Poštnina plačana v gotovini
Gam Ur B.40
Štev. 221,
V Ljubljani, v četrtek, 25. septembra 1041-X11
Leto ¥1.
Itkljnčna pooblaščenka ca oglaieTanJe italijanskega in tujega | Uredništvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | izvora: Unione Pnbbliritd ltaliana S. An Milano.	|	Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. =
Concessionaria esclnsiva per la pobblicitik di provenienca Haliana ed estera: Unione Pubbiici t& ltaliana S. A* Milana
Bitka za Petrograd najhujša bitka v sedanji vojni na Vzhodu
Uničevanje okoli Kileva se nadaliire Novi sovjetski protinapadi na vseh delih bojišča odbiti
Hitlerjev glavni stan, 25. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo:
Na prostoru vzhodno od Kijeva so bili včeraj uničeni novi sovjetski odelki. Ostanek sovjetske vojske je bil stisnjen v dva tesno obkoljena kotla in letalska slika o položaju te vojske je kaotična.
V	nekaj dneh bodo te sile popolnoma odstranjene.
V	zalivu Kronstadtu so nemška bojna in strmoglavska letala z bombami v polno zadela bojne ladje in nek sovjetski rušilec. Na obrežju Belega morja je skupina bojnih letal uničila veliko industrijsko podjetje. Ponoči so letala uspešno napadala vojaške naprave pri Petrogradu in pri Moskvi.
Helsinki, 25. sept. s. Vsi vojaški strokovnjaki soglašajo v sodbi, da je bitka za Petrograd najbolj trda v vsej ruski vojni.
Nepretrgano uničevalno delo nemškega topništva, čigar žrela so zlasti naperjena na Kron-sadt, se druži z delom letalstva. Kronstadt je v plamenih.
Ujetniki pripovedujejo, da ni v vsej obsežni okolici bivše ruske prestolnice, kjer se zdaj razvijajo silovite bitke brez trenutka prestanka, več pokoncu ne drevesa ne zidu. Sovjetske pomorske 6ile, da ne morejo več manevrirati zaradi dežja izstrelkov. Pa tudi minske zapore, ki so vsak dan gostejše, preprečujejo vsako hujšo akcijo sovjetskega brodovja.
Množina topništva in streliva, ki z njim razpolagajo Sovjeti v Petrogradu, je še mogočna, zakaj zaradi velikega pomena so Sovjeti mesto že pred vojno ojačili in založili z orožjem do neverjetnosti.
Nemška pehota je s podporo močnih oklep-niških oddelkov včerjj onemogočila nove, nadvse silovite sovjetske poskuse za izpad. Sovjeti niso mogli predreti obkolitvenega obroča. Kaže, da je njihova zadnja karta ta, da bodo na samih mestnih ulicah nadaljevali odpor ob surovem preziranju vrednosti človeških življenj.
Ker so vsi otoki na Ladoškem jezeru bili za-
sedeni, so se sovjetske čete s kakimi petnajstimi ladjami pomaknile k Novi Ladogi, jim je pa odrezana možnost, da bi dosegle petrograjski predel ali pa jezero Onega, ker imajo Nemci v rokah gornji tok Neve, Finci pa so ob reki Zviru.
Budimpešta, 25. sept. 6. Uradno poročilo madžarskega vrhovnega poveljstva pravi med drugim, da so Sovjeti 6 slabimi silami napadli madžarske oddelke, pa da so bili odbiti še preden 6e je napad razvil. Topniško delovanje je bilo včeraj na obeh straneh kaj skromno. V nasprotnih vrstah je opažati rastoči nemir, ki se kaze z neurejenimi napa-
dalnimi akcijami, ki se končavajo vedno z izgubami za nasprotnika.
Berlin, 25. sept. s. Kakor javlja nemški poročevalski urad, 60 sovjetske sile, obkoljene vzhodno od Kijeva, izvajale obupne poskuse za predor. Vsi poskusi so spodleteli. Med boji je našel smrt tudi poveljnik 46. sovjetskega armadnega zbora. Kakor poročajo iz pooblaščenega vira, so 6e tudi včeraj nadaljevali boji na ruski ironti z dobrim uspehom. Rusi so na več krajih poskušali protinapade z oklepnimi vozili, pa jih je nemško topništvo zavrnilo. Izgubili so sedemnajst oklepnih voz.
Dopo la vittoria contro Gibilterra -nuovi successi nel Mediterraneo
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica:
NelPAfrica Settentrionale sul fronte df Tobruk le nostre artiglierie hanno svolto efficaci azioni di fuoco. Tentativi di avvicinamento del-lo avversarib sono stati prontamente respinti;
L’aviazione britannica ha compiuto incur-sioni sulle cittk di Bengasi, Tripoli, Homs e Mi-surata. In quest’ ultima localna’ si lamentano cinque morti e sette feriti; due bombardieri ne-mici sono stati abbattuti in liamme dalle di-fese c. a. di Tripoli e di Homs.
In Africa Orientale sui vari fronti_ dello scacchiere di Gondar ricognizion} offensive di nostri reparti i quali hanno pošto in fuga elementi avversari infliggendo perdite.
Unita della R. Aeronautica al comando del tenente pilota Mario Sami e del sottote-nente pilota Pierluigi Lauro hanno attaccato un convoglio nemico in navigazione nel Mediterraneo: un piroscafo armato da 2500 ton-nellate e stato colpito hi pieno ed e esploso
Po zmagi nad Gibraltarjem ■ novi pomorski uspehi na Sredozemlju
Sever na Afrika: Na bojišču pri Tobruku živahen ogenj našega topništva. Poskusi nasprotnega letalstva so bili takoj odbiti. Angleško letalstvo je izvedlo polete na Benghazi, Tripolis, Homs in Misurato. V tem zadnjem mestu obžalujejo smrt petih oseb, sedem pa je bilo ranjenih. Protiletalsko topništvo v Tripolisu in Homsu je sestrelilo v plamenih dva angleška bombnika.
Vzhod na Afrika: Na raznih bojiščih v pokrajini Gondar ofenzivni izvidniški napadi naših oddelkov, ki so pognali v beg angleške oddelke ter jim prizadejali izgube.
Na Sredozemskem morju so edinice kr. letalstva pod poveljstvom poročnika pilota Maria Samija in podporočnika pilota Piera Luigija Laura napadla angleški konvoj. Bomba je v polno zadela
oborožen sovražni parnik z 2500 tonami ki je eksplodiral in se hitro jx>topil. Parnik s 1000 tonami je bil hudo poškodovan.
Naša podmornica je v vzhodnem deln Sredozemskega morja pod poveljstvom poročnika bojnega broda Olinda di Seria torpedirala petrolejsko ladjo z 12.000 tonami.
Poznejša poročila so dopustila ugotoviti, da sta dve od treh sovražnih ladij, ki so jih potopila naša hitra pomorska vojna sredstva v Gibraltarju, bili petrolejska ladja »Fiana Shell« in >Denbydale«, poškodovani parnik pa, ki ga je smatrati za izgubljenega, pa je parnik »Durham«. Izgube angleškega trgovskega brodovja znašjo zaradi našega napada na Gibraltar 4 edinice.
Pritisk in spletke proti Turčiji
Carigrad, 25. 6ept. 6. Nemški poslanik von Pa-pen je včeraj dopotoval iz Berlina v Carigrad.
Berlin, 25. sept. «. V nemških krogih poudarjajo, da sta Anglija in Amerika zadnje čase vznemirjeni zaradi Turčije, ker se bojita, da bi sovjetski porazi vplivali tudi na Turčijo. Agencija Reuter pravi namreč, da hoče Nemčija z vojaškimi uspehi v Južni Rusiji vplivati na stališče Turčije in Japonske. Zaradi teh uspehov 60 Angleži tako vznemirjeni, da sami odkrivajo svoje načrte glede Turčije.
Angleška vlada 6e je odločila, da čimprej razčisti turško vprašanje. Angleški veleposlanik je te dni opozoril turško vlado na načrte Osi v Darda-
nelah. Angleži so že zasedli Sirijo, Irak in Iran in sedaj skušajo rešiti pred »nemško nevarnostjo* tudi Turčijo, seveda na isti način, kakor 60 to storili na primer v Perziji. Ne smemo pozabiti, da se ob vseh turških mejah v Siriji, Iraku in Perziji zbirajo ogromne angleške sile, istočasno pa turški vladi prišepetavajo, da je Os pripravljena na neke poteze proti Dardanelam.
Moskovska vlada seveda podpira te amgleŠke spletke v Turčiji. V Berlinu so ugotovili, da so 6ovjet6ka letala metala padalce na bolgarska tla zato, da bi ti padalci na meji_ med Bolgarijo in Turčijo izzivali in povzročali obmejne spopade. Pri ruskih padalcih so namreč našli bolgarske vojaške obleke.
Bolgarija pred važnimi odločitvami
Kralj Boris v Hitlerjevem glavnem stanu - Izjave notranjega ministra o posebnih ukrepih zoper sabotažo In vpoklici rezervistov Neresnične vesti o bolgarskih načrtih zoper Rusijo
Berlin, 25. 6ept. r. Po poročilih iz Bukarešte se je izvedelo, da je včeraj bolgarski kralj Borie s posebnim vlakom potoval skozi Bukarešto v Hitlerjev glavni stan. To potovanje je izredno pomembno, ker odhaja kralj Boris k Hitlerju v trenutku, ko je napetost med Bolgarijo in Rusijo dosegla tako 6topnjo, da je potrebno razčiščenje, kajti Bolgarija je trdno na strani držav, ki se vojskujejo proti boljevizmu.
Vest je zbudila veliko zanimanje glede na sedanjo rusko-bolgarsko napetost. Na sestanku kralja Borica s kanclerjem Hitlerjem bi lahko prišlo do odločitve, ali se bo Bolgarija že v kratkem postavila ob strani Nemčiji in Italiji v boju proti Sovjetom in njihovim zaveznikom.
Sofija, 25. 6ept. 6. Bolgarski notranji minister Gabrovski je zastopnikom tujega tiska dal nove izjave o tem, da so padalci, ki 60 jih neka letala Pred kratkim vrgla na bolgarsko ozemlje, prihajali
iz Sovjetske Rusije. Tudi vee potrebščine, s katerimi so bili oskrbljeni: bombe, samokresi, puške, radijski oddajniki in sprejemniki so sovjetskega f>o-rekla. Vsi padalci 60 bili poslani v Bolgarijo, da bi delali na silni ška dejanja. V nekaj dneh bodo sporočeni uspehi sedanje preiskave.
