo k smokingu skoraj vedno bel telovnik. Hlače so brez črnih lam pasov. Spodaj so široke 23—28 cm. Hlače morajo bit: dolge, tako da se delajo na čevljih gube. V Franciji so moderni tudi smokingi, ki se zapenja* jo na štiri gumbe v dveh vrstah. Obe vrsti sta daleč narazen, spodnji gumbi so v višini žepa. K takemu smokingu se nosi običajno črn svilen ali bel te* lovnik na dve vrst. gumbov. Kdor si hoče omisliti frak, ki po» meni v sedanjih razmerah velik luksuz, naj pazi, da bo lepo narejen. Telovnik spodaj ne sme moleti izpod fraka. K fraku se nosi bel telovnik na eno ali dve vrsti gumbov. Večina krojačev de* la sicer večerne obleke brez naprsnih žepov, vendar pa zahteva najnovejša pariška moda naprsne žepe, v katerih se nosi bel svilen robec. Nogavice mo= rajo biti črneusvilene. Sive nogavice diše vedno po predmestju. Čevlji so Iakasti in urezani iz enega kosa, tako da konec nima kapice. S tem bi bila moška večerna oble? ka odpravljena. Damska večerna toalc« ta je seveda bolj komplicirana. Dame ne nosijo večerne obleke samo v gledališču. — Iz gledališča vodi ele* gantno damo pot često v plesno dvo* rano ali na družabni večer in zato mo* ra biti obleka temu primerno prikro* jena. Najlepše so letos kombinacije čipk iz muselina. Telovnik mora biti nekoliko daljši, krilo z dvema ali tre* mi volani. Kožuhovine je na večernih oblekah mnogo, vendar pa mora dama paziti, da kožuhovina ni našita tako, da bi pri plesu vplivala neestetično. Čevlji so iz brokata, zelo fantastični, z visokimi francoskimi petami. Nosijo se pa tudi brokataste sandale z nizko ameriško peto. Najmodernejši so sre* brni, zlati ali opalasti čeveljčki z imita* cijami draguljev in spono. Nogavice morajo biti seveda svilene in po barvi v skladu 7 obleko. K večerni toaleti spada še lep cap, ali kožuh, rokavice, avtomobil pred hišo in elegantna da* ma je kompletna. Praktična naramnica. Pri modnem perilu naramnice niso več iz svilenih trakov, ki hitro obledijo in se radi zvijejo, ampak iz drobnih perlastih vrvic, ki se dado seveda od* preti in porabljati pri različnih koma* dih. Taka naramnica je vedno elegant* na, originalna in tudi malo — pikant* na, vsaj zdaj v začetku, dokler se je ne navadimo. Igrače niso samo igrače Nekdo je rekel nekoč, da ako bi nastal stialiovit potres, ki bi uničil vse, kar predstavlja našo civilizacijo, in ako bi našli naši potomci čez več tisoč let zaboj otroških igrač, bi lahko spoznali, kaj smo bili in kako smo živeli. Vsak mesec prinaša v Egiptu nove tzkopine, toda med vsemi temi zgodovinskimi predmeti so najvažnejše košare igrač, ki so ležale dolga stoletja pod vročim peskom Na teh starih igračah se je poznalo, kako so se ljudje takrat oblačili, kakšno orodje so rabili, kako je bil narejen glasbeni instrument, postelja, vez, zibelka itd. Ako bi vsi ljudje zdaj poginili m ako bi čez več sto let nalete! kdo pri kopanju z lopato na zaboj igrač, bi takoj vedel, da so morale biti na svetu visoke hiše iz železnih traverz, električne lokomotive, gasilske brizgalne itd. Ako bi se naš potomec zamislil nad raznimi igračami, ki predstavljajo v bistvu vse pridobitve moderne t tehnike, bi prišel do zaključka, da so morali biti naši otroci zelo razposajeno in iznajdljivo pokolenje Na podlagi igrač bi lahko sklepali o delu odraslin ljudi, kajti igrače niso nič drugega, nego imitacije vsega, kar izdelujejo odrasli ljudje. Iz velike množine mehaničnih igrač bi lahko sklepal, da so bili očetje glede konstruktivnosti zelo agilni, da so želeli spraviti svojo deco potom igrač od prirojenega razbijanja in uničevanja na pot ustvarjanja, sestavljanja in