Minister Gabrovski je |x>tem dejal, da je bolgarski notranji položaj zadovljiv, čeprav nasprotne radijske postaje drugače trdijo. Ni res, da bi bilo razglašeno obsedno stanje in pa splošna mobilizacija. Izdani so bili samo nekateri posebni ukrepi, da se preprečijo sabotažna dejanja tujcev. Rezervisti bolgarske vojske pa so bili poklicani pod orožje le za tri tedne.
Minister Gabrovski je zatem poudaril, da Bolgarija nima napadalnih namenov zoper nobeno državo. Docela izmišljene 60 novice nasprotne propagande, .da bi bil že pripravljen bolgarski ekspedicijski zbor za ru6ko bojišče. Smešno je poročil«
affondando rapfdamente, altro piroscafo di 1000 tonnellate e nmasto gravemente danneggiato.
Un nostro sommcrgibile al comando del tenente di vascello Olindo Di Serio ha silnrato ed affondato nel Mediterraneo Orientale una petroliera di 12.000 tonnellate.
Ulteriori informazioni permettono di sta-bilšre che dne delle tre. nnita’affondate dai mezzi d’assalto della R. Marina nel porto di Gibilterra sono le cisterne Piona-Shell e Dem-bydale e che il piroscafo danneggiato e da considerarsi perduto e il Durham.
Le perdite inflitte alla marina mercantile britannica col nostro attacco in Gibilterra som-mano pertanto a quattro unitži
Slovesna Izročitev italijanskih voz I in orožja za hrvatsko policijo
Karlova«, 25. sept. s. V Karlovcu je hrvaškim vojaškim oblastem bila posebno slovesno izročena prva skupina motornih sredstev, ki jih je podarila italijanska vlada za ustanovitev bataljona vstaške motorizirane policije. Skupina obsega 10 avtomobilov, 50 motornih kolefe ter 50 motornih vozičkov s potrebnimi strojnicami ter dve fotoelektrični postaji. Slovesnosti se je udelžil vrhovni poveljnik vseh hrvaških oboroženih sil, veliki vojskovodja in maršal Kvaternik v spremstvu voditelja italijanskega vojaškega odposlanstva na Hrvaškem, ravnatelja javne varnosti ter visokih vstaških častnikov. Navzoč je bil tudi eksc. general Ambrosio z visokimi častniki. Po pregledu častne čete je maršal Kvaternik gledal mimohod novega motoriziranega oddelka ter se udeležil tudi vrste točno izvedenih vaj, ki so vzbudile občudovanje vseh navzočih. Voditelj italijanskega vojaškega odposlanstva je imel kratek nagovor, v katerem je dejal, da je izročeno orožje znamenje še tesnejšega sodelovanja med fašistovsko Italijo in vstašlko Hrvaško.
Ameriške zahteve po francoskih posestih v Afriki
Rim, 25. sept. s. Posebni dopispik lista »Po-polo di Roma« poroča, da imajo Amerikanci in Angleži posebne načrte s francoskimi kolonijami.
Iz Severne Amerike že vozijo vojno gradivo v Liberijo. Tudi so Angleži izkrcali mnogo vojnega gradiva v Freetownu in Sierri Leoni. Ameriški tisk je nenadoma začel poudarjati, da naj ameriške ladje z orožjem odplujejo v Martinique, Guadalupe in Abidjan. Pred tem pa so ameriški listi trdili, da so neke tuje ladje že1 vozile orožje v te francoske posesti in tla se je tem ladjam posrečilo prebiti ungleško blokado.
Ta gonja ameriškega tiska pa ie samo uvod v to, kako škodovati francoskim kolonijam in kako prisiliti ameriško javno mnenje na to, da bi Amerika sama zasedla ali pa z orožjem oskrbela vojna oporišča v Dakarju, Martiniqtie in v Abidjanu. Ta načrt sta na svoji atlantski konferenci že izdelala Churchill in Roosevelt, izvedel naj bi ga pa general de Gaulle.
Novice o biviem perzijskem vladarju
Carigrad, 25. sept. s. Po poročilih iz Perzije se je bivši perzijski vladar Reza šah Pahlevi dal na razpolago angleškim zasedbenim oblastem, ki naj bi ga bile že poslale v Indijo. Se vedno pa ni nobenih poročil v perzijskem vladarskem zakladu.
nekaterih ameriških listov, da bi Bolgarija težila za protektoratom nad polotokom Krimom in nad petrolejskimi področji na Kavkazu.
Sofija, 25. sept. b. Predsnočnjim je sovjetsko letalo pri Harmanliku na Bolgarskem vrglo novo skupino padalcev. Policija živo išče sovjetske agente, ki so prišli v Bolgarijo zaradi nasilniških dejanj proti javnim napravam. Voditelj sovjetskih padalcev, ki so ga pred nekaj dnevi spustili pri Trebnji, je ob prijetju povedal, da je tedaj, ko je on odletel s Krima, bilo pripravljenih še pet padalskih skupin za odhod v Bolgarijo.
Zahtevajte povsod naš list!
Un decreio del Duce sul orarlo degli uffici pubbiici
Con decreto del Duce in corso di pubblica-zione viene stabilito che a decorrere dal 1° ottob-re p. v. 1’orario degli uffici pubbiici e degli enti pubbiici di tutto il regno, comunque eoggetti alla vigilanza dello Stato, 6 fissato dalle ore 8 alle 14 nei giomi feriali e dalle ore 8 alle 12 nelle do-meniche e negli altri giomi festivi, senza inter-ruzione. Restano peraltro estese a tutti gli uffici sopraindicati le disposizioni giš impartite nei ri-guardi degli uffici della Capitale circa la com-
fileta sospensione del lavoro nei seguenti giomi: • giomo delFanno solare, 6 gennaio, 19 maržo, pasqua di resurrezione, giomo delPascensione,
fiomo del corpus domini, 29 giugno, 15 agosto, 8 novembre, 8 dicembre, 25 dicembre. Stefani.
Ducejev odlok o novih uradnih urah
Rim, 25. sept. s. Z Ducejevim odlokom je v vseh javnih uradih ter javnih ustanovah po vsem Kraljestvu, v kolikor so pod državnim nadzorstvom, določen čas za uradovanje od osmih do 14 ob delavnikih, od osmih do dvanajstih pa ob nedeljah in drugih prazničnih dneh. Uradne ure trajajo brez presledka. Na vse omenjene urade se raztezajo zdaj določila o tem, da počiva vsako delo ob naslednjih dneh: prvi dan sončnega leta, 6. januarja, 19. marca, Velika noč, Vnebohod, Rešnje telo, 29. junij, 15. avgust, 1. november, 8. december, 25. december.
Vesti 25. septembra
Italijansko-japonsko društvo je sklenilo poslati Mussoliniju ter raznim drugim italijanskim osebnostim in ustanovam zbirko del o moderni japonski književnosti.
Špansko letalsko ministrstvo je določilo 50 milijonov pezet za ureditev novega vojaškega in civilnega letališča v Barceloni.
Iz Berlina poročajo, da so nemški obrežni topovi na estonskem otoku Oeselu predvčerajšnjim uspešno odbili napad neke sovjetske vojne ladje.
PH švedski prestolnici Stockholma se je ponesrečilo bojno letalo, pri čimer sta izgubile življenje dva švedska častnika. Nesreča je povzročila v švedski javnosti razburjenje, zakaj podobne reči se zadnje čase na švedskem sumljivo pogosto jx>navljajo. Hrvaško vojaško odposlanstvo je včeraj obiskalo FIAT-ove avtomobilske tvornice ▼ Turinu.
Nemški tisk razpravlja o zadnjih Rooseveltovih izjavah glede oborožitve ameriških trgovskih ladij. Listi trdijo, da razlogi, s katerimi ameriški predsednik utemeljuje potrebo po oborožitvi, po hinavščini presegajo vse, kar je svet dozdaj slišal. *********
******
Naročite
»Slovencev koledar
dokler je še časi
Angleški kralj ie predsednika vlade Churchilla imenoval za »lorda guvernerja petih luk«, v priznanje za zasluge, ki si jih je Churchill pridobil za Anglijo. Ta častni naslov izvira iz časov kraljice Elizabete, ko je pet južnih angleških pristanišč imelo nalogo braniti angleško obalo in ko so iz teh pristanišč odhajale roparske ladje na vsa morja ter preganjale Holandce, Dance, Francoze, Špance in Portugalce.
Neko angleško letalo ie bombardiralo francoski parnik »Monselet«, ki je plul iz tuniškega pristanišča Sfaxa v Marseille. Parnik, ki je imel 3370 ton, se je takoj potopil.
Finski trgovinski miniteter Tanner je odpotoval v slovaško prestolnioo Bratislavo, kjer se bo udeležil začetka tamošnjega velesejma.
Španski poslanik Cardenas je dopotoval iz Moskve v Madrid na poročanje.
Pri zadnjem velikem potresa r Anatoliji so bila najbolj prizadeta tuniška mesta Eskišenir, Ku-taja, Afion, Karanizar, Urfa in Eraet. Prizadeto ozemlje meri približno 200 km v premera.
Romunska vlada je dala 100,000.000 lejev za izdelavo ladjedelnic v pristanišču Constanzi.
Turčija in Rusija sta za dva meseca podaljšali pogodbo o trgovinski zamenjavi in plačevanju blaga.
V	Angliji niso zadovoljni z novo trgovinsko pogodbo med Švico in Nemčijo. Angleška vlada je včeraj uradno sporočila, da preklicuje vse olajšave za prevoz surovin ter industrijskega blaga, ki je doslej prihajalo po morju za Švico.
Zbornica na angleškem otočju Bahamos je odobrila zakon, ki dovoljuje Združenim državam ureditev novega pomorskega oporišča pri luki Exuma. Številni ameriški strokovnjaki so že dospeli v omenjeno luko in začeli z delom.
Pri hrvaškem korporacijskem ministrstvu so ustanovili poseben oddelek, ki naj v vstaški državi uredi izobraževalno in razvedrilno organizacijo po zgledu italijanskega Dopolavora.
Hrvaški poglavnik je izdal odlok, s katerim se pristojnost posebnega vstaškega sodišča raz-‘udi 113 Pre9tol>ke gospodarskega značaja. To naglo sodišče bo odslej sodilo tudi tiste, ki se pregreše z navijanjem cen.
Stran 2.
——*»SI
Industrija na ljubljanskem velesejmu
Ljubljana, 25. septembra.
Včeraj smo kratko omenili število razstav-ljalcev^ na letošnjem velesejmu v Ljubljani. Še večje, kakor število razstavljalcev v kmetijski razutavi, bo število ruzstavljalcev na področju industrije in obrti. Tako bo obrt Ljubljanske pokrajine zastopana s 50 razstavljale!, obrt ostalih provinc z 98, industrija s 371, poseben oddelek, posvečen avtarkični italijanski tekstilni industriji pa s 194.
Na velesejmu bodo razstavila največja podjetja, tako Fiat, ki si je zgradil svo lasten paviljon, obsežen 450 kvadratnih metrov, dalje Italo-Visoosa, ki bo razstavila raznovrstna tkiva, Agip. ki bo razstavil tekoča goriva, Breda bo razstavila težke stroje, lokomotive, električni vlak. ki bo stal na tračnicah v drevoredu sejmišča, Montecatini bo razstavil kemične izdelke, vsakovrstna sredstva za zatiranje rastlinskih škodljivcev. Razstava tega pod-
I'etja bo v posebnem paviljonu, obsežnem 350 :v. metrov. Italijanska monopolska režija bo razstavila tobačne izdelke in raznovrstne monopolne izdelke. Tvrdka Erba bo razstavila kemične in farmacevtske izdelke, Cementi Isonzo di Salona bo razstavila svoje izdelke, s katerimi bo mogoče kriti potrebe naše pokrajine po cementu.
Nekaj posebnega bo razstava italijanske umetne obrti, kjer bo sodelovalo 60 razstavljalcev iz 16 pokrajin s svojimi odličnimi izdelki, tako na polju keramike, glasbil, zlatarstva, tapet, tiskanih tkanin, izdelkov iz tera-
kote, alabastra, slame in stekla, filigranskih del, raznih tkanin, oblačilnih predmetov, modnih izdelkov in drugega. V posebnih paviljonih bo tekstilna razstava. Zelo zanimiva bo tudi razstava italijanskih paroplovnih družb in zavarovalnic. Na prostem bo na prostoru 400 kv. metrov športna razstava. Razstava poljedelskih strojev in orodja pa bo še mnogo večja.
Ljubljanska pokrajina bo na razstavi pokazala vso svojo današn jo industrijsko in obrtniško proizvodnjo. Zlasti bo važna lesna industrija in obrt, tako pohištvo, pete, sodi, vozovi, igrače in drugo, dalje tapetništvo, peči, štedilniki, keramika, tekstilno blago, usnje, konfekcija usnja, čevlji, kemija, rudniški produkti, papir, kovinska in strojna industrija, elektrotehnika, gradbeno gradivo, živilska industrija in drugo.
Posebne zaokrožene enote bodo predstavljale posamezne obrti. Razstavljalo bo večje število obrtnikov najbolj različne izdelke, dalje hišna domača obrt s čipkami, vezeninami, ribniška domača obrt s suho robo, lončarstvom in kmečko keramiko, dalje domači tekstilni izdelki. igračke, itd.
Nemčija bo letos razstavila kolesa, motorna kolesa, pletilne, pisalne, računske in razmnoževalne stroje, stroje za obdelovanje lesa, polnilna peresa, elektromedicinske napravo, radijske aparate, knjige, kemične proizvode in modne izdelke.
Tako bo letošnji velesejem resnična revija sodobne industrijske in obrtne delavnosti.
lesen je legla na Ljubljansko polje
Vozim se po Ljubljanskem polju. Tako prijetno se je za kako urico ppte«niti med njive, da ti oživi v očeh in v srcu podoba doma, ki prav tako sanja sredi kmečke vasi, za katero pa so raztegnjene dolge njive. Do nje še ni seglo mestno življenje. Spet zaživiš kakor včasih, ko si še hodil v jesenskem soncu z vaškimi otroki po zemlji doma, pobiral iz svežih brazd krompir ali trgal koruzno klasje.
Močna konja vlečeta plug za oranje krompirja. Debele železne grabljice, ki se zadaj vrte kot kolo, mečejo zemljo s krompirjem vred iz brazd. Fant nateguje vajeti in vlači konja, da stopata kakor hoče. Gruča ljudi, starih in mladih, leze sklonjena po zemlji naprej in rovari z rokami po njej. Debele sadeže meče na kupček, da se bodo osušili in bodo trpežnejši ostali čez zimo.
Ajda je porjavela. Dišeče medeno cvetje se ie osulo, na drobnih nitkah visi oglato rjavkasto :ije. Še nekaj dni in zrnje bo osivelo; tedaj pa i.cuto srpi in kdse zarezale v rdečkasto steblovje :n drobni snopi bodo kot možički itali za žanji-caii.i.	•
i miza je povesila svoje dolge vlaknaste liste. ' ,‘dno bolj postajajo rjavkasti in v klasu mlečr.i zrnje raste v rumeno meso. Dobri bodo koruzni /.aanci ali rumena polenta! Po dva klasa čepita It pa tam na koruznici. Nanje sedajo nadležni vi ci in se skušajo t drobnimi kljunčki prebiti do rladkega zrnja. Pa kožušček je debel, zato ga me ~'y odpreti le srake, vrane in kar je še takih ve. .i krilatcev, ki radi živijo na kmetov račun.
Tu pa t ■ zeleni njiva repe. Zelena In košata cima se , > razrasla, plod pod njo je pa še, droben. Sicer pn pravijo, da repa začne rasti šele v pozno jesen, ko so dnevi mrzli. Tedaj bodo že spodnji listi oder i in odpadli, zato pa se bo spodaj odebelila, < !o bo veselje pogledati.
Po zeljnikih 1.	"!o še trde in debele zelj-
nate glave. Še se i 'o zdebeliti, da bodo težje in gostejše. Gospodi se nad puhlim in rahlim pritožujejo.	.
Ponekod so kmetje že zorah krompirišce tn vrgli ozimino v zemljo. Sicer je to največ delo kvatrnega tedna, vendar zgodnja setev često bolje uspe kot pozna. Nekoliko močneje 6e obraste in zima ji ne prizadene toliko škode kot pozni, ki ie komaj prikukala iz zemlje s svojimi nežnimi Iv..lini.
Na zemljo in vasi je legla jesen. Po hišah ee polnijo shrambe. Pridelke, ki so bili v znoju in trdem dolu pripravljeni, vrača dobra zemlja kot plačilo za trud dolgega leta. Jesen vsepovsod. — Diši po njej na kmečkih dvoriščih, na katera se
"Sifitf&nleiNi knllžnltu" imela .	24	kn|!a Izbrane vsebine
Knjige bodo le po 5 Lir
Praška domača mast
6IST1 IN ZDRAVI RANE D031 SE V VSEH LEKARNAH
27 T	R.	d.	St.	2/41
ozira toplo popoldansko sonce, sije s spremenjenega obraza zemlje, ki ji ljudje odvzemajo pridelek, njen okras. Opaža se v hlevih in pod kapi, kjer so prazna lastovičja gnezda, košate krone jablan in hrušk ne dajejo več zavetja žvižgajočim škorcem. Po pašnikih sede v gručah pastirji in sivkast dim se zvija proti nebu. Ob robu gozdičev in po travnikih kima bledi podlesek, ta otožna jesenska roža.
V	rdeče ožarjen večer poganjam počasi kolo čez Ljubljansko polje in mislim na jesen med goricami, na sladko in ožarjeno grozdje in na dišeči kipeči mošt. Jesen na vinskih gričih, posejanih vsepovsod z belimi hišicami po vrhovih, z rožljanjem klopotcev in z ožarjenimi obrazi prijaznih ljudi, je prav gotovo še mnogo lepša, človek bi zahrepenel v vsakem trenutku po njejl
— jke
Ljudje, ki se vračajo iz okoliških vasi proti mestu, nosijo cule in nahrbtnike vseh mogočih stvari: krompirja, čebule, česna, jabolk, zelja, pese, koruze, solate, jajc. Vse, kar koli se danes kje dobi, je dobrodošlo. Ko pa je v mestu vse tako drago, pa še ne dobiš, kadar in kolikor bi rad. A tudi kmetje so se že prilagodili današnjemu času: nič več ne silijo s stvarmi kakor prejšnja leta. Tudi cene so dvignili, često celo preko določene višine. Celo mali otročički vlačijo nabasane nahrbtnike in skrbijo za dom. Da, tako je bolje kakor potepati se vse popoldneve brez haska 1
Znižanje starostne dobe za šolsko mladino
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, na podstavi čl. 2. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, glede na zakon o ljudskih šolah z dne 5. decembra 1929 in smatrajoč za umestno, da se premakne šolska obveznost na zgodnejši čas, po naliki kakor določa v Kraljevini veljajoča zakonodaja, odreja;
Cl. 1. § 56. zakona o ljudskih šolah z dne 5 decembra 1929 se spreminja takole:
»Šolska obveznost se začne v letu, v katerem dovrši deček ali deklica šesto leto starosti.«
Čl. 2. Ta naredba stopi v veljavo z začetkom šolskega leta 1941-XIX/1942-XX.
Ljubljana, dne 18. septembra 1&41-XIX.
Vis. kom. za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Koncert na dveh klavirjih
Ljubljana, 25. sept. Snoči je Glasoena Matica priredila letos že drugi koncert, ki sta ga izvajali na dveh klavirjih profesorici Marta Osterc-Valjalo in Silva Hrašo-vec. Obe 6fa že naši koncertni stari znanki. V zadnjem času 6ta 6e lotili študija skladb za dva klavirja. Pripomniti moramo, da imata koncertantki veliko zaslugo prav v tem: prvič 6ta uvedli v naši kulturni prestolnici te vrste koncerte^ lansko sezono ter zdaj nadaljujeta začeto delo in sicer prav uspešno, kakor je pokazal snočnji koncert. 2e spričo lani uspelega koncerta, je kajpak leto6 zanimanje občinstva še bolj naraslo. Mala filharmonična dvorana je bila namreč popolnoma zasedena. Hvaležno občinstvo ju je toplo nagradilo z odobravanjem.