konstruiranja. Deca hoče delati. Opazujte otroka m prepričate se, da hoče vedeti, zakaj se stroj vrti, kako se razdere ali sestavi, čemu ima toliko vijakov, kakšno vlogo igrajo kolesa, jermena itd. Deca se ne zadovolji z imitaciio kladiva, žage ali svedra, ki pri prvem udarcu razpade. Imeti hoče pristno orodje v manjših dimenzijah. Otro- ci imajo posebno radi Igrače, ki predstavljajo razne stroje na parni ali električni pogon. Z druge Strani pa igrača ne sme biii taka, da bi delala v^e sama. IsraC-i mora nuditi detsk; »Jo.ni.MJiji najširše polje. Leseni zaboiček na štirih kolesih lahko otroka bolj razveseli kakur erusa imitacija avtomobilu. Igrača pa ni igrača, dct\icr oče ali mati ne sede i otrokom na t it in mu v»ega ne pojasnj. Za \^uKo Uručo mora imeti otrok poiasnno. Otroku je treba povedali, zakaj se kolešček \rti. z^kaj je treba pločevinasti avtomobil ali lokomotivo naiprej naviti in šele potem izpustiti, d.. /j^rdra po sobi, treba mu ie točno pojase i, kako mora sedeti na lesenem konju itd. Pere — igrača — roditelji, to jc trnoZ^ik. na katerem stoji ves uspeh vzs^e i cr.sćann. Zato je treba igrače kupo\at ,ii &Oa po gotovem sistemu. Punčka brtiz poste e 3 za deklico skoraj brez pomenu. >jj bo Itt škatlica ali piava posteljica, deta hoče svoio punčko ode\aii in Upravljati v posteljo prav tako, kakor spravlja P1 ^: ranica bolnika. Ako ima deček kon.đ. mu mora narediti oce Iz škatljicc stu^o ali pa povedati, da je Maju za konja pod posteljo. Ako ima deček avto. mu jc ti oba Pokazati kot ali prostor pod mizo, Irjti naj bi bila gaiaža. Deco je treba učiti, kako naj se igra. Mnogi roaiteUi se pritožujejo, da deca noče igrač ali da se nerada igra. Krivi so večinoma rodite! ii sami, ker ni>o znali zaviti vsake igrače v kako pove^tico aH bajko tako, da bi vzbudili v otroških diii>a;i zanimanje za igrače. V prisotnosti otrok ne smemo nikoli govoriti, da so Uručc neumnost. Otroku je treba govoriti o igračah z zanimanjem, kajti igrače sc njegovo pravo in dozdevno kraljestvo, v katerem živi. Dajmo otroku v njegovem carstvu popolno svobodo. Pustimo ga. naj vlači pod mizo svoj vlak ali avto i u potr-pimo, ako nas prosf skakati previdno čer. tir, da nas ne povozi. Otresimo se pedan-tičnega naziranja. da deca ne sme vlačiti igrač po parketu. Kar nam Jfc odraslim miza, to ie deci parket, kar je nam cela hiša, to je deci kotiček Pod mizo. Ker pomeni za nas vožnjo iz Bremena do New-yorka, to pomem za deco pot s pločevinTistim vlakom od jedilnice do kuhinje No ovirajmo dece pri igranju, pustimo Jo, naj se igra. kslikor hoče. Naučimo jo. da mora spraviti po igri vse igrače nazaj v kot, v stajo ali garažo. Vsaka stvar na svetu ima dva konca in na vse lahko gledamo z dvojnimi očali. Kadar pridemo domov in vidimo po s- i razmetane igrače, laltfko zakričimo, na? otroci pospravijo to ropotijo, da bo v sobi red, ali pa jih pohvalimo, da se pridno igrajo. Igrače same po sebi ter tazinerjo roditeljev in dece do igrač je barometer kulture Največ igrač nudijo svoji deci Američani. Pred vojno je uvažala Amerika otroške igrače večinoma iz Nemčije, zd^i pa ima svojo industrijo igrač. Amerika izdeluje zdaj svoje igrače, med katerimi pa ni bobnov, tronrpet, sabelj in papirnatin vojakov, pač pa mehanične igrače, ki predstavljalo razne stroje. Poleg teh igrač so v Ameriki zelo priljubljene igrače za ulico in igrišče. Kakor imajo Rusi svojega Vanj-ko - Vstanjka kot tipično narodno igračo, tako so ustvarili Američani svojega Sheezix Boya, Corarv Kata, Feliksa itd. Vsak narod ima svoje igrače, ki so pravo zrcalo njegovega življenja. Tudi vsaka rodbina in celo vsako dete ima svoje karakteristične igrače. Za deco so igrače isto, kar je za odrasle univerza. najbolj ?c, naj t r pcincjšCa zato tiaj'ccncj'šdobavno pogodbo«, g katero se zavezuje, da bo pri vedel 5e sedem plavolask iz Evrope, zahteval pa je za to 20.000 dolarjev Zalotili so ga, predno je od-iadral v Evropo. X Ubogri Mussolini. V Genni je Italijan !