Koncert ni bil le zanimiv, marveč na prav lepi višini, ki je pokazala znatno popolneje izdelano igro. Tudi program je bil 6krbno izbran, dobro naštudiran in v splošnem izvrstno podan. Slišali smo Bachovo »Sonato v G-duru« (Allegro, Tempo di minuetto), Knorrove >Variacije in fugo* na znano rusko narodno pesem, Bussonijevo priredbo »Mozartovega koncertnega dua« ter Arenskega »Silhuete« (Učenjak, Koketa, Harlekin, Sanjač, Plesalka). Žr takoj v začetku, pri Bachovi Sonati, sta koncertantki po svoji lagodno potekajoči igri v pristno muzikalno oblikovanem Allegru in Menu-etu dobili živ kontakt s publiko, ki je z zanimanjem sledila tako tudi nadaljnji Knorrovi skladbi. Stopnjevali 6ta svojo igro v »Mozartovem koncertnem duetu*; potekala je v pravem duhu Mozartove prisrčnosti in vedrosti, ki jo vsebuje njegova glasba. Plastično učinkovito sta izvedli »Silhuete* med katerimi so še posebno ugajale Koketa, Harlekin, Sanjač in Plesalka.
Koncert moremo šteti med zelo uspele ter dati priznanje tako g. Osterčevi, ki 6e je prav resno zavzela za stvar kakor tudi gdčni Hrašovčevi. Njuni nastopi in igra na dveh klavirjih izpolnjujejo dosedanjo vrzel v našem koncertnem življenju. Poleg tega pa izkazujeta obe znatno kulturo bodisi v tehničnem bodisi v muzikalnem oziru. Podajanje skladb je vsebovalo polnomočne intezitete ter prepričevalnega učinkovanja. Razen v par primerih 6ta bili med seboj skladni. Seveda, tudi zdaj še ni lega klavirjev dovolj dobra, in to je prav ovira; zahteva od izvajalk precejšnjega napora in pazljivosti, ki bi jo v boljših okoliščinah lahko posvetili izključno muzikalnemu oblikovanju. Vendar smo s koncertom bili prav zadovoljni.
Cene žita letine 1941
V Ljubljani do 23.000 koles v prometu
Usoda hiše st. 7 - Avtomobili pridejo na vrsto
Ljubljani, 24. sept.
Pred hišo št. 7 v Beethovnovi ulici lallko opaža že navaden meščan, ki mu ni treba reporterjeve vseradovednosti in bistroumnosti, da vlada tam dan za dnem živahen kolesarski promet. Dopoldne je tam pravcati kolesarski zbor, pa tudi popoldne prihajajo manjše skupine kolesarjev, da urede pri registracijskem uradu svoje zadeve o evidenci koles.
Hiša št. 7 je znamenita In zanimiva. V njej je imel neki Waldherr poseben dijaški penzionat. Po potresu je bila v tej hiši do 1. 1907 nastanjena slovenska nižja gimnazija s 4 razredi, ki se je pozneje spopolnlla v višjo z osmimi razredi ter so za ta zavod sezidali poslopje na Poljanah. Poznejša leta je bila hiša uporabljana za zasebne in druge namene. Po prevratu 1. 1918 je bil v tej hiši nameščen več let poštni Čekovni urad s poštno hranilnico, dokler si ta ni sezidala svoje lastno palače. Zadnja leta tam posluje gospodarski urad mestne občine ljubljanske poleg cestncga okrajnega odbora.
Tu v tej hiši ima že več mesecev svoje uradne prostore policijski oddelek za registracijo vozil. V preteklem letu je bilo pri tem uradu, ki je imel poprej svoje tesne prostore na glavni policiji, registriranih do 28.000 moških in ženskih koles. Sedaj ljudje obnavljajo svoje evidenčne Številke. Mnogo koies je od aprila sem pogrešanih, primerilo se je, da je kak dan izginilo do 20 koles. Lastniki koles prihajajo na urad, da zamenjajo stare, že zarjavele in pokvarjene številke z novimi tablicami. Vsako kolo ima skrbno sestavljeno kartoteko, v kateri so zapisani kolesa in
kolesarja >rojstni in osebni podatki«, to se pravi ime tovarne, tovarniška številka in druge posebnosti. Kolo ohrani njemu določeno številko tja do »groba«, po vseh trnjevih in lepih potih spremlja kolo železna tablica z evidenčno številko.
Za vso nekdanjo dravsko banovino je bilo v tovarni »Saturnus« v Mostah napravljenih do
235.000	evidenčnih tablic.
Na uradu se morajo dalje priglasiti vsi lastniki novih koles, da tam dobe primerno številko.
Velik naval na urad kolesarjev je vladal v juniju, juliju in avgustu. Dnevno se je zglasilo pri uradu povprečno do 50 kolesarjev, pa tudi sedaj jeseni privozi tja 35—40 kolesarjev in kolesaric.
Sedaj je torej tam v Beethovnovi ulici dnevno — kolesarski zbor.
Kolesarji pa imajo v sedanji hudini vse drugačne pomenke, razgovore in misli, kakor v predvojnih letih gimnazijci, ki so se ob lepem in slabem vremenu, ob vročini in mrazu zbirali pred Waldherrjevo hišo, čakajoč, da jih vestni sluga spusti v razrede.
Sploh je usojeno tej hiši, da je neprestano pred njo in v njej dnevno živahno valovanje in vrvenje. Vedno so se tam radi zbirali ljudje I
Noto mesto
Pozor! Naročniki »Slov. doma« tudi iz okolice Novega mesta lahko poravnajo naročnino za list pri »Slovenčevi« podružnici v Novem mestu. Pri njej lahko prav tako oddajajo naročila za »Slovenčev koledar« in knjige »Slovenčeve knjižnice«.
za oddajo Prevodu
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi Čl. 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-X1X, št. 291 in svoje naredbe z dne 12. avgusta 1941-XIX, št. 83, glede na uredbo o cenah z dne 12. marca 1941., M. s. št. 358 in smatrajoč za potrebno, da se določijo cene za oddajo žita pokrajinskemu Prehranjevalnemu zavodu, odreja:
Čl 1. Za oddajo žita letine 1941 Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino se odrejajo tčle cene, franko zbirališča, katera določi ta zavod:
pšenica...............L.	155.—	za	stot
rž ........	„150.—	„	„
ječmen ......	„ 145.-“	„	,,
oves .......	,, 135.—	,,	,,
Koruzi se določi cena s posebno naredbo. člen 2. Te cene veljajo za zdravo, tržno in suho blago z naslednjo hektolitrsko težo:
pšenica................76 kg
rz ......... 70 „
ječmen.................58 „
oves ........ 42 „
Za vsak kilogram več ali manj se računa na določeno ceno po en odstotek več ali manj.
Člen 3. Za primesi je dovoljen naslednji odstotek:
pri pšenici ali rži  ..............1%
pri ječmenu in ovsu................1%
Za večjo množino primesi nego je zgoraj navedena, se zniža cena za toliko odstotkov, kolikor odstotkov primesi se ugotovi nad dovoljenim odstotkom.
Člen 4. Mešanici pšenice in rži (soržici) se določi cena glede na razmerje pšenice in rži v mešanici.
člen 5. Pri odbranem semenskem žitu ali za katero je izdal priznalnico kmetijski oddelek Visokega komisariata, se cene iz čl. 1. zvišajo za 30%.
Čin 6. Kršitelji te naredbe se kaznujejo po uredbi o oenah z dne 12. marca 1941., M. s. Št. 358.
Člen 7. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v sinjbenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Izpolnfujte pravHno položnice
Zakaj?
Ker bodo ta teden priložene položnice našemu listu in boste z njimi nakazali 11 lir za »Slovenčev koledar«.
To storite takoj, ko boste položnico prejeli. Položnice, ki bodo sedaj priložene, bodo samo za nakazilo naročnine za »Slovenčev koledar«.
»Slovenčev koledar« bo velika knjiga — oblika bo tako velika kot polovica strani »Slovenca« ali »Slovenskega doma« oziroma kot cela stran »Domoljuba«. Obsegal bo čez 220 strani. V koledarju bo mnogo nadvse zanimivih spisov zlasti o vseh velikih dogodkih, ki se odigravajo po svetu. Prav tako bodo v njem koristni spisi iz gospodarstva, kmetijstva itd., nadalje številne tabele, ki bodo v pomoč vsakomur za izračunavanje obresti, prostornine kubature) lesa, razni zanimivi podatki in astronomije, zemljepisja. zgodovine itd.
V	koledarju bo tudi prelepa tribarvna slika žužemberške Marije, ki jo bo vsak i& koledarja lahko izrezal in z njo okrasil svojo hišo.
Poleg koledarja bo pa vsak dobil ▼ dar prelepe domače jaslice, delo našega akademskega kiparja Goršeta.
Cordial Campari... un magico nome che e ripetuto ogni giorno in tutte le lingue del globo; un soave liquo re eh« rianima nelle avverse eireo stanze, ed esalta nelle oro liete.
DAVIDE CAMPARI 4 C. • Miloao, Vio Monioni 19
Cordial Comporf... čarobno ime, katera ponavljajo vsak dan v vseh jezikih »vela; lahek liker, ki v neprijetnih okoliščinah poživlja in v veselih urah navdušuje.
DAVIDE CAMPARI t C. Milano. Vio Moruonl»
J. N.	VOL	K H	A	MER
O S 03 AN 1				
Z G O	D O V 1 N	S K 1	R	OMAN
15
»Kaj se ti zdi, Mftia,« je prešla iz svoje zamišljenosti v vprašanje, »ali mi oče kdaj odpusti?«
»Ne vem, kaj si naredila, a ko te gledam tako objokano in slabo, se mi le smiliš. Ne svetujem ti pa ne, da bi čakala očeta! Rekel je, da te vrže v jezero, ako te dobi,« je povedal brat.
»Usmiljeni Bog, torej je tvoja volja, kar je volja mojega očeta!« je vzkriknila in vedela, kaj mora storiti.
»čuj,« je rekla čez trenutek bratu, »to mi pa le še ustrežeš, da mi prineseš iz hiše droben ugasel ogel.«
Brat jo je začudeno poledal.
»Nekaj bi napisala,« mu je pojasnila in je šel.