>«dia na postnem uradu treščil tinlaik 6 Črnilom v Mussolinijevo sliko. Množica fašistov ie ^atentatorja* takoj obkolila in strahovito pretepla. X Uspeh Mussrtlinijevih reform. Poročali smo nedavno o ukazu, ki ga je izdal Musso-lini. V tem ukazu namreč Mussolini zahteva, da se samci v Italiji brez nadaljnejra poro-če, v nasprotnem slučaru da bodo visoko obdavčeni. Nezmožnih in neplodnih ljudi Italija ne rabi. Posledice Mussolinijevih reform se že kažejo Na igrišču v Bielli se vrši v nedeljo zanimiva nogometna tekma. Nastopilo bo moštvo samcev proti moštvu rodbinskih očetov. S to tekme namreč nameravajo samci dokazati, da so kljub temu, da niso oženieni, v posesti svoje popolne telesne moči. Oženjeni pa skušajo nasprotno dokazati, da v zakonu nip.egla. V noči od 3. na 4. januarja ie umrl v Berlinu 72!etm berlinski kemik prof. Spfegel. Njegova specijelna stroka ie bila organska kemija in farmakolofija. V svojih delih se je bavil z vprašanjem kemične konstitucije alkaloidov. Najvažnejši preparat, ki ga je pokojnik sestavil, je okrepčilo yohlnb;n. X »Kaj pomeni zame Woodrow VVIIson?« VVilsonova ustanova v Ameriki je razpisala dva natečaja za najbolišf moški in žensk, spis o poKojnem prezidentu Zed in jenih držav. Natečaja se lahko udeleži vsak ameriški državljan, ki mora odgovoriti na vprašanje, v čem vidi pomen \Vilsona In njegovega življenskega dela. X Kipar Xlmenes umrL V Rimu je preminul kipar prof. Ximenes, umetnik mednarodnega slovesa. Ustvaril je veliko število del. k: se odlikujejo po iznajdljivosti, živahnem izrazu, toda kljub temu ne morejo čestokrat zatajiti nekega akademizma in ledene hladnosti, ki jo prinaša virtuoznost. Najbou znana pokojnikova dela so: Verdijev spomenik v Parmi, skupina, predstavljajoča umor Julija Cezarja, in skupina učencev iz Šole, ki jo je kipar ustvaril na pobudo znane latinske knjige pisatelja De Amicisa »Srce«. Ximenes ie bil rodom Slci-lijanec in je dosegel starost 71 let. X Strašno maščevanje zakonskega moža. V Mondovi se je neki prevarani mof stiahovi'o maščeval nad ženo, ki se mu je izneverila. Posadil Jo Je na razbeljeno peč. *kjer je napol zgorela. Napol mrtvo so odnesli v bolnišnico, kier je kmalu nato izdihnila, moža pa so seveda uklenili in zaprli. X Ledena sveča ga le ubila. V Llenzu je splezal ISletni kemetski sin Reiter na gredo v svinjaku na dvorišču. Pri tem je zadel z glavo na poldrugi meter dolgo :n nad 20 cm debelo ledeio svečo, kt le odlomila In padla s tako silo famu na glavo, da je obležal nezavesten in kaukl nsto tudi umrl. X Merjasci v Nemčiji. Iz Pfalza poročajo, da so se pojavila v ondotnih podeželskih krajih številna krdela merjascev, ki nadlegujejo prebivalstvo. Lakota je prisilila živali, da so pridrle Iz gozdov na dvorišča do ljudskih prebivališč,- kier so povzročile veliko škodo ter postale naravnost opasne človeškemu življenju. Nekemu posestniku so merjasci raztrgali psa - čuvaja, on sam Pa je moral pobegniti, sicer bi ga bile zveri raztrgale s čekani. X Misterljozna otroška bolezen. Iz Južne Karoline v Ameriki poročajo o nenavadni otroški bolezni, ki razsaja med tamoš-njo deco. Otrok se loti nekaka nevzdržlji-va nervoznost, ki Jih sili iz postelje ter vzpodbuja k dirjanju. Otrok teka tako dolgo po sobi ali po hiši, dokler se nezavesten ne zgrudi na tla. In čim se mu zavest povrne, se začne usodni cirkulus Iznova. Tekanje traja navadno do popolnega izčrpanja. Zdravniki stoje spričo te bolezni pred uganko, ki Ji ne vedo rešitve. X Umiranje v Zedlnjenlh državah. Podatki za leto 126 seveda še niso zbrani; za leto 1925 pa objavlja ameriški statistični urad naslednje Številke: Umrlo jih le v Ze-dinjenih državah 1.432.000 ljudi, to ie 53.000 več kakor leta 1924. Od 100.000 fiudl jih je umrlo 127 na srčnih boleznih (1.27%). 