Preden se je vrnil, je vzela izpod nedri pri jopici podobico svete Jedrti, potem pa napisala na njeno belo stran: »Bog odpusti Vam in menL Ko boste lovili na jezeru ribe, mogoče najdete, kar je bila nekoč Dietmut. Poskrbite za krščanski pogreb.«
Ko je končala a pisanjem, je razvezala robec, v katerem je imela denar.
»To je moja zaslužena plača,« je rekla bratu, »novi brežan-skl groši so vmes. Vse si lahko zaslužiš, ako mi obljubiš, da poneseš to podobico na Dietrichstein in jo daš mlademu gospodu.«
Brat ji je sveto in zatrdno obljubil.
»Potem pa le vzemi ta denar in Bog daj, da bi se ti bolje godilo kakor tvoji ubogi sestri!« je rekla, mu dala svoj zaslužek in odšla proti jezera. »•
Ob vznožju Grlice prehaja v Osojsko jezero, kjer je najgloblje, strma pečina, na katero se je vzpenjala Dietmut. Oster veter ji je vel naproti, kakor bi jo hotel zadržati, a je šla kakor bi ga ne čutila. Ko je prišla na vrh, je pokleknila, da bi še enkrat molila. Veter se je prevrgel v vihar in ji odnesel z glave čepico, ki jo je zagnal daleč v razburkane valove. Mrtvaško bleda, s krčevito sklenjenimi rokami in z vihrajočimi lasmi je klečala na pečini, ob katero so se zaganjali divji valovi in šumeli, kakor da jo kličejo.
Odločila se je in vstala. Le še korak in strmoglavila bi v svojo pogubo... Tedaj, zadnji trenutek, jo je nekdo prijel za roko in jo zadržal. Ozrla se je in videla pred seboj neznano plemenito gospo. Visoka je bila, črnih oči in las, oblečena v zeleno, na prsih je imela zlato verižico in na glavi škrlatnordečo žametno kapo. Držeč jo za roko, jo je odpeljala z roba navpične pe-čine, stopila potem pred njo, jo resno pogledala, nato pa spregovorila s skrivnostnim glasom:
»Dietmut, kje bi bila zdaj tvoja duša, če bi te ne bila zadržala?«
Dekle je z obema rokama zakrilo obraz in nagnilo glavo.
»Vedela si, da si bila v nevarnosti, a se nisi mogla odločiti, da bi se je popolnoma izognila, ker nisi marala premagati svoje čutnosti. Preveč si bila ponosna na svoje minljive lastnosti in
I zmožnosti, ki so te zavedle k sklepu, za katerega ti je primanjkovalo moči, da bi ga držala. Bog ti je poslal trpljenje, da bi te obdržal na pravi poti, a namesto da bi ga prenašala za pokoro : svojih slabosti in se vdala v voljo božjo, nisi v svoji ponosnosti mogla prenesti zasramovanja, čeprav se nisi čutila kriva. Srce { se ti je vnelo za moža, ki ni bil zate, kakor si sama uvidela. Ker pa nisi molila in prosila Boga za pomoč in tolažbo, si kmalu tako globoko padla. Obupala si nad božjim usmiljenjem, kar je | greh zoper svetega Duha. Tam na pečini pa si molila, da bi ti Bog odpustil, ko se sama poženeš v smrt. Nov greh zoper svetega j Duha, ker si predrzno zaupala v božje usmiljenje!«
»Joj, joj. saj mi je žal.« je ihtela Dietmu>
»Kaj pa zdaj napraviš?«
»Pokorila se bom, vse bom pretrpela. K očetu se vrnem.«
»Doma bi bila skušnjava preblizu, v samostan moraš!«
»Da, da, rada bi šla in srečna bi bila,« je vzkliknila Dietmut veselo ob gospejinem ukazu, »a nikamor ne poznam poti in še, kako bi sprejeli neznano dekle? je vprašala žalostno.
»Pojdi z menoj, jaz ti bom pomagala!« je rekla gospa in ja trepetajočo peljala skozi gozd do ceste. »Tu na desno ob Glini pelje pot v št. Vid. Do večera boš lahko že tam. Pojdi z zaupanjem v božje varstvo in spotoma moli ter ne glej ne na desno ne na levo in nič hudega se ti ne bo zgodilo. Ko prideš v mesto, vprašaj pri tretji hiši na desno po vdovi Irmengardi1. Reci ji, da jo pozdravlja grofica Vihburga, ki ji naroča, naj odpelje tebe s šentjurij v samostan.«
Dietmut se je pripognila, da bi v zahvalo poljubila gospe obleko, a je ni bilo več. Že besede neznane gospe, ki je vedela za vse njene skrivnosti, so dekle pretresle, ko pa je nenadoma izginila, se je zgrozila. Dogodki prejšnjega dne so bili kakor v davni preteklosti, novi doživljaj pa jo je tako prevzel, da ni mislilila drugega ko na samostan, v katerem naj bi bila zanjo rešitev, šla je torej, kakor ji je svetovala neznanka, našla gosp« Irmengardo in ji sporočila pozdrav in naročilo.
»Grofica Vihburga da me pozdravlja in ti da hočeš v sam0" stan?« je vprašala starka.
»Da, dobra gospa.«
Razpleteni lasje, plašen pogled, zamazana obleka, zaprašeni čevlji in pozdrav davno umrle grofice, kateri je zvesto služila, kaj naj bi Irmengarda mislila drugega, ko da ima pred seboj zblaznelo žensko. Vendar ni v svoji dobrodušnosti pomisli®!8. ali bi prenočila izgubljenko, ki jo je, kakor je mislila, pripeljal samo slučaj pred njena vrata.
»Gotovo si lačna, ubožica,« ji je rekla, ko sta stopili v sobo.
»Ne, samo trudna sem, grozno trudna,« je odgovorila Dietmut
Statistika naših gimnazij in svetovni viharji
Na 12 državnih in zasebnih 7501 — Padec za 647
I Dajte na razpolago prosto sobe obiskovalcem velesejma
Ljubljana, 25. septembra Kronist dijaškega knjižnega	sejma je lahko
letos strašno suhoparen, more hiti pa tudi obširen in vzhičen oh valovitih pojavih malega in velikega življenja. Letos se tam na slikovitem Bregu ob starodavni Medenovi hiši že v šestič razvija dijaški knjižni sejm, tokrat pod močnim vtiskom in vpilvom velikih svetovnih dogodkov. Sejm se je	pričel pozno, ker je začetek	šolskega pouka
kasen, in bo vsenakor trajal dalje ko druga leta.
Kakor nosi tradicionalni, že skoraj blizu 100 let	obstoječi knjižni sejm pečat	vseh posebnosti
sedanje razburkane dobe, odraža slične posebnosti tudi sl...ist;ka slovenskih gimnazij^
Ljubljanska pokrajina šteje 9 državnih in 3 zasebne gimnazije. To so:
klasična gimnazija v Ljubljani, 4 moške in 2 ženski realni gimnaziji v Ljubljani, 1 v Novem mestu in l v Kočevju. Kot zasebne realne gimnazije so označene:
Mestna Jenska gimnazija, ki ima letos le VIII. razred s 100 učenkami in fco prihodnje Šolsko leto opuščena, ter je lani štela do 178 učenk;
ženska realna gimnazija pri uršulinkah 6 7 razredi šteje 418 dijakinj, lani' 458, in
škofijska klasična gimnazija iz Št. Vida, začasno v Ljubljani, s 194 dijaki, lani 388.
Zanimive so številke vpisov na javnih gimnazijah! Te so:
Klasična gimnazija v Tomanovi ulici šteje 798 dijakov in 134 dijakinj, skupaj 932, lani 1083, od teh 148 dijakinj.
I. moška realna gimnazija v Vegovi ulici s 1244 dijaki, med njimi vštetih 8 dijakinj, lani 1628 (14 dijakinj). Iz tega zavoda so se mnogi oddelki preselili na Rakovnik, kjer je bila ustanovljena
II. moška realna gimnazija, ki šteje letos 6 razredov s 358 učenci.
V modernem gimnazijskem poslopju ob Robbovi ulici v bežigrajskem okraju sta nameščeni 2 moški realni gimnaziji, ki sta lani nastali iz matične bežigrajske gimnazije in to:
III. moška realna gimnazija s 688 učenci in
IV. moška realna gimnazija s prav tolikim številom učencev (688). Lani sta obe gimnaziji šteli 1544 dijakov.
I. ženska realna gimnazija na Poljanah šteje letos 1092 učenk, lani 1216, ter
II. ženska realna gimnazija na Resljevi cesti z 910 učenkami (lani 908). Ta zavod ima ravnateljsko pisarno in nekatere razrede na Resljevi cesti, druge na mestnem liceju. Ta gimnazija ima letos 7 razredov.
Na vseh javnih ljubljanskih gimnazijah je bilo letos vpisanih 3768 dijakov in 2144 dijakinj, skupaj 5912. lani 6379, od teh 2286 učenk. Torej padec za 4671
Realna gimnazija v Novem mestu šteje letos po končnih podatkih 476 dijakov in 229 dijakinj,
Ljubljansko gledališče
Drama.
Začetek ob 18.15.
Sobota, 27. septembra: »Katar'..a Medičejska«. Premiera. Otvoritvena predstava. Red Premierski.
Nedelja, 28. septembra: »Katarina.Medičejska«. Izven.
Začetek seione v Drami bo v soboto, 27. t. m., začetek seione v Operi pa v sredo, 1. oktobra. Reflektanti za abonma, naj se priglase v veži dramskega gledališča od 10 in 12 in 15 in 17.
V Alessijevi zgodovinski drami »Katarina Me-dičejska«, je podan kraljevi dvor za časa vlade te francoske kraljice. V dejanju srečamo sledeče osebe: njena sinova Karla IX. in Henrika, njeno hčer Margareto, kasnejšo navarsko kraljico, astrologa Ruggierija, španskega poslanika de Alavo, vojvodo Guiškega, admirala Colignyja in še druge zgodovinske osebnosti. Dejanje pokaže razvoj političnih dogodkov do usodne šentjernejske noči. Premiera tega dela bo v soboto 27. t. m. S tem delom t)0 otvorila Drama svojo letošnjo sezono. Prva repriza izven abonmaja bo v nedeljo, dne 28. t. m. ob 18.15.
Otvoritvena predstava v Operi bo ▼ sredo 1. oktobra za red Premierski. Pod muzikalnim vodstvom dirigenta Antona Neffata in v režiji reži serja Cirila Debevca bodo peli Verdijevo »Aido«, katere zasedba partij je sledeča: Aida — Hey-balova, Radames — Franci, Amneris — Kogeje-va, svečenik — Betetto, egiptovski kralj — Popov, Amonasro — Primožič, sel — Rakovec. Koieograf inž. P. Golovin.
skupaj 605, nasprotno lani 502. Edina gimnazija, ki letos zaznamuje znaten prirastek.
Realna gimnazija v Kočevju šteje letos 159 dijakov in 113 dijakinj, skupaj 272, lani 383 dijakov in dijakinj.
Na vseh državnih in zasebnih gimnazijah v Ljubljanski pokrajini je bilo letos vpisanih 4497 dijakov in 3004 dijakinje, skupaj 7501. Lani pa je bilo na omenjenih zavodih celotno vpisanih 8188 dijakov in dijakinj, torej je letos zaznamovana splošna pasivna diferenca 687.
Na koncu naj še omenimo, da je v Ljubljanski pokrajini drž. učiteljska šola, ki ima letos 373 ! učencev in učenk, teh je 218. Uršulinska učiteljska šola pa šteje 66 učenk.
Zanimivo je naposled, da sta v Ljubljani najmočnejša gimnazijska zavoda: I. moška realna gimnazija v Vegovi ulici s 1244 učenci in I. ženska realna gimnazija na Poljanah s 1092 učenkami.
Železnika nezgoda
Ravnateljstvo Ljubljanskega velesejma je poslalo V6em imetnikom večjih stanovanj 6ledečo prošnjo:
Za čas Ljubljanskega velesejma, to je od 4. do 13. oktobra.se predvideva ogromen naval obiskovalcev, ki pa, žaiibog ne bodo mogli biti sprejeti v že tako prenapolnjene hotele. Ker pa čast in korist mesta zahtevata, da obiskovalci odnesejo dober vti6 ne 6amo od ljubljanske delavne naprednosti, ki bo razvidna iz velesejma, temveč tudi od njene gostoljubnosti, vas naprošamo, da ukrenete 'se mogoče in nam pustite na razpolago eno izmed vaših sob vsaj za prvih 15 dni oktobra. Zavedajoč se vašega sodelovanja pri ogromnih pripravah, lci naj pokažejo vso ljubljansko uslužnost, se Vam že vnaprej zahvaljujemo ter Va6 uljudno prosimo, da pošljete potrebne podatke glede razj>oložIjivih 6ob (število postelj in njih račun za prenočišče) na upravo stanovanjskega urada ljubljanskega velesejma — Gledališka ulica 11 od 9. do 12. in od 1 16. do 19. ure.
Koledar
Danes, četrtek, 25. septembra: Kleofa, sp.
Petek, 26. septembra: Kan. muč.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
Glasbena akademija. Sprejemni in popravni izpiti bodo v četrtek, 25. sept. violina, klavir in orgle, v petek, 26. IX. kompozicija, nauk o inštrumentih, oblikoslovje, v soboto, 27. IX. solopetje, operna šola, v torek, 30. IX. glasbena zgodovina, metodika, estetika in drugo. Natančen razpored izpitov je razviden iz razglasa na oglasni deski zavoda.
Pouk gitare. Interesenti, ki se zanimajo za učenje gitare, naj se prijavijo v času od 25. IX. do 10. X. v pisarni Glasbene akademije, Gosposka ul. 8-1.
Sedanja prometna dovoljenja *a tovorne avtomobile, motorna kolesa in poltovorne avtomobile z motorji na bencin eo podaljšana do 31. oktobra 1941, ne da bi bilo lastnikom potreba vlagati posebne prošnje.
Rim, 25. sept. Stefani. 23. septembra se je na železniški progi od Firenze do Bologne dogodila aezgoda in sicer je ogenj uničil nekaj vagonov tovornega vlaka. Zavoljo tega je bilo poškodovanih tudi nekaj železniških naprav in tako pretrgan promet med postajama S. Benedetto Sambro in Vernio. Nekaj dni bodo vlaki, namenjeni iz Bologne v Firenzo in obratno, vozili po progi Pi-stoia-Poretta, razen vlakov št. 16 in 17. med Rimom in Milanom, ki bodo vozili po progi Larzana-Pontremoli-Piaeenza.
Dal 15 al 30 settembre vengono emesse le nouve serie dl
BUONI DEL TESORO NOVENNALI 57. » PREMI
Interessl e Premi esenti da ogni imposta presente e ffutura
PREZZO di emissione: L 97.50 per ogni cento lire di capitale nominale, da versarsi sia in contanti che in cedole ammesse in sottoserizione. PREMI: ciascuna serie di L. 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo di L. 4,800.000 medianta estrazioni semestralL
Le sottoserizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca d’Italia:
Cassa Depositi e Prestiti — Istitnto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istitnto Nazionale Pascista per 1’Assicurazione contro ali inlortuni sul lavoro — Banca d'Italia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banra Nazionale del Lavoro
— Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito
Ser le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Haliana — Credito Italiano — Banco i Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istitnto Centrale delle Banchc Popolari — Banca d’America e d’Italia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Popolare di Milano — Societa Italiana per le Strade Ferrate Mcridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio;
Banca Nazionale dell'Agricoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana
— Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Lignre — Banca Vonwiller — Credito Indnstriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & C C. — Banco S. Geminiano e S. Prospero —* Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C., Biella — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Indnstriale Gallaratese — Banco Alto Milanese
— Banca di Calabria;
Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Lnino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutna Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragasa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare ai Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese
— Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industrie, Bolzano — Banca Popolare Pesarese.
Tutte le altre Casse di Risparmio, Banrhe e Banchieri, e Banche Popolari, iseritte alle Federazioni di Categoria, nonchc gli Agenti di Cambio partecipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio.
Od 15. do 30. septembra bodo emitirane nove serije
9 letnih 57. ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI
Obresti in Premije so oprottene sleherne sedanje In bodoie davščine
EMISIJSKA CENA: lir 97.50 za vsakih 100 lir nominalne glavnice, plačljivo ali v gotovini ali s kuponi, dopuščenimi za vpis,
PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,800.000 lir, ki »e žrebajo vsakih 6 mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca d’Italia.
________»epositi e Prestiti — Istitnto Nazionale delle Assicnrazionl — Istitnto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istitnto Nazionale
Fascista per l’Assicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca d’Italia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito ger le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco
Roma — Federazione Nazionale Fascista delle
Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano Meridionali — Assicurazioni Generali di
anche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d’America e d’Italia
Banca Popolare di Milano —• Societa Italiana per le Strade Ferrate
di Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societik Reale Mutua Assicurazioni Torino *— Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambios
Banca Nazionale delPAgricoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonwiller — Credito Indnstriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Frinli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio  	‘	"	Biella	—	Banca	A.	Grasso	e	Figlio.	Torino	—	Banca	Mobiliare	Piemontese	—	Banca	del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca
. 11	%	*	1	   _	n	•	J	H- It AT - 1	«	—	ID	n	m	^	m	«1	n«t	ACA	sla	D	a«* A M	n	M	H	D	mm*«*«	A	lin	Ha	a	1	n«
Banca Milanese di Credito — Banca Indnstriale Gallaratese — Banco Alto Milanese
Banca
Sella & C,	__________________ „
Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano
— Banca di Calabria;
Banca Mutna Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Lnino — Banea Cooperativa Popolare, Padova Mutna Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese
— Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese.
Vse ostale hranilnice, banke, bančniki in ljndske posojilnice, ki so včlanjene v zvezi bančne kategorije, kakor tndi menjalnični agenti, ki so člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio«.
IS. A. Disfillerid f
iojuore j l irega
la f*& «#»Uta t nota ntMta itatiana tli
Igor Zagrenjeni
Zavetje v pečevju
DITTA ALBERTI
BENEVEN TO
Tone je vzel tružico pod pazduho, nekaj časa kakor izgubljen v mislih postal sredi zavetja, kjer je zdaj le še odsev žerjavice slabotno migotal po stenah, potem pa se je zdrznil. V tej rdeč kasti temi je bila videti njegova postava še ogromnejša, nepremagana žalost ji je dajala nekaj pošastnega in pretresljivega.
Kar na lepem je potem spregovoril z ubitim glasom:
»Zdravi ostanita ta čas in molita!«
Liza je zaječala:
»Ne, nel Pusti ml ga!<
Burga pa je jokala tiho že ves čas, ko je zbijal tružico.
S težkimi koraki se je odpravil v noč
Zunaj je bila že pozna, tiha jesenska noč.
Mesec je že lezel za grebene Pruke, svet pa je bil še zmerom oblit z njegovo srebrno, milo svetlobo. Nekaj velikih zvezd je gorelo na čistem nebu.
Bilo je tiho In mirno, noben glas se ni nikjer prebudil. Veter je spal, globok je bil pokoj zemlje kakor bi bilo
vse živo položeno v grob, da se ne bo nikdar več zdramilo.
»Kmalu bo tema, lahko se bo hodilo k si je dvakrat, trikrat rekel Tone, ko se je spuščal po grebenu, ki je bil v senci. Zgoraj ga mesec ni dosegel, bi je zadaj za veliko pečino v zavetju.
Naglo je samotnemu človeku šla nerodna pot od nog. Včasih Je moral odložiti svoj tovorček, kadar ga je svet prisilil, da se je spustil opreznejše. Potem pa si ga je spet snel zviška in se odpravil naprej dol.
Z grebena se je spustil med macesni na strm, travnat hrbet, z njega na melišče in na drugi plati epet nazaj v breg. Šel je skozi svetal gozdiček.
Urno je mineval čas.
Mesec je utonil za Pruko in kar v hipu je svet otemnel.
Tone je moral večkrat dobro paziti, kam je stopil, zakaj steza tod ni bila uhojena. Zdaj pa zdaj ga je kakšna veja udarila po obrazu.
Ure so tiho tekle, pozno je že bilo.
Dvakrat prej bi to pot opravil pri dnevu.
Nazadnje je le obstal v dobro poznani dolinici.
Odtod je hodil naprej v dolino hitrejše, toda opreznejše.
Na levo nad seboj je zagledal slem Vreakovine, črno prikazen na praznem nebu.
»Ata, če bi vi vedeli, kako sem ja nesrečen!« je vzdihnil v mislih.
Steza je v gostih, strmih ridah je mala breg.
Zdaj je bil že na travnikih.
Držal se je gozdnega roba, gola vlažna zemlja je dušila njegove korake
Nad cesto je obstal in dolgo po slušal.
Potem pa se je spustil z brega ii se naglo pognal na ono stran.
Dobro je poznal bližnjico do Globo keg«.
Šel je skozi bukovino, pred jasami postajal in poslušal, te spuščal jadrrn in tiho kakor senca Čeznje, spet postaja in se nato znova odpravljal naprej dol
Tiho je bilo v Globokem.
Vas je spala.
Stopil je na cesto, hodil naglo, pa zraven le oprezoval, če bi se kje ka> slišalo.
Ko je vzel prvo strmAl, je nad »ebo) zagledal temne obrise cerkve. Droban, sivkasto somračen pas se Je vlekel od nje počez čez breg.
Britof.
Sel je v breg tako hitro, da ga je dajala sapa.
(Dalje.)
Andrejčkov
Besedilo priredil Mirko Javornik
Risal Jože Beranek
Peter se je bil nekdaj pri kanonirjih naučil nekaj brati, pisati in računati. To vse je obrnil v prid rejencu Alešu. Župnik mu je preskrbel potrebnih
V njem se je vozil dan za dnem, kadar ga Peter ni videl. Pri teh vožnjah se je tako izuril, da je znal premagati vrtince in valove. Njegov čoln ni bil po
Peter je odslej čoln vselej dobro zaklenil. A neznana moč je gnala fanta zmeraj k vodi in na ve-
slanje. Pri kozah na paši je znosil skupaj nekaj vseh mornarskih pravilih, pa ga je bolj cenil od	knjig, in	vsako nedeljo popoldne je učil fanta brati
desak in drugega lesa ter si stesal čolnič.	Petrove škatle.	in pisati.
Pomen Murmanska v nemško-ruski vojni
Najsodobneje urejeno pristanišče, kamor se steka po morju ogromno naravno bogastvo severne Sibirije
Tudi Murmansku, mestu na skrajnem severnem koncu 2500 km dolgega vzhodnega bojišča, pripisujejo v sedanji nemško-ruski vojni izredno velik pomen, čeprav leži tako visoko na severu in je njegova okolica več ali manj ite/ela močvirnatih tunder, kjer je prebivalstvo zelo redko posejano O pomenu tega pristanišča prinaša >11 popolo d’italiac zanimiv članek, v katerem piše:
izredno hiter razvoj po svetovni
vojni.
V majhni ribiški pokrajini, onstran severnega tečajnika, v Murmansku, se je v zadnjih 20 ali 30 letih število prebivalstva izredno pomnožilo. Naraslo je od 7500 kar na več ko
80.000	ljudi in se je Murmansk tako kakor po nekakšnem čudežu spremenil v veliko pristanišče, ki ima danes najsodobnejše pristaniške naprave: izredno dolge in prostorne morske fjbmole s številnimi železniškimi tiri, priprave, s katerimi je možno zelo hitro skladati blago z ladij ali pa ga nakladati nanje, ladijske po-^IHavljalnice, velikanska skladišča in drugo.
Nekdanji Aleksandrove k.
V dobi, ko so v Rusiji vladali carji, se je Murmansk imenoval Aleksandrovsk in je bil tedaj borno naselje kjer so prebivali Laponci in Karelijci, ki so se v kratkotrajni sezoni ba-vili z ribištvom in plovbo po tamkajšnjih severnih vodah.
V letih 1915—1916, ko je svetovna vojna opozorila na izredno važnost Murmansku kot oskrbovalnega pristanišča, je bila zgrajena
1450 km dolga železniška proga,
ki je to pristanišče zvezala neposredno s Petrogradom, nekaj let pozneje pa je bil izkopan sloviti petrograjski prekop, ki je zvezal bivšo prestolnico vse Rusije z Belim morjem. Murmansk je tedaj odlično nadomestil pristanišče Arhangelsk, ki ima mnogo manj ugodno lego, in je postal najvažnejše izvozno pristanišče Sovjetske zveze. Istočasno je postal tudi glavno oporišče za plovbo po severnih morjih in po vodah severno od Sibirije. Kot prvovrstno trgovsko oporišče je kmalu postal izredno važno in odlično
oporišče tudi v vojaškem oziru,
pristanišče, v katerem so bili stalno rušilci, podmornice, ladje — ledolomilke in ogledniške ladje.
Izredno krvavi boji, ki se odigravajo zdaj ..j severnem odseku vzhodnega bojišča, imajo svoj končni namen
zvezati Sovjetsko Rusijo z Anglijo ter zagotoviti oblast nad severovzhodnimi pomorskimi potmi, ki drže v oddaljena pristanišča ob severni sibirski obali. Severna Sibirija skriva ogromno naravno bogastvo, ki so ga komaj šele začeli črpati. Tu so premogovniki, rudniki, ki dajejo več železa, kakor pa na
Crimer sloviti švedski rudniki, dalje rudniki akra, nikla, zlata in platine. Pristanišče Murmansk predstavlja kraj. kjer se steka vse to ogromno naravno zemeljsko bogastvo.
Zastava iz las 800 Japonk
Osrednja ženska organizacija na Japonskem je poklonila te dni japonski mornarici zanimiv dar, ki je 'glas o njem šel po vsem svetu. To je častna zastava, ki so jo spletli iz las 800 Japonk. Zastava je belo-rdeče barve in je na njej upodobljen simbol dežele vzhajajočega sonca. Obesili so jo na največjo japonsko križarko.
Na Gorenjskem nobenega brezposelnega več
»Donauzeitungc prinaša kratko, a zanimivo poročilo iz Kranja, v katerem piše, kakor je zdaj na Južnem Koroškem (Gorenjskem) z vprašanjem brezposelnosti. Takole pravi:
Ko je nemška uprava prevzela osvobojeni del Južne Koroške, je bilo na razmeroma majhnem področju nad 10.000 brezposelnih. Po skupnem prizadevanju vseh činiteljev, ki prihajajo v poštev, se je v štirih mesecih posrečilo popolnoma odstraniti vsako brezposelnost. Že se čuti pomanjkanje strokovno usposobljenih moči. Mnogo delavcev je zaposlenih pri obnavljanju cest, mostov in železniških prog.
Tri leta je nosil v trebuhu 9.5 cm dolg žebelf
Da bi imel kdo kar tri leta v svojem trebuhu velik žebelj, se zdi skoraj neverjetno, pa se je vendar tudi to zgodilo, kakor pravi zanimivo poročilo iz Stockholma.
Sedemletnega sina nekega danskega učitelja so zadnjič pripeljali v bližnjo bolnišnico, ker se je počutil zelo slabo. Nekaj ga je okrog
želodca hudo tiščalo, da ni mogel_ več prenašati. Bolečine je čutil že nekaj dni,_ pa je mislil, da bodo že same od sebe prešle. Ker pa mu ni bilo nič boljše, pač pa še celo vsak dan hujše, ni bilo druge pomoči, kakor da sc zateče v bolnišnico, kjer naj bi ga zdravniki natančno pregledali. Dali so dečka »na rontgenc ter ugotovili na veliko presenečenje, da ima v sebi kar 9.5 cm dolg žebelj med požiralnikom in dvanajstnikom. Otroka so brž operirali in ga rešili »nerodnega gosta«.
Dečkovo življenje zdaj ni več v nevarnosti. Zdravnikom je med drugim povedal, da se spominja, da je nekako pred tremi leti pri igranju požrl žebelj da pa ni čutil zaradi tega nobenih polečin v trebuhu vse do pred kratkim.
Budimpešta redi 90.000 prašičev
Budimpeštanski podžupan je na seji mestnega upravnega sveta v svojem govoru zlasti poudarjal nujno potrebo, da se madžarska prestolnica sama preskrbi z živili. Povedal je med drugim tudi, da zdaj v Budimpešti rede okrog
90.000 prašičev. V prometnem oziiru jo v Budimpešti v bodoče treba računati z novimi težavami. Zaradi omejitve avtobusnega prometa bi bilo nujno potrebno, da se čimbolj obremeni cestna železnica. Električni tok se je v podražil za 25 odstotkov, vodarina pa je ostala nespremenjena. (Donauzeitung.)
Dobra letina rozin in fig na Grškem
Kolikor se da sklepati iz dosedanjih ugotovitev, bodo letos na Grškem pridelali izredno veliko rozin. Računajo namreč 6 pridelkom
87.000 ton navadnih ter 18.000 ton najfinejših, debelih rozin. Letina je popolnoma zadovoljiva an pravijo, da bo Grčija z njo zadostila vsem domačim potrebam, tudi če upoštevtimo, da grške tovarne špirita potrebujejo velike količine rozin.
Prav tako bodo imeli tudi fig na Grškem letos prav precej, kakor piše v belgrajskeniu nemškemu časopisu »Donauzeitung« njegov posebni poročevalec iz Aten.
Deklica zavita v vato, ker se ji preveč rade lomijo kosti
Pred nekaj tedni je na Havajskih otokih stopila z ladje družina Avstralca Besta. Vožnjo je morala prekiniti zaradi čudne bolezni, ki jo je dobila petletna hčerka Valerija. Njena bolezen je v tem, da se kosti te deklice nenavadno rade lomijo. Že petinštiridesetkrat je imela zlomljene razne kosti.
Ta čudni bolezenski pojav sicer ni neznan v zdravilstvu, vendar s tako težkimi primeri dozdaj zdravniki nikjer še niso imeli opravka. To dekletce ima namreč tako krhke kosti, da
se ji lomijo takorekoč same od sebe, ne da bi se kam vsaj malo udarila, ali vsaj naslonila na kak trd predmet. Uboge dekle leži zdaj na Havajskih otokih v bolnišnici in je zaradi izredne lomljivosti svojih kosti vsa popolnoma zavita v vato. _______________
Šah
Zmagovalec v Monakovem je Stoltz
Šahovski boj, ki se ga je udeleževalo v Monakovem sedemnajst evropskih mojstrov, je zdaj končan. Prinesel je gotovo nekoliko presenečenja, vsaj za tiste, ki so z vsem prepričanjem stavili, da bo prvo mesto zasedel svetovni prvak Aljehin. Največ točk si je s svojo previdno in temeljito kombinacijsko igro priboril Stoltz. Že po končanem predzadnjem kolu je bilo odločeno, da mu prvega mesta ne more vzeti nihče več, kvečjemu — a z zelo majhno verjetnostjo — bi ga mogel še deliti z Aljehinom, če bi ta zadnjo partijo dobil, Stoltz pa izgubil. Zgodilo pa se je, da je Stoltz v zadnjem kolu zelo hitro, skoraj z lahkoto zmagal nad OpoČenskym, Aljehin pa se je z Mrpji^bm dolgo časa prizadeval, da bi v končnici ž damami zmagal, pa se je po trdovratni igri svojega nasprotnika moral le zadovoljiti s^mo polovico točke. In tako je padla končna odločitev, ki je razčistila položaj na vrhu tabele. Končno stanje monakovskega turnirja je naslednje:
Stoltz 12. dr. Aljehin in Lundin 10.5, Bogoljubov 9.5, Nielsen, Richter 9, Foltvs 8. Rethy 7.5, Rabar. Kieninger 7, Fiister 6.5, Mross 6, Opočensky 5.5, Rohaček, Cortlever 4.5 in Leepin 3.