88 na vnetju pljuč (0.88%), rak le zahteval 81 žrtev (0.81%), kap 56, influenca 25 in avtomobilske nezgode 16. Razmeroma mnogo žrtev je zahtevala »bolezen dvajsetega veka« — samomor, namreč 12 na 100.000 ljudi, 5 pa jih je padlo kot žrtev zločinov. Nove knjige in revije PLANŠARSTVO IN KMETIJSTVO NA NAŠIH PLANINAH. Urednik dr. Spiller-Muvs, s reski kmet. referent Jos. Sustič, planinski nadzorn. inž. Ivan Prešel in strokovui učitelj za mlekarstvo Anton Pevc. Zajožiln kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani Ta po vsebini in po zunanji opremi bogata knjiga bo gotovo vzbudila zanimanje za naše planinstvo ne samo pri naših merodaj-uih činiteljih, marveč tudi pri strokovnih krogih v inozemstvu. Knjiga podaja v uvodu sliko planšarstva v alpskih in drugih državah Evrope, nato pa kratek pregled plan-šarstva v Jugoslaviji v obče in Sloveniji posebej. Kot bistvo planšarstva označuje trajno poletno pašo živine na planini. Obširnih šest poglavij razpravlja nato o vseh važnih strokovnih vprašanjih tičočib 6e našega planšarstva Planinsko kmetijstvo in planin sko pašništvo. Vsebino poglavij označujejo že njihovi naslovi: Planinsko kmetijstvo iu planšarstvo, Živinoreja, Planinsko gospodarstvo iu njegova zaostalost. Planinske me-lijoracije. Planinsko mlekarstvo in sirarstvo. Planinska agrarna politika in planinsko pravo knjigo krasi 200 slik, 17 načrtov in ve« umetniških prilog. Podpisi k slikam in vse bina knjige so naznačeni tudi v srbščini in francoščini. Na to odlično strokovno delo opozarjamo vse interesente. »PLANINSKI IN SORODNI AGRARNI ZAKOM IN UREDBE«. Priredil Dvorska apoteka B 09 ore vic Skoplje t volno, »vilo. stebrom m zlatom po ran novejših smem cah Dosestrinskc pariško lyons«e tvidke AMK. - Na j moder e j Si načrti in natfinejše izvršitev vezeni« as* štorov, netil«, pregrinjal zde lova n e ir razpošiljanje Šablon i9 nredbsk žen sklh ročnih del Entlanje, ažuriranje, predtlskanje. Matah * Mike*, Ljubljana DALMATINOVA 13 LOKOMOBIll M O TO R I SAUGGA5 GA TE D . PINI * *AV POVOLJNI PLAct Vit uSLUVfc Braca FISCHER ZAGREB, Pantovcafc 1b. 1 j- i Iran Brlcell, Llibliaaa najstarejša slovenska pleska/ska in tičarska delavnica lunetsto cesta 13 m Gospesvatsfca <~ 2 (oVofijCt kavarne •Evropa") e priporoča. — zvršitev točna cene zmerne 87-1 Djevojku z« coja 1 kuhat* znade, uaž mala 00 te j u Slavoniji. Postupak dooar, mesta htepo. Pisati: Dr. St.epan KOS, NOVSKA. S a ontja. «6 Klavir dobro ohranjen, ceno prodam slov pove uprava Slov. 38 Na-N a roda. L. Miku! Ijeata CoMfciO f.asCi irifo otefe •*2n kav e U>!rtcnt> tav far ipraHajalaJs pade fjirfvftti k&s k tvfltn J. SffepoSin — Sisan — jrcporuCc sibola tambure ik* tartttar* ikole jstale oetrab-sta« ck> sva •azaeia.lMIJ-ksvai< o* oa-rtskei izložbi. — Ciaaki rraakc. 15 letne najpopofnejsi STOEV/ER si-volni stroji a pogrezljivlm transporterjem (qrabeljc) 1 c enostavnim premikom je pripravljen sa stopanje, ve* zanje ali šivanje LUD. BARAGA LJUBLJANA StfMburgova ulica 6/1. Tslafon *t. 980 M«|uo»ei*l epohalni I« latrolalska otlnsks »vetiltka, AIDA i Airovo mm 200-500