Poročila nemških časopisov pripominjajo k izidu tega šahovskega turnirja, da si je Stoltz zmago popolnoma zaslužil. Ohranil je od začetka turnirja do konca mirnost in železno vztrajnost, iz katere ga ni mogel spraviti noben tekmec. Glavna moč njegove igre je v duhoviti kombinaciji. Igro začenja z mirnimi, nič kaj presenetljivimi otvoritvami in šele v sre-dišnici, ko si je svoj položaj dodobra utrdil, začne pritiskati na nasprotnika, ki se mu ga s težko opaznimi kombinacijami ponavadi posreči pritisniti k tlom Aljehin je še vedno star maček in je tudi na tem turnirju pokazal nekaj novih kombinacij. Zdi se pa, da je nekatere svoje tekmece podcenjeval, zaradi česar se je pri marsikakšni partiji moral zadovoljiti le s polovico točke, kar ga je potisnilo pri končnem izidu na drugo mesto. Lundinova igra pa je približno takšna kot Stoltzova, mirna, skrajno previdna, brez hujših tvejranj_ tovo je prav ta način igre tudi Lupdina na tem turnirju tako visoko dvignil, da si deli z Aljehinom drugo mesto.
ČdROUNKd
pustolovski roman
Vendar pa to stanje ni trajalo dolgo. Ne da bi se tega zavedel, se je njegova volja začela znova zbujati, kajti bila je premočna, da bi jo bik) mogoče popolnoma uničiti. Ko je začutil, da 6e je oprostil skrivnostnega vpliva, so se mu zabliskale oči in stisnil je zobe. Zmagoslaven nasmeh mu je preletel obraz.
Zdelo se je, da je tudi Croixnoir to spoznal, kajti deja! je:
»Nikar ne misli, da hočem obračunati s teboj kakor z odvetnikom Legrosom. Imel bom še dovolj časa zato, da se pozanimam tudi za tvojo osebo. Imam neko drugo sredstvo, da te zadenem v živo, če se ne boš pokoraval moji volji. Vedi, da 6e ga bom poslužil brez usmiljenja im do skrajnosti. Zadošča, da te spomnim le na eno ime... Lizika.«
Ob tem imenu se je Doretu izvil iz grla glas, ki je bil bolj podoben rjovenju zveri, kakor pa človeškemu kriku. Nato pa je z vedno močnejšim glasom zaklical: »Podlež! Podlež' Podlež!«
Na drugi strani pa se ni slišalo drugega kot satanski smeh. Croixnoir je bil močnejši. Doretu 6e je zdelo, da pada v brezdno. Sovražnik je našel najbolj občutljivo mesto. Lizika je mojemu prijatelju bila dražja, kot vse drugo na svetu;
16
tudi bolj kot življenje. Bila je njegov sen, njegova sreča. Pri V6em svojem delu je imel vedno le njo pred očmi. Njegova najiskrenejša želja je bila, da bi mogla po6tati čimprej popolnoma njegova. In to drago bitje naj bi postalo žrtev njegovega sovražnika!
Croixnoir je vedel, da je Doreta zadel v živo, zato je nadaljeval:
»Ne bom je takoj umoril. Ti jo sedaj nameravaš prositi, naj se ne odzove na noben telefonski poziv, da bi je ne mogel hipnotizirati. Toda ne boj se. Imam še druga sredstva da dosežem svoj namen. Znal bom priti do nje tudi brez telefona. Prav kmalu se boš o tem prepričal.
Neznančeve besede so povzročale Doretu tako 6ilno bolečino, kot da bi mu kdo zasadil nož v 6rce.
»Ponavljam ti, da je ne bom takoj umoril. Prelepa je, da bi morala tako kmalu umreti. Bogve, če ji ne bom jaz ljubši kot ti!«
Doret je zakričal na ves glas:
»Podlež! Pošast! Zver!«
Toda Croixnoir se za to ni zmenil Nadaljeval je:
»Vsemu temu 6e moreš izogniti. Zadošča, da storiš to, kar zahtevam od tebe.«
Doret ni mogel odgovoriti. Bil je preveč razburjen. Ves 6e je tresel od zadržane jeze. Oni pa 6e ni zmenil za trpljenje svoje žrtve, ampak je znova povzel besedo:
»Če hočeš rešiti Liziko, ti ni treba storiti drugega, kot da mi daš častno besedo, da se ne boš več brigal zame. Vidiš, da ne zahtevam ničesar nemogočega. Hodila bova vsak po svoji poti. Se danes in sicer kar takoj pojdi k svojemu ravnatelju in mu reci, da se ne moreš več zanimati za to zadevo. Prepuščam tebi, da najdeš primeren izgovor. Potem boš lahko živel v miru. Ali si razumel? O tem najinem razgovoru pa seveda ne smeš povedati nikomur ...«
Za hip je umolknil, nato pa je nadaljeval:
»Ali si dobro premislil, kakšne posledice bi izvirale iz tega, če odkloniš moj predlog? Ne pričakuj, da boš mogel še enkrat govoriti z menoj. Odgovor, katerega mi boš dal 6edaj, bo odločil o usodi življenja in časti tvoje zaročenke.«
Doret 6e je obotavljal. Njegova poštenost in njegov stanovski jx>nos 6ta ga nagibala k temu, da bi Croixnoir-jev predlog odbil, kljub temu, da je 6 tem izpostavljal ljubljeno bitje smrtni nevarnosti. Toda preveč je ljubil Liziko. 2e sama misel, da bi jj kdo mogel prizadejati kakšno krivico, ga je spravljala v obup. S 6vojim ravnanjem pa bi jo tako rekoč sam izročil v roke zločincu, ki je
imel nadčloveško moč in ki je že pokazal, da jo tudi zna uporabljati. In on ni mogel ničesar storiti, da bi njegova hudodelstva preprečil! Njegova nadmoč je še bolj stopnjevala njegovo jezo.
Croixnoir je postajal nestrpen.
»Torej? Nikoli bi si ne bil mislil, da si tako neodločen. Saj si navadno za vsako stvar tako nagel!... Pogum! Pri-sezi mi, da 6e ne boš več brigal zame... To mi zadošča... Razume se pa,« je nadaljeval z glasom, ki je znova postal grozeč, »da če bi me 6kušal prevariti na ta način, da mi sedaj obljubiš, kar od tebe zahtevam in bi potem svoje besede ne držal, ampak me znova začel zasledovati, tedaj pa vedi, da 6e tudi zver, ki je preganjana, zna braniti z vsemi sredstvi. In 6redstva. s katerimi razpolagam so strašna... Ne pozabi tega! Sicer pa jih boš imel^pri liko spoznati, ker jih bom ujx>rabljal zojjer tebe in zoper vse one nespametne, ki se bodo še drznili preganjati me. Glej, da ne bom prisiljen uporabljati jih najprej zoper tebe in tvojo zaročenko! Noben zid ni tako visok in noben kraj tako nepristopen, da bi vaju ne mogel doseči in se nad obema kruto maščeval. Nikakor ti ne 6vetujem, da bi to poskusil. Mnogo ljubše mi je, da mi sedaj odkrito poveš, da ne sprejmeš mojega predloga, kot pa da mi obljubiš in boš j>ozneje ravnal drugače. Seveda ti tudi v prvem slučaju ne morem prizanesti. Strl te bom, ker ne trpim nobene ovire na svoji poti. Če me pa prevariš, bo moje maščevanje nad teboj in Liziko strašno. Smrt ne bo najhujša. Pripravil
vama bom takšne muke, kakor jih še nihče ni pretrpel... In to trpljenje ne bo samo telesno...«
Zasmejal se je. V tem smehu je bilo nekaj pošastnega.
Doret si je počasi zopet opomogel. Vzravnal se je in oči 60 se mu divie zabliskale. Z odločnim glasom je dejal: »Zmagal si. Nikakor se ne bojim zase. Toda ti groziš bitju, ki mi je vse na svetu... Nimam poguma, da bi jo videl trpeti,.. Naj bo, kakor hočeš ti... Odpovem se boju proti tebi... Preveč si močan... Se nocoj grem k ravnatelju. Rekel mu bom, da moram zaradi zdravja oditi za mesec dni na deželo... ali pa da moram odpotovati v inozemstvo... To bi bilo še bolj primerno, da ti dokažem, da hočem svojo obljubo resnično izpolniti... Prepuščam te tvoji usodi... želim pa, da bi ta bila zate čim 6labša... Dal 6i mi častno besedo, da Lizika... Toda kakšno vrednost pa more imeti častna beseda zločinca?«
»Moia častna beseda j*. vredna vsaj toliko kakor tvoja,« je živahno dejal Croixnoir. »Da bi vsaj mogel jaz biti tako gotov tvoje obljube, kakor moreš ti biti moje! Ne ostane mi drugega kot zavest, da te moram zdrobiti, v slučaju, da prelomiš besedo, katero si mi pravkar dal. Prvo dejanje, ki ga boš storil v tem 6mislu, bo smrtna obsodba zate in za Liziko. Toda ponavljam, da p° smrt prišla šele po strašnem trplj^l1*-Mislim, da sem ti že dovolj povedal. Zbogom!«
~ .i ■ _k— ».L---------------  i	i_i.ii._i.	_	ivftniatoli. inž. Sodja — Urednik: Mirko Javornik
Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« tzhaja vsak delavnik